Wikipedija:Administratorji

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.22</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikipedija:Administratorji</title>
    <ns>4</ns>
    <id>47</id>
    <revision>
      <id>6761370</id>
      <parentid>6745534</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:48:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>pos.</comment>
      <origin>6761370</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23425" sha1="mqnyqu00ef15wgcfyysf06646yz5689" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Administratorji/Glava}}

'''[[Administrator spletnih strani|Administratorji]]''' so [[Wikipedija:Wikipedisti|wikipedisti]], ki imajo pravice [[sistemski operater|sistemskega operaterja]].

== Postopek pridobitve administratorstva ==

Vsakdo, ki že nekaj časa dejavno prispeva k [[slovenska Wikipedija|slovenski Wikipediji]] in ga v splošnem vsi poznajo kot skrbnega člana skupnosti, [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo|lahko dobi]] te pravice. Uporabnik lahko zanje sam zaprosi ali ga kdo predlaga. Pri glasovanju sodelujejo vsi uporabniki in ne samo administratorji. Končna odločitev je subjektivne narave in je odvisna od vtisa, ki ga je uporabnik pustil pri sourejevalcih s svojim dotedanjim delom. [[Jimmy Wales]], ustanovitelj Wikipedije, je o statusu dejal:

{| width=50%
|-
| width=10% | 
| 
Hotel sem samo reči, da postati administrator *ni ne vem kaj*.

Mislim, da bom morda šel in hočeš nočeš dal administratorstvo skupini ljudi, ki so se nekaj časa potikali tod. Hočem razbliniti prizvok &quot;avtoritete&quot; glede te funkcije. Samo tehnični vidik je, zakaj se administratorstvo ne podeli vsem.

Ne maram videti, da obstaja nek navidezen občutek, da če si dobil podporo za administratorstvo, da je to zdaj res nekaj posebnega.

:::::::: ''Jimmy Wales, &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://lists.wikimedia.org/pipermail/wikien-l/2003-February/001149.html 11. februar 2003]&lt;/span&gt;''
|}

== Možnosti ==

Administratorji pri dogovorih in odločitvah nimajo posebne moči in so enakopravni drugim uporabnikom. Njihovo mnenje zato nikakor ni vredno več od mnenja drugih uporabnikov. Imajo zgolj več tehničnih možnosti in seveda njim pripadajoče odgovornosti. Glede na to so tretji na lestvici, takoj za brezimnimi uporabniki in registriranimi. Slednji imajo za razliko od brezimnih možnost ustvarjanja novih člankov in prestavljanja naslovov člankov. Dodatne možnosti, ki pritičejo administratorjem, pa so:

* brisanje in obnavljanje strani ter datotek (vse redakcije tudi v primeru izbrisa ostanejo trajno shranjene)
* blokiranje uporabnikov za določen ali nedoločen čas
* enostavnejše vračanje vandaliziranih redakcij
* zaščita strani pred urejanjem in odstranjevanje zaščite ter urejanje zaščitenih strani
* prikritje ali odkritje posamezne redakcije v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] in ogled prikritih redakcij
* urejanje sistemsko zaklenjenih strani [[MediaWiki]]

Več možnosti od administratorjev imajo nadalje [[Wikipedija:Birokrati|birokrati]], ki uporabniku v sistemu »vklopijo« administratorske možnosti, ko je ta izvoljen, oziroma administratorju možnosti birokrata. Ne morejo pa teh funkcij odvzeti (glej naslednje poglavje). Imajo tudi pravico označevanja botov ([[Special:Makebot]]).

== Odvzem administratorskih pooblastil ==
{{bližnjica|WP:NEAKTIVNOST}}
Odvzem administratorskih pooblastil lahko izvedejo samo [[:meta:Stewards|stevardi]] na krovnem projektu [[Meta-Wiki]] na podlagi [[:Meta:Steward requests/Permissions#Removal of access|prošnje na ustrezni strani]]. Do tega lahko pride v treh primerih. Najprej, uporabnik lahko sam zaprosi za odvzem pooblastil. Druga možnost je, da skupnost izvede glasovanje. Tretja možnost pa je tako imenovani proceduralni odvzem. Pravila takšnega odvzema so lastna slovenski Wikipediji in jih je skupnost po dogovoru posebej [[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|izglasovalo]]. Ta pravila določajo, da se uporabnikom, ki vsaj dve leti niso opravili nobenega urejanja ali administrativnega posega, proceduralno odvzame administratorska pooblastila. Odvzem ni mišljen kot »kazen« za nedejavnost, njegov namen je samo ohraniti bistvo tega statusa, torej, da ga imajo uporabniki, ki dejansko opravljajo vzdrževalna opravila in delujejo kot predstavniki skupnosti, ter dati realnejšo sliko stanja v slovenski Wikipediji.

Mesec dni pred takim odvzemom mora biti nedejavni administrator obveščen na pogovorni strani in (če ima omogočeno možnost) prek elektronske pošte, da se ima priložnost izjasniti, ali bo nadaljeval s sodelovanjem. Če se z odvzemom ne strinja, mora z nekaj urejanji, pri čemer ni nujno, da so administrativne narave, nakazati, da namerava biti spet aktivnejši. Samo odgovor na obvestilo ne zadostuje. Če pa se s prenehanjem statusa strinja, zadostuje, da sporoči svoje strinjanje oziroma da ne stori nič.

Tako v sporočilu uporabniku kot v prošnji za odvzem mora biti jasno povedano, da je odvzem zgolj proceduralne narave. Njegovo uporabniško stran se po odvzemu popravi s spremembo statusa, če je le-ta bil do sedaj naveden. Za primer se zamenja predlogo {{tl|Uporabnik admin}} z {{tl|Uporabnik nekdanji admin}}. Isto velja za morebiten status birokrata.

Če administrator, ki mu je bil status odvzet po tem postopku, kdaj kasneje spet začne z dejavnejšim urejanjem, lahko ponovno zaprosi za status in ga dobi samodejno.

== Seznam administratorjev ==

Kot nedejavni so označeni administratorji, ki niso zabeležili nobenega urejanja v zadnjih 3 mesecih.

{| class=&quot;wikitable plainlinks&quot;
! #
! Dejaven
! Uporabnik
! width=35% | Seznami
! width=18% | Datum
! Drugi statusi
|-
| 1.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:xJaM|xJaM]]
| {{admin1|xJaM}}
| 
| [[Wikipedija:Birokrati|birokrat]]&lt;br&gt;[[:en:Wikipedia:Former administrators|nekdanji administrator angleške Wikipedije]]&lt;br&gt;{{small|(2002–2021)}}
|-
| 2.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Romanm|Romanm]]
| {{admin1|romanm}}
| 
| [[Wikipedija:Birokrati|birokrat]]&lt;br&gt;[[Wikipedija:Preverjevalci uporabnikov|nekdanji preverjevalec uporabnikov]] (2017–2026)&lt;br&gt;[[Wikipedija:Glasovanja/Predstavnik slovenske Wikipedije|nekdanji predstavnik slovenske Wikipedije]]&lt;br&gt;{{small|(11. februar 2006 – 9. april 2012)}}&lt;br&gt;[[s:Wikivir:Administratorji|nekdanji administrator Wikivira]]
|-
| 3.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]
| {{admin1|Andrejj}}
| [[Wikipedija:Končane prošnje za administratorstvo#AndrejJ|9. september 2004]]
| [[Wikipedija:Birokrati|birokrat]]&lt;br&gt;[[wikt:Wikislovar:Administratorji|administrator Wikislovarja]]&lt;br&gt;[[b:Wikiknjige:Administratorji|administrator Wikiknjig]]
|-
| 4.
| [[Slika:Ledred.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Žiga|Žiga]]
| {{admin1|Žiga}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Ziga|19. november 2005]]
| [[Wikipedija:Birokrati|birokrat]]
|-
| 5.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Rude|Rude]]
| {{admin1|Rude}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Rude|5. januar 2006]]
| 
|-
| 6.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
| {{admin1|Pinky sl}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Pinky|8. april 2007]]
| [[Wikipedija:Administratorji vmesnika|administratorka vmesnika]]&lt;br&gt;[[b:Wikiknjige:Administratorji|nekdanja administratorka Wikiknjig]]
|-
| 7.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]
| {{admin1|Janezdrilc}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Janezdrilc|17. april 2007]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AJanezdrilc%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;subtype= 30. avgust 2020]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Steward_requests/Permissions&amp;oldid=20408528 odvzem na lastno željo])&lt;/small&gt;;&lt;br/&gt;[[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Janezdrilc (obnovitev)|2. september 2023]] –&lt;br&gt;&lt;small&gt;(znova)&lt;/small&gt;
| [[s:Wikivir:Administratorji|administrator in nekdanji birokrat Wikivira]]&lt;br&gt;[[q:Wikinavedek:Administratorji|nekdanji administrator Wikinavedka]]
|-
| 8.
| [[Slika:Ledred.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Archangel|Archangel]]
| {{admin1|Archangel}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Archangel|22. oktober 2007]]
| 
|-
| 9.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
| {{admin1|Yerpo}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Yerpo, drugič|16. maj 2008]]
| [[Wikipedija:Birokrati|birokrat]]&lt;br&gt;[[Wikipedija:Glasovanja/Yerpo kot predstavnik slovenske Wikipedije|predstavnik slovenske Wikipedije]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(9. april 2012)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[:m:Template:List of global renamers|globalni preimenovalec]]
|-
| 10.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]
| {{admin1|MZaplotnik}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/MZaplotnik|12. november 2009]]
| [[Wikipedija:Preverjevalci uporabnikov|preverjevalec uporabnikov]]&lt;br&gt;[[s:Wikivir:Administratorji|administrator Wikivira]]&lt;br&gt;[[:v:Wikiverza:Administratorji|administrator Wikiverze]]
|-
| 11.
| [[Slika:Ledred.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]]
| {{admin1|Ježofska}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Irena Plahuta|23. oktober 2012]]
| 
|-
| 12.
| [[Slika:Ledred.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Triglav 2000|Triglav 2000]]
| {{admin1|Triglav 2000}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Triglav 2000|11. december 2012]]
| 
|-
| 13.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]]
| {{admin1|Hinko Gnito}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Hinko Gnito|28. januar 2015]]
| 
|-
| 14.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]]
| {{admin1|Nokturno}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Nokturno|20. december 2016]]
| 
|-
| 15.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
| {{admin1|Upwinxp}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Upwinxp|15. marec 2019]]
| 
|-
| 16.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Sporti|Sporti]]
| {{admin1|Sporti}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Sporti|20. maj 2020]]
| 
|-
| 17.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
| {{admin1|GeographieMan}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/GeographieMan|20. maj 2020]]
| [[Wikipedija:Administratorji vmesnika|administrator vmesnika]]
|-
| 18.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]]
| {{admin1|HenrikBaun}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/HenrikBaun (druga kandidatura)|26. december 2020]]
|
|-
| 19.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:A09|A09]]
| {{admin1|A09}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/A09090091|17. februar 2021]]
| [[Wikipedija:Preverjevalci uporabnikov|preverjevalec uporabnikov]]&lt;br&gt;[[:m:Template:List of global renamers|globalni preimenovalec]]&lt;br&gt;[[:m:Template:List of global sysops|globalni administrator]]&lt;br&gt;[[m:Meta:Administrators|administrator Meta-Wikija]]&lt;br&gt;[[:m:Stewards|stevard]]
|-
| 20.
| [[Slika:Ledgreen.png|center|15px]]
| [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]]
| {{admin1|Blueginger2}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Blueginger2|3. oktober 2023]]
|
|-
! colspan=6 | 

==== Nekdanji ====

|-
| 1.
| 
| [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]]
| {{admin1|Eleassar|Eleassar}}
| [[Wikipedija:Končane prošnje za administratorstvo#Eleassar|17. junij 2005]] –&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AEleassar%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 14. junij 2006]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Steward_requests/Permissions&amp;diff=prev&amp;oldid=372820 odvzem na lastno željo])&lt;/small&gt;
| [[:en:Wikipedia:List of administrators/A-F|administrator angleške Wikipedije]]&lt;br&gt;[[c:Commons:List of administrators|administrator Zbirke]]&lt;br&gt;[[wikt:Wikislovar:Administratorji|nekdanji administrator Wikislovarja]]
|-
| 2.
| 
| [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]]
| {{admin1|Klemen Kocjancic}}
| [[Wikipedija:Končane prošnje za administratorstvo#Klemen|24. september 2004]] –&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AKlemen+Kocjancic%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 1. marec 2012]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Klemen_Kocjancic_-_drugič|glasovanje občestva]])&lt;/small&gt;
| [[q:Wkinavedek:Administratorji|nekdanji administrator Wikinavedka]]&lt;br&gt;[[wikt:Wikislovar:Administratorji|nekdanji administrator Wikislovarja]]&lt;br&gt;[[commons:Commons:Administrators|administrator Zbirke]]&lt;br&gt;[[b:Wikiknjige:Administratorji|nekdanji administrator in birokrat Wikiknjig]]
|-
| 3.
| 
| [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]]
| {{admin1|KoRnholio8}}
| [[Wikipedija:Končane prošnje za administratorstvo#KoRnholio8|21. junij 2005]] –&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AKoRnholio8%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 12. avgust 2011]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ARomanm&amp;diff=2989229&amp;oldid=2811413 odvzem na lastno željo])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 4.
| 
| [[Uporabnik:Igor|Igor]]
| {{admin1|Igor}}
| do [http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AIgor%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 2. avgust 2013]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| [[Wikipedija:Birokrati|nekdanji birokrat]]
|-
| 5.
| 
| [[Uporabnik:Heretik|Heretik]]
| {{admin1|Heretik}}
| do [http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AHeretik%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 2. avgust 2013]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| [[Wikipedija:Birokrati|nekdanji birokrat]]
|-
| 6.
| 
| [[Uporabnik:Missmarple~slwiki|Missmarple]]
| {{admin1|Missmarple~slwiki}}
| [[Wikipedija:Končane prošnje za administratorstvo#Missmarple (Ajda)|13. februar 2005]] –&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AMissmarple%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 2. avgust 2013]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 7.
| 
| [[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]]
| {{admin1|Ferdi}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Ferdi|6. april 2006]] –&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AFerdi%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 2. avgust 2013]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 8.
| 
| [[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]]
| {{admin1|Jambornik}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Jambornik|25. april 2009]] –&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AJambornik%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 17. oktober 2013]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 9.
| 
| [[Uporabnik:Lacen|Lacen]]
| {{admin1|Lacen}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Lacen|6. september 2006]] –&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3ALacen%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 25. junij 2014]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 10.
| 
| [[Uporabnik:Fran|Fran]]
| {{admin1|Fran}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Fran|22. oktober 2007]] –&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AFran%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 19. januar 2015]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 11.
| 
| [[Uporabnik:Wailer|Wailer]]
| {{admin1|Wailer}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Wailer|6. september 2006]]–&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AWailer%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 13. marec 2015]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| [[s:Wikivir:Administratorji|nekdanji administrator in birokrat Wikivira]]
|-
| 12.
| 
| [[Uporabnik:Slodave|Slodave]]
| {{admin1|Slodave}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Slodave|3. februar 2006]]–&lt;br&gt;[http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3ASlodave%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter= 16. maj 2015]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
|
|-
| 13.
| 
| [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]]
| {{admin1|Janeznovak}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Janeznovak|3. februar 2006]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AJaneznovak%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter=&amp;subtype= 5. marec 2018]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 14.
| 
| [[Uporabnik:Burek|Burek]]
| {{admin1|Burek}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Burek/2|21. avgust 2006]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3ABurek%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter=&amp;subtype= 5. marec 2018]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 15.
| 
| [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]]
| {{admin1|JakobZ}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/JakobZ|31. marec 2007]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AJakobZ%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter=&amp;subtype= 5. marec 2018]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 16.
| 
| [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]]
| {{admin1|Peterlin}}
| [[m:special:diff/32659/32727|20. april 2004]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=rights&amp;user=&amp;page=User%3APeterlin%40slwiki&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter=&amp;subtype= 5. marec 2018]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| [[Wikipedija:Birokrati|nekdanji birokrat]]
|-
| 17.
| 
| [[Uporabnik:Matijap|Matijap]]
| {{admin1|Matijap}}
| [[Wikipedija:Končane prošnje za administratorstvo#Matija|13. februar 2005]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AMatijap%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;subtype= 20. januar 2019]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 18.
| 
| [[Uporabnik:Gap|Gap]]
| {{admin1|Gap}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Tcie|3. februar 2006]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AGap%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;subtype= 20. januar 2019]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 19.
| 
| [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]]
| {{admin1|Dbc334}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Dbc334|13. november 2006]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=rights&amp;user=&amp;page=User%3ADbc334%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;subtype= 16. februar 2020]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| [[q:Wikinavedek:Administratorji|nekdanji administrator Wikinavedka]]
|-
| 20.
| 
| [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]]
| {{admin1|Xyxyx}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Xyxyx|27. oktober 2012]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AXyxyx%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;subtype= 16. februar 2020]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| [[:v:Wikiverza:Administratorji|nekdanji administrator Wikiverze]]
|-
| 21.
| 
| [[Uporabnik:Smihael|Smihael]]
| {{admin1|Smihael}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Mihael Simonič/2|21. september 2006]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=rights&amp;user=&amp;page=User%3ASmihael%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;subtype= 4. april 2022]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[:meta:Steward requests/Permissions/2022-04#smihael@slwikipedia|odvzem na lastno željo]])&lt;/small&gt;
| [[s:Wikivir:Administratorji|administrator in birokrat Wikivira]]&lt;br&gt;[[b:Wikiknjige:Administratorji|administrator Wikiknjig]]
|-
|22.
|
| [[Uporabnik:IP 213|IP 213]]
| {{admin1|IP 213}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/IP 213|4. januar 2007]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=rights&amp;user=&amp;page=User%3AIP_213%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;subtype= 15. april 2022]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
|-
| 23.
| 
| [[Uporabnik:Tone|Tone]]
| {{admin1|Tone}}
| [[Wikipedija:Končane prošnje za administratorstvo#Tone|21. junij 2005]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=rights&amp;user=&amp;page=User%3ATone%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;subtype= 15. maj 2023]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
| [[Wikipedija:Birokrati|nekdanji birokrat]]&lt;br&gt;[[:en:Wikipedia:List of administrators/P-Z|administrator angleške Wikipedije]]
|-
| 24.
| 
| [[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]
| {{admin1|Melaleuca alternifolia}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Melaleuca alternifolia|17. februar 2021]]–&lt;br&gt;[https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:Log?type=&amp;user=&amp;page=User%3AMelaleuca+alternifolia%40slwiki&amp;wpdate=&amp;tagfilter=&amp;wpfilters%5B%5D=newusers&amp;wpFormIdentifier=logeventslist 14. januar 2024]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
|-
| 25.
| 
| [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]]
| {{admin1|Bojan PLOJ}}
| [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Melaleuca alternifolia|3. februar 2006]]–&lt;br&gt;[https://sl.wikipedia.org/wiki/Special:UserRights?user=Bojan_PLOJ 6. oktober 2026]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|proceduralni odvzem]])&lt;/small&gt;
|}

== Časovnica ==

{{Časovnica administratorjev}}

== Drugi administratorji sestrskih projektov ==

* [[b:Uporabnik:5er|5er]] - [[b:Wikiknjige:Administratorji|bivši administrator Wikiknjig]]
* [[q:Uporabnik:Darko Pes|Darko Pes]] - [[q:Wikinavedek:Administratorji|bivši administrator Wikinavedka]]
* [[wikt:Uporabnik:FJJ|FJJ]] - [[wikt:Wikislovar:Administratorji|bivši administrator Wikislovarja]]
* [[s:Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] - [[s:Wikivir:Administratorji|administrator Wikivira]], [[:v:Wikiverza:Administratorji|administrator Wikiverze]]
* [[:en:User:Marianocecowski|Marianocecowski]] - [[:en:Wikipedia:Administrators|administrator angleške Wikipedije]]

== Glej tudi ==

* [[Predloga:Uporabnik admin]]
* [[Posebno:SeznamUporabnikov/sysop]]
* [[Posebno:Dnevnik/rights]]
* [https://xtools.wmcloud.org/adminstats/sl.wikipedia.org Administratorska statistika na slovenski Wikipediji] (na XTools)
* [[m:Administrators of Wikimedia projects/Slovene projects|Administrators of Wikimedia projects/Slovene projects]] (na Meta-Wiki)
* [[m:Global sysops#Users with global sysop access|List of global sysops]] (na Meta-Wiki), imajo administratorske pravice na vseh wikijih
* [[m:Stewards#List of current stewards|List of stewards]] (na Meta-Wiki), imajo popolna pooblastila na vseh wikijih


{{Uporabniške skupine}}
{{Administratorji slovenske Wikipedije}}

[[Kategorija:Administratorji Wikipedije| ]]</text>
      <sha1>mqnyqu00ef15wgcfyysf06646yz5689</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>534</id>
    <revision>
      <id>6761437</id>
      <parentid>6757172</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:02:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ poop</comment>
      <origin>6761437</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48196" sha1="tc0p35r4e1p23sbl53gyeit1g4bskvo" xml:space="preserve">{{Infopolje Država/Slovenija}}
'''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu ter jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).[https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep]

Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih iz 1. aprila 2025 ima Slovenija 2.130.638 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;statPrebTot&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13750|title=Prebivalstvo, 1. april 2025|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|date=2025-04-01|accessdate=2025-09-29|archive-date=|archive-url=|url-status=|website=stat.si}}&lt;/ref&gt; ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].&lt;ref name=&quot;HDI&quot;/&gt; Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]].

== Ime in etimologija ==
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|''Slovani'']] oz. ''Slověni'' ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Slovanska osnova ''Slověne'' je osnova številnih drugih etnonimov in toponimov, besedotvorna pripona ''-en'' in izpeljani pridevniki (''slovenski'') pa so skozi zgodovinski razvoj služili kot osnova za nastanek geografskega imena ''Slovenija''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|location=Ljubljana|publisher=Modrijan|year=2009|language=sl|pages=382–383}}&lt;/ref&gt; Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem pri zapisu je v obrazilu ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki ''Slovenka'' (''Slovanka'') ni bilo razlike. Oba avtonima sta bila sinonimnega označevanja.&lt;ref&gt;med številnimi viri glej npr.: Trubar, Primož (1575). [https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72 ''Catehismvs sdveima islagama'']. str.&amp;nbsp;81. Primic, Janez Nepomuk (1809). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI Poezije]''. str.&amp;nbsp;45. in primerjaj z Primic, Janez Nepomuk (1813). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Némshko-slovénske branja]''. str. 74-79.&lt;/ref&gt;

Glede izvora imena ''Slověne'' je bilo predlaganih [[Slovani#Izvor_imena|veliko teorij]]. [[Slovenski etimološki slovar]] kot najbolj utemeljeni razlagi navaja dve možnosti. Iz besedotvornega stališča je ime verjetno izpeljano iz korena ''*slov-'', ki je ohranjen v številnih zemljepisnih imenih, zlasti [[hidronim]]ih širom vzhodne Evrope. Če je domneva pravilna bi ime v izvirniku lahko pomenilo ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po starejši razlagi, ki je besedotvorno slabše, pomensko pa bolje utemeljena, naj bi bilo ime izpeljano [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče razumeče govoriti«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter=	slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt; 

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955  |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}&lt;/ref&gt; To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}&lt;/ref&gt;

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, v [[Latvijščina|latvijščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|thumb|right|300px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], 1853]][[Slika:Pokrajine.png|thumb|right|300px|Zgodovinske pokrajine Slovenije]][[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije začeli [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naseljevati]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva kneževina alpskih Slovanov (neposrednih prednikov Slovencev, imenovani tudi Slověni).&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt; Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije |access-date=2019-08-08 |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808092026/http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. 

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}&lt;/ref&gt; Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|300px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. 

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe  zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971–2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000–1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971–2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. 

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600–1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Paleontologija v Sloveniji ==
Paleontologija v Sloveniji preučuje fosilne ostanke rastlin, živali in mikroorganizmov, najdene na območju današnje Slovenije, ki zaradi svoje geološke raznolikosti nudi bogato paleontološko dediščino od [[Paleozoik|paleozoika]] do [[Kvartar|kvartarja]]. V [[Mezozoik|mezozoiku]], predvsem v juri, so na območju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], [[Vremščica|Vremščice]], Slivja in Istre našli sledi dinozavrov, predvsem stopinje dvonožnih teropodov in štirinožnih sauropodov. Čeprav fosilnih kosti dinozavrov doslej še niso odkrili, sledi pričajo o njihovi prisotnosti. V miocenu je vzhodni del Slovenije pokrivalo [[Panonsko morje]], kar dokazujejo fosilni ostanki morskih mehkužcev, rib, kitov ter sladkovodnih in kopenskih organizmov, najdeni predvsem v [[Haloze|Halozah]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], okolici [[Ljutomer|Ljutomera]] in [[Radgona|Radgone]]. V ledeni dobi so slovenske jame, kot so [[Potočka zijalka]], [[Divje babe]] in Mokra jama, postale pomembna nahajališča fosilov jamskega medveda, mamuta, jamskega leva in človeka. Pomembna najdišča vključujejo tudi [[Ljubljansko barje]], kjer so našli ostanke ledenodobnih živali in orodja praljudi. Raziskave izvajajo Naravoslovni muzej Slovenije, [[Geološki zavod Slovenije]] in univerze, številne najdbe pa prispevajo tudi ljubiteljski zbiratelji. Posebej zanimive so najdbe devonskih rastlin, sledovi mastodontov ter izjemno ohranjeni fosili iz miocenskih sedimentov, ki potrjujejo izjemen pomen Slovenije za paleontološke raziskave v širšem srednjeevropskem prostoru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dinozavri v Sloveniji, so ali niso?|url=https://www.student.si/zabava/knjiga/dinozavri-v-sloveniji-so-ali-niso/|website=Student.si|date=2024-06-11|accessdate=2025-05-26|language=sl-SI|first=Žiga|last=Kastelic}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]]
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[živo srebro]] - [[Rudnik Idrija|Idrija]] in Litija, [[svinec]] in [[cink]] - [[Rudnik Mežica|Mežica]], [[uran]] - [[Žirovski Vrh|Žirovski vrh]], [[Železo]] - Ravne na Koroškem in Jesenice idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] – obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kočevje, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]] idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120 % njenega [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ja. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. Manjkajo avtocestne povezave z sosednjimi državami Izola-Hrvaška, Slovenj Gradec-Avstrija, Krajnska Gora-Italija in notranje tretje razvojne osi hitre ceste: Celje-Laško-Sevnica-Krško, Letališče Ljubljana-Lukovica. Glavne družbe iz področja logistike: [[Luka Koper]], [[Pošta Slovenije]], Intereuropa, [[Solinair]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Fraport Slovenija]], [[Slovenske železnice]]. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4 % prebivalstva, obdelanih je le 12 % površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.). 

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| image1 = Nataša_Pirc_Musar_in_2026.jpg
| width1 = 115
| alt1 = Nataša Pirc Musar
| caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]]
| image2 = Janez_Janša_official_portrait_2026_(cropped_2).jpg
| width2 = 115
| alt2 = Janez Janša
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Janez Janša]]
| total_width = 
| height 1 = 
}}
[[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}&lt;/ref&gt; Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]].&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt; Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;/&gt;

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

== Demografija ==
{{Glavni|Demografija Slovenije}}
{{bar box
|width = 300px
|float = left
|title = Etnične skupine v Sloveniji&lt;br/&gt;(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;ref&gt;Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]].

[[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SOER&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |date=2022-02-12 }}&lt;/ref&gt; Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;/&gt; Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt;

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je kot uradni jezik uporabljena tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').&lt;ref name=&quot;norwaysi-sl&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |date=2010-01-05 }}&lt;/ref&gt;

=== Naselja ===
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt; V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;

{{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Koper|city_6=Velenje|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Kamnik|city_10=Trbovlje|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Obalno-kraška|div_6=Savinjska|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Osrednjeslovenska|div_10=Zasavska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_4=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_3=Kranj 19.jpg|pop_1=285.604|pop_2=97.019|pop_3=38.024|pop_4=37.392|pop_5=26,054|pop_6=25.538|pop_7=23.878|pop_8=18.004|pop_9=13,902|pop_10=13.742}}

== Kultura ==
[[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|right|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]]
{{glavni|Kultura Slovenije}}

=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}

Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. 

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v tiskani knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo. Istega leta je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovnico slovenskega jezika, ki obsega pravopis, besedoslovje, oblikoslovje, skladnjo in načela [[pisava|pisave]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]].

Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v [[gajica|gajici]] (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]], leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.
{{Multiple image
| align = centre
| direction = 
| width = 
| image1 = Primoz-Trubar.jpg 
| width1 = 155
| caption1 = Primož Trubar 
| image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
| caption2 = [[Valentin Vodnik]] 
| image3 = Prešern-Goldenstein.jpg
| width3 = 157
| caption3 = [[France Prešeren]] 
}}
=== Odrska umetnost ===
==== Operne in baletne hiše ====
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ====
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. 

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ====
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&amp;stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)&lt;/ref&gt;

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

;
; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''
* 26. december__ Dan samostojnosti in enotnosti

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]
* [[Šport v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI]
* [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenija| ]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>tc0p35r4e1p23sbl53gyeit1g4bskvo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761454</id>
      <parentid>6761437</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Jepsep43|Jepsep43]] ([[User talk:Jepsep43|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]</comment>
      <origin>6751142</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46195" sha1="80wvsrqrbs6esof4ra4f2ddbvpxk2l3" xml:space="preserve">{{Infopolje Država/Slovenija}}
'''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu ter jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).

Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih iz 1. aprila 2025 ima Slovenija 2.130.638 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;statPrebTot&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13750|title=Prebivalstvo, 1. april 2025|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|date=2025-04-01|accessdate=2025-09-29|archive-date=|archive-url=|url-status=|website=stat.si}}&lt;/ref&gt; ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].&lt;ref name=&quot;HDI&quot;/&gt; Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]].

== Ime in etimologija ==
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|''Slovani'']] oz. ''Slověni'' ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Slovanska osnova ''Slověne'' je osnova številnih drugih etnonimov in toponimov, besedotvorna pripona ''-en'' in izpeljani pridevniki (''slovenski'') pa so skozi zgodovinski razvoj služili kot osnova za nastanek geografskega imena ''Slovenija''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|location=Ljubljana|publisher=Modrijan|year=2009|language=sl|pages=382–383}}&lt;/ref&gt; Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem pri zapisu je v obrazilu ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki ''Slovenka'' (''Slovanka'') ni bilo razlike. Oba avtonima sta bila sinonimnega označevanja.&lt;ref&gt;med številnimi viri glej npr.: Trubar, Primož (1575). [https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72 ''Catehismvs sdveima islagama'']. str.&amp;nbsp;81. Primic, Janez Nepomuk (1809). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI Poezije]''. str.&amp;nbsp;45. in primerjaj z Primic, Janez Nepomuk (1813). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Némshko-slovénske branja]''. str. 74-79.&lt;/ref&gt;

Glede izvora imena ''Slověne'' je bilo predlaganih [[Slovani#Izvor_imena|veliko teorij]]. [[Slovenski etimološki slovar]] kot najbolj utemeljeni razlagi navaja dve možnosti. Iz besedotvornega stališča je ime verjetno izpeljano iz korena ''*slov-'', ki je ohranjen v številnih zemljepisnih imenih, zlasti [[hidronim]]ih širom vzhodne Evrope. Če je domneva pravilna bi ime v izvirniku lahko pomenilo ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po starejši razlagi, ki je besedotvorno slabše, pomensko pa bolje utemeljena, naj bi bilo ime izpeljano [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče razumeče govoriti«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter=	slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt; 

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955  |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}&lt;/ref&gt; To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}&lt;/ref&gt;

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, v [[Latvijščina|latvijščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|thumb|right|300px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], 1853]][[Slika:Pokrajine.png|thumb|right|300px|Zgodovinske pokrajine Slovenije]][[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije začeli [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naseljevati]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva kneževina alpskih Slovanov (neposrednih prednikov Slovencev, imenovani tudi Slověni).&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt; Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije |access-date=2019-08-08 |archive-date=2019-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190808092026/http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. 

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}&lt;/ref&gt; Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|300px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. 

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe  zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971–2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000–1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971–2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. 

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600–1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Paleontologija v Sloveniji ==
Paleontologija v Sloveniji preučuje fosilne ostanke rastlin, živali in mikroorganizmov, najdene na območju današnje Slovenije, ki zaradi svoje geološke raznolikosti nudi bogato paleontološko dediščino od [[Paleozoik|paleozoika]] do [[Kvartar|kvartarja]]. V [[Mezozoik|mezozoiku]], predvsem v juri, so na območju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], [[Vremščica|Vremščice]], Slivja in Istre našli sledi dinozavrov, predvsem stopinje dvonožnih teropodov in štirinožnih sauropodov. Čeprav fosilnih kosti dinozavrov doslej še niso odkrili, sledi pričajo o njihovi prisotnosti. V miocenu je vzhodni del Slovenije pokrivalo [[Panonsko morje]], kar dokazujejo fosilni ostanki morskih mehkužcev, rib, kitov ter sladkovodnih in kopenskih organizmov, najdeni predvsem v [[Haloze|Halozah]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], okolici [[Ljutomer|Ljutomera]] in [[Radgona|Radgone]]. V ledeni dobi so slovenske jame, kot so [[Potočka zijalka]], [[Divje babe]] in Mokra jama, postale pomembna nahajališča fosilov jamskega medveda, mamuta, jamskega leva in človeka. Pomembna najdišča vključujejo tudi [[Ljubljansko barje]], kjer so našli ostanke ledenodobnih živali in orodja praljudi. Raziskave izvajajo Naravoslovni muzej Slovenije, [[Geološki zavod Slovenije]] in univerze, številne najdbe pa prispevajo tudi ljubiteljski zbiratelji. Posebej zanimive so najdbe devonskih rastlin, sledovi mastodontov ter izjemno ohranjeni fosili iz miocenskih sedimentov, ki potrjujejo izjemen pomen Slovenije za paleontološke raziskave v širšem srednjeevropskem prostoru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dinozavri v Sloveniji, so ali niso?|url=https://www.student.si/zabava/knjiga/dinozavri-v-sloveniji-so-ali-niso/|website=Student.si|date=2024-06-11|accessdate=2025-05-26|language=sl-SI|first=Žiga|last=Kastelic}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]]
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[živo srebro]] - [[Rudnik Idrija|Idrija]] in Litija, [[svinec]] in [[cink]] - [[Rudnik Mežica|Mežica]], [[uran]] - [[Žirovski Vrh|Žirovski vrh]], [[Železo]] - Ravne na Koroškem in Jesenice idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] – obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kočevje, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]] idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120 % njenega [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ja. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. Manjkajo avtocestne povezave z sosednjimi državami Izola-Hrvaška, Slovenj Gradec-Avstrija, Krajnska Gora-Italija in notranje tretje razvojne osi hitre ceste: Celje-Laško-Sevnica-Krško, Letališče Ljubljana-Lukovica. Glavne družbe iz področja logistike: [[Luka Koper]], [[Pošta Slovenije]], Intereuropa, [[Solinair]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Fraport Slovenija]], [[Slovenske železnice]]. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4 % prebivalstva, obdelanih je le 12 % površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.). 

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| image1 = Nataša_Pirc_Musar_in_2026.jpg
| width1 = 115
| alt1 = Nataša Pirc Musar
| caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]]
| image2 = Janez_Janša_official_portrait_2026_(cropped_2).jpg
| width2 = 115
| alt2 = Janez Janša
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Janez Janša]]
| total_width = 
| height 1 = 
}}
[[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}&lt;/ref&gt; Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]].&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt; Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;/&gt;

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

== Demografija ==
{{Glavni|Demografija Slovenije}}
{{bar box
|width = 300px
|float = left
|title = Etnične skupine v Sloveniji&lt;br/&gt;(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;ref&gt;Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]].

[[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SOER&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |date=2022-02-12 }}&lt;/ref&gt; Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;/&gt; Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt;

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je kot uradni jezik uporabljena tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').&lt;ref name=&quot;norwaysi-sl&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |date=2010-01-05 }}&lt;/ref&gt;

=== Naselja ===
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt; V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;

{{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Koper|city_6=Velenje|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Kamnik|city_10=Trbovlje|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Obalno-kraška|div_6=Savinjska|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Osrednjeslovenska|div_10=Zasavska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_4=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_3=Kranj 19.jpg|pop_1=285.604|pop_2=97.019|pop_3=38.024|pop_4=37.392|pop_5=26,054|pop_6=25.538|pop_7=23.878|pop_8=18.004|pop_9=13,902|pop_10=13.742}}

== Kultura ==
[[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|right|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]]
{{glavni|Kultura Slovenije}}

=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}

Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. 

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v tiskani knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo. Istega leta je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovnico slovenskega jezika, ki obsega pravopis, besedoslovje, oblikoslovje, skladnjo in načela [[pisava|pisave]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]].

Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v [[gajica|gajici]] (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]], leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.
{{Multiple image
| align = centre
| direction = 
| width = 
| image1 = Primoz-Trubar.jpg 
| width1 = 155
| caption1 = Primož Trubar 
| image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
| caption2 = [[Valentin Vodnik]] 
| image3 = Prešern-Goldenstein.jpg
| width3 = 157
| caption3 = [[France Prešeren]] 
}}
=== Odrska umetnost ===
==== Operne in baletne hiše ====
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ====
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. 

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ====
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&amp;stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)&lt;/ref&gt;

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

;
; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''
* 26. december__ Dan samostojnosti in enotnosti

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]
* [[Šport v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI]
* [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenija| ]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>80wvsrqrbs6esof4ra4f2ddbvpxk2l3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nemščina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>539</id>
    <revision>
      <id>6761440</id>
      <parentid>6761117</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:03:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ poopsocldick</comment>
      <origin>6761440</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16127" sha1="amicz8sjoegs3s757mf6zl7mxbeo28k" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezik
|name=Nemščina
|nativename={{lang|de|Deutsch, deutsche Sprache}}
|pronunciation={{IPA-de|ˈdɔʏtʃ|}}
|states= [[Nemčija]], [[Lihtenštajn]], [[Avstrija]], [[Belgija]], [[Italija]], [[Švica]], [[Luksemburg]] in med [[nemška diaspora|nemško diasporo]] po svetu
|speakers=Standardna nemščina: 90 milijonov&lt;!--to nearest 5M--&gt;
|date      = 2010
|ref       = &lt;ref name=NE&gt;[[Nationalencyklopedin]] &quot;Världens 100 största språk 2010&quot; The World's 100 Largest Languages in 2010&lt;/ref&gt;
|speakers2=vse variacije nemščine: 120 milijonov (1990–2005)&lt;ref name=&quot;SIL&quot;&gt;{{Cite encyclopedia| editor-last = Lewis| editor-first = M. Paul| encyclopedia = Ethnologue: Languages of the World| edition = 16 | publisher = SIL International | location = Dallas, Texas| year = 2009| url = http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=deu}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;Govorci drugega jezika: 80 milijonov (2006)&lt;ref name=natgeo2006&gt;{{navedi knjigo
| authorlink = National Geographic
| title = National Geographic Collegiate Atlas of the World
| publisher = R.R Donnelley &amp; Sons Company
| year = april 2006
| location = Willard, Ohio
| pages = 257&amp;ndash;299
| isbn = 978-0-7922-3662-7}}&lt;/ref&gt;
|familycolor=Indo-European
|fam2=[[Germanski jeziki|germanski]]
|fam3=[[Zahodnogermanski jeziki|zahodnogermanski]]
|fam4=[[visokonemški jeziki|visokonemški]]
|ancestor=[[stara visoka nemščina]]
|ancestor2=[[srednja visoka nemščina]]
|ancestor3=[[zgodnja nova visoka nemščina]]
|script=[[latinica]] ([[nemška abeceda]])&lt;br&gt;[[nemška Braillova pisava]]
|nation={{EU}}&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(uradni in delovni jezik)&lt;/small&gt;
----
{{flag|Nemčija}}&lt;br /&gt;
{{flag|Avstrija}}&lt;br /&gt;
{{flag|Švica}}&lt;br /&gt;
{{flag|Italija}} (samo v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]])&lt;br /&gt;
{{flag|Lihtenštajn}}&lt;br /&gt;
{{flag|Luksemburg}}&lt;br /&gt;
{{flag|Belgija}} 
|minority={{flag|Češka}}&lt;ref&gt;[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/cz1_de.html EUROPA - Allgemeine &amp; berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie&lt;!-- Bot generated title][http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/da1_en.html EUROPA - Education and Training - Europa - Regional and minority languages - Euromosaïc study&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Denmark}}&lt;ref&gt;[http://ec.europa.eu/education/languages/archive/languages/langmin/euromosaic/da1_en.html Support from the European Commission for measures to promote and safeguard regional or minority languages and cultures - The Euromosaic study: German in Denmark] (angleščina). Letzter Zugriff am 13. November 2009&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Madžarska}}&lt;ref&gt;[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/hu_de.pdf EC.europa.eu]&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
{{flag|Kazahstan}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=28051 |title=KAZAKHSTAN: Special report on ethnic Germans |publisher=Irinnews.org |date= |accessdate=2010-10-11}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
{{flag|Italija}}&lt;small&gt; (samo [[Južna Tirolska]]) &lt;/small&gt; &lt;br /&gt; 
{{flag|Namibija}} &lt;small&gt;([[nacionalni jezik]]; uradni jezik 1984–90)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.az.com.na/fileadmin/pdf/2007/deutsch_in_namibia_2007_07_18.pdf|title=Deutsch in Namibia|publisher=Supplement of the Allgemeine Zeitung|date=2007-08-18|accessdate=2008-06-23|format=PDF|language=de|archive-date=2008-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20080624233949/http://www.az.com.na/fileadmin/pdf/2007/deutsch_in_namibia_2007_07_18.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/wa.html &quot;CIA World Fact book Profile: Namibia&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200423100756/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/wa.html |date=2020-04-23 }} ''cia.gov''. Retrieved 2008-11-30.&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Poljska}} &lt;small&gt;([[manjšinski jezik|nadomestni jezik]])&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www2.mswia.gov.pl/download.php?s=1&amp;id=944 |title=Map on page of Polish Ministry of Interior and Administration (MSWiA) |date= |accessdate=2010-03-15 |archive-date=2012-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120719121743/http://www2.mswia.gov.pl/download.php?s=1&amp;id=944 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Romunija}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.siebenbuerger.de/zeitung/artikel/alteartikel/223-deutsche-minderheit-in-rumaenien.html |title=SbZ - Deutsche Minderheit in Rumänien: &quot;Zimmerpflanze oder Betreuungs-Objekt&quot; - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien |publisher=Siebenbuerger.de |date= |accessdate=2010-03-15}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Russia}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rusdeutsch.eu/?menu=1&amp;menu0=38&amp;level3=&amp;z=1 |title=Geschichte |publisher=Rusdeutsch.EU |date= |accessdate=2010-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720175253/http://www.rusdeutsch.eu/?menu=1&amp;menu0=38&amp;level3=&amp;z=1 |archive-date=2011-07-20 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;{{flag|Slovaška}} &lt;small&gt;(uradni jezik občine [[Krahule|Krahule/Blaufuß]])&lt;/small&gt;&lt;ref name=natgeo2006 /&gt;&lt;ref name='europa-slok'&gt;[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/slok1_de.html EUROPA - Allgemeine &amp; berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{BRA}}&lt;small&gt; (souradni jezik občine [[Pomerode]] in drugih občin)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;Leis Municipais http://www.leismunicipais.com.br/twitter/222/legislacao/lei-2251-2010-pomerode-sc.html&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{RSA}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.constitutionalcourt.org.za/site/constitution/english-web/ch1.html |title=Constitutional Court of South Africa - The Constitution |publisher=Constitutionalcourt.org.za |date= |accessdate=2013-06-14 |archive-date=2018-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180207020120/http://www.constitutionalcourt.org.za/site/constitution/english-web/ch1.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{VAT}} &lt;small&gt;(administrativni in ukazni jezik [[Švicarska garda|Švicarske garde]])&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Verein Deutsche Sprache e.V. |url=http://www.vds-ev.de/wussten-sie-dass |title=Wussten Sie, dass... |publisher=Vds-ev.de |date=2006-06-15 |accessdate=2012-01-25 |archive-date=2015-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150223130844/http://www.vds-ev.de/wussten-sie-dass |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{VEN}} ([[Colonia Tovar]])&lt;ref&gt;[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=gct Ethnologue report for Alemán Coloniero]&lt;/ref&gt;
|agency=''ni uradnega regulatorja''&lt;br&gt;
(Nemško ortografijo regulira [[Rat für deutsche Rechtschreibung]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rechtschreibrat.ids-mannheim.de/rat/ |title=Rat für deutsche Rechtschreibung - Über den Rat |publisher=Rechtschreibrat.ids-mannheim.de |date= |accessdate=2010-10-11}}&lt;/ref&gt;).
|iso1=de
|iso2b=ger
|iso2t=deu
|lc1=deu|ld1=[[nova visoka nemščina]]
|lc2=gmh|ld2=[[srednja visoka nemščina]]
|lc3=goh|ld3=[[stara visoka nemščina]]
|lc4=gct|ld4=[[Alemán Coloniero]]
|lc5=bar|ld5=[[Austro-Bavarian]]
|lc6=cim|ld6=[[Cimbrian]]
|lc7=geh|ld7=[[Hutterite German]]
|lc8=ksh|ld8=[[Kölsch dialect|Kölsch]]
|lc9=nds|ld9=[[nizka nemščina]]
|lc10=sli|ld10=[[Lower Silesian language|Lower Silesian]]
|lc11=ltz|ld11=[[luksemburščina]]
|lc12=vmf|ld12=[[Main-Franconian]]
|lc13=mhn|ld13=[[Mócheno]]
|lc14=pfl|ld14=[[Palatine German language|Palatinate German]]
|lc15=pdc|ld15=[[Pennsylvania German language|Pennsylvania German]]
|lc16=pdt|ld16=[[Plautdietsch]]
|lc17=swg|ld17=[[švabska nemščina]]
|lc18=gsw|ld18=[[alemanska nemščina]]
|lc19=uln|ld19=[[Unserdeutsch]]
|lc20=sxu|ld20=[[Upper Saxon]]
|lc21=wae|ld21=[[Walser German]]
|lc22=wep|ld22=[[vestfalijski jezik]]
|glotto      = high1287
|glottoname  = High Franconian
|glotto2     = uppe1397
|glottoname2 = Upper German
|lingua=52-AC (celinski zahodnogermanski) &gt; 52-ACB (nemščina &amp; nizozemščina) &gt;&lt;br&gt;52-ACB-d ([[srednjenemški jeziki|srednjenemški]] vklj. 52-ACB–dl &amp; -dm [[Standrdna nemščina|Standardna/generalizirana visoka nemščina]]) + 52-ACB-e &amp; -f ([[Upper German]] &amp; [[alemanska nemščina]]) + 52-ACB-g ([[jidiš]]) + 52-ACB-h ([[German diaspora|émigré German]] variacije vklj. &lt;br&gt;52-ACB-hc [[Hutterite German]] &amp; 52-ACB-he [[Pennsylvania German language|Pennsylvania German]] etc.) + 52-ACB-i ([[Yeniche language|Yenish]]); skupaj 285 variacij: 52-ACB-daa do 52-ACB-i
|map=Legal statuses of German in the world.svg
|mapcaption=[[File:Legal status of German in Europe.svg|frameless|center]]
|notice=IPA
}}
'''Némščina''' (nemško '''Deutsch''') spada v zahodno vejo [[germanski jeziki|germanskih jezikov]]. Z okoli 140 milijoni govorcev spada med največje svetovne [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]]. Govorijo jo predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Lihtenštajn]]u, večjem delu [[Švica|Švice]], [[Luksemburg]]u, na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] v [[Italija|Italiji]], v [[Opoljsko vojvodstvo|Opoljskem vojvodstvu]] (v [[Šlezija|Šleziji]]) na [[Poljska|Poljskem]], v vzhodnih [[provinca]]h [[Belgija|Belgije]], delih [[Romunija|Romunije]] ter v [[Alzacija|Alzaciji]] v [[Francija|Franciji]]. Nezanemarljive nemško govoreče [[manjšine]] ostajajo v nekdanjih [[kolonija (geografija)|kolonijah]], kot je [[Namibija]], ter v [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih]] [[država]]h, kot so [[Češka]], [[Slovaška]], [[Romunija]], [[Kazahstan]], [https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep][[Madžarska]], [[Ukrajina]] in [[Rusija]]. Tudi [[verska ločina|ločine]], kot so [[Amiši]] in nekateri [[Menoniti]] govorijo narečje nemščine. Približno 120 milijonov ali četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot [[materni jezik]]. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v [[Združene države Amerike|ZDA]] ter na [[Japonska|Japonskem]].

K nemškemu jeziku spadata dve glavni narečni skupini: visoka nemščina in [[nizka nemščina]]. Medtem ko je visoka nemščina doživela premik soglasnikov ''(hochdeutsche Lautverschiebung)'', je nizka nemščina - kot [[nizozemščina]], [[angleščina]] in [[skandinavski jeziki]] - ohranila stare [[germanski jeziki|germanske]] soglasnike. Visokonemška narečja pa delimo v dve podskupini: zgornjo ter srednjo nemščino. Visokonemški [[knjižni jezik]] je imel svojo podlago v pisarniškem jeziku [[Saška|saške]] [[kneževina|kneževine]] šestnajstega stoletja, ki ga je [[Martin Luther]] uporabljal v svojem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]] iz [[grščina|grščine]] oz. [[hebrejščina|hebrejščine]]. Z Biblijo se je razširil prav ta knjižni jezik po celi Nemčiji in je v 17. stoletju tudi izpodrinil nizko nemščino kot [[uradni jezik]] v severni Nemčiji.

Okoli leta 1000 so govorili nemška narečja med [[Vogezi]] (danes [[Francija]]) in reko [[Saale]] ter med rekama [[Eider]] in zgornjo [[Adiža|Adižo]]. Z nemško vzhodno kolonizacijo med sledečimi stoletji se je nemščina postopoma razširjala do [[Pomorjanska|Pomorjanske]], [[Šlezija|Šlezije]] in [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], do [[Flensburg]]a ter do [[Karavanke|Karavank]]. Največje jezikovno območje je imela na začetku dvajsetega stoletja. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je izgubila območja vzhodno od [[Odra|Odre]], [[Lužiška Nisa|Lužiške Nise]], [[Krušne gore|Krušnih gora]] in Bavarskega gozda (Šumava) zaradi [[izgon]]a tamkajšnjega prebivalstva.

V 90. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] so postopoma uvedli nov [[pravopis]], ki je zastarela pravila glede dvojnih soglasnikov, ponavljajočih se kombinacij črk ipd. naredil bolj logična. Dvojni soglasniki (mednje iz zgodovinskih razlogov štejemo tudi ''tz'') se lahko pojavijo samo za kratkimi samoglasniki. Kombinacije črk (npr. ''st'') se sedaj napišejo tolikokrat, kolikokrat se izgovorijo (npr. ''selbstständig''), pri sestavljenih besedah se po novem lahko neka črka ponovi tudi več kot dvakrat zaporedoma (npr. ''Schifffahrt''). Razčiščena je tudi zmeda glede ß, ki se lahko pojavi le za dolgimi samoglasniki, za kratkimi pa se po prvem pravilu lahko pojavi le ''ss''.

V [[švica]]rski nemščini črke ß ne uporabljajo, namesto nje zmeraj pišejo ss.

== Slovnica ==
=== Samostalnik – ''das Substantiv'' ===

V nemščini so samostalniki pisani z veliko začetnico. Imajo člen, ki določa spol samostalnika. Samostalniki poznajo dve slovnični števili, in sicer ednino ter množino. Lahko jih sklanjamo. Določimo jim lahko:

# [[Spol (jezik)|spol]]: moški (''Maskulinum – der''), ženski (''Femininum – die'') in srednji (''Neutrum – das'')
# [[Slovnično število|število]]: ednina (''Singular'') in množina (''Plural'')
# [[sklon]]: imenovalnik (''Nominativ''), rodilnik (''Genitiv''), dajalnik (''Dativ'') in tožilnik (''Akkusativ'')

==== Člen – ''der Artikel'' ====

Člen stoji pred samostalnikom in izražajo spol, število ter sklon samostalnika. Ločimo določne in nedoločne člene. Na osnovi členov tvorimo tudi pridevnike, ker sklanjajo po podobnem vzorcu.

===== Nedoločni člen – ''der unbestimmte Artikel'' =====

Nedoločni člen zaznamuje novo, še prvikrat imenovano informacijo besedila. Nedoločni člen ne pozna množinske oblike. Zanikamo ga s 'kein'.

{| border=1
!
!Maskulinum
!Femininum
!Neutrum
|-
|Nominativ
|ein
|eine
|ein
|-
|Genitiv
|eines
|einer
|eines
|-
|Dativ
|einem
|einer
|einem
|-
|Akkusativ
|einen
|eine
|ein
 |}

===== Določni člen – ''der bestimmte Artikel'' =====

Določni člen označuje iz besedila že znano enoto, ki jo ponovno omenjamo oz. jo dodatno označimo s pomočjo prilastka. 

{| border=1
!
!Maskulinum
!Femininum
!Neutrum
|-
|Nominativ
|der
|die
|das
|-
|Genitiv
|des
|der
|des
|-
|Dativ
|dem
|der
|dem
|-
|Akkusativ
|den
|die
|das
 |}

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|nemščina|Nemščina}}
{{InterWiki|code=de}}
* [http://www.101languages.net/german/ German 101] German for beginners and travelers (v [[angleščina|angleščini]])
* [http://www.neue-rechtschreibung.de/ Deutsche Rechtschreibung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040519051606/http://www.neue-rechtschreibung.de/ |date=2004-05-19 }} (v nemščini): stran o novem nemškem pravopisu
* [http://www.goethe.de/z/50/reform/deindex.htm Göthejev institut] - stran o novem pravopisu
* [http://www.rrz.uni-hamburg.de/slowenisch/index_si.htm Nemško - slovenski spletni slovarček] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040423054054/http://www.rrz.uni-hamburg.de/slowenisch/index_si.htm |date=2004-04-23 }}
{{lang-stub}}

[[Kategorija:Nemščina| ]]
[[Kategorija:Visokonemški jeziki]]
[[Kategorija:Jeziki Avstrije]]
[[Kategorija:Jeziki Belgije]]
[[Kategorija:Jeziki Brazilije]]
[[Kategorija:Jeziki Danske]]
[[Kategorija:Jeziki Francije]]
[[Kategorija:Jeziki Madžarske]]
[[Kategorija:Jeziki Kazahstana]]
[[Kategorija:Jeziki Luksemburga]]
[[Kategorija:Jeziki Nemčije]]
[[Kategorija:Jeziki Namibije]]
[[Kategorija:Jeziki Romunije]]
[[Kategorija:Jeziki Rusije]]
[[Kategorija:Jeziki Švice]]
[[Kategorija:Jeziki v Trentinskem - Zgornjem Poadižju]]
[[Kategorija:Pregibni jeziki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>amicz8sjoegs3s757mf6zl7mxbeo28k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761451</id>
      <parentid>6761440</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:06:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Jepsep43|Jepsep43]] ([[User talk:Jepsep43|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]]</comment>
      <origin>6761117</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15152" sha1="slyv173f13jvsy2e1vhbe4ny7h3tejd" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezik
|name=Nemščina
|nativename={{lang|de|Deutsch, deutsche Sprache}}
|pronunciation={{IPA-de|ˈdɔʏtʃ|}}
|states= [[Nemčija]], [[Lihtenštajn]], [[Avstrija]], [[Belgija]], [[Italija]], [[Švica]], [[Luksemburg]] in med [[nemška diaspora|nemško diasporo]] po svetu
|speakers=Standardna nemščina: 90 milijonov&lt;!--to nearest 5M--&gt;
|date      = 2010
|ref       = &lt;ref name=NE&gt;[[Nationalencyklopedin]] &quot;Världens 100 största språk 2010&quot; The World's 100 Largest Languages in 2010&lt;/ref&gt;
|speakers2=vse variacije nemščine: 120 milijonov (1990–2005)&lt;ref name=&quot;SIL&quot;&gt;{{Cite encyclopedia| editor-last = Lewis| editor-first = M. Paul| encyclopedia = Ethnologue: Languages of the World| edition = 16 | publisher = SIL International | location = Dallas, Texas| year = 2009| url = http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=deu}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;Govorci drugega jezika: 80 milijonov (2006)&lt;ref name=natgeo2006&gt;{{navedi knjigo
| authorlink = National Geographic
| title = National Geographic Collegiate Atlas of the World
| publisher = R.R Donnelley &amp; Sons Company
| year = april 2006
| location = Willard, Ohio
| pages = 257&amp;ndash;299
| isbn = 978-0-7922-3662-7}}&lt;/ref&gt;
|familycolor=Indo-European
|fam2=[[Germanski jeziki|germanski]]
|fam3=[[Zahodnogermanski jeziki|zahodnogermanski]]
|fam4=[[visokonemški jeziki|visokonemški]]
|ancestor=[[stara visoka nemščina]]
|ancestor2=[[srednja visoka nemščina]]
|ancestor3=[[zgodnja nova visoka nemščina]]
|script=[[latinica]] ([[nemška abeceda]])&lt;br&gt;[[nemška Braillova pisava]]
|nation={{EU}}&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(uradni in delovni jezik)&lt;/small&gt;
----
{{flag|Nemčija}}&lt;br /&gt;
{{flag|Avstrija}}&lt;br /&gt;
{{flag|Švica}}&lt;br /&gt;
{{flag|Italija}} (samo v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]])&lt;br /&gt;
{{flag|Lihtenštajn}}&lt;br /&gt;
{{flag|Luksemburg}}&lt;br /&gt;
{{flag|Belgija}} 
|minority={{flag|Češka}}&lt;ref&gt;[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/cz1_de.html EUROPA - Allgemeine &amp; berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie&lt;!-- Bot generated title][http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/da1_en.html EUROPA - Education and Training - Europa - Regional and minority languages - Euromosaïc study&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Denmark}}&lt;ref&gt;[http://ec.europa.eu/education/languages/archive/languages/langmin/euromosaic/da1_en.html Support from the European Commission for measures to promote and safeguard regional or minority languages and cultures - The Euromosaic study: German in Denmark] (angleščina). Letzter Zugriff am 13. November 2009&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Madžarska}}&lt;ref&gt;[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/hu_de.pdf EC.europa.eu]&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
{{flag|Kazahstan}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.irinnews.org/report.aspx?reportid=28051 |title=KAZAKHSTAN: Special report on ethnic Germans |publisher=Irinnews.org |date= |accessdate=2010-10-11}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
{{flag|Italija}}&lt;small&gt; (samo [[Južna Tirolska]]) &lt;/small&gt; &lt;br /&gt; 
{{flag|Namibija}} &lt;small&gt;([[nacionalni jezik]]; uradni jezik 1984–90)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.az.com.na/fileadmin/pdf/2007/deutsch_in_namibia_2007_07_18.pdf|title=Deutsch in Namibia|publisher=Supplement of the Allgemeine Zeitung|date=2007-08-18|accessdate=2008-06-23|format=PDF|language=de|archive-date=2008-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20080624233949/http://www.az.com.na/fileadmin/pdf/2007/deutsch_in_namibia_2007_07_18.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/wa.html &quot;CIA World Fact book Profile: Namibia&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200423100756/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/wa.html |date=2020-04-23 }} ''cia.gov''. Retrieved 2008-11-30.&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Poljska}} &lt;small&gt;([[manjšinski jezik|nadomestni jezik]])&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www2.mswia.gov.pl/download.php?s=1&amp;id=944 |title=Map on page of Polish Ministry of Interior and Administration (MSWiA) |date= |accessdate=2010-03-15 |archive-date=2012-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120719121743/http://www2.mswia.gov.pl/download.php?s=1&amp;id=944 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Romunija}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.siebenbuerger.de/zeitung/artikel/alteartikel/223-deutsche-minderheit-in-rumaenien.html |title=SbZ - Deutsche Minderheit in Rumänien: &quot;Zimmerpflanze oder Betreuungs-Objekt&quot; - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien |publisher=Siebenbuerger.de |date= |accessdate=2010-03-15}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flag|Russia}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rusdeutsch.eu/?menu=1&amp;menu0=38&amp;level3=&amp;z=1 |title=Geschichte |publisher=Rusdeutsch.EU |date= |accessdate=2010-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720175253/http://www.rusdeutsch.eu/?menu=1&amp;menu0=38&amp;level3=&amp;z=1 |archive-date=2011-07-20 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;{{flag|Slovaška}} &lt;small&gt;(uradni jezik občine [[Krahule|Krahule/Blaufuß]])&lt;/small&gt;&lt;ref name=natgeo2006 /&gt;&lt;ref name='europa-slok'&gt;[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/slok1_de.html EUROPA - Allgemeine &amp; berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{BRA}}&lt;small&gt; (souradni jezik občine [[Pomerode]] in drugih občin)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;Leis Municipais http://www.leismunicipais.com.br/twitter/222/legislacao/lei-2251-2010-pomerode-sc.html&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{RSA}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.constitutionalcourt.org.za/site/constitution/english-web/ch1.html |title=Constitutional Court of South Africa - The Constitution |publisher=Constitutionalcourt.org.za |date= |accessdate=2013-06-14 |archive-date=2018-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180207020120/http://www.constitutionalcourt.org.za/site/constitution/english-web/ch1.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{VAT}} &lt;small&gt;(administrativni in ukazni jezik [[Švicarska garda|Švicarske garde]])&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Verein Deutsche Sprache e.V. |url=http://www.vds-ev.de/wussten-sie-dass |title=Wussten Sie, dass... |publisher=Vds-ev.de |date=2006-06-15 |accessdate=2012-01-25 |archive-date=2015-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150223130844/http://www.vds-ev.de/wussten-sie-dass |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{VEN}} ([[Colonia Tovar]])&lt;ref&gt;[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=gct Ethnologue report for Alemán Coloniero]&lt;/ref&gt;
|agency=''ni uradnega regulatorja''&lt;br&gt;
(Nemško ortografijo regulira [[Rat für deutsche Rechtschreibung]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rechtschreibrat.ids-mannheim.de/rat/ |title=Rat für deutsche Rechtschreibung - Über den Rat |publisher=Rechtschreibrat.ids-mannheim.de |date= |accessdate=2010-10-11}}&lt;/ref&gt;).
|iso1=de
|iso2b=ger
|iso2t=deu
|lc1=deu|ld1=[[nova visoka nemščina]]
|lc2=gmh|ld2=[[srednja visoka nemščina]]
|lc3=goh|ld3=[[stara visoka nemščina]]
|lc4=gct|ld4=[[Alemán Coloniero]]
|lc5=bar|ld5=[[Austro-Bavarian]]
|lc6=cim|ld6=[[Cimbrian]]
|lc7=geh|ld7=[[Hutterite German]]
|lc8=ksh|ld8=[[Kölsch dialect|Kölsch]]
|lc9=nds|ld9=[[nizka nemščina]]
|lc10=sli|ld10=[[Lower Silesian language|Lower Silesian]]
|lc11=ltz|ld11=[[luksemburščina]]
|lc12=vmf|ld12=[[Main-Franconian]]
|lc13=mhn|ld13=[[Mócheno]]
|lc14=pfl|ld14=[[Palatine German language|Palatinate German]]
|lc15=pdc|ld15=[[Pennsylvania German language|Pennsylvania German]]
|lc16=pdt|ld16=[[Plautdietsch]]
|lc17=swg|ld17=[[švabska nemščina]]
|lc18=gsw|ld18=[[alemanska nemščina]]
|lc19=uln|ld19=[[Unserdeutsch]]
|lc20=sxu|ld20=[[Upper Saxon]]
|lc21=wae|ld21=[[Walser German]]
|lc22=wep|ld22=[[vestfalijski jezik]]
|glotto      = high1287
|glottoname  = High Franconian
|glotto2     = uppe1397
|glottoname2 = Upper German
|lingua=52-AC (celinski zahodnogermanski) &gt; 52-ACB (nemščina &amp; nizozemščina) &gt;&lt;br&gt;52-ACB-d ([[srednjenemški jeziki|srednjenemški]] vklj. 52-ACB–dl &amp; -dm [[Standrdna nemščina|Standardna/generalizirana visoka nemščina]]) + 52-ACB-e &amp; -f ([[Upper German]] &amp; [[alemanska nemščina]]) + 52-ACB-g ([[jidiš]]) + 52-ACB-h ([[German diaspora|émigré German]] variacije vklj. &lt;br&gt;52-ACB-hc [[Hutterite German]] &amp; 52-ACB-he [[Pennsylvania German language|Pennsylvania German]] etc.) + 52-ACB-i ([[Yeniche language|Yenish]]); skupaj 285 variacij: 52-ACB-daa do 52-ACB-i
|map=Legal statuses of German in the world.svg
|mapcaption=[[File:Legal status of German in Europe.svg|frameless|center]]
|notice=IPA
}}
'''Némščina''' (nemško '''Deutsch''') spada v zahodno vejo [[germanski jeziki|germanskih jezikov]]. Z okoli 140 milijoni govorcev spada med največje svetovne [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]]. Govorijo jo predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Lihtenštajn]]u, večjem delu [[Švica|Švice]], [[Luksemburg]]u, na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]] v [[Italija|Italiji]], v [[Opoljsko vojvodstvo|Opoljskem vojvodstvu]] (v [[Šlezija|Šleziji]]) na [[Poljska|Poljskem]], v vzhodnih [[provinca]]h [[Belgija|Belgije]], delih [[Romunija|Romunije]] ter v [[Alzacija|Alzaciji]] v [[Francija|Franciji]]. Nezanemarljive nemško govoreče [[manjšine]] ostajajo v nekdanjih [[kolonija (geografija)|kolonijah]], kot je [[Namibija]], ter v [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih]] [[država]]h, kot so [[Češka]], [[Slovaška]], [[Romunija]], [[Kazahstan]], [[Madžarska]], [[Ukrajina]] in [[Rusija]]. Tudi [[verska ločina|ločine]], kot so [[Amiši]] in nekateri [[Menoniti]] govorijo narečje nemščine. Približno 120 milijonov ali četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot [[materni jezik]]. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v [[Združene države Amerike|ZDA]] ter na [[Japonska|Japonskem]].

K nemškemu jeziku spadata dve glavni narečni skupini: visoka nemščina in [[nizka nemščina]]. Medtem ko je visoka nemščina doživela premik soglasnikov ''(hochdeutsche Lautverschiebung)'', je nizka nemščina - kot [[nizozemščina]], [[angleščina]] in [[skandinavski jeziki]] - ohranila stare [[germanski jeziki|germanske]] soglasnike. Visokonemška narečja pa delimo v dve podskupini: zgornjo ter srednjo nemščino. Visokonemški [[knjižni jezik]] je imel svojo podlago v pisarniškem jeziku [[Saška|saške]] [[kneževina|kneževine]] šestnajstega stoletja, ki ga je [[Martin Luther]] uporabljal v svojem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]] iz [[grščina|grščine]] oz. [[hebrejščina|hebrejščine]]. Z Biblijo se je razširil prav ta knjižni jezik po celi Nemčiji in je v 17. stoletju tudi izpodrinil nizko nemščino kot [[uradni jezik]] v severni Nemčiji.

Okoli leta 1000 so govorili nemška narečja med [[Vogezi]] (danes [[Francija]]) in reko [[Saale]] ter med rekama [[Eider]] in zgornjo [[Adiža|Adižo]]. Z nemško vzhodno kolonizacijo med sledečimi stoletji se je nemščina postopoma razširjala do [[Pomorjanska|Pomorjanske]], [[Šlezija|Šlezije]] in [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], do [[Flensburg]]a ter do [[Karavanke|Karavank]]. Največje jezikovno območje je imela na začetku dvajsetega stoletja. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je izgubila območja vzhodno od [[Odra|Odre]], [[Lužiška Nisa|Lužiške Nise]], [[Krušne gore|Krušnih gora]] in Bavarskega gozda (Šumava) zaradi [[izgon]]a tamkajšnjega prebivalstva.

V 90. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] so postopoma uvedli nov [[pravopis]], ki je zastarela pravila glede dvojnih soglasnikov, ponavljajočih se kombinacij črk ipd. naredil bolj logična. Dvojni soglasniki (mednje iz zgodovinskih razlogov štejemo tudi ''tz'') se lahko pojavijo samo za kratkimi samoglasniki. Kombinacije črk (npr. ''st'') se sedaj napišejo tolikokrat, kolikokrat se izgovorijo (npr. ''selbstständig''), pri sestavljenih besedah se po novem lahko neka črka ponovi tudi več kot dvakrat zaporedoma (npr. ''Schifffahrt''). Razčiščena je tudi zmeda glede ß, ki se lahko pojavi le za dolgimi samoglasniki, za kratkimi pa se po prvem pravilu lahko pojavi le ''ss''.

V [[švica]]rski nemščini črke ß ne uporabljajo, namesto nje zmeraj pišejo ss.

== Slovnica ==
=== Samostalnik – ''das Substantiv'' ===

V nemščini so samostalniki pisani z veliko začetnico. Imajo člen, ki določa spol samostalnika. Samostalniki poznajo dve slovnični števili, in sicer ednino ter množino. Lahko jih sklanjamo. Določimo jim lahko:

# [[Spol (jezik)|spol]]: moški (''Maskulinum – der''), ženski (''Femininum – die'') in srednji (''Neutrum – das'')
# [[Slovnično število|število]]: ednina (''Singular'') in množina (''Plural'')
# [[sklon]]: imenovalnik (''Nominativ''), rodilnik (''Genitiv''), dajalnik (''Dativ'') in tožilnik (''Akkusativ'')

==== Člen – ''der Artikel'' ====

Člen stoji pred samostalnikom in izražajo spol, število ter sklon samostalnika. Ločimo določne in nedoločne člene. Na osnovi členov tvorimo tudi pridevnike, ker sklanjajo po podobnem vzorcu.

===== Nedoločni člen – ''der unbestimmte Artikel'' =====

Nedoločni člen zaznamuje novo, še prvikrat imenovano informacijo besedila. Nedoločni člen ne pozna množinske oblike. Zanikamo ga s 'kein'.

{| border=1
!
!Maskulinum
!Femininum
!Neutrum
|-
|Nominativ
|ein
|eine
|ein
|-
|Genitiv
|eines
|einer
|eines
|-
|Dativ
|einem
|einer
|einem
|-
|Akkusativ
|einen
|eine
|ein
 |}

===== Določni člen – ''der bestimmte Artikel'' =====

Določni člen označuje iz besedila že znano enoto, ki jo ponovno omenjamo oz. jo dodatno označimo s pomočjo prilastka. 

{| border=1
!
!Maskulinum
!Femininum
!Neutrum
|-
|Nominativ
|der
|die
|das
|-
|Genitiv
|des
|der
|des
|-
|Dativ
|dem
|der
|dem
|-
|Akkusativ
|den
|die
|das
 |}

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|nemščina|Nemščina}}
{{InterWiki|code=de}}
* [http://www.101languages.net/german/ German 101] German for beginners and travelers (v [[angleščina|angleščini]])
* [http://www.neue-rechtschreibung.de/ Deutsche Rechtschreibung] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040519051606/http://www.neue-rechtschreibung.de/ |date=2004-05-19 }} (v nemščini): stran o novem nemškem pravopisu
* [http://www.goethe.de/z/50/reform/deindex.htm Göthejev institut] - stran o novem pravopisu
* [http://www.rrz.uni-hamburg.de/slowenisch/index_si.htm Nemško - slovenski spletni slovarček] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040423054054/http://www.rrz.uni-hamburg.de/slowenisch/index_si.htm |date=2004-04-23 }}
{{lang-stub}}

[[Kategorija:Nemščina| ]]
[[Kategorija:Visokonemški jeziki]]
[[Kategorija:Jeziki Avstrije]]
[[Kategorija:Jeziki Belgije]]
[[Kategorija:Jeziki Brazilije]]
[[Kategorija:Jeziki Danske]]
[[Kategorija:Jeziki Francije]]
[[Kategorija:Jeziki Madžarske]]
[[Kategorija:Jeziki Kazahstana]]
[[Kategorija:Jeziki Luksemburga]]
[[Kategorija:Jeziki Nemčije]]
[[Kategorija:Jeziki Namibije]]
[[Kategorija:Jeziki Romunije]]
[[Kategorija:Jeziki Rusije]]
[[Kategorija:Jeziki Švice]]
[[Kategorija:Jeziki v Trentinskem - Zgornjem Poadižju]]
[[Kategorija:Pregibni jeziki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>slyv173f13jvsy2e1vhbe4ny7h3tejd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582</id>
    <revision>
      <id>6761438</id>
      <parentid>6728519</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:02:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ p</comment>
      <origin>6761438</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89395" sha1="thyx0v5cn347famgweg8ct963pqtyck" xml:space="preserve">[[Slika:Zemljovid Slovenske dezele in pokrajin.jpg|thumb|right|280px|''Zemljovid slovenskih dežel in pokrajin'', [[Peter Kozler]], 1853.]]{{Več sklicev}}
{{Lektura}}
{{Zgodovina Slovenije}}

'''Zgodovina Slovenije''' je [[zgodovina]] vseh prebivalcev na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni soseščini od [[Prazgodovina|prazgodovine]] do danes. Ime ''Slovenija'' (v današnjem pomenu) se po do zdaj znanih podatkih prvič pojavi v zapisu, ki je približno enak današnjemu, leta 1810 v pismu [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/kako-je-rasla-se-rodila-slovenska-samostojnost-1-del|title=Kako je rasla in se rodila slovenska samostojnost (1. del)|date=2024-06-20|accessdate=2025-09-26|website=druzina.si|last=Janežič|first=Helena}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Med leti 1814 in 1816 se ime pojavi v pesmi Valentina Vodnika ''Slovenia svelizhana''.&lt;ref&gt;NUK, rokopisni oddelek, Vodnikova zapuščina - Ms 519, 44 – 45, 46 – 47, 48 – 49, 50 - 51 in Ms 540, št. 3 – Illyria magnificata, Slovenia svelizhana&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}&lt;/ref&gt; Leta [[1834]] se pojavi v knjigi ruskega zgodovinopisca [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurija Venelina]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti &amp; Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}}&lt;/ref&gt; ''Starodavni in današnji Slovenci'', deset let kasneje pa še v pesmi [[Jovan Vesel Koseski|Koseskega.]] Slovenija se kot politično-administrativna enota prvič konstituira po letu [[1945]], kot samostojna država pa šele junija [[1991]].[https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep]

== Prazgodovina ==
{{multiple image
| align = right
| total_width = 350
| image1 = Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg
| alt1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]]
| caption1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]]
| image2 = Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg
| alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]]
| caption2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]]
| footer = Na ozemlju Slovenije sta bili najdeni (verjetno) najstarejše glasbilo (piščal iz dobe [[Pleistocen|poznega pleistocena]]) in najstarejše kolo iz dobe [[neolitik]]a.
}}
Najstarejši dokaz [[človek|človeškega]] bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve [[kamen|kamniti]] [[orodje|orodji]] iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja würmske [[Ledena doba|ledene dobe]], ko so na ozemlju Slovenije živeli [[neandertalec|neandertalci]], je najpomembnejša najdba piščal iz [[Divje babe|Divjih bab]] v bližini [[vas]]i [[Šebrelje]] na Idrijsko-Cerkljanskem. V [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]] in [[bakrena doba|bakreni dobi]] so se prebivalci že ukvarjali z [[živinoreja|živinorejo]] in s [[poljedelstvo]]m. Na prehodu iz [[Bronasta doba|bronaste]] v [[železna doba|železno dobo]] je obstajala [[kultura žarnih grobišč]]. Za [[železna doba|halštatsko obdobje]] so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane [[gradišče|gradišča]], in lepo izdelani železni predmeti (npr. [[situla|situle]]), orodje in orožje ([[Most na Soči]], [[Vače]], [[Rifnik]], [[Šentvid pri Stični]]). Njihovih prebivalcev etnično ni mogoče določiti, saj v arheologiji velja krilatica, da se etničnosti ne da izkopati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8|title=Peter Štih: diskusija|date=2023-05-23|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Štih|first=Peter}}&lt;/ref&gt;

== Iliri, Kelti in Rimljani ==
[[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Zemljevid.|sličica|Zemljevid Ilirika]]
Na ozemlju današnje Republike Slovenije so živela [[Ilirija (država)|ilirska]] plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. so območje zasedla tudi [[Kelti|keltska]] plemena, ki so tu ustanovila prvo znano politično tvorbo, imenovano [[Noriško kraljestvo]]. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v delu [[Štajerska|Štajerske]] so živeli [[Tavriski]], na severozahodu [[Karni]], na severu [[Noriki (ljudstvo)|Noriki]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in deloma na [[Notranjska|Notranjskem]] [[Japodi]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Posavje|Posavju]] [[Latobiki]], v [[Istra|Istri]] pa [[Histri]]. Ta ljudstva so razvojno in gospodarsko zaostajala za [[Rimljani (razločitev)|Rimljani]] ter so se ukvarjala predvsem z živinorejo, s poljedelstvom in pastirstvom. Iz tega časa izvirajo imena številnih današnjih krajev ([[Bohinj]], [[Tuhinj]]) in rek ([[Sava]], [[Savinja]], [[Drava]]).

[[Slika:Tabula Peutingeriana - Istra.JPG|thumb|Mesta Emona, Celeia in Poetovio, so navedena tudi na [[Tabula Peuntingeriana|Peutingerjevi Tabuli]], ki prikazuje cestno omrežje rimskega cesarstva v 1. stoletju pr.n.št.]]
Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na to območje se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (slov. [[Oglej]]) leta 181 pr. n. št. V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). [[Oktavijan]] je nato v letih 35–33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]], okoli leta 16 pr. n. št. pa mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena območja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je pripadala 10. regiji [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''[[Regio X Venetia et Histria|Regio X]]''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] pa sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Začela so nastajati mesta, npr. [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo''), ki so jih naseljevali priseljenci iz [[Italija|Italije]] in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil tudi pomemben cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi).

Današnji slovenski prostor je bil opustošen med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]]. Vdori [[Markomani|Markomanov]], [[Jazigi|Jazigov]] in drugih germanskih plemen ter izbruhi [[Kuga|kuge]] so prizadeli prebivalstvo, zato se je na to območje priselilo veliko [[Germani|Germanov]] in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojn so Rimljani zgradili obrambni sistem ''praetentura Italiae et Alpium'', ki je varoval vzhodno mejo province Italije. V tem obdobju sta kariero napravili tudi dve najvidnejši osebnosti s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (današnji [[Trenčin]] na Slovaškem – najsevernejši rimski napis ob Donavi) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je pozneje postal cesarski tajnik in član sveta cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]].

Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so na današnjem slovenskem ozemlju nastale proti koncu 3. stoletja, v 4., 5. in 6. stoletju pa so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so spadale pod oblast [[metropolija|metropolije]] v [[Oglej|Ogleju]] (Aquileia). Zaradi obrambe italijanske meje je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je rimska oblast na tem območju začela slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se pomikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je zato iz mest umikalo v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek današnje Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in na poti opustošili številna mesta. Ob koncu 5. stoletja so Vzhodni Goti ([[Ostrogoti]]) zasedli Italijo, do leta 536 pa so v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključili tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in Panonijo.

== Naselitev Slovanov ==
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}

V 6. stoletju so se na širšem, že poseljenem območju vzhodnih Alp naselili tisti [[Slovani]] ([[Sloveni|Slověni]]), ki veljajo za neposredne in večinske prednike današnjih Slovencev.&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Kos, Franc]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt; Prvi naselitveni val je datiran okoli leta 550 in je potekal iz smeri današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val je sledil okoli leta 568, tretji val pa leta 590, ko so se skupine Slovanov začele pomikati z jugovzhoda ob tokovih Save, Drave in drugih rek. Leta 591 so dosegli območje zgornje [[Drava|Drave]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci. V ta prostor so se torej v tem času začeli naseljevati tako [[Avari]] kot [[Slovani]].

Prostor, ki so ga poselili Slovani, so še naprej naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v drugi polovici 6. stoletja, spremembe v poselitvenem vzorcu in materialni kulturi ter predvsem uveljavitev novega, slovanskega jezika. Meja z [[Bavarci]] se je že v tem času začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]], meja z [[Langobardi]] pa se je v 7. stoletju oblikovala na robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Langobardov = (Historia Langobardorum)|publisher=Obzorja|date=1988|location=Maribor|isbn=86-377-0350-X|oclc=439852250|first=Fran|last=Bradač|first2=Bogo|last2=Grafenauer|first3=Kajetan|last3=Gantar|first4=Vesna|last4=Potokar}}&lt;/ref&gt; Njihova prisotnost v [[Istra|Istri]] je dokumentirana v začetku 9. stoletja, in sicer v zapisniku [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]].

== Kneževini Karantanija in Karniola ==
{{glavni|Karantanija|Karniola|Samova plemenska zveza}}
Slovani v Vzhodnih Alpah so bili, podobno kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; so med letoma 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot; /&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen slovanski upor pod [[kralj Samo|Samovim]] vodstvom, ki je zajel območja današnje [[Češka|Češke]] in [[Moravska|Moravske]], verjetno pa tudi [[Alpe|vzhodnoalpski prostor]]. Samova vstaja in avarski poraz pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] sta tako močno omajala avarsko vojaško moč,&lt;ref name=&quot;SS30&quot;&gt;Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30&lt;/ref&gt; da so se jim v širokem loku od Sudetov do južne Rusije uprla številna slovanska plemena in se vsaj začasno otresla njihove oblasti.&lt;ref&gt;Hauptman, L. (1999). Str. 37.&lt;/ref&gt; Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, razlikuje med izrazoma »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«; prvi naj bi označeval tiste Slovane, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt;

Samovi plemenski zvezi se je pridružil tudi velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk, knez Karantanije|Valuka]].&lt;ref name=&quot;KP&quot;&gt;Korošec, P. (1990). Str. 17.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;WH177&quot;&gt;Wolfram, H. (1991). Str. 177.&lt;/ref&gt; Kdaj natančno so se povezali s svojimi severnimi slovanskimi sosedi, ni jasno.&lt;ref name=&quot;WH177&quot;/&gt; Vsekakor pa so leta 630 v pohodih proti Samovemu kraljestvu sodelovali tudi Langobardi, ki so tedaj mejili le na vzhodnoalpske Slovane in so jim med letoma 623 in 626 že iztrgali območje v Kanalski dolini.&lt;ref name=&quot;SS31&quot;&gt;Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 31.&lt;/ref&gt; Po drugi strani so vzhodnoalpski Slovani že leta 628 dosegali tako dobre uspehe v spopadih z Bavarci, da se je njihova zahodna meja ustalila, kar kaže na širše povezave med Slovani in ne zgolj na spopade lokalnih plemen v vzhodnoalpskem prostoru. To potrjuje vsaj povezovanje vzhodnoalpskih plemen in nastanek politične skupnosti, ki pozneje nosi ime Karantanija, če ne že vpliv Samove plemenske zveze na tem območju.&lt;ref&gt;Glej v: Grafenauer, B. (2000). Str. 115.&lt;/ref&gt; Čeprav so Valukovi Slovani v vzhodnih Alpah nedvomno vsaj od leta 630 pripadali Samovi plemenski zvezi, pa ni nujno, da so ji pripadali tudi Slovani južno od Alp na območju današnje Slovenije, saj je bilo to območje prehodnih vplivov Langobardov, Avarov in Slovanov.&lt;ref name=&quot;KP&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SP30&quot;&gt;Štih, P. (2001). Str. 30.&lt;/ref&gt; Samo je vladal do leta 658,&lt;ref name=&quot;SP30&quot;/&gt; po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe do morda celo Jadrana hitro razkrojila.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 97.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Carantania map.png|sličica|Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811.]]
Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je &quot;krajina Slovanov&quot; s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že imenovala [[Karantanija]], ohranila svojo neodvisnost. Ko so Karantanci okoli leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč pri obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast ter jim kot talca poslati sina kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], in Borutovega nečaka Hotimirja, ki so ju Bavarci pokristjanili. Z vladavino kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje]] Karantancev, kar je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788 je bila skupaj z Bavarsko v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] vključena tudi Karantanija. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva nad frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] sprožil upor, so se mu leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še istega leta poraženi. Po zadušitvi upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in po večinskem mnenju zgodovinarjev so takrat domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Iz časa Karantanije pa se je vse do leta 1414 ohranil poseben obred [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]], ki je potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kljub postopni integraciji Karantanije v frankovski politični okvir in njenemu kasnejšemu razpadu na posamezne [[Slovenske dežele|dežele]], se je na njenem celotnem ozemlju ohranilo tudi slovensko govoreče plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.&lt;ref&gt;http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf, Dr. Aleš Iglič, O uporabi slovenščine med plemstvom&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}, Fran Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg&lt;/ref&gt;

[[Langobardi|Langobardski]] kronist [[Pavel Diakon]] opisuje prihod Slovanov na rob [[Furlanija|Furlanske nižine]]. V svojem znamenitem delu [[Historia Langobardorum]] (''Zgodovina Langobardov''), v katerem predstavi zgodovino Langobardov od njihovih začetkov leta 560 do konca leta 740, med drugim omenja tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670, ki se je zgodila nedaleč od [[Čedad]]a ob reki [[Nadiža|Nadiži]]. {{Citatni blok|&quot;non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis&quot;}}
[[Slika:Karniola around 800.png|thumb|Možni obseg Karniole okoli leta 800.]]
Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, v zgornjem delu poznejše dežele Kranjske, na prehodu iz [[8. stoletje|8.]] v [[9. stoletje]] razvila slovanska [[pleme]]nska kneževina Karniola, katere središče je bilo v [[Carnium]]u (današnjem [[Kranj]]u). [[Karniola|Karniolo]] že v 8. stoletju omenja [[Langobardi|langobardski]] [[kronika|kronist]] [[Pavel Diakon]], ki zanjo uporabi oznako &quot;''Carniola, patria Sclavorum''&quot;. Leta 795 je izpričan edini domnevni knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo [[Franki]] po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega preoblikovali v [[mejna grofija|mejno grofijo]].

Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]], je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]]. Gre za zapisnik zbora, ki je najverjetneje potekal leta 804 v kraju Rižana blizu [[Koper|Kopra]]. Listina je problematična, saj gre za prepis iz 15. stoletja, zato je zanesljivost nekaterih podatkov vprašljiva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Toponimi - Rižana|date=2025|accessdate=13. september 2025|website=topografija.zrc-sazu.si}}&lt;/ref&gt; Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat, udeležili pa so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov; predsedovali so mu trije cesarjevi odposlanci. V zapisniku je med drugim zapisana obveza vojvode Janeza, predstavnika tedanje [[Franki|frankovske]] oblasti nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se naselili v okolici mest, pregnal v kraje, kjer ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.&lt;ref&gt;Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi &amp; Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ramiro Udina, Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. Officine grafiche, 1932&lt;/ref&gt; {{Citatni blok|&quot;De sclavis autem unde dicitis, accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damniatatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiiciamus foras.&quot;}}

== Frankovska država ==
[[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|[[Karel Veliki|Frankovska]] država (768-814)]]
Po neuspešnem [[Bolgari|bolgarskem]] prodoru v [[Panonija|Panonijo]] in njeni ponovni osvojitvi je kralj [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v [[fevd]] beguncu z [[Moravska|Moravske]], [[Pribina|Pribini]]. Leta 847 je bil Pribina imenovan za [[grof]]a, ozemlje [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] pa je postalo njegova last. Sedež njegove oblasti je bil v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]], ki se je iztrgal frankovskemu vplivu. Kocelj je podpiral slovanski misijon [[sveti Ciril|svetega Cirila]] in [[sveti Metod|Metoda]] ter oviral delovanje [[Salzburg|salzburških]] [[misijonar]]jev. Okoli leta 876 je bil odstranjen, s čimer se je končalo kratko obdobje samostojnosti spodnjepanonske slovanske kneževine, ozemlje pa je bilo ponovno vključeno v [[Vzhodna marka|Vzhodno marko]]. V času vladavine [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] postala središče Vzhodne marke in pridobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je v tem času krepila [[fevdalizem|fevdalizacija]], vendar je proces ob koncu 9. stoletja prekinil prodor Madžarov.

Po porazu Bavarcev v bitki z [[Madžari]] pri današnji [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907 je ozemlje osrednje Slovenije za približno pol stoletja prišlo pod madžarsko oblast. Fevdalni sistem se je zato začel oblikovati šele po porazu Madžarov pri [[Augsburg]]u leta 955 in po ponovni vključitvi tega ozemlja v [[Sveto rimsko cesarstvo]] v 10. in 11. stoletju.

== V Svetem rimskem cesarstvu ==
{{multiple image
| align = right
| total_width = 500
| image1 = Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png
| caption1 = Nastanek Koroške vojvodine ob razdelitvi Bavarske vojvodine leta 976
| image2 = Karantanija 990.PNG
| caption2 = Koroška vojvodina leta 990
}}
Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala [[vojvodina]], podredil sosednje mejne grofije: [[Karantanija|Karantansko marko]], Podravsko, [[Savinjska marka|Savinjsko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Istra|Istrsko marko]] in [[Furlanija|Furlansko]] ter [[Verona|Veronsko marko]]. Ta &quot;polsamostojna&quot; tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati [[dežela|dežele]]. V tem obdobju se je utrdil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške rodbine, nastali so prvi [[grad]]ovi okrepila se je [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizacija]] in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. Iz tega časa izvirajo tudi [[Brižinski spomeniki]].

Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Kranjska]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]], [[Trst]] in [[Istra]], vključene v [[Sveto rimsko cesarstvo]].

== Prihod in utrditev Habsburžanov ==
[[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|Širjenje vpliva Habsburžanov
{{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}}
{{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}}
{{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}}
{{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}}
{{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}}
{{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}}
{{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]]
Leta 1246 so izumrli [[Štajerski vojvoda|štajerski]] in [[Avstrijski vojvoda|avstrijski vojvode]] [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla [[ogrski kralj]] [[Bela IV.]] in [[češki kralj]] [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl [[Ulrik III. Spanheim]], [[koroški vojvoda]] in [[Kranjska mejna grofija|kranjski]] [[deželni knez]]. Otokar II., njegov bratranec, je takoj zasedel spanheimske posesti. Leta 1272 je Otokar II. z izvolitvijo za [[Generalni poglavar|generalnega poglavarja]] prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem obvladal celotno ozemlje od Češke do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Otokar II. je naletel na odpor preostalega visokega plemstva. Rimsko-nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev novopridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je Otokar II. izgubil življenje. Potolkli so ga sorodniki [[Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. dal usmrtiti brez sodnega procesa.

Po padcu Otokarja II. se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med [[Habsburžani]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|majnhardinsko vejo Goriških grofov]]. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu II., Koroško v fevd Goriškim, Kranjsko pa Goriškim v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so za njimi dedovali Habsburžani. Leta 1374 so dedovali dve manjši deželi, ki so si ju ustvarili pripadniki [[Goriški Grofje#Albertinci (goriška veja)|albertinske veje Goriških grofov]], [[Pazinska grofija|Pazinsko grofijo]] v [[Istra|Istri]] in [[Slovenska marka|Grofijo v Marki in Metliki]] v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Njihove posesti so dosegle [[Jadransko morje]] leta 1366, ko so se jim podredili [[gospodje Devinski]], še pomembnejša pa je bila na tem območju pridobitev mesta [[Trst]] leta 1382.

[[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]]Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, povezava s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa jim je omogočila, da so se njihove posesti razširile še na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v [[državni knez|državne kneze]], kar je omogočilo razvoj posebne [[dežela|dežele]], [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje pa je sprožilo tudi vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani morali ubraniti v [[vojna za celjsko dediščino|vojni za celjsko dediščino]] (do leta 1460).
{{multiple image
| align = right
| total_width = 500
| image1 = Boj s Turki-Valvasor.jpg
| alt1 = 
| caption1 = Prvi [[Turški vpadi|turški vpad]] je prizadel Belo krajino (1408). Po padcu Bosne (1463) so si sledili bolj uničujoči vpadi, ki so zaobjeli tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko (1473, 1476, 1478, 1480, 1483). Sledili so si turški vpadi v času vladanja sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]], ko so Turki zavzeli Beograd (1521) in Budim (1526), ter leta 1529, ko so Turki prvič oblegali Dunaj.
| image2 = Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg
| alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]]
| caption2 = [[Kmečki upori na Slovenskem]]:&lt;br /&gt;- [[Koroški kmečki upor]] (1478),&lt;br /&gt;- [[Slovenski kmečki upor]] (1515),&lt;br /&gt;- [[Hrvaško-slovenski kmečki upor]] (1572),&lt;br /&gt;- [[Drugi slovenski kmečki upor]] (1635),&lt;br /&gt;- [[Tolminski kmečki upor]] (1713).
}}

Leta 1461 se je Friderik III. zaradi dediščine ogrske krone zapletel v vojno z [[Ogrska|ogrskim]] kraljem [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]] in s svojim bratom Albrehtom, ki je zahteval del avstrijske dediščine. Spopadi, ki so v glavnem potekali v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], so zajeli tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], v njih pa so cesarju precej pomagale [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] čete. Končali so se z Albrehtovo smrtjo brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem [[Štajerska (pokrajina)|Spodnjo]], močno prizadela [[fajda]] plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil ogrski kralj. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]] leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja [[Nadškofija Salzburg|salzburškega nadškofa]] Friderik III. znova zapletel v dolgotrajno vojno z Matijo Korvinom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, [[Kranjska|Kranjske]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in vojvodino [[Avstrija (vojvodina)|Avstrijo]] ter leta 1485 vkorakale na [[Dunaj]]. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti, ko je ozemlja zasedel [[Maksimilijan I. Habsburški]].

Konec srednjega veka, v 15. in 16. stoletju, so dogajanja na tem območju zaznamovali [[turški vpadi]]. Nezadovoljstvo s preslabo fevdalno obrambo zoper [[Turki|Turke]] in uvajanje novih, predvsem naturalnih davkov in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Iz tega leta je ohranjena ''Nova'' ''pesem kranjskih kmetov'', v kateri so zapisane prve tiskane slovenske besede. Slovenski izsek nje:&lt;blockquote&gt;&quot;Stara prauda&quot; ... &quot;Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina&quot;.&lt;/blockquote&gt;Leta 1518 se je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] zvrstilo zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel. Na enotnem deželnem zboru so si zadali nalogo, da obrambno povežejo dedne dežele v trajno, trdno in enotno zvezo in da sodelujejo Notranjeavstrijske in Zgornjeavstrijske dežele v obrambi zoper Turkov. Na zasedanju so določili dedno celovitost habsburških dednih dežel.

Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Ozadje sega v [[Zagorje|Zagorju]], kjer je k uporu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani fevdalcev, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[Tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[Teror|terorja]] nad kmečkim prebivalstvom.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. Upori so se s krvavimi porazi nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja.

== Reformacija in protireformacija ==
{{Več slik
| image1 = Primož Trubar - Abecednik.jpg
| width1 = 130
| caption1 = Trubarjev Abecednik (1550)
| image2 = Dalmatinova_biblija_barva.jpg
| width2 = 145
| caption2 = Dalmatinova Biblija&lt;br /&gt;(1583)
}}
{{glavni|Protestantizem na Slovenskem}}
Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila [[reformacija]] pretežno [[Luteranstvo|luteranske smeri]] in postavila temelje slovenskega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. [[Primož Trubar]] je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, ''[[Abecedarium|Abecednik]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''. [[protestantizem|Protestanti]] so izdali še ok. 50 drugih knjig v slovenščini, med drugim je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovensko slovnico (''[[Zimske urice proste|Articae Horulae]]'' (1584), leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] izdal prevod celotnega ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Kot slovenski protestanti so delovali tudi [[Jurij Juričič]], [[Matija Klombner]], [[Sebastijan Krelj]], [[Felicijan Trubar]], [[Andrej Savinec]] idr.

Katoličani prav tako v tej epohi niso bili nedejavni. [[Lenart Pachernecker]] je leta 1575 izdal prvi (danes neohranjeni) slovenski katoliški katekizem, [[Anton Vramec|Antol Vramec]] pa je izdal prvo slovensko zgodovinsko knjigo ''Kronika''. Delovali so tudi [[Janez Čandek]], [[Andrej Recelj]] idr.

V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in [[katoliška cerkev]] v procesu [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške prenove zatrli protestantizem in hkrati za nekaj časa zavrli [[književnost]] v slovenskem jeziku. To je uresničeval predvsem ljubljanski škof [[Tomaž Hren]].

== Obdobje baroka ==
Po koncu protireformacije je [[Katoliška cerkev]] skupaj z habsburško oblastjo utrjevala vero in graščine, gradila cerkve in samostane, pri čemer so pomembno vlogo imeli [[jezuiti]]. Slovenske dežele so bile posredno prizadete tudi zaradi [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) in kasnih spopadov proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]; prebivalstvo je bilo precej obremenjeno z davki, prispevki za vojsko in utrjevanjem graščin. 

Kulturno obdobje baroka je bilo zelo plodno. Najpomembnejši predstavnik tega časa na Slovenskem je [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641–1693), ki je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' zbral podrobne opise mest, gradov, običajev, narave, sakralnih objektov in zgodovinskih dogodkov. Njegovo delo je postalo referenca za razumevanje slovenskega prostora in kulture ter prispevalo k evropski prepoznavnosti slovenskih dežel. Prav tako pomembni predstavniki so bili: [[Janez Ludvik Schönleben]] (1618–1681), zgodovinopisec, [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Krstnik Dolničar]] (1626–1692), pravnik in župan Ljubljane, [[Janez Svetokriški]] (1647–1714), avtor, pridig in pisec, [[Romuald Štandreški]] (1676–1748), kapucin in pridigar idr.

== Terezijanska in jožefinska doba ==
[[Slika:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|left|Dežele Notranje Avstrije leta 1794&lt;br /&gt;(pred Napoleonovimi osvojitvami)]]
{{glavni|Habsburška monarhija#Terezijanske in jožefinske reforme}}
V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765–1790), ko je bila med drugim uvedena tudi splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774), se je s kulturno jezikovno akcijo slovenskih izobražencev začenjalo oblikovanje ideje o obstoju posebnega [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Oba vladarja sta izvedla še številne druge reforme, vendar je moral Jožef II. nekatere najbolj radikalne razveljaviti še pred svojo smrtjo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se obdržali, sta [[nevoljniški patent]], ki je podložnikom podelil osebno svobodo, in [[tolerančni patent]], ki je znova dovolil naselitev Judov in protestantov. Marija Terezija je tudi izpeljala prvi popis prebivalstva (1754), uvedla je obvezno sajenje krompirja (1767) in ukinila med-deželne carine (1775). Jožefa II. je kratko nasledil njegov brat, zmerni reformist [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] (1790–92), tega pa konservativni sin [[Franc II. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]]

== Pod Francozi ==
[[Slika:Italija 1810 Slovenscina.png|thumb|Ilirske province]]
Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi v [[francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojnah]]. Leta 1797, ob koncu [[vojna prve koalicije|vojne prve koalicije]], so francoske čete za kratek čas zasedle tudi del današnjega slovenskega ozemlja.

Ob podpisu [[campoformijski mir|campoformijskega miru]] je celotno slovensko etnično ozemlje prišlo v okvir [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], saj so Habsburžani v zameno za [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]] dobili nekdanjo [[Beneška Istra|beneško Istro]] in [[Benečija|Benečijo]].

Po [[vojna tretje koalicije|vojni tretje koalicije]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] (1805) je monarhija izgubila tudi obe pokrajini, ki sta pripadli francoskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]].

Po novem porazu [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] s [[schönbrunnski mir|schönbrunnskim mirom]] habsburški monarhiji iztrgal jugozahodne slovenske dežele (do [[Sava|Save]]) in na ozemlju zahodne Koroške, Kranjske, Goriške, [[Trst]]a, [[Istra|Istre]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] južno od Save, in Vzhodno Tirolsko ([[Okraj Lienz|Osttirol]]) ustanovil [[Ilirske province]] (1809–1813) z glavnim mestom  Ljubljano. Province so bile popolnoma odvisne od [[Prvo francosko cesarstvo|Francije]], čeprav so bile njen sestavni del samo administrativno. Motivi za njihovo ustanovitev so bili predvsem strateški in gospodarski (kopenska povezava z [[Osmanski imperij|Osmanskim imperijem]], blokada [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] dostopa do Sredozemlja). Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke, uvedla reforme prava ([[Code Napoleon]]) in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila, čeprav je to načrtovala.

Propad Napoleonove politične tvorbe, je bila prva priložnost za južnoslovanske narode, da bi se združili v eno državo, saj so se ravno v tistem obdobju [[Srbi]] osvobajali izpod Osmanskega imperija. Za združitev &quot;južnoslovanskih plemen&quot; je bilo nato potrebnih nadaljnjih sto let, do konca 1. svetovne vojne. Skozi celotno 19. stoletje pa sta se kljub temu razvijala slovenski jezik in narodna zavest, kar je kasneje, v 20. stoletju vplivalo na kulturni in politični pristop Slovencev do jugoslovanske države. Izboljšan položaj slovenščine in nekateri drugi vplivi francoske zasedbe približno polovice današnje Slovenije, pa tudi vplivi idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]] so pospešili oblikovanje zavesti o obstoju slovenskega naroda. Že pred francosko zasedbo so intelektualci, mdr. [[Anton Tomaž Linhart]] v zgodovinopisju in dramatiki, [[Jernej Kopitar]] v jezikoslovju, Valentin Vodnik v šolstvu, uredništvu pomembnega častnika [[Lublanske novice|Lublanske novize]] pripomogli k uveljavljanju predstave o etnični enotnosti slovanskih (slovenskih) prebivalcev Kranjske, južnega dela Štajerske, Koroške, Goriške in dela Istre ter tržaškega zaledja. Vendar je bilo takšno prepričanje značilno predvsem za del izobražencev, med širšim slojem pa je kratka francoska zasedba ostala v spominu predvsem po visokih davkih, spremembi tradicionalnih trgovskih tokov in slabi gospodarski situaciji, ki so bili posledica Napoleonovih vojn z evropsko koalicijo.

== Predmarčna doba ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi}}
[[Slika:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|left|Leta 1843 so začele izhajati [[Kmetijske in rokodelske novice]],&lt;br /&gt; ki so pomembno prispevale pri oblikovanju [[Slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]] in prepričanja o pomenu [[narod|slovenskega naroda]]]] [[Slika:Austrian kingdom of illyria.png|thumb|Ilirsko kraljestvo (1822–1849)]]
V 30. in 40. letih 19. stoletja so slovensko govoreče izobražene elite z redkimi izjemami zavrnile ideologijo [[ilirizem|ilirizma]], ki je predvidevala nastanek enega južnoslovanskega (''ilirskega'') naroda in skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] ter za tisti čas še nekoliko utopično, tudi nastanek južnoslovanske države. Prepričanje o posebni slovenski identiteti je izviralo predvsem iz verovanja v obstoj slovenske jezikovne skupnosti, ki je bila utemeljena na književni tradiciji iz časa delovanja slovenskih protestantov v 16. stoletju, ter na tedanji živahni slovstveni dejavnosti. Vrednost slovenskega jezika je dvignilo zlasti delovanje [[pesnik]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je dokazal, da je slovenščina primerna tudi za visoko kulturo. Poleg tega je individualnost slovenščine dokazovala tedanja [[slavistika]] (Jernej Kopitar, [[Pavel Jozef Šafárik]]). Ker je tedaj veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom, se je med izobraženci vse bolj širilo prepričanje o obstoju slovenskega naroda.

V predmarčni dobi se je nadaljevala modernizacija vasi in začela [[industrializacija]]. Velika pričakovanja je vzbudila zlasti gradnja [[Južna železnica|Južne železnice]], ki je povezovala Dunaj in Trst ter je potekala čez slovenske dežele.

V evropski [[Revolucije leta 1848|pomladi narodov]], marca in aprila 1848 je nastal prvi slovenski politični program imenovan »[[Zedinjena Slovenija]]«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v kraljestvo Slovenija, znotraj Avstrijskega cesarstva. Hoteli so, da bi bil slovenski jezik enakopraven v šolah, uradih in na javnih površinah.

== V ustavnem obdobju ==
[[Slika:Austria-Hungary-sl.png|thumb|Dežele Avstro-Ogrske po 1867]]
Leta [[1867]] so slovenski poslanci na deželnih volitvah na [[Kranjska|Kranjskem]] že dobili večino. Tega leta je z razdelitvijo države na ogrski in avstrijski del, nastala [[Avstro-Ogrska]]. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v [[Cislajtanija|avstrijskem delu monarhije]], le [[Prekmurje]] je ostalo v [[Translajtanija|ogrskem]]. Že leta 1866, ko je Avstrija izgubila vojno z [[Italija|Italijo]] in [[Prusija|Prusijo]] si je Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. [[Beneški Slovenci]] so tako prišli pod Italijo, kar je potrdil formalni [[plebiscit]].

Slovenska politična gibanja v tem času je zaznamoval najprej skupni narodnostni boj vseh Slovencev (obdobje [[slogaštvo|slogaštva]]), kasneje pa so se poglabljala politična razhajanja, zlasti v 80. in 90. letih 19. stoletja, ki je bilo obdobje [[kulturni boj|kulturnega boja]] med [[politični katolicizem|katoliško]] in [[liberalizem|liberalno]] strujo [[meščanstvo|meščanskih]] politikov. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] se uveljavljajo tudi [[socialdemokracija|socialdemokratska]] politična združenja, ki so jih vodili razumniki, sodelavce pa iskali med vse številčnejšim delavstvom. Predvsem v začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s [[Hrvati]]. Zamisel o [[trializem|trialistični]] preureditvi Avstro-Ogrske, s katero bi Hrvati, Slovenci in Srbi v monarhiji dobili posebno državno enoto je imela pristaše v katoliškem in liberalnem taboru, med izobraženci so se mnogi zavzemali za tesno kulturno in jezikovno povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi v monarhiji, ter celo za opustitev slovenskega jezika ([[neoilirizem]]).

== Prva svetovna vojna ==
{{glavni|Prva svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Austrianinf.jpg|thumb|left|Avstrijska pehota v 1. svetovni vojni]]
Prva svetovna vojna je Slovencem prinesla velike žrtve, zlasti dvanajst bitk na Soči. V avstro-ogrsko vojsko je bilo vpoklicanih več sto tisoč slovenskih rekrutov, več kot 30.000 pa jih je umrlo. Več sto tisoč Slovencev iz [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]] je bilo naseljenih v begunska taborišča v Italiji in Avstriji. Medtem ko so bili begunci v Avstriji deležni dostojnega ravnanja, so bili slovenski begunci v italijanskih taboriščih obravnavani kot državni sovražniki, med letoma 1915 in 1918 pa jih je več tisoč umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni. 

Slovenci so že poskušali urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v okviru habsburške monarhije. Zahtevo, znano kot [[majniška deklaracija (1917)|Majniška deklaracija]], so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem parlamentu]] spomladi [[1917]]. Vladajoči krogi habsburške monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]]) pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal nekdanji načelnik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in zadnji [[Kranjska|kranjski]] [[deželni glavar]], [[Ivan Šusteršič]], ki pa je imel le malo pristašev in vpliva. 

== Obdobje med obema vojnama ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945}}
[[Slika:Rudolf Maister 1910s (2).jpg|thumb|left|[[Rudolf Maister]]]]
Po porazu Avstro-Ogrske in [[centralne sile|centralnih sil]] sta hrvaški [[Sabor]] v Zagrebu in Ljudski zbor v Ljubljani [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u.

Major [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom razglasil Maribor in Spodnjo Štajersko za posest Države SHS in s prevzemom vojaškega poveljstva nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko zagotovil pripadnost Spodnje Štajerske Sloveniji.

Nevarnost napada Italije, ki je na podlagi [[londonski sporazum (1915)|londonskega sporazuma]] iz leta 1915 zasedla [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in dele [[Dalmacija|Dalmacije]], po vojni še ne definirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja in pritisk [[Srbi|Srbov]] po združitvi v skupno državo, so povzročili da se je [[1. december|1. decembra]] [[1918]] Država SHS združila z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katera se je [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Leta [[1919]] so jugoslovanske čete zasedle [[Prekmurje]] in ga priključile Kraljevini Jugoslaviji.
[[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|sličica|Plebiscitni coni Koroške; A in B s pogoji za volilno pravico.]]
Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra [[1920]] je večina dežele [[Vojvodina Koroška|Koroške]] pripadla [[Avstrija|Avstriji]].

S podpisom [[rapalska pogodba|rapalske pogodbe]] ([[1920]]) je bila urejena meja z Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo, kot vojni plen zaradi sodelovanja na strani Antante. Ta pogodba je od skupno 1,3 milijona prebivalcev Slovencev, na italijanski strani pustila približno 327.000 slovenskih prebivalcev. Po prevzemu oblasti v Italiji so bili fašisti podvrženi politiki nasilne fašistične italijanizacije. To je povzročilo množično izseljevanje Slovencev, zlasti srednjega razreda, iz Slovenskega primorja in Trsta v Jugoslavijo in Južno ter Severno Ameriko. Tisti, ki so ostali, so organizirali več povezanih mrež pasivnega in oboroženega odpora. Najbolj znana je bila militantna antifašistična organizacija TIGR, ustanovljena leta 1927 za boj proti fašističnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini. 

Večinski del slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, so tedaj Slovenci dejansko živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti.

Slovenija se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem življenju pa je do uvedbe [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] ([[1929]]) vladal hud boj med [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovensko ljudsko stranko]] in liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko.

== Druga svetovna vojna ==
{{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Plakat KPS Slovenci združimo in branimo se!.jpg|thumb|left|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]]
[[Slika:Adolf_Hitler_v_Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]
Ko so k trojnemu paktu leta 1940 pristopile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija, se je močno povečal pritisk na Jugoslavijo, da bi tudi pristopila k paktu, za kar si je prizadeval Hitler, ki si je pred napadom na SZ želel zaščiti južni bok. Tako je prišlo 25. marca 1941 do podpisa pogodbe Kraljevine Jugoslavije z Nemčijo, čemur je dva dni kasneje, 27. marca, sledil puč, ki ga je vodil letalski general [[Dušan Simović]]. Regent knez Pavel je bil odstavljen in oblast je bila dodeljena mlademu prestolonasledniku [[Peter II. Karađorđević|Petru II.]]. Začasno vodenje vlade pa je prevzel Simović. Hitlerju se Jugoslavija ni zdela več zanesljiva partnerica, zato so Nemci in njihovi zavezniki 6. aprila 1941 po načrtu Marita, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. S tem se je začela druga svetovna vojna v Jugoslaviji in tudi na Slovenskem. Odpor jugoslovanske kraljeve vojske je bil zgolj simboličen, saj so zaradi počasne mobilizacije uspeli zbrati le polovico nabornikov pa tudi vojaška oprema in doktrina Srbije iz [[balkanski vojni|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili zastareli. Tako so nemške čete 10. aprila že dosegle [[Zagreb]] in 12. aprila [[Beograd]]. Italijanska vojska je svoj napad začela šele 11. aprila, ko se je vključila tudi Madžarska. Tedaj je bila nemška vojska že v [[Karlovec|Karlovcu]]. Italijanska vojska se je razcepila na dva dela: en del je prodiral proti Ljubljani in naprej preko Kočevja, drugi del pa je prodiral preko Dalmacije. Nemška vojska je vdrla tudi iz Bolgarije in z mobiliziranimi enotami zlahka preprečila umik Jugoslovanske vojske na solunsko fronto.

Kmalu po napadu je nastal slovenski [[Narodni svet]] pod vodstvom [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]], ki je pozival k mirni predaji orožja in vdaji okupatorju. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Madžarska zasedla večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Pod oblastjo [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]], [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]], [[Jesenice na Dolenjskem]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo približno 800 prebivalcev.

Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam.

[[File:Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif|thumb|Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945. Mejne črte in zasedbena ozemlja.]]
Italijani so na svojem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so vsa nepolitična, kulturna in športna društva. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;Benito Mussolini: “To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje . . . Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev’’. Cit. v Marco Cuzzi, ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Roma, 1998, s. 225.&lt;/ref&gt; Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.&lt;ref&gt;Božidar Jezernik, ''Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med drugo svetovno vojno'', Ljubljana, 1997, s. 557-558.&lt;/ref&gt; Da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal 1. marca 1942 general [[Mario Roatta]].&lt;ref&gt;Angelo del Boca, ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, 2005, s. 234-243.&lt;/ref&gt;
  
{{Citatni blok|''&quot;Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena&quot;'' |(Benito Mussolini, šef italijanske vlade, v Gorici 31. julija 1942)&lt;ref&gt;Alojz Zidar, ''Slovenski narod pomni in obtožuje'', Koper, 1999.&lt;/ref&gt;}}

[[File:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|thumb|left|Že 21. aprila 1941 je Richard Heidrich, poveljnik nemške tajne službe Sicherheitsdienst izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. — Na sliki: Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]Nemška oblika zasedbe je bila najhujša. Nemci so prepovedali vse slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v [[Štajerska domovinska zveza|Štajersko domovinsko zvezo]] (na Štajerskem) in [[Koroška ljudska zveza|Koroško ljudsko zvezo]] (na Koroškem) oz. v njune oborožene oddelke. Uradovalni jezik je prav tako postala nemščina. Odvzeli so 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem [[arijska rasa|arijske rase]] in jih dodelili organizaciji [[Lebensborn]], uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]].
[[Slika:Gregorij_Rožman_and_Emilio_Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]
Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije so škof [[Gregorij Rožman]] in mnogi slovenski politiki izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaborirali z okupatorji]] in jim ovajali ter izročali privržence OF.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|100x100px|Prapor OF SN]]
[[Slika:Seja_lO_OF_Slovenije_leta_1944_v_Dohliču.jpg|sličica|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič|Dohliču]] ([[Bela Krajina]])]]
26. aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (ob napadu Nemčije na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] preimenovana v [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilno fronto slovenskega naroda]]). Njen namen je bil organiziran oborožen odpor proti okupatorju in osvoboditev slovenskega ozemlja. Ustanovne skupine te fronte so bile: ilegalna Komunistična partija Slovenije, del [[krščanski socialisti|krščanskih socialistov]], demokratični del liberalnega [[Sokol (društvo)|telovadnega društva Sokol]] in del nepovezanih levo usmerjenih kulturnikov. V spomin na ta dogodek je bil določen 27. april kot praznik dneva upora proti okupatorju. 22. junija je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil in na isti dan so bile objavljena [[Osvobodilna fronta#Gesla OF|Gesla osvobodilnega gibanja OF]]. 1. novembra 1941 so bile objavljene tudi [[Osvobodilna fronta#Temeljne točke OF|Temeljne točke OF]], katerih 8. in 9. točka sta bili napisani pod vplivom [[atlantska listina|atlantske listine]].

Kot odgovor na trans, ki ga je ob Hitlerjevem obisku tri dni pred tem doživela večina mariborskih Nemcev, so 29. aprila 1941 protinacistično razpoloženi slovenski mladinci pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmerjevem prehodu v Mariboru zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave, kar je bila prva odporniška diverzantska akcija v nemško-okupirani Sloveniji.

Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantsko-protikomunistični tabor zavračal sodelovanje z njo in se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi v spopadih med Roško ofenzivo,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}}
[[Slika:Lev_Rupnik,_Erwin_Rosener_and_Gregorij_Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]]
Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}&lt;/ref&gt; 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], paravojšako in novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}&lt;/ref&gt; [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Leta 1943 je na Kočevskem nastalo znatno osvobojeno ozemlje na katerem je OF organizirala [[Kočevski zbor]], na katerem je izvolila najvišji organ slovenske države, sprejela odločitev o priključitvi Primorske Sloveniji in izvolila delegacijo za [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a.{{bar box
|width = 420px
|float = right
|title = &lt;span style&gt;&quot;Priključitev&quot; Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd
|caption =&lt;span style&gt;[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|right|200px|]]Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]] je takoj po kapitulaciji Italije, 16. septembra 1943, proglasil  priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.&lt;ref&gt;Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979&lt;/ref&gt;&lt;/span&gt;}}
[[Slika:Osvoboditev_Ljubljane_1945.jpg|alt=|levo|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).]]
Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske (in s tem slovenske) partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam t. i. amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Velikonemškega rajha maja 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala Italiji. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.&lt;ref&gt;Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151&lt;/ref&gt; Partizani so zasedli oz. osvobodili tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}}
[[Slika:Alexandra_Löhra_peljejo_v_štab_14._divizije.jpg|sličica|Vrhovnega poveljnika nemške vojske v jugovzhodni Evropi, [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]]
[[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. S to bitko se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}&lt;/ref&gt;

Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast. Ob koncu maja je britanska vojska – pod pretvezo, da pripadnike [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško – vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti obračunali s svojimi nasprotniki, jih ustrelili in vrgli v jame in brezna.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih je bilo največ nekdanjih domobrancev ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd) (11.616). Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 žrtev nemške manjšine, ki naj bi bili člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Doslej je evidentiranih okoli 700 grobišč v današnji Republiki Sloveniji.

== Nastanek federativne Jugoslavije ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991}}

[[Zbor odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju (oktober 1943) se je odločil za vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena na zasedanju [[AVNOJ]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] novembra 1943. Na tretjem zasedanju [[AVNOJ|AVNOJ-a]] v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime ''Demokratična federativna Jugoslavija'' (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]], podpisanem na [[Vis|Visu]] 16. junija 1944. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala [[Ljudska fronta]], katere nosilec je bil Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v ''Federativna ljudska republika Jugoslavija''. Slovenija se je takrat imenovala ''Ljudska republika Slovenija''.

17. decembra 1945 je predsedstvo [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS-a]] sprejelo zakon o [[Agrarna reforma|agrarni reformi]] in kolonizaciji, s katero so podržavili zemljo tujcev, [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], bank in podjetij, okupatorjevih sodelavcev in veleposestnikov. Na ta način so podržavili 266.500 [[Hektar|ha]] zemlje, od katerih sta dve tretjini postali last države, preostalo tretjino pa so razdelili majhnim kmetom. Ustanavljati so se začele [[Zadruga|zadruge]], s čimer se je v Sloveniji začela kolektivizacija.&lt;ref name=&quot;Slovenska zgodovina&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Slovenska zgodovina v besedi in sliki|year=2003|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

Decembra 1946 je podržavljanju zemlje sledilo še podržavljanje podjetij. V letu 1946 so nacionalizirali okoli 500 podjetij, leta 1948 pa še dodatnih 700. V naslednjem letu se je v celotni Jugoslaviji začela izvajati prva [[petletka]], ki je imela za cilj elektrifikacijo in industrializacijo države.&lt;ref name=&quot;Slovenska zgodovina&quot; /&gt; Hkrati s tem so začeli v nekaterih podjetjih v Sloveniji uvajati samoupravljanje, ki so ga nato junija 1950 tudi uzakonili.

Slovenija je 17. januarja 1947 med prvimi sprejela republiško ustavo, ki je uzakonjala [[Republiška vlada|republiško vlado]], ministrstva in [[Skupščina|skupščino]]. Volivci pa so hkrati volili tudi zvezne predstavnike. Kljub vsemu je bila v Jugoslaviji težnja po prevladi centralizma očitna tudi na področju jezika. V armadi se je kot edini poveljevalni jezik uzakonila srbohrvaščina, saj naj bi bila armada nadnacionalna in eksteritorialna. Prav tako se je kot uradni in sporazumevalni jezik na zvezni ravni uporabljala samo srbohrvaščina, slovenščina pa je imela veljavo le na ozemlju Slovenije.

28. junija 1948 je Stalin v posebni [[Resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]], ker je slednji po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[Politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[Balkan|balkansko]] [[Federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[Partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[Aretacija|aretacije]] in [[Likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. V času informbiroja so v Jugoslaviji izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]] ...).&lt;ref&gt;[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32&lt;/ref&gt;

Po razkolu s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] leta 1948, je Jugoslavija začela uvajati milejšo obliko [[socializem|socializma]], katera je temeljila na [[družbena lastnina|družbeni lastnini]] in [[samoupravljanje|samoupravljanju]]. Leta [[1963]] se je FLRJ preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), Slovenija pa v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]].

V tem času so se začeli v Sloveniji med kulturniki in tudi med ostalimi intelektualci pojavljati dvomi o pravilnosti represivne politike, ki se je izvajala v celotni državi. Eden glavnih nasprotnikov takih metod je bil [[Edvard Kocbek]], ki je leta 1951 na kongresu [[Osvobodilna fronta|OF]] javno skritiziral državno politiko, zaradi česar so ga izključili iz partije. Njegov govor pa je kljub temu pripomogel k temu, da se je sodna in ideološka represija v državi nekoliko umirila.

Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, ko se je dežela močno industrializirala. Po gospodarski reformi in nadaljnji gospodarski decentralizaciji Jugoslavije v letih 1965 in 1966, se je Slovenija med vsemi šestimi republikami najhitreje približevala [[tržno gospodarstvo|tržnemu gospodarstvu]]. Slovenija je ustvarjala kar 2,5-krat večji [[družbeni produkt]] od državnega povprečja, kar je krepilo gospodarski razvoj in narodno samozavest. Ta samozavest se je kazala tako na gospodarskem kot kulturnem področju.{{Navedi vir}}

[[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|thumb|102x102px|Grb SR Slovenije]]
== Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije ==
V povojni Jugoslaviji so sprva potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani, Slovenija pa je bila eden glavnih udeležencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji in niso razmišljali o osamosvojitvi Slovenije ter s tem o spremembi obsega jugoslovanske države. Začetek 1980-ih je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]], maja 1980.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Urbanc, N., ur. (2006), str. 10.&lt;/ref&gt; Kmalu potem so se začele kulturne, gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Okrepili so se nacionalizmi posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem &quot;par&quot; – &quot;nepar&quot; ter bencinske bone).

Prvo jasno zahtevo po demokratizaciji in neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v [[Nova revija 57|57. številki ''Nove revije'']].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Množičnejše zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in [[proces proti četverici|sodni pregon]] treh sodelavcev političnega tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in podčastnika JLA ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]). Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preoblikoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], vodil ga je [[Igor Bavčar]]. Slovenska javnost je na iniciativo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih  kasneje slovenske oblasti zmanjšale.

Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi Jugoslavije so izražale tudi prve opozicijske stranke. Te so se sprva imenovale zveze, kot npr. [[Slovenska kmečka zveza]], ki je nastala maja 1988,&lt;ref&gt;Urbanc, N., ur. (2006), str. 14.&lt;/ref&gt; in [[Slovenska demokratična zveza]], ki je nastala februarja 1989.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Urbanc, N., ur. (2006), str. 16.&lt;/ref&gt; Tudi slovenska oblast (komunisti), je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše, in je začela braniti slovenske pozicije. To je bila posledica reformnih procesov v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]], v kateri je pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] začela prevladovati t. i. prenoviteljska struja. Ta se je postopoma začela odpovedovati oblastnemu monopolu, zlasti zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje se je najprej izrazilo v političnem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu z oblasti.&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot; /&gt;

=== Majniška deklaracija ===
Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije [[Janez Janša|Janeza Janše]] je pesnik [[Tone Pavček]] 8. maja 1989 prebral [[majniška deklaracija (1989)|majniško deklaracijo]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Deklaracijo so podpisali [[Društvo slovenskih pisateljev]], Slovenska demokratska zveza, [[Slovenska kmečka zveza]], Slovensko krščansko socialno gibanje, [[Socialdemokratska zveza Slovenije]], Univerzitetna konferenca ZSMS in [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Zahteve, izražene v majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije. Osnovne točke deklaracije so bile zahteve po: 
* suvereni državi slovenskega naroda,
* samostojnem odločanju o povezavah z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope,
* spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, vključno s političnim pluralizmom,
* taki družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo slovenskim državljanom.

Oblasti so na razglasitev skušale odgovoriti z alternativnim programom, [[temeljna listina Slovenije 1989|temeljno listino Slovenije 1989]], ki jo je [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije]] objavila 22. junija. Listina je še zagovarjala jugoslovansko državo, vendar pod pogojem, da bo dejansko federativna in demokratična. Nastajajoče opozicijske stranke, zlasti Zbor za ustavo, pa so zagovarjale doslednejše določbe o političnem pluralizmu in gospodarski suverenosti. Podpisalo jo je 420.000 ljudi, medtem ko je majniško deklaracijo podprlo nekaj več kot 100.000 podpisnikov.&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor1-last=Urbanc |editor1-first=Nataša |title=ENOTNI V ZMAGI Osamosvojitev Slovenije |date=2006 |publisher=Nova revija, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |isbn=961-6580-08-6 |url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf |access-date=25. februar 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Zaostritev razmer v Jugoslaviji ===
Slovenski komunisti so 20. januarja 1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres ZKJ]], ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati Sovjetska zveza, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko so [[Socialistična republika Srbija|srbske oblasti]] napovedale Sloveniji gospodarsko blokado zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zborovanju v Cankarjevem domu januarja 1989. Ob koncu leta se je konflkikt še zaostril. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so s hrvaško pomočjo 1. decembra 1989 v akciji imenovani &quot;Akcija Sever&quot; preprečili prihod več sto Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na &quot;miting resnice&quot;, kjer naj bi z demonstracijami skušali očrniti tedanjo oblast, ker je nasprotovala srbski centralistični politiki. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.&lt;ref&gt;Urbanc, N., ur. (2006), str. 22.&lt;/ref&gt;

Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal [[Milan Kučan]], na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal [[France Bučar]], vlado je sestavil krščanski demokrat [[Lojze Peterle]], ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka (nekdanja SZDL).

Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupščine in vlade) sta [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]] kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t. i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal [[Janez Slapar]].&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;/&gt;

=== Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije ===
{{glavni|Plebiscit o samostojnosti Slovenije}}
V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Pred tem je Slovenija drugim republikam ponujala predlog konfederalne pogodbe, ki pa so jo vse razen Hrvaške zavrnile. Del političnih strank, zlasti v Demosu, je odnos do Jugoslavije zaostroval in zlasti tistim, ki so izšli iz bivših družbenopolitičnih organizacij, očital »jugoslovanarstvo«. V odnosu do Jugoslavije je bila kombinacija obeh drž produktivna: radikalnost novih strank je Jugoslavijo postavljala pred dejstvo, da se mora hitro spremeniti ali pa jo bo Slovenija zapustila. V strankarske spore je posegla [[Socialistična stranka Slovenije]] s predlogom za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je nato prevzel Demos in 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ |title=Slovenija2001.gov.si - Od plebiscita do samostojnosti |accessdate=2012-08-05 |archive-date=2011-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110223084658/http://www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Plebiscit je bil 23. decembra, rezultati pa so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po zakonu naj bi bila  odločitev uresničena v šestih mesecih.

Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. december 1990). Slovenska oblast je začela tudi diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive pri osamosvajanju. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne odcepitvi. Na zborovanju v Ljutomeru 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji, v izogib problemom &quot;podobnim kninskim&quot;,&lt;ref&gt;&quot;Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega&quot; - zapis o razpravah na ljutomerskem taboru za samostojno Slovenijo, Ljutomer, 16.12.1990&quot;. [[Delo]], 17. decembra 1990.&lt;/ref&gt; kar je pozneje vodilo do t. i. problematike [[Izbrisani]]h.

=== Zaostrovanje jugoslovanske krize ===
Med tem so se nadaljevala prizadevanja za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji. V začetku 1991 so se vrstila srečanja vodstev vseh republik. V začetku junija pa je zvezni premier [[Ante Marković]] slovenske poslance prepričeval, naj Slovenija ostane v Jugoslaviji. Navkljub temu je vrsta dogodkov položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. [[Zvezno predsedstvo SFRJ|Zvezno predsedstvo]] je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;/&gt;

=== Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej ===
[[Slika:Deklaracija ob neodvisnosti 1991 str. 1.jpg|thumb|left|Deklaracija ob neodvisnosti - 25. junija 1991]] [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]]  [[Slika:Bankovec 1000-2000-front.jpg|thumb|Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar: Tolar]]
25. junija 1991 je  slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je že dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela [[desetdnevna vojna]], v kateri sta slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in takratna slovenska Milica porazili JLA. Generalštab JLA se je moral sprijazniti z kolapsom vojske in navkljub resnim grožnjam in ultimatom, so opustili kampanjo v Sloveniji in sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja so bila na Brionih in so se končala z podpisom [[Brionska deklaracija|brionske deklaracije]]. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. [[Dan suverenosti|Oktobra 1991]] je odšel iz Slovenije zadnji vojak [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]].&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;/&gt;&lt;br /&gt;

== Samostojna Republika Slovenija ==
[[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|128x128px|Grb Republike Slovenije|alt=Grb Republike Slovenije|sličica]]
Novembra 1991 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Skupščini]] sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. [[Evropska unija]] je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je sprejela med članice maja 1992. [[Demos]] je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je [[Janez Drnovšek]],&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;/&gt; ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kučanu (1992–1997 in 1997–2002). Med tem je februarja 1999 je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze [[NATO]], 1. maja 2004 pa tudi Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. V prvem poletju leta 2008 pa je predsedovala [[Evropski svet|evropskemu svetu]] v EU. Ponovno je predsedovala evropskemu svetu v EU leta 2021.

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
Dvajseto stoletje [http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925050954/http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html |date=2011-09-25 }}

== Literatura ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press.
* {{navedi knjigo|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}}
* Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba.
* {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica.
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003.
* {{navedi knjigo|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}}
* Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani - Die Alpenslawen''. Ljubljana
* [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana..
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana.
* Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec
* [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta.
* {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}}
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]] (2006). ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana: Modrijan.

{{Slovenija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije|*]]</text>
      <sha1>thyx0v5cn347famgweg8ct963pqtyck</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761453</id>
      <parentid>6761438</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Jepsep43|Jepsep43]] ([[User talk:Jepsep43|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6728519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="88474" sha1="tiqvztjs85x7nbdwtcvutye5594h6ob" xml:space="preserve">[[Slika:Zemljovid Slovenske dezele in pokrajin.jpg|thumb|right|280px|''Zemljovid slovenskih dežel in pokrajin'', [[Peter Kozler]], 1853.]]{{Več sklicev}}
{{Lektura}}
{{Zgodovina Slovenije}}

'''Zgodovina Slovenije''' je [[zgodovina]] vseh prebivalcev na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni soseščini od [[Prazgodovina|prazgodovine]] do danes. Ime ''Slovenija'' (v današnjem pomenu) se po do zdaj znanih podatkih prvič pojavi v zapisu, ki je približno enak današnjemu, leta 1810 v pismu [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/kako-je-rasla-se-rodila-slovenska-samostojnost-1-del|title=Kako je rasla in se rodila slovenska samostojnost (1. del)|date=2024-06-20|accessdate=2025-09-26|website=druzina.si|last=Janežič|first=Helena}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Med leti 1814 in 1816 se ime pojavi v pesmi Valentina Vodnika ''Slovenia svelizhana''.&lt;ref&gt;NUK, rokopisni oddelek, Vodnikova zapuščina - Ms 519, 44 – 45, 46 – 47, 48 – 49, 50 - 51 in Ms 540, št. 3 – Illyria magnificata, Slovenia svelizhana&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}&lt;/ref&gt; Leta [[1834]] se pojavi v knjigi ruskega zgodovinopisca [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurija Venelina]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti &amp; Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}}&lt;/ref&gt; ''Starodavni in današnji Slovenci'', deset let kasneje pa še v pesmi [[Jovan Vesel Koseski|Koseskega.]] Slovenija se kot politično-administrativna enota prvič konstituira po letu [[1945]], kot samostojna država pa šele junija [[1991]].

== Prazgodovina ==
{{multiple image
| align = right
| total_width = 350
| image1 = Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg
| alt1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]]
| caption1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]]
| image2 = Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg
| alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]]
| caption2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]]
| footer = Na ozemlju Slovenije sta bili najdeni (verjetno) najstarejše glasbilo (piščal iz dobe [[Pleistocen|poznega pleistocena]]) in najstarejše kolo iz dobe [[neolitik]]a.
}}
Najstarejši dokaz [[človek|človeškega]] bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve [[kamen|kamniti]] [[orodje|orodji]] iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja würmske [[Ledena doba|ledene dobe]], ko so na ozemlju Slovenije živeli [[neandertalec|neandertalci]], je najpomembnejša najdba piščal iz [[Divje babe|Divjih bab]] v bližini [[vas]]i [[Šebrelje]] na Idrijsko-Cerkljanskem. V [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]] in [[bakrena doba|bakreni dobi]] so se prebivalci že ukvarjali z [[živinoreja|živinorejo]] in s [[poljedelstvo]]m. Na prehodu iz [[Bronasta doba|bronaste]] v [[železna doba|železno dobo]] je obstajala [[kultura žarnih grobišč]]. Za [[železna doba|halštatsko obdobje]] so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane [[gradišče|gradišča]], in lepo izdelani železni predmeti (npr. [[situla|situle]]), orodje in orožje ([[Most na Soči]], [[Vače]], [[Rifnik]], [[Šentvid pri Stični]]). Njihovih prebivalcev etnično ni mogoče določiti, saj v arheologiji velja krilatica, da se etničnosti ne da izkopati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8|title=Peter Štih: diskusija|date=2023-05-23|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Štih|first=Peter}}&lt;/ref&gt;

== Iliri, Kelti in Rimljani ==
[[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Zemljevid.|sličica|Zemljevid Ilirika]]
Na ozemlju današnje Republike Slovenije so živela [[Ilirija (država)|ilirska]] plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom. V 4. in 3. stoletju pr. n. št. so območje zasedla tudi [[Kelti|keltska]] plemena, ki so tu ustanovila prvo znano politično tvorbo, imenovano [[Noriško kraljestvo]]. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v delu [[Štajerska|Štajerske]] so živeli [[Tavriski]], na severozahodu [[Karni]], na severu [[Noriki (ljudstvo)|Noriki]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in deloma na [[Notranjska|Notranjskem]] [[Japodi]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Posavje|Posavju]] [[Latobiki]], v [[Istra|Istri]] pa [[Histri]]. Ta ljudstva so razvojno in gospodarsko zaostajala za [[Rimljani (razločitev)|Rimljani]] ter so se ukvarjala predvsem z živinorejo, s poljedelstvom in pastirstvom. Iz tega časa izvirajo imena številnih današnjih krajev ([[Bohinj]], [[Tuhinj]]) in rek ([[Sava]], [[Savinja]], [[Drava]]).

[[Slika:Tabula Peutingeriana - Istra.JPG|thumb|Mesta Emona, Celeia in Poetovio, so navedena tudi na [[Tabula Peuntingeriana|Peutingerjevi Tabuli]], ki prikazuje cestno omrežje rimskega cesarstva v 1. stoletju pr.n.št.]]
Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na to območje se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (slov. [[Oglej]]) leta 181 pr. n. št. V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). [[Oktavijan]] je nato v letih 35–33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]], okoli leta 16 pr. n. št. pa mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena območja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je pripadala 10. regiji [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''[[Regio X Venetia et Histria|Regio X]]''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] pa sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Začela so nastajati mesta, npr. [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo''), ki so jih naseljevali priseljenci iz [[Italija|Italije]] in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil tudi pomemben cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi).

Današnji slovenski prostor je bil opustošen med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]]. Vdori [[Markomani|Markomanov]], [[Jazigi|Jazigov]] in drugih germanskih plemen ter izbruhi [[Kuga|kuge]] so prizadeli prebivalstvo, zato se je na to območje priselilo veliko [[Germani|Germanov]] in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojn so Rimljani zgradili obrambni sistem ''praetentura Italiae et Alpium'', ki je varoval vzhodno mejo province Italije. V tem obdobju sta kariero napravili tudi dve najvidnejši osebnosti s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (današnji [[Trenčin]] na Slovaškem – najsevernejši rimski napis ob Donavi) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je pozneje postal cesarski tajnik in član sveta cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]].

Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so na današnjem slovenskem ozemlju nastale proti koncu 3. stoletja, v 4., 5. in 6. stoletju pa so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so spadale pod oblast [[metropolija|metropolije]] v [[Oglej|Ogleju]] (Aquileia). Zaradi obrambe italijanske meje je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je rimska oblast na tem območju začela slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se pomikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je zato iz mest umikalo v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek današnje Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in na poti opustošili številna mesta. Ob koncu 5. stoletja so Vzhodni Goti ([[Ostrogoti]]) zasedli Italijo, do leta 536 pa so v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključili tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] in Panonijo.

== Naselitev Slovanov ==
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}

V 6. stoletju so se na širšem, že poseljenem območju vzhodnih Alp naselili tisti [[Slovani]] ([[Sloveni|Slověni]]), ki veljajo za neposredne in večinske prednike današnjih Slovencev.&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Kos, Franc]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt; Prvi naselitveni val je datiran okoli leta 550 in je potekal iz smeri današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val je sledil okoli leta 568, tretji val pa leta 590, ko so se skupine Slovanov začele pomikati z jugovzhoda ob tokovih Save, Drave in drugih rek. Leta 591 so dosegli območje zgornje [[Drava|Drave]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci. V ta prostor so se torej v tem času začeli naseljevati tako [[Avari]] kot [[Slovani]].

Prostor, ki so ga poselili Slovani, so še naprej naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v drugi polovici 6. stoletja, spremembe v poselitvenem vzorcu in materialni kulturi ter predvsem uveljavitev novega, slovanskega jezika. Meja z [[Bavarci]] se je že v tem času začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]], meja z [[Langobardi]] pa se je v 7. stoletju oblikovala na robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Langobardov = (Historia Langobardorum)|publisher=Obzorja|date=1988|location=Maribor|isbn=86-377-0350-X|oclc=439852250|first=Fran|last=Bradač|first2=Bogo|last2=Grafenauer|first3=Kajetan|last3=Gantar|first4=Vesna|last4=Potokar}}&lt;/ref&gt; Njihova prisotnost v [[Istra|Istri]] je dokumentirana v začetku 9. stoletja, in sicer v zapisniku [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]].

== Kneževini Karantanija in Karniola ==
{{glavni|Karantanija|Karniola|Samova plemenska zveza}}
Slovani v Vzhodnih Alpah so bili, podobno kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; so med letoma 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot; /&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen slovanski upor pod [[kralj Samo|Samovim]] vodstvom, ki je zajel območja današnje [[Češka|Češke]] in [[Moravska|Moravske]], verjetno pa tudi [[Alpe|vzhodnoalpski prostor]]. Samova vstaja in avarski poraz pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] sta tako močno omajala avarsko vojaško moč,&lt;ref name=&quot;SS30&quot;&gt;Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30&lt;/ref&gt; da so se jim v širokem loku od Sudetov do južne Rusije uprla številna slovanska plemena in se vsaj začasno otresla njihove oblasti.&lt;ref&gt;Hauptman, L. (1999). Str. 37.&lt;/ref&gt; Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, razlikuje med izrazoma »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«; prvi naj bi označeval tiste Slovane, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt;

Samovi plemenski zvezi se je pridružil tudi velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk, knez Karantanije|Valuka]].&lt;ref name=&quot;KP&quot;&gt;Korošec, P. (1990). Str. 17.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;WH177&quot;&gt;Wolfram, H. (1991). Str. 177.&lt;/ref&gt; Kdaj natančno so se povezali s svojimi severnimi slovanskimi sosedi, ni jasno.&lt;ref name=&quot;WH177&quot;/&gt; Vsekakor pa so leta 630 v pohodih proti Samovemu kraljestvu sodelovali tudi Langobardi, ki so tedaj mejili le na vzhodnoalpske Slovane in so jim med letoma 623 in 626 že iztrgali območje v Kanalski dolini.&lt;ref name=&quot;SS31&quot;&gt;Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 31.&lt;/ref&gt; Po drugi strani so vzhodnoalpski Slovani že leta 628 dosegali tako dobre uspehe v spopadih z Bavarci, da se je njihova zahodna meja ustalila, kar kaže na širše povezave med Slovani in ne zgolj na spopade lokalnih plemen v vzhodnoalpskem prostoru. To potrjuje vsaj povezovanje vzhodnoalpskih plemen in nastanek politične skupnosti, ki pozneje nosi ime Karantanija, če ne že vpliv Samove plemenske zveze na tem območju.&lt;ref&gt;Glej v: Grafenauer, B. (2000). Str. 115.&lt;/ref&gt; Čeprav so Valukovi Slovani v vzhodnih Alpah nedvomno vsaj od leta 630 pripadali Samovi plemenski zvezi, pa ni nujno, da so ji pripadali tudi Slovani južno od Alp na območju današnje Slovenije, saj je bilo to območje prehodnih vplivov Langobardov, Avarov in Slovanov.&lt;ref name=&quot;KP&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SP30&quot;&gt;Štih, P. (2001). Str. 30.&lt;/ref&gt; Samo je vladal do leta 658,&lt;ref name=&quot;SP30&quot;/&gt; po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe do morda celo Jadrana hitro razkrojila.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 97.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Carantania map.png|sličica|Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811.]]
Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je &quot;krajina Slovanov&quot; s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že imenovala [[Karantanija]], ohranila svojo neodvisnost. Ko so Karantanci okoli leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč pri obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast ter jim kot talca poslati sina kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], in Borutovega nečaka Hotimirja, ki so ju Bavarci pokristjanili. Z vladavino kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje]] Karantancev, kar je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788 je bila skupaj z Bavarsko v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] vključena tudi Karantanija. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva nad frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] sprožil upor, so se mu leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še istega leta poraženi. Po zadušitvi upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in po večinskem mnenju zgodovinarjev so takrat domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Iz časa Karantanije pa se je vse do leta 1414 ohranil poseben obred [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]], ki je potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kljub postopni integraciji Karantanije v frankovski politični okvir in njenemu kasnejšemu razpadu na posamezne [[Slovenske dežele|dežele]], se je na njenem celotnem ozemlju ohranilo tudi slovensko govoreče plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.&lt;ref&gt;http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf, Dr. Aleš Iglič, O uporabi slovenščine med plemstvom&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}, Fran Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg&lt;/ref&gt;

[[Langobardi|Langobardski]] kronist [[Pavel Diakon]] opisuje prihod Slovanov na rob [[Furlanija|Furlanske nižine]]. V svojem znamenitem delu [[Historia Langobardorum]] (''Zgodovina Langobardov''), v katerem predstavi zgodovino Langobardov od njihovih začetkov leta 560 do konca leta 740, med drugim omenja tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670, ki se je zgodila nedaleč od [[Čedad]]a ob reki [[Nadiža|Nadiži]]. {{Citatni blok|&quot;non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis&quot;}}
[[Slika:Karniola around 800.png|thumb|Možni obseg Karniole okoli leta 800.]]
Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, v zgornjem delu poznejše dežele Kranjske, na prehodu iz [[8. stoletje|8.]] v [[9. stoletje]] razvila slovanska [[pleme]]nska kneževina Karniola, katere središče je bilo v [[Carnium]]u (današnjem [[Kranj]]u). [[Karniola|Karniolo]] že v 8. stoletju omenja [[Langobardi|langobardski]] [[kronika|kronist]] [[Pavel Diakon]], ki zanjo uporabi oznako &quot;''Carniola, patria Sclavorum''&quot;. Leta 795 je izpričan edini domnevni knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo [[Franki]] po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega preoblikovali v [[mejna grofija|mejno grofijo]].

Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]], je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]]. Gre za zapisnik zbora, ki je najverjetneje potekal leta 804 v kraju Rižana blizu [[Koper|Kopra]]. Listina je problematična, saj gre za prepis iz 15. stoletja, zato je zanesljivost nekaterih podatkov vprašljiva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Toponimi - Rižana|date=2025|accessdate=13. september 2025|website=topografija.zrc-sazu.si}}&lt;/ref&gt; Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat, udeležili pa so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov; predsedovali so mu trije cesarjevi odposlanci. V zapisniku je med drugim zapisana obveza vojvode Janeza, predstavnika tedanje [[Franki|frankovske]] oblasti nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se naselili v okolici mest, pregnal v kraje, kjer ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.&lt;ref&gt;Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi &amp; Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ramiro Udina, Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. Officine grafiche, 1932&lt;/ref&gt; {{Citatni blok|&quot;De sclavis autem unde dicitis, accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damniatatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiiciamus foras.&quot;}}

== Frankovska država ==
[[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|[[Karel Veliki|Frankovska]] država (768-814)]]
Po neuspešnem [[Bolgari|bolgarskem]] prodoru v [[Panonija|Panonijo]] in njeni ponovni osvojitvi je kralj [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v [[fevd]] beguncu z [[Moravska|Moravske]], [[Pribina|Pribini]]. Leta 847 je bil Pribina imenovan za [[grof]]a, ozemlje [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] pa je postalo njegova last. Sedež njegove oblasti je bil v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]], ki se je iztrgal frankovskemu vplivu. Kocelj je podpiral slovanski misijon [[sveti Ciril|svetega Cirila]] in [[sveti Metod|Metoda]] ter oviral delovanje [[Salzburg|salzburških]] [[misijonar]]jev. Okoli leta 876 je bil odstranjen, s čimer se je končalo kratko obdobje samostojnosti spodnjepanonske slovanske kneževine, ozemlje pa je bilo ponovno vključeno v [[Vzhodna marka|Vzhodno marko]]. V času vladavine [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] postala središče Vzhodne marke in pridobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je v tem času krepila [[fevdalizem|fevdalizacija]], vendar je proces ob koncu 9. stoletja prekinil prodor Madžarov.

Po porazu Bavarcev v bitki z [[Madžari]] pri današnji [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907 je ozemlje osrednje Slovenije za približno pol stoletja prišlo pod madžarsko oblast. Fevdalni sistem se je zato začel oblikovati šele po porazu Madžarov pri [[Augsburg]]u leta 955 in po ponovni vključitvi tega ozemlja v [[Sveto rimsko cesarstvo]] v 10. in 11. stoletju.

== V Svetem rimskem cesarstvu ==
{{multiple image
| align = right
| total_width = 500
| image1 = Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png
| caption1 = Nastanek Koroške vojvodine ob razdelitvi Bavarske vojvodine leta 976
| image2 = Karantanija 990.PNG
| caption2 = Koroška vojvodina leta 990
}}
Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala [[vojvodina]], podredil sosednje mejne grofije: [[Karantanija|Karantansko marko]], Podravsko, [[Savinjska marka|Savinjsko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Istra|Istrsko marko]] in [[Furlanija|Furlansko]] ter [[Verona|Veronsko marko]]. Ta &quot;polsamostojna&quot; tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati [[dežela|dežele]]. V tem obdobju se je utrdil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške rodbine, nastali so prvi [[grad]]ovi okrepila se je [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizacija]] in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. Iz tega časa izvirajo tudi [[Brižinski spomeniki]].

Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Kranjska]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]], [[Trst]] in [[Istra]], vključene v [[Sveto rimsko cesarstvo]].

== Prihod in utrditev Habsburžanov ==
[[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|Širjenje vpliva Habsburžanov
{{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}}
{{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}}
{{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}}
{{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}}
{{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}}
{{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}}
{{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]]
Leta 1246 so izumrli [[Štajerski vojvoda|štajerski]] in [[Avstrijski vojvoda|avstrijski vojvode]] [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla [[ogrski kralj]] [[Bela IV.]] in [[češki kralj]] [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl [[Ulrik III. Spanheim]], [[koroški vojvoda]] in [[Kranjska mejna grofija|kranjski]] [[deželni knez]]. Otokar II., njegov bratranec, je takoj zasedel spanheimske posesti. Leta 1272 je Otokar II. z izvolitvijo za [[Generalni poglavar|generalnega poglavarja]] prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem obvladal celotno ozemlje od Češke do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Otokar II. je naletel na odpor preostalega visokega plemstva. Rimsko-nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev novopridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je Otokar II. izgubil življenje. Potolkli so ga sorodniki [[Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. dal usmrtiti brez sodnega procesa.

Po padcu Otokarja II. se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med [[Habsburžani]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|majnhardinsko vejo Goriških grofov]]. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu II., Koroško v fevd Goriškim, Kranjsko pa Goriškim v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so za njimi dedovali Habsburžani. Leta 1374 so dedovali dve manjši deželi, ki so si ju ustvarili pripadniki [[Goriški Grofje#Albertinci (goriška veja)|albertinske veje Goriških grofov]], [[Pazinska grofija|Pazinsko grofijo]] v [[Istra|Istri]] in [[Slovenska marka|Grofijo v Marki in Metliki]] v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Njihove posesti so dosegle [[Jadransko morje]] leta 1366, ko so se jim podredili [[gospodje Devinski]], še pomembnejša pa je bila na tem območju pridobitev mesta [[Trst]] leta 1382.

[[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]]Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, povezava s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa jim je omogočila, da so se njihove posesti razširile še na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v [[državni knez|državne kneze]], kar je omogočilo razvoj posebne [[dežela|dežele]], [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje pa je sprožilo tudi vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani morali ubraniti v [[vojna za celjsko dediščino|vojni za celjsko dediščino]] (do leta 1460).
{{multiple image
| align = right
| total_width = 500
| image1 = Boj s Turki-Valvasor.jpg
| alt1 = 
| caption1 = Prvi [[Turški vpadi|turški vpad]] je prizadel Belo krajino (1408). Po padcu Bosne (1463) so si sledili bolj uničujoči vpadi, ki so zaobjeli tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko (1473, 1476, 1478, 1480, 1483). Sledili so si turški vpadi v času vladanja sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]], ko so Turki zavzeli Beograd (1521) in Budim (1526), ter leta 1529, ko so Turki prvič oblegali Dunaj.
| image2 = Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg
| alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]]
| caption2 = [[Kmečki upori na Slovenskem]]:&lt;br /&gt;- [[Koroški kmečki upor]] (1478),&lt;br /&gt;- [[Slovenski kmečki upor]] (1515),&lt;br /&gt;- [[Hrvaško-slovenski kmečki upor]] (1572),&lt;br /&gt;- [[Drugi slovenski kmečki upor]] (1635),&lt;br /&gt;- [[Tolminski kmečki upor]] (1713).
}}

Leta 1461 se je Friderik III. zaradi dediščine ogrske krone zapletel v vojno z [[Ogrska|ogrskim]] kraljem [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]] in s svojim bratom Albrehtom, ki je zahteval del avstrijske dediščine. Spopadi, ki so v glavnem potekali v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], so zajeli tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], v njih pa so cesarju precej pomagale [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] čete. Končali so se z Albrehtovo smrtjo brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem [[Štajerska (pokrajina)|Spodnjo]], močno prizadela [[fajda]] plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil ogrski kralj. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]] leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja [[Nadškofija Salzburg|salzburškega nadškofa]] Friderik III. znova zapletel v dolgotrajno vojno z Matijo Korvinom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, [[Kranjska|Kranjske]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in vojvodino [[Avstrija (vojvodina)|Avstrijo]] ter leta 1485 vkorakale na [[Dunaj]]. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti, ko je ozemlja zasedel [[Maksimilijan I. Habsburški]].

Konec srednjega veka, v 15. in 16. stoletju, so dogajanja na tem območju zaznamovali [[turški vpadi]]. Nezadovoljstvo s preslabo fevdalno obrambo zoper [[Turki|Turke]] in uvajanje novih, predvsem naturalnih davkov in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Iz tega leta je ohranjena ''Nova'' ''pesem kranjskih kmetov'', v kateri so zapisane prve tiskane slovenske besede. Slovenski izsek nje:&lt;blockquote&gt;&quot;Stara prauda&quot; ... &quot;Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina&quot;.&lt;/blockquote&gt;Leta 1518 se je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] zvrstilo zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel. Na enotnem deželnem zboru so si zadali nalogo, da obrambno povežejo dedne dežele v trajno, trdno in enotno zvezo in da sodelujejo Notranjeavstrijske in Zgornjeavstrijske dežele v obrambi zoper Turkov. Na zasedanju so določili dedno celovitost habsburških dednih dežel.

Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Ozadje sega v [[Zagorje|Zagorju]], kjer je k uporu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani fevdalcev, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[Tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[Teror|terorja]] nad kmečkim prebivalstvom.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. Upori so se s krvavimi porazi nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja.

== Reformacija in protireformacija ==
{{Več slik
| image1 = Primož Trubar - Abecednik.jpg
| width1 = 130
| caption1 = Trubarjev Abecednik (1550)
| image2 = Dalmatinova_biblija_barva.jpg
| width2 = 145
| caption2 = Dalmatinova Biblija&lt;br /&gt;(1583)
}}
{{glavni|Protestantizem na Slovenskem}}
Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila [[reformacija]] pretežno [[Luteranstvo|luteranske smeri]] in postavila temelje slovenskega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. [[Primož Trubar]] je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, ''[[Abecedarium|Abecednik]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''. [[protestantizem|Protestanti]] so izdali še ok. 50 drugih knjig v slovenščini, med drugim je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovensko slovnico (''[[Zimske urice proste|Articae Horulae]]'' (1584), leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] izdal prevod celotnega ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Kot slovenski protestanti so delovali tudi [[Jurij Juričič]], [[Matija Klombner]], [[Sebastijan Krelj]], [[Felicijan Trubar]], [[Andrej Savinec]] idr.

Katoličani prav tako v tej epohi niso bili nedejavni. [[Lenart Pachernecker]] je leta 1575 izdal prvi (danes neohranjeni) slovenski katoliški katekizem, [[Anton Vramec|Antol Vramec]] pa je izdal prvo slovensko zgodovinsko knjigo ''Kronika''. Delovali so tudi [[Janez Čandek]], [[Andrej Recelj]] idr.

V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in [[katoliška cerkev]] v procesu [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške prenove zatrli protestantizem in hkrati za nekaj časa zavrli [[književnost]] v slovenskem jeziku. To je uresničeval predvsem ljubljanski škof [[Tomaž Hren]].

== Obdobje baroka ==
Po koncu protireformacije je [[Katoliška cerkev]] skupaj z habsburško oblastjo utrjevala vero in graščine, gradila cerkve in samostane, pri čemer so pomembno vlogo imeli [[jezuiti]]. Slovenske dežele so bile posredno prizadete tudi zaradi [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) in kasnih spopadov proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]; prebivalstvo je bilo precej obremenjeno z davki, prispevki za vojsko in utrjevanjem graščin. 

Kulturno obdobje baroka je bilo zelo plodno. Najpomembnejši predstavnik tega časa na Slovenskem je [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641–1693), ki je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' zbral podrobne opise mest, gradov, običajev, narave, sakralnih objektov in zgodovinskih dogodkov. Njegovo delo je postalo referenca za razumevanje slovenskega prostora in kulture ter prispevalo k evropski prepoznavnosti slovenskih dežel. Prav tako pomembni predstavniki so bili: [[Janez Ludvik Schönleben]] (1618–1681), zgodovinopisec, [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Krstnik Dolničar]] (1626–1692), pravnik in župan Ljubljane, [[Janez Svetokriški]] (1647–1714), avtor, pridig in pisec, [[Romuald Štandreški]] (1676–1748), kapucin in pridigar idr.

== Terezijanska in jožefinska doba ==
[[Slika:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|left|Dežele Notranje Avstrije leta 1794&lt;br /&gt;(pred Napoleonovimi osvojitvami)]]
{{glavni|Habsburška monarhija#Terezijanske in jožefinske reforme}}
V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765–1790), ko je bila med drugim uvedena tudi splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774), se je s kulturno jezikovno akcijo slovenskih izobražencev začenjalo oblikovanje ideje o obstoju posebnega [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Oba vladarja sta izvedla še številne druge reforme, vendar je moral Jožef II. nekatere najbolj radikalne razveljaviti še pred svojo smrtjo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se obdržali, sta [[nevoljniški patent]], ki je podložnikom podelil osebno svobodo, in [[tolerančni patent]], ki je znova dovolil naselitev Judov in protestantov. Marija Terezija je tudi izpeljala prvi popis prebivalstva (1754), uvedla je obvezno sajenje krompirja (1767) in ukinila med-deželne carine (1775). Jožefa II. je kratko nasledil njegov brat, zmerni reformist [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] (1790–92), tega pa konservativni sin [[Franc II. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]]

== Pod Francozi ==
[[Slika:Italija 1810 Slovenscina.png|thumb|Ilirske province]]
Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi v [[francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojnah]]. Leta 1797, ob koncu [[vojna prve koalicije|vojne prve koalicije]], so francoske čete za kratek čas zasedle tudi del današnjega slovenskega ozemlja.

Ob podpisu [[campoformijski mir|campoformijskega miru]] je celotno slovensko etnično ozemlje prišlo v okvir [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], saj so Habsburžani v zameno za [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]] dobili nekdanjo [[Beneška Istra|beneško Istro]] in [[Benečija|Benečijo]].

Po [[vojna tretje koalicije|vojni tretje koalicije]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] (1805) je monarhija izgubila tudi obe pokrajini, ki sta pripadli francoskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]].

Po novem porazu [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] s [[schönbrunnski mir|schönbrunnskim mirom]] habsburški monarhiji iztrgal jugozahodne slovenske dežele (do [[Sava|Save]]) in na ozemlju zahodne Koroške, Kranjske, Goriške, [[Trst]]a, [[Istra|Istre]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] južno od Save, in Vzhodno Tirolsko ([[Okraj Lienz|Osttirol]]) ustanovil [[Ilirske province]] (1809–1813) z glavnim mestom  Ljubljano. Province so bile popolnoma odvisne od [[Prvo francosko cesarstvo|Francije]], čeprav so bile njen sestavni del samo administrativno. Motivi za njihovo ustanovitev so bili predvsem strateški in gospodarski (kopenska povezava z [[Osmanski imperij|Osmanskim imperijem]], blokada [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] dostopa do Sredozemlja). Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke, uvedla reforme prava ([[Code Napoleon]]) in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila, čeprav je to načrtovala.

Propad Napoleonove politične tvorbe, je bila prva priložnost za južnoslovanske narode, da bi se združili v eno državo, saj so se ravno v tistem obdobju [[Srbi]] osvobajali izpod Osmanskega imperija. Za združitev &quot;južnoslovanskih plemen&quot; je bilo nato potrebnih nadaljnjih sto let, do konca 1. svetovne vojne. Skozi celotno 19. stoletje pa sta se kljub temu razvijala slovenski jezik in narodna zavest, kar je kasneje, v 20. stoletju vplivalo na kulturni in politični pristop Slovencev do jugoslovanske države. Izboljšan položaj slovenščine in nekateri drugi vplivi francoske zasedbe približno polovice današnje Slovenije, pa tudi vplivi idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]] so pospešili oblikovanje zavesti o obstoju slovenskega naroda. Že pred francosko zasedbo so intelektualci, mdr. [[Anton Tomaž Linhart]] v zgodovinopisju in dramatiki, [[Jernej Kopitar]] v jezikoslovju, Valentin Vodnik v šolstvu, uredništvu pomembnega častnika [[Lublanske novice|Lublanske novize]] pripomogli k uveljavljanju predstave o etnični enotnosti slovanskih (slovenskih) prebivalcev Kranjske, južnega dela Štajerske, Koroške, Goriške in dela Istre ter tržaškega zaledja. Vendar je bilo takšno prepričanje značilno predvsem za del izobražencev, med širšim slojem pa je kratka francoska zasedba ostala v spominu predvsem po visokih davkih, spremembi tradicionalnih trgovskih tokov in slabi gospodarski situaciji, ki so bili posledica Napoleonovih vojn z evropsko koalicijo.

== Predmarčna doba ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi}}
[[Slika:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|left|Leta 1843 so začele izhajati [[Kmetijske in rokodelske novice]],&lt;br /&gt; ki so pomembno prispevale pri oblikovanju [[Slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]] in prepričanja o pomenu [[narod|slovenskega naroda]]]] [[Slika:Austrian kingdom of illyria.png|thumb|Ilirsko kraljestvo (1822–1849)]]
V 30. in 40. letih 19. stoletja so slovensko govoreče izobražene elite z redkimi izjemami zavrnile ideologijo [[ilirizem|ilirizma]], ki je predvidevala nastanek enega južnoslovanskega (''ilirskega'') naroda in skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] ter za tisti čas še nekoliko utopično, tudi nastanek južnoslovanske države. Prepričanje o posebni slovenski identiteti je izviralo predvsem iz verovanja v obstoj slovenske jezikovne skupnosti, ki je bila utemeljena na književni tradiciji iz časa delovanja slovenskih protestantov v 16. stoletju, ter na tedanji živahni slovstveni dejavnosti. Vrednost slovenskega jezika je dvignilo zlasti delovanje [[pesnik]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je dokazal, da je slovenščina primerna tudi za visoko kulturo. Poleg tega je individualnost slovenščine dokazovala tedanja [[slavistika]] (Jernej Kopitar, [[Pavel Jozef Šafárik]]). Ker je tedaj veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom, se je med izobraženci vse bolj širilo prepričanje o obstoju slovenskega naroda.

V predmarčni dobi se je nadaljevala modernizacija vasi in začela [[industrializacija]]. Velika pričakovanja je vzbudila zlasti gradnja [[Južna železnica|Južne železnice]], ki je povezovala Dunaj in Trst ter je potekala čez slovenske dežele.

V evropski [[Revolucije leta 1848|pomladi narodov]], marca in aprila 1848 je nastal prvi slovenski politični program imenovan »[[Zedinjena Slovenija]]«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v kraljestvo Slovenija, znotraj Avstrijskega cesarstva. Hoteli so, da bi bil slovenski jezik enakopraven v šolah, uradih in na javnih površinah.

== V ustavnem obdobju ==
[[Slika:Austria-Hungary-sl.png|thumb|Dežele Avstro-Ogrske po 1867]]
Leta [[1867]] so slovenski poslanci na deželnih volitvah na [[Kranjska|Kranjskem]] že dobili večino. Tega leta je z razdelitvijo države na ogrski in avstrijski del, nastala [[Avstro-Ogrska]]. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v [[Cislajtanija|avstrijskem delu monarhije]], le [[Prekmurje]] je ostalo v [[Translajtanija|ogrskem]]. Že leta 1866, ko je Avstrija izgubila vojno z [[Italija|Italijo]] in [[Prusija|Prusijo]] si je Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. [[Beneški Slovenci]] so tako prišli pod Italijo, kar je potrdil formalni [[plebiscit]].

Slovenska politična gibanja v tem času je zaznamoval najprej skupni narodnostni boj vseh Slovencev (obdobje [[slogaštvo|slogaštva]]), kasneje pa so se poglabljala politična razhajanja, zlasti v 80. in 90. letih 19. stoletja, ki je bilo obdobje [[kulturni boj|kulturnega boja]] med [[politični katolicizem|katoliško]] in [[liberalizem|liberalno]] strujo [[meščanstvo|meščanskih]] politikov. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] se uveljavljajo tudi [[socialdemokracija|socialdemokratska]] politična združenja, ki so jih vodili razumniki, sodelavce pa iskali med vse številčnejšim delavstvom. Predvsem v začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s [[Hrvati]]. Zamisel o [[trializem|trialistični]] preureditvi Avstro-Ogrske, s katero bi Hrvati, Slovenci in Srbi v monarhiji dobili posebno državno enoto je imela pristaše v katoliškem in liberalnem taboru, med izobraženci so se mnogi zavzemali za tesno kulturno in jezikovno povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi v monarhiji, ter celo za opustitev slovenskega jezika ([[neoilirizem]]).

== Prva svetovna vojna ==
{{glavni|Prva svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Austrianinf.jpg|thumb|left|Avstrijska pehota v 1. svetovni vojni]]
Prva svetovna vojna je Slovencem prinesla velike žrtve, zlasti dvanajst bitk na Soči. V avstro-ogrsko vojsko je bilo vpoklicanih več sto tisoč slovenskih rekrutov, več kot 30.000 pa jih je umrlo. Več sto tisoč Slovencev iz [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]] je bilo naseljenih v begunska taborišča v Italiji in Avstriji. Medtem ko so bili begunci v Avstriji deležni dostojnega ravnanja, so bili slovenski begunci v italijanskih taboriščih obravnavani kot državni sovražniki, med letoma 1915 in 1918 pa jih je več tisoč umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni. 

Slovenci so že poskušali urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v okviru habsburške monarhije. Zahtevo, znano kot [[majniška deklaracija (1917)|Majniška deklaracija]], so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem parlamentu]] spomladi [[1917]]. Vladajoči krogi habsburške monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]]) pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal nekdanji načelnik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in zadnji [[Kranjska|kranjski]] [[deželni glavar]], [[Ivan Šusteršič]], ki pa je imel le malo pristašev in vpliva. 

== Obdobje med obema vojnama ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945}}
[[Slika:Rudolf Maister 1910s (2).jpg|thumb|left|[[Rudolf Maister]]]]
Po porazu Avstro-Ogrske in [[centralne sile|centralnih sil]] sta hrvaški [[Sabor]] v Zagrebu in Ljudski zbor v Ljubljani [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u.

Major [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom razglasil Maribor in Spodnjo Štajersko za posest Države SHS in s prevzemom vojaškega poveljstva nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko zagotovil pripadnost Spodnje Štajerske Sloveniji.

Nevarnost napada Italije, ki je na podlagi [[londonski sporazum (1915)|londonskega sporazuma]] iz leta 1915 zasedla [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in dele [[Dalmacija|Dalmacije]], po vojni še ne definirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja in pritisk [[Srbi|Srbov]] po združitvi v skupno državo, so povzročili da se je [[1. december|1. decembra]] [[1918]] Država SHS združila z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katera se je [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Leta [[1919]] so jugoslovanske čete zasedle [[Prekmurje]] in ga priključile Kraljevini Jugoslaviji.
[[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|sličica|Plebiscitni coni Koroške; A in B s pogoji za volilno pravico.]]
Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra [[1920]] je večina dežele [[Vojvodina Koroška|Koroške]] pripadla [[Avstrija|Avstriji]].

S podpisom [[rapalska pogodba|rapalske pogodbe]] ([[1920]]) je bila urejena meja z Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo, kot vojni plen zaradi sodelovanja na strani Antante. Ta pogodba je od skupno 1,3 milijona prebivalcev Slovencev, na italijanski strani pustila približno 327.000 slovenskih prebivalcev. Po prevzemu oblasti v Italiji so bili fašisti podvrženi politiki nasilne fašistične italijanizacije. To je povzročilo množično izseljevanje Slovencev, zlasti srednjega razreda, iz Slovenskega primorja in Trsta v Jugoslavijo in Južno ter Severno Ameriko. Tisti, ki so ostali, so organizirali več povezanih mrež pasivnega in oboroženega odpora. Najbolj znana je bila militantna antifašistična organizacija TIGR, ustanovljena leta 1927 za boj proti fašističnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini. 

Večinski del slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, so tedaj Slovenci dejansko živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti.

Slovenija se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem življenju pa je do uvedbe [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] ([[1929]]) vladal hud boj med [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovensko ljudsko stranko]] in liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko.

== Druga svetovna vojna ==
{{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Plakat KPS Slovenci združimo in branimo se!.jpg|thumb|left|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]]
[[Slika:Adolf_Hitler_v_Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]
Ko so k trojnemu paktu leta 1940 pristopile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija, se je močno povečal pritisk na Jugoslavijo, da bi tudi pristopila k paktu, za kar si je prizadeval Hitler, ki si je pred napadom na SZ želel zaščiti južni bok. Tako je prišlo 25. marca 1941 do podpisa pogodbe Kraljevine Jugoslavije z Nemčijo, čemur je dva dni kasneje, 27. marca, sledil puč, ki ga je vodil letalski general [[Dušan Simović]]. Regent knez Pavel je bil odstavljen in oblast je bila dodeljena mlademu prestolonasledniku [[Peter II. Karađorđević|Petru II.]]. Začasno vodenje vlade pa je prevzel Simović. Hitlerju se Jugoslavija ni zdela več zanesljiva partnerica, zato so Nemci in njihovi zavezniki 6. aprila 1941 po načrtu Marita, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. S tem se je začela druga svetovna vojna v Jugoslaviji in tudi na Slovenskem. Odpor jugoslovanske kraljeve vojske je bil zgolj simboličen, saj so zaradi počasne mobilizacije uspeli zbrati le polovico nabornikov pa tudi vojaška oprema in doktrina Srbije iz [[balkanski vojni|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili zastareli. Tako so nemške čete 10. aprila že dosegle [[Zagreb]] in 12. aprila [[Beograd]]. Italijanska vojska je svoj napad začela šele 11. aprila, ko se je vključila tudi Madžarska. Tedaj je bila nemška vojska že v [[Karlovec|Karlovcu]]. Italijanska vojska se je razcepila na dva dela: en del je prodiral proti Ljubljani in naprej preko Kočevja, drugi del pa je prodiral preko Dalmacije. Nemška vojska je vdrla tudi iz Bolgarije in z mobiliziranimi enotami zlahka preprečila umik Jugoslovanske vojske na solunsko fronto.

Kmalu po napadu je nastal slovenski [[Narodni svet]] pod vodstvom [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]], ki je pozival k mirni predaji orožja in vdaji okupatorju. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Madžarska zasedla večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Pod oblastjo [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]], [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]], [[Jesenice na Dolenjskem]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo približno 800 prebivalcev.

Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam.

[[File:Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif|thumb|Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945. Mejne črte in zasedbena ozemlja.]]
Italijani so na svojem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so vsa nepolitična, kulturna in športna društva. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;Benito Mussolini: “To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje . . . Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev’’. Cit. v Marco Cuzzi, ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Roma, 1998, s. 225.&lt;/ref&gt; Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.&lt;ref&gt;Božidar Jezernik, ''Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med drugo svetovno vojno'', Ljubljana, 1997, s. 557-558.&lt;/ref&gt; Da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal 1. marca 1942 general [[Mario Roatta]].&lt;ref&gt;Angelo del Boca, ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, 2005, s. 234-243.&lt;/ref&gt;
  
{{Citatni blok|''&quot;Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena&quot;'' |(Benito Mussolini, šef italijanske vlade, v Gorici 31. julija 1942)&lt;ref&gt;Alojz Zidar, ''Slovenski narod pomni in obtožuje'', Koper, 1999.&lt;/ref&gt;}}

[[File:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|thumb|left|Že 21. aprila 1941 je Richard Heidrich, poveljnik nemške tajne službe Sicherheitsdienst izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. — Na sliki: Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]Nemška oblika zasedbe je bila najhujša. Nemci so prepovedali vse slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v [[Štajerska domovinska zveza|Štajersko domovinsko zvezo]] (na Štajerskem) in [[Koroška ljudska zveza|Koroško ljudsko zvezo]] (na Koroškem) oz. v njune oborožene oddelke. Uradovalni jezik je prav tako postala nemščina. Odvzeli so 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem [[arijska rasa|arijske rase]] in jih dodelili organizaciji [[Lebensborn]], uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]].
[[Slika:Gregorij_Rožman_and_Emilio_Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]
Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije so škof [[Gregorij Rožman]] in mnogi slovenski politiki izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaborirali z okupatorji]] in jim ovajali ter izročali privržence OF.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|100x100px|Prapor OF SN]]
[[Slika:Seja_lO_OF_Slovenije_leta_1944_v_Dohliču.jpg|sličica|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič|Dohliču]] ([[Bela Krajina]])]]
26. aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (ob napadu Nemčije na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] preimenovana v [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilno fronto slovenskega naroda]]). Njen namen je bil organiziran oborožen odpor proti okupatorju in osvoboditev slovenskega ozemlja. Ustanovne skupine te fronte so bile: ilegalna Komunistična partija Slovenije, del [[krščanski socialisti|krščanskih socialistov]], demokratični del liberalnega [[Sokol (društvo)|telovadnega društva Sokol]] in del nepovezanih levo usmerjenih kulturnikov. V spomin na ta dogodek je bil določen 27. april kot praznik dneva upora proti okupatorju. 22. junija je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil in na isti dan so bile objavljena [[Osvobodilna fronta#Gesla OF|Gesla osvobodilnega gibanja OF]]. 1. novembra 1941 so bile objavljene tudi [[Osvobodilna fronta#Temeljne točke OF|Temeljne točke OF]], katerih 8. in 9. točka sta bili napisani pod vplivom [[atlantska listina|atlantske listine]].

Kot odgovor na trans, ki ga je ob Hitlerjevem obisku tri dni pred tem doživela večina mariborskih Nemcev, so 29. aprila 1941 protinacistično razpoloženi slovenski mladinci pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmerjevem prehodu v Mariboru zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave, kar je bila prva odporniška diverzantska akcija v nemško-okupirani Sloveniji.

Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantsko-protikomunistični tabor zavračal sodelovanje z njo in se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi v spopadih med Roško ofenzivo,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}}
[[Slika:Lev_Rupnik,_Erwin_Rosener_and_Gregorij_Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]]
Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}&lt;/ref&gt; 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], paravojšako in novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}&lt;/ref&gt; [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Leta 1943 je na Kočevskem nastalo znatno osvobojeno ozemlje na katerem je OF organizirala [[Kočevski zbor]], na katerem je izvolila najvišji organ slovenske države, sprejela odločitev o priključitvi Primorske Sloveniji in izvolila delegacijo za [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a.{{bar box
|width = 420px
|float = right
|title = &lt;span style&gt;&quot;Priključitev&quot; Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd
|caption =&lt;span style&gt;[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|right|200px|]]Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]] je takoj po kapitulaciji Italije, 16. septembra 1943, proglasil  priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.&lt;ref&gt;Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979&lt;/ref&gt;&lt;/span&gt;}}
[[Slika:Osvoboditev_Ljubljane_1945.jpg|alt=|levo|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).]]
Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske (in s tem slovenske) partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam t. i. amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Velikonemškega rajha maja 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala Italiji. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.&lt;ref&gt;Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151&lt;/ref&gt; Partizani so zasedli oz. osvobodili tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}}
[[Slika:Alexandra_Löhra_peljejo_v_štab_14._divizije.jpg|sličica|Vrhovnega poveljnika nemške vojske v jugovzhodni Evropi, [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]]
[[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. S to bitko se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}&lt;/ref&gt;

Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast. Ob koncu maja je britanska vojska – pod pretvezo, da pripadnike [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško – vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti obračunali s svojimi nasprotniki, jih ustrelili in vrgli v jame in brezna.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih je bilo največ nekdanjih domobrancev ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd) (11.616). Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 žrtev nemške manjšine, ki naj bi bili člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Doslej je evidentiranih okoli 700 grobišč v današnji Republiki Sloveniji.

== Nastanek federativne Jugoslavije ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991}}

[[Zbor odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju (oktober 1943) se je odločil za vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena na zasedanju [[AVNOJ]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] novembra 1943. Na tretjem zasedanju [[AVNOJ|AVNOJ-a]] v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime ''Demokratična federativna Jugoslavija'' (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]], podpisanem na [[Vis|Visu]] 16. junija 1944. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala [[Ljudska fronta]], katere nosilec je bil Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v ''Federativna ljudska republika Jugoslavija''. Slovenija se je takrat imenovala ''Ljudska republika Slovenija''.

17. decembra 1945 je predsedstvo [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS-a]] sprejelo zakon o [[Agrarna reforma|agrarni reformi]] in kolonizaciji, s katero so podržavili zemljo tujcev, [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], bank in podjetij, okupatorjevih sodelavcev in veleposestnikov. Na ta način so podržavili 266.500 [[Hektar|ha]] zemlje, od katerih sta dve tretjini postali last države, preostalo tretjino pa so razdelili majhnim kmetom. Ustanavljati so se začele [[Zadruga|zadruge]], s čimer se je v Sloveniji začela kolektivizacija.&lt;ref name=&quot;Slovenska zgodovina&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Slovenska zgodovina v besedi in sliki|year=2003|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

Decembra 1946 je podržavljanju zemlje sledilo še podržavljanje podjetij. V letu 1946 so nacionalizirali okoli 500 podjetij, leta 1948 pa še dodatnih 700. V naslednjem letu se je v celotni Jugoslaviji začela izvajati prva [[petletka]], ki je imela za cilj elektrifikacijo in industrializacijo države.&lt;ref name=&quot;Slovenska zgodovina&quot; /&gt; Hkrati s tem so začeli v nekaterih podjetjih v Sloveniji uvajati samoupravljanje, ki so ga nato junija 1950 tudi uzakonili.

Slovenija je 17. januarja 1947 med prvimi sprejela republiško ustavo, ki je uzakonjala [[Republiška vlada|republiško vlado]], ministrstva in [[Skupščina|skupščino]]. Volivci pa so hkrati volili tudi zvezne predstavnike. Kljub vsemu je bila v Jugoslaviji težnja po prevladi centralizma očitna tudi na področju jezika. V armadi se je kot edini poveljevalni jezik uzakonila srbohrvaščina, saj naj bi bila armada nadnacionalna in eksteritorialna. Prav tako se je kot uradni in sporazumevalni jezik na zvezni ravni uporabljala samo srbohrvaščina, slovenščina pa je imela veljavo le na ozemlju Slovenije.

28. junija 1948 je Stalin v posebni [[Resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]], ker je slednji po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[Politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[Balkan|balkansko]] [[Federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[Partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[Aretacija|aretacije]] in [[Likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. V času informbiroja so v Jugoslaviji izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]] ...).&lt;ref&gt;[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32&lt;/ref&gt;

Po razkolu s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] leta 1948, je Jugoslavija začela uvajati milejšo obliko [[socializem|socializma]], katera je temeljila na [[družbena lastnina|družbeni lastnini]] in [[samoupravljanje|samoupravljanju]]. Leta [[1963]] se je FLRJ preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), Slovenija pa v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]].

V tem času so se začeli v Sloveniji med kulturniki in tudi med ostalimi intelektualci pojavljati dvomi o pravilnosti represivne politike, ki se je izvajala v celotni državi. Eden glavnih nasprotnikov takih metod je bil [[Edvard Kocbek]], ki je leta 1951 na kongresu [[Osvobodilna fronta|OF]] javno skritiziral državno politiko, zaradi česar so ga izključili iz partije. Njegov govor pa je kljub temu pripomogel k temu, da se je sodna in ideološka represija v državi nekoliko umirila.

Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, ko se je dežela močno industrializirala. Po gospodarski reformi in nadaljnji gospodarski decentralizaciji Jugoslavije v letih 1965 in 1966, se je Slovenija med vsemi šestimi republikami najhitreje približevala [[tržno gospodarstvo|tržnemu gospodarstvu]]. Slovenija je ustvarjala kar 2,5-krat večji [[družbeni produkt]] od državnega povprečja, kar je krepilo gospodarski razvoj in narodno samozavest. Ta samozavest se je kazala tako na gospodarskem kot kulturnem področju.{{Navedi vir}}

[[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|thumb|102x102px|Grb SR Slovenije]]
== Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije ==
V povojni Jugoslaviji so sprva potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani, Slovenija pa je bila eden glavnih udeležencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji in niso razmišljali o osamosvojitvi Slovenije ter s tem o spremembi obsega jugoslovanske države. Začetek 1980-ih je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]], maja 1980.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Urbanc, N., ur. (2006), str. 10.&lt;/ref&gt; Kmalu potem so se začele kulturne, gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Okrepili so se nacionalizmi posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem &quot;par&quot; – &quot;nepar&quot; ter bencinske bone).

Prvo jasno zahtevo po demokratizaciji in neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v [[Nova revija 57|57. številki ''Nove revije'']].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Množičnejše zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in [[proces proti četverici|sodni pregon]] treh sodelavcev političnega tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in podčastnika JLA ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]). Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preoblikoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], vodil ga je [[Igor Bavčar]]. Slovenska javnost je na iniciativo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih  kasneje slovenske oblasti zmanjšale.

Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi Jugoslavije so izražale tudi prve opozicijske stranke. Te so se sprva imenovale zveze, kot npr. [[Slovenska kmečka zveza]], ki je nastala maja 1988,&lt;ref&gt;Urbanc, N., ur. (2006), str. 14.&lt;/ref&gt; in [[Slovenska demokratična zveza]], ki je nastala februarja 1989.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Urbanc, N., ur. (2006), str. 16.&lt;/ref&gt; Tudi slovenska oblast (komunisti), je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše, in je začela braniti slovenske pozicije. To je bila posledica reformnih procesov v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]], v kateri je pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] začela prevladovati t. i. prenoviteljska struja. Ta se je postopoma začela odpovedovati oblastnemu monopolu, zlasti zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje se je najprej izrazilo v političnem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu z oblasti.&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot; /&gt;

=== Majniška deklaracija ===
Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije [[Janez Janša|Janeza Janše]] je pesnik [[Tone Pavček]] 8. maja 1989 prebral [[majniška deklaracija (1989)|majniško deklaracijo]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Deklaracijo so podpisali [[Društvo slovenskih pisateljev]], Slovenska demokratska zveza, [[Slovenska kmečka zveza]], Slovensko krščansko socialno gibanje, [[Socialdemokratska zveza Slovenije]], Univerzitetna konferenca ZSMS in [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Zahteve, izražene v majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije. Osnovne točke deklaracije so bile zahteve po: 
* suvereni državi slovenskega naroda,
* samostojnem odločanju o povezavah z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope,
* spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, vključno s političnim pluralizmom,
* taki družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo slovenskim državljanom.

Oblasti so na razglasitev skušale odgovoriti z alternativnim programom, [[temeljna listina Slovenije 1989|temeljno listino Slovenije 1989]], ki jo je [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije]] objavila 22. junija. Listina je še zagovarjala jugoslovansko državo, vendar pod pogojem, da bo dejansko federativna in demokratična. Nastajajoče opozicijske stranke, zlasti Zbor za ustavo, pa so zagovarjale doslednejše določbe o političnem pluralizmu in gospodarski suverenosti. Podpisalo jo je 420.000 ljudi, medtem ko je majniško deklaracijo podprlo nekaj več kot 100.000 podpisnikov.&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor1-last=Urbanc |editor1-first=Nataša |title=ENOTNI V ZMAGI Osamosvojitev Slovenije |date=2006 |publisher=Nova revija, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |isbn=961-6580-08-6 |url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf |access-date=25. februar 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Zaostritev razmer v Jugoslaviji ===
Slovenski komunisti so 20. januarja 1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres ZKJ]], ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati Sovjetska zveza, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko so [[Socialistična republika Srbija|srbske oblasti]] napovedale Sloveniji gospodarsko blokado zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zborovanju v Cankarjevem domu januarja 1989. Ob koncu leta se je konflkikt še zaostril. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so s hrvaško pomočjo 1. decembra 1989 v akciji imenovani &quot;Akcija Sever&quot; preprečili prihod več sto Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na &quot;miting resnice&quot;, kjer naj bi z demonstracijami skušali očrniti tedanjo oblast, ker je nasprotovala srbski centralistični politiki. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.&lt;ref&gt;Urbanc, N., ur. (2006), str. 22.&lt;/ref&gt;

Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal [[Milan Kučan]], na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal [[France Bučar]], vlado je sestavil krščanski demokrat [[Lojze Peterle]], ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka (nekdanja SZDL).

Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupščine in vlade) sta [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]] kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t. i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal [[Janez Slapar]].&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;/&gt;

=== Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije ===
{{glavni|Plebiscit o samostojnosti Slovenije}}
V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Pred tem je Slovenija drugim republikam ponujala predlog konfederalne pogodbe, ki pa so jo vse razen Hrvaške zavrnile. Del političnih strank, zlasti v Demosu, je odnos do Jugoslavije zaostroval in zlasti tistim, ki so izšli iz bivših družbenopolitičnih organizacij, očital »jugoslovanarstvo«. V odnosu do Jugoslavije je bila kombinacija obeh drž produktivna: radikalnost novih strank je Jugoslavijo postavljala pred dejstvo, da se mora hitro spremeniti ali pa jo bo Slovenija zapustila. V strankarske spore je posegla [[Socialistična stranka Slovenije]] s predlogom za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je nato prevzel Demos in 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ |title=Slovenija2001.gov.si - Od plebiscita do samostojnosti |accessdate=2012-08-05 |archive-date=2011-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110223084658/http://www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Plebiscit je bil 23. decembra, rezultati pa so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po zakonu naj bi bila  odločitev uresničena v šestih mesecih.

Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. december 1990). Slovenska oblast je začela tudi diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive pri osamosvajanju. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne odcepitvi. Na zborovanju v Ljutomeru 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji, v izogib problemom &quot;podobnim kninskim&quot;,&lt;ref&gt;&quot;Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega&quot; - zapis o razpravah na ljutomerskem taboru za samostojno Slovenijo, Ljutomer, 16.12.1990&quot;. [[Delo]], 17. decembra 1990.&lt;/ref&gt; kar je pozneje vodilo do t. i. problematike [[Izbrisani]]h.

=== Zaostrovanje jugoslovanske krize ===
Med tem so se nadaljevala prizadevanja za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji. V začetku 1991 so se vrstila srečanja vodstev vseh republik. V začetku junija pa je zvezni premier [[Ante Marković]] slovenske poslance prepričeval, naj Slovenija ostane v Jugoslaviji. Navkljub temu je vrsta dogodkov položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. [[Zvezno predsedstvo SFRJ|Zvezno predsedstvo]] je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;/&gt;

=== Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej ===
[[Slika:Deklaracija ob neodvisnosti 1991 str. 1.jpg|thumb|left|Deklaracija ob neodvisnosti - 25. junija 1991]] [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]]  [[Slika:Bankovec 1000-2000-front.jpg|thumb|Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar: Tolar]]
25. junija 1991 je  slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je že dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela [[desetdnevna vojna]], v kateri sta slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in takratna slovenska Milica porazili JLA. Generalštab JLA se je moral sprijazniti z kolapsom vojske in navkljub resnim grožnjam in ultimatom, so opustili kampanjo v Sloveniji in sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja so bila na Brionih in so se končala z podpisom [[Brionska deklaracija|brionske deklaracije]]. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. [[Dan suverenosti|Oktobra 1991]] je odšel iz Slovenije zadnji vojak [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]].&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;/&gt;&lt;br /&gt;

== Samostojna Republika Slovenija ==
[[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|128x128px|Grb Republike Slovenije|alt=Grb Republike Slovenije|sličica]]
Novembra 1991 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Skupščini]] sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. [[Evropska unija]] je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je sprejela med članice maja 1992. [[Demos]] je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je [[Janez Drnovšek]],&lt;ref name=&quot;Enotni v zmagi&quot;/&gt; ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kučanu (1992–1997 in 1997–2002). Med tem je februarja 1999 je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze [[NATO]], 1. maja 2004 pa tudi Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. V prvem poletju leta 2008 pa je predsedovala [[Evropski svet|evropskemu svetu]] v EU. Ponovno je predsedovala evropskemu svetu v EU leta 2021.

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
Dvajseto stoletje [http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925050954/http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html |date=2011-09-25 }}

== Literatura ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press.
* {{navedi knjigo|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}}
* Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba.
* {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica.
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003.
* {{navedi knjigo|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}}
* Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani - Die Alpenslawen''. Ljubljana
* [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana..
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana.
* Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec
* [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta.
* {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}}
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]] (2006). ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana: Modrijan.

{{Slovenija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije|*]]</text>
      <sha1>tiqvztjs85x7nbdwtcvutye5594h6ob</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nobelova nagrada za kemijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1869</id>
    <revision>
      <id>6761715</id>
      <parentid>6522524</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:22:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Seznam dobitnikov */ 2026</comment>
      <origin>6761715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16959" sha1="royg1sinw9aurowkyfabnkok6fofqam" xml:space="preserve">{{Infobox award
|name        = Nobelova nagrada za kemijo
|image       = NobelPrizeMedal.jpg
|alt         =
|description = pomembni dosežki v [[kemija|kemiji]]
|presenter   = [[Kraljeva švedska akademija znanosti]]/[[Nobelov sklad]]
|location    = [[Stockholm]], [[Švedska]]
|year        = 1901
|website     = https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry
}}

'''Nobelova nagrada za kemijo''' ({{jezik-sv|Nobelpriset i kemi}}) je ena od [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]], ki jih od leta 1901 podeljuje švedski [[Nobelov sklad]] za pomembne dosežke v [[kemija|kemiji]]. Je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj [[Alfred Nobel]] predvidel v svoji oporoki. Nagrajence izbira petčlanska komisija, ki jo volijo člani [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]].

Velja za najprestižnejšo nagrado za dosežke na področju kemije na svetu.

== Seznam dobitnikov ==

__NOTOC__
{|
|----- valign=&quot;top&quot;
|
{{KazaloNobelove}}
|
&amp;nbsp;
|}

=== 1901 ===
[[Jacobus Henricus van 't Hoff]]
: ''za odkritje zakonov kemične dinamike in [[osmoza|osmoznega]] [[osmozni tlak|tlaka]] v [[raztopina]]h''

=== 1902 ===
[[Hermann Emil Fischer]]
: ''za delo o sladkornih in purinskih sintezah''

=== 1903 ===
[[Svante August Arrhenius]]
: ''za [[elektroliza|elektrolitsko]] teorijo razpada'' (glej [[ion]])

=== 1904 ===
sir [[William Ramsay]]
: ''za odkritje sledi [[inertni plin|inertnih]] [[plin]]ov v [[zrak]]u''

=== 1905 ===
[[Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer]]
: ''za delo o [[organsko barvilo|organskih barvilih]] in hidroaromatskih zmesi''

=== 1906 ===
[[Henri Moissan]]
: ''za raziskave in izolacijo elementa [[fluor]]a, ter za električno [[obločna peč|obločno peč]], ki se imenuje po njem''

=== 1907 ===
[[Eduard Buchner]]
: ''za biokemične raziskave in odkritje brezcelične [[Fermentacija|fermentacije]]''

=== 1908 ===
[[Ernest Rutherford]]
: ''za raziskave razpada [[kemijski element|elementov]] in kemijo radioaktivnih [[snov]]i''

=== 1909 ===
[[Wilhelm Ostwald]]
: ''za delo o [[kataliza|katalizi]] in raziskave o [[kemijsko ravnovesje|kemijskih ravnovesjih]] in reakcijskih razmerjih''

=== 1910 ===
[[Otto Wallach]]
: ''za delo na področju acikličnih spojin''

=== 1911 ===
[[Marie Skłodowska-Curie]]
: ''za odkritje [[radij]]a in [[polonij]]a, ter za raziskave o radiju''

=== 1912 ===
[[Victor Grignard]], [[Paul Sabatier]]
: ''za odkritje [[Grignardova reakcija#Sinteza Grignardovih reagentov|Grignardovega reagenta]]'' in ''za postopek hidriranih organskih zmesi''

=== 1913 ===
[[Alfred Werner]]
: ''za delo o povezovanju atomov in molekul.''

=== 1914 ===
[[Theodore William Richards]]
: ''za določitev [[atomska masa|atomske mase]], več elementom.''

=== 1915 ===
[[Richard Martin Willstätter]]
: ''za raziskovanje rastlinskih barvil''

=== 1918 ===
[[Fritz Haber]]
: ''za postopek sinteze [[amonijak]]a''

=== 1920 ===
[[Walther Hermann Nernst]]
: ''za delo na področju [[termokemija|termokemije]]''

=== 1921 ===
[[Frederick Soddy]]
: ''za delo o kemiji radioaktivnih snovi in raziskav o [[izotop]]ih''

=== 1922 ===
[[Francis William Aston]]
: ''za odkritje izotopov v velikem številu ne-radioaktivnih elementov, in za pravilo celotnih števil ''

=== 1923 ===
[[Friderik Pregl]]
: ''za izum postopka mikroanalize organskih snovi''

=== 1925 ===
[[Richard Adolf Zsigmondy]]
: ''za prikaz heterogene narave koloidnih raztopin in pri tem uporabljenih postopkov''

=== 1926 ===
The (Theodor) Svedberg
: ''za delo na disperzijskih sistemih''

=== 1927 ===
[[Heinrich Otto Wieland]]
: ''za raziskave [[Žolčna kislina|žolčnih kislin]] in sorodnih snovi''

=== 1928 ===
[[Adolf Otto Reinhold Windaus]]
: ''za raziskave o [[sterol]]ih in njihovi povezavi z [[vitamin]]i''

=== 1929 ===
[[Arthur Harden]]
&lt;br /&gt; [[Hans Karl August Simon von Euler-Chelpin]]
: ''za raziskavo o fermentaciji sladkorja in fermentacijskih encimih''

=== 1930 ===
[[Hans Fischer]]
: ''za raziskave [[hem]]a in [[klorofil]]a''

=== 1931 ===
[[Carl Bosch]]
&lt;br /&gt;[[Friedrich Bergius]]
: ''za prispevek pri razvoju visokotlačnih kemičnih procesov''

=== 1932 ===
[[Irving Langmuir]]
: ''za delo o površinski kemiji''

=== 1934 ===
[[Harold Clayton Urey]]
: ''za odkritje [[težki vodik|težkega vodika]]''

=== 1935 ===
[[Frédéric Joliot-Curie]]
&lt;br /&gt;[[Irene Joliot-Curie]]
: ''za sintezo novih radioaktivnih elementov''

=== 1936 ===
[[Peter Joseph William Debye]]
: ''za delo o zgradbi molekul prek raziskav dipolnih momentov in uklona rentgenskih žarkov ter elektronov v plinih''

=== 1937 ===
[[Walter Norman Haworth]]
&lt;br /&gt;[[Paul Karrer]]
: ''za njegovo delo na ogljikovih hidratih in vitaminu C'' '''ter''' ''za njegovo delo na karotenoidih, flavinih in vitaminih A in B2''

=== 1938 ===
[[Richard Kuhn]]
: ''za delo na področju karotenoidov in vitaminov''

=== 1939 ===
[[Adolf Friedrich Johann Butenandt]]
&lt;br /&gt;[[Leopold Ružička]]
: ''za njegovo delo na spolnih hormonih'' '''in''' ''za njegovo delo na polimetilenih in višjih terpenih''

=== 1943 ===
[[George de Hevesy]]
: ''za delo pri uporabi izotopov kot indikatorjev za preučevanje kemičnih postopkov''

=== 1944 ===
[[Otto Hahn]]
: ''za odkritje fuzije težkih jeder''

=== 1945 ===
[[Artturi Ilmari Virtanen]]
: ''za raziskovanje na področju kmetijske in živilske kemije''

=== 1946 ===
[[James Batcheller Sumner]]
&lt;br /&gt;[[John Howard Northrop]]
&lt;br /&gt;[[Wendell Meredith Stanley]]
: ''za njegovo odkritje, da je encime moč kristalizirati'' '''in''' ''za njegovo pripravo encimov ter virusnih proteinov v čisti obliki''

=== 1947 ===
sir [[Robert Robinson (kemik)|Robert Robinson]]
: ''za raziskovanje rastlinskih produktov, še posebej alkaloidov.''

=== 1948 ===
[[Arne Wilhelm Kaurin Tiselius]]
: ''za raziskovanje elektroforeze in adsorpcijske analize''

=== 1949 ===
[[William Francis Giauque]]
: ''za prispevek na področju kemične termodinamike.''

=== 1950 ===
[[Otto Paul Hermann Diels]]
&lt;br /&gt;[[Kurt Alder]]
: ''za odkritje in razvoj sinteze dienov'' ([[Diels-Alderjeva reakcija]])

=== 1951 ===
[[Edwin Mattison McMillan]]
&lt;br /&gt;[[Glenn Theodore Seaborg]]
: ''za odkritja v kemiji čezuranskih elementov''

=== 1952 ===
[[Archer John Porter Martin]]
&lt;br /&gt;[[Richard Laurence Millington Synge]]
: ''za izum kromatografije delcev''

=== 1953 ===
[[Hermann Staudinger]]
: ''za odkritja s področja makromolekularne kemije''

=== 1954 ===
[[Linus Carl Pauling]]
: ''za raziskovanje narave kemijskih vezi''

=== 1955 ===
[[Vincent du Vigneaud]]
: ''za delo o žveplovih spojinah, še posebej za prvo sintezo polipeptidnega hormona''

=== 1956 ===
sir [[Cyril Norman Hinshelwood]]
&lt;br /&gt;[[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]]
: ''za raziskovanje mehanizmov kemijskih reakcij''

=== 1957 ===
[[Lord Alexander R. Todd]]
: ''za delo na [[nukleotid]]ih in njihovih [[koencim]]ih''

=== 1958 ===
Frederick Sanger
: ''za delo na področju zgradbe proteinov, še posebej [[Insulin|inzulina]]''

=== 1959 ===
[[Jaroslav Heyrovsky]]
: ''za odkritje in razvoj polarografskih postopkov analize''

=== 1960 ===
[[Willard Libby|Willard Frank Libby]]
: ''za postopek določanja starosti z ogljikom-14''

=== 1961 ===
[[Melvin Calvin]]
: ''za delo o presnovi [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v rastlinah''

=== 1962 ===
[[Max Ferdinand Perutz]]
&lt;br /&gt;[[John Cowdery Kendrew]]
: ''za preučevanje zgradbe kroglastih proteinov''

=== 1963 ===
[[Karl Ziegler]]
&lt;br /&gt;[[Giulio Natta]]
: ''za njuna odkritja na področju visokih polimerov''

=== 1964 ===
[[Dorothy Crowfoot Hodgkin]]
: ''za dognanja o zgradbi pomembnih biokemičnih snovi z uporabo postopkov z rentgenskimi žarki''

=== 1965 ===
[[Robert Burns Woodward]]
: ''za dosežke na področju organske sinteze''

=== 1966 ===
[[Robert Sanderson Mulliken]]
: ''za delo na področju [[Kemijska vez|kemijskih vezi]] in elektronske sestave molekul''

=== 1967 ===
[[Manfred Eigen]]
&lt;br /&gt;[[Ronald George Wreyford Norrish]]
&lt;br /&gt;[[George Porter]]
: ''za raziskovanje izjemno hitrih kemijskih reakcij

=== 1968 ===
[[Lars Onsager]]
: ''za odkritje obratnih povezav, ki nosijo njegovo ime''

=== 1969 ===
[[Derek Harold Richard Barton]]
&lt;br /&gt;[[Odd Hassel]]
: ''za doprinose k razvoju zamisli prilagoditve''

=== 1970 ===
[[Luis F. Leloir]]
: ''za odkritje sladkornih nukleotidov in njihove vloge v biosintezi ogljikovih hidratov''

=== 1971 ===
[[Gerhard Herzberg]]
: ''za prispevek k elektronskemu sestavu in geometriji molekul, še posebej prostih radikalov''

=== 1972 ===
[[Christian B. Anfinsen]]
&lt;br /&gt;[[Stanford Moore]]
&lt;br /&gt;[[William H. Stein]]
: ''za njegovo delo na ribonukleazi'' '''in''' ''za njihov prispevek k razumevanju povezave med kemično zgradbo in katalitično aktivnostjo molekule ribonukleaze''

=== 1973 ===
[[Ernst Otto Fischer]]
&lt;br /&gt;[[Geoffrey Wilkinson]]
: ''za delo na kemiji organometaličnih zmesi''

=== 1974 ===
[[Paul J. Flory]]
: ''za temeljno delo, tako teoretično kot eksperimentalno na področju fizikalne kemije makromolekul''

=== 1975 ===
[[John Warcup Cornforth]]
&lt;br /&gt;[[Vladimir Prelog]]
: ''za njegovo delo na stereokemiji encimsko kataliziranih reakcij'' '''in''' za njegovo delo pri raziskovanju organskih molekul in reakcij''

=== 1976 ===
[[William Lipscomb|William Nunn Lipscomb mlajši]]
: ''za preučevanje zgradbe [[boran]]ov''

=== 1977 ===
[[Ilya Prigogine]]
: ''za prispevek k neravnotežni termodinamiki''

=== 1978 ===
[[Peter Dennis Mitchell]]
: ''za oblikovanje kemiosmotske teorije''

=== 1979 ===
[[Herbert C. Brown]]
&lt;br /&gt;[[Georg Wittig]]
: ''za razvoj uporabe zmesi z vsebnostjo [[Bor (element)|bora]] in [[fosfor]]ja v reagentih pri organski sintezi''

=== 1980 ===
[[Paul Berg]]
&lt;br /&gt;[[Walter Gilbert]]
&lt;br /&gt;[[Frederick Sanger]]
: ''za njegovo preučevanje biokemije nukleinskih kislin'' '''in'' ''za njune prispevke pri določitvi osnovnih zaporedij v nukleinskih kislinah''

=== 1981 ===
[[Keniči Fukui]]
&lt;br /&gt;[[Roald Hoffmann]]
: ''za teorije glede poteka kemijskih reakcij''

=== 1982 ===
[[Aaron Klug]]
: ''za razvoj kristalografske elektronske mikroskopije''

=== 1983 ===
[[Henry Taube]]
: ''za delo na mehanizmih reakcij elektronskega prenosa''

=== 1984 ===
[[Robert Bruce Merrifield]]
: ''za razvoj metodologije za kemijsko sintezo na trdni matrici''

=== 1985 ===
[[Herbert A. Hauptman]]
&lt;br /&gt;[[Jerome Karle]]
: ''za dosežke v razvoju metod za neposredno določitev [[Kristal#Zgradba|kristalne zgradbe]]''

=== 1986 ===
[[Dudley R. Herschbach]]
&lt;br /&gt;[[Yuan T. Lee]]
&lt;br /&gt;[[John C. Polanyi]]
: ''za prispevke pri dinamiki osnovnih kemičnih procesov''

=== 1987 ===
[[Donald J. Cram]]
&lt;br /&gt;[[Jean-Marie Lehn]]
&lt;br /&gt;[[Charles J. Pedersen]]
: ''za razvoj in uporabo molekul, ki imajo zgradbi-specifično medsebojno vplivanje visoke selektivnosti''

=== 1988 ===
[[Johann Deisenhofer]]
&lt;br /&gt;[[Robert Huber]]
&lt;br /&gt;[[Hartmut Michel]]
: ''za določitev tridimenzionalne zgradbe fotosintetskega reakcijskega centra''

=== 1989 ===
[[Sidney Altman]]
&lt;br /&gt;[[Thomas R. Cech]]
:za raziskovanje katalitičnih lastnosti [[Ribonukleinska kislina|RNA]].''

=== 1990 ===
[[Elias James Corey]]
: ''za razvoj teorije in metodologije sinteze organskih spojin''

=== 1991 ===
[[Richard R. Ernst]]
: ''za prispevke k razvoju visokoločljivostne [[Jedrska magnetna resonanca|jedrsko-magnetno-resonančne (NMR)]] spektroskopije''

=== 1992 ===
[[Rudolph A. Marcus]]
: ''za prispevek k teoriji o prenašanju elektronov v kemijskih sistemih''

=== 1993 ===
[[Kary Mullis|Kary B. Mullis]]
&lt;br /&gt;[[Michael Smith]]
: ''za prispevke k razvoju metod na področju kemije [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]]''

=== 1994 ===
[[George A. Olah]]
: ''za njegove prispevke h kemiji karbokacije''

=== 1995 ===
[[Paul J. Crutzen]]
&lt;br /&gt;[[Mario J. Molina]]
&lt;br /&gt;[[F. Sherwood Rowland]]
: ''za delo iz atmosferske kemije.''

=== 1996 ===
[[Robert Curl]]
&lt;br /&gt;sir [[Harold Walter Kroto]]
&lt;br /&gt;[[Richard Smalley]]
: ''za odkritje [[fuleren]]ov''

=== 1997 ===
[[Paul D. Boyer]]
&lt;br /&gt;[[John E. Walker]]
&lt;br /&gt;[[Jens C. Skou]]
: ''za pojasnitev mehanizma encimov, ki je odgovoren za sintezo [[adenozin trifosfat]]a'' '''in''' ''za odkritje encima, ki prenaša ione, [[NaKATPase|Na+K+-ATPase]]''

=== 1998 ===
[[Walter Kohn]]
&lt;br /&gt;[[John Anthony Pople]]
: ''za razvoj funkcionalno gostotne teorije'' '''in''' ''za razvoj računalniških metod v kvantni kemiji''

=== 1999 ===
[[Ahmed H. Zewail]]
: ''za raziskave prehodnih stanj kemijskih reakcij s pomočjo femtosekundne spektroskopije''

=== 2000 ===
[[Alan J Heeger]]
&lt;br /&gt;[[Alan G MacDiarmid]]
&lt;br /&gt;[[Hideki Širakava]]
: ''za odkritje in razvoj [[električna prevodnost|prevodnih]] [[polimer]]ov''

=== 2001 ===
[[William S. Knowles]]
&lt;br /&gt;[[Ryoji Noyori]]
&lt;br /&gt;[[K. Barry Sharpless]]
: ''za delo na kiralno kataliziranih reakcijah hidrogenacije'' in ''za delo na kiralno kataliziranih oksidacijskih reakcijah''

=== 2002 ===
[[Kurt Wüthrich]]
&lt;br /&gt;[[John Fenn|John B. Fenn]]
&lt;br /&gt;[[Koiči Tanaka]]
: ''za razvoj postopka za identifikacijo in strukturno analizo bioloških makromolekul''

=== 2003 ===
[[Peter Agre]]
&lt;br /&gt;[[Roderick MacKinnon]]
: ''za odkritje [[ionski kanalček|ionskih kanalčkov]] v [[celična membrana|celičnih membranah]]''

=== 2004 ===
[[Aaron Ciechanover]]
&lt;br /&gt;[[Avram Hershko]]
&lt;br /&gt;[[Irwin Rose]]
: ''za odkritje degradacije proteinov ob posredovanju [[ubikvitin]]a''

=== 2005 ===
[[Robert Grubbs]]
&lt;br /&gt;[[Richard Schrock]]
&lt;br /&gt;[[Yves Chauvin]]
: ''za razvoj metatezične metode v organski sintezi''

=== 2006 ===
[[Roger Kornberg]]
: ''za njegovo delo na molekularnih osnovah [[gensko prepisovanje|genskega prepisovanja]] v [[evkariont]]skih [[celica]]h''

=== 2007 ===
[[Gerhard Ertl]]
: ''za preučevanje kemičnih postopkov obdelovanja trdnih površin''

=== 2008 ===
[[Osamu Shimomura]]&lt;br /&gt;
[[Martin Chalfie]]&lt;br /&gt;
[[Roger Tsien]]
: ''za odkritje in razvoj zeleno fluorescirajočega proteina ([[GFP]])''

=== 2009 ===
[[Venkatraman Ramakrišnan]]&lt;br /&gt;
[[Thomas A. Steitz]]&lt;br /&gt;
[[Ada E. Yonath]]
: ''za raziskave na področju zgradbe in funkcije [[ribosom]]a''

=== 2010 ===
[[Richard F. Heck]]&lt;br /&gt;
[[Eiiči Negiši]]&lt;br /&gt;
[[Akira Suzuki]]
: ''za s [[paladij]]em katalizirane sklopitve v organski sintezi''

=== 2011 ===
[[Dan Shechtman]]
: ''za odkritje [[kvazikristal]]ov''

=== 2012 ===
[[Robert Lefkowitz]]&lt;br /&gt;
[[Brian Kobilka]]
: ''za raziskave na z [[G-protein]]om sklopljenih [[Receptor (biokemija)|receptorjih]]''

=== 2013 ===
[[Martin Karplus]]&lt;br /&gt;
[[Michael Levitt]]&lt;br /&gt;
[[Arieh Warshel]]

: ''za razvoj večrazsežnih [[model (znanost)|modelov]] kompleksnih kemičnih sistemov''

=== 2014 ===
[[Eric Betzig]]&lt;br /&gt;
[[Stefan Hell]]&lt;br /&gt;
[[William Moerner]]

: ''za razvoj visokoločljivostne fluorescenčne mikroskopije''

=== 2015 ===
[[Paul L. Modrich]]&lt;br /&gt;
[[Aziz Sancar]]&lt;br /&gt;
[[Tomas Lindahl]]

: ''za študijo mehanizmov [[popravljanje DNK|popravljanja DNK]]''

=== 2016 ===
[[Ben Feringa]]&lt;br /&gt;
[[Jean-Pierre Sauvage]]&lt;br /&gt;
[[Fraser Stoddart]]

: ''za dizajn in sintezo molekularnih strojev''

=== 2017 ===
[[Jacques Dubochet]]&lt;br /&gt;
[[Joachim Frank]]&lt;br /&gt;
[[Richard Henderson]]

: ''za razvoj krioelektronske mikroskopije za visokoločljivostno določevanje zgradbe [[Biomolekula|biomolekul]] v raztopini''

=== 2018 ===
[[Frances Arnold]]&lt;br /&gt;
[[George P. Smith]]&lt;br /&gt;
[[Gregory P. Winter]]

:''za usmerjeno [[evolucija|evolucijo]] [[encim]]ov'' in ''za [[bakteriofag|fagno]] prikazovanje [[peptid]]ov ter [[protitelo|protiteles]]''

=== 2019 ===
[[John B. Goodenough]]&lt;br /&gt;
[[M. Stanley Whittingham]]&lt;br /&gt;
[[Akira Jošino]]
:''za razvoj [[Litij-ionska baterija|litij-ionskih baterij]]''

=== 2020 ===
[[Emmanuelle Charpentier]]&lt;br /&gt;
[[Jennifer Doudna]]
:''za razvoj [[Gensko urejanje CRISPR|metode za urejanje genoma]]''

=== 2021 ===
[[Benjamin List]]&lt;br /&gt;
[[David W.C. MacMillan]]
:''za razvoj nesimetrične organokatalize''

=== 2022 ===
[[Carolyn R. Bertozzi]]&lt;br /&gt;
[[Morten Meldal]]&lt;br /&gt;
[[K. Barry Sharpless]]
:''za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije''

=== 2023 ===
[[Moungi G. Bawendi]]&lt;br /&gt;
[[Louis E. Brus]]&lt;br /&gt;
[[Aleksej Jekimov]]
:''za odkritje in sintezo kvantnih pik''

=== 2024 ===
[[David Baker]]
:''za računsko oblikovanje beljakovin''
[[Demis Hassabis]]&lt;br /&gt;
[[John M. Jumper]]
:''za napovedovanje strukture beljakovin''

=== 2025 ===
[[Susumu Kitagava]]&lt;br /&gt;
[[Richard Robson]]&lt;br /&gt;
[[Omar M. Yaghi]]
:''za razvoj kovinsko-organskih ogrodij''

=== 2026 ===
[[Henri B. Kagan]]&lt;br /&gt;
[[Kenso Soai]]
:''za odkritje nelinearnih učinkov in avtokatalize v nesimetrični organski sintezi''

== Zunanje povezave ==

* [http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/chemistry/laureates/index.html All Nobel Prizes in Chemistry]. [[Nobelov sklad]]

{{-}}

{{Nobelova nagrada za kemijo}}
{{Nobelove nagrade}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nobelova nagrada|Kemija]]
[[Kategorija:Nagrade v kemiji]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1901]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo| ]]
[[Kategorija:Kraljeva švedska akademija znanosti]]</text>
      <sha1>royg1sinw9aurowkyfabnkok6fofqam</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1958</id>
    <revision>
      <id>6761737</id>
      <parentid>4500301</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:45:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6761737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1557" sha1="izu6t1j87g7muyjerqn37sxhyph9aig" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1026''' ('''[[rimske številke|MXXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].
== Dogodki ==
[[Slika:Republik Venedig.png|thumb|right|300px|Zemljevid Beneške republike okoli leta 1000]]
* [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] so v Milanu kronali za italijanskega kralja.
* [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]], najstarejši sin Konrada II., je postal bavarski vojvoda.
* Ker si je aktualni dož [[Otto Orseolo]] poskušal utrditi oblast z [[nepotizem|nepotizmom]], so ga Benečani odstavili. Nasledil ga je [[Pietro Barbolano]] kot 28. beneški dož.
* [[Bitka pri ustju reke Helgeå]]: pomorska bitka med Anglo-Danci, ki jih je vodil kralj [[Knut Veliki]] na eni strani ter združenimi Norvežani (kralj [[Olaf II. Norveški|Olaf II.]]) in Švedi (kralj [[Anund Jakob]]) na drugi strani. Razlog za bitko je bil, da so Švedi in Norvežani izkoristili Knutovo preokupiranost z Anglijo in pogosteje vpadali na Dansko. Knutu je kljub neugodni zasedi, v katero je padla njegova flota, uspelo premagati nasprotnika in si zagotoviti mir.

== Rojstva ==
* [[Tostig Godwinson]], anglo-saksonski grof Northumbrije († [[1066]])

== Smrti ==
* [[21. september]] - [[Oton-Viljem]], burgundski grof (* [[958]])
* [[Friderik II. Barški|Friderik II.]], grof Bara, vojvoda Zgornje Lorene
* [[Henrik V. Bavarski|Henrik V.]], bavarski vojvoda in luksemburški grof
* [[Rihard II. Normandijski|Rihard II.]], normandijski vojvoda (* [[978]])

== Glej tudi ==


[[Kategorija:Leto 1026|*]]</text>
      <sha1>izu6t1j87g7muyjerqn37sxhyph9aig</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>635</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2349</id>
    <revision>
      <id>6761695</id>
      <parentid>6681289</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:43:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Smrti */ Gaodzu</comment>
      <origin>6761695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="592" sha1="854zjp7ccx4ag05nr73bujokg4epwoy" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 635''' ('''[[rimske številke|DCXXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]].

== Dogodki ==
* [[1. januar]]

== Rojstva ==
* [[Pipin Herstalski]], frankovski [[majordom]] († [[714]])
* [[Klodvik II.]], frankovski kralj [[Nevstrija|Nevstrije]] in [[Burgundija|Burgundije]] († [[657]])

== Smrti ==
* [[25. junij]] – [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], ustanovitelj dinastije Tang (* [[566]])
* [[Al-Mutana ibn Harita]], general Rašidunskega kalifata (* [[570]])

[[Kategorija:Leto 635|*]]</text>
      <sha1>854zjp7ccx4ag05nr73bujokg4epwoy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>566</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2418</id>
    <revision>
      <id>6761694</id>
      <parentid>6659986</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:42:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Gaodzu</comment>
      <origin>6761694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="366" sha1="5s8axy9b2tz8vq0khwx76879e6bhj4d" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 566''' ('''[[rimske številke|DLXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
* [[1. januar]]

== Rojstva ==
* [[8. april]] – [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]], ustanovitelj dinastije Tang († [[635]])

== Smrti ==
*

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 566|*]]</text>
      <sha1>5s8axy9b2tz8vq0khwx76879e6bhj4d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>8. april</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2666</id>
    <revision>
      <id>6761693</id>
      <parentid>6657382</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:41:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rojstva */ Gaodzu</comment>
      <origin>6761693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5036" sha1="jeks0rhe19i1ht3l7782deckt5pmhql" xml:space="preserve">'''8. april''' je 98. [[dan]] [[leto|leta]] (99. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 267 dni.

{{koledarApril}}
== Dogodki ==
* [[1271]] – [[Mameluki]] so s prevaro osvojili [[križar]]ski [[grad]] [[Krak des Chevaliers]].
* [[1328]] – V virih je bil prvič omenjen [[Smokuč]].
* [[1378]] – [[Bartolomeo Prignano]] je postal [[papež]] [[papež Urban VI.|Urban VI.]]
* [[1838]] – Iz [[Bristol]]a je odplul ''[[Great Western]]'', prvi [[parnik]] na redni [[Atlantski ocean|čezatlantski]] progi.
* [[1904]] – Podpisana je bila [[srčna zveza]] med [[Francija|Francijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]].
* [[1945]] – [[Partizani]] so napadli [[orožništvo|orožniško]] [[postojanka|postojanko]] v [[Zgornje Gorje|Zgornjih Gorjah]] pri [[Bled]]u.
* [[1990]] – Na prvih povojnih večstrankarskih [[volitve|volitvah]] v [[Slovenija|Sloveniji]] je zmagala [[Opozicija (politika)|opozicijska]] [[koalicija]] [[Demos]].
[[Slika:Lev Ponikvar (cropped).jpg|sličica|257x257_pik|[[Lev Ponikvar]]]]

== Rojstva ==
* [[563 pr. n. št.]] – [[Buda]], ustanovitelj budizma
* [[566]] – [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], ustanovitelj dinastije Tang († [[635]])
* [[1250]] – [[Ivan Tristan]], francoski princ, grof Valoisa († [[1270]])
* [[1320]] – [[Peter I. Portugalski|Peter I.]], portugalski kralj († [[1367]])
* [[1336]] – [[Timurlenk]], turško-mongolsko-perzijski osvajalec, ustanovitelj dinastije Timuridov († [[1405]])
* [[1692]] – [[Giuseppe Tartini]], italijanski violinist, skladatelj († [[1770]])
* [[1695]] – [[Johann Christian Günther]], nemški pesnik († [[1723]])
* [[1793]] – [[Karl Ludwig Hencke]], nemški astronom († [[1866]])
* [[1805]] – [[Hugo von Mohl]], nemški botanik († [[1872]])
* [[1815]] – [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]], irski astronom († [[1908]])
* [[1817]] – [[Charles-Édouard Brown-Séquard]], francoski fiziolog, nevrolog († [[1894]])
* [[1818]] – [[August Wilhelm von Hofmann]], nemški kemik († [[1892]])
* [[1859]] – [[Edmund Husserl]], nemški filozof († [[1938]])
* [[1868]] – [[Herbert Spencer Jennings]], ameriški zoolog († [[1947]])
* [[1875]] – [[Albert I. Belgijski|Albert I.]], belgijski kralj († [[1934]])
* [[1888]] – [[Drago Leskovšek (gradbenik)|Drago Leskovšek]], slovenski gradbeni inženir († 1978)
* [[1892]] – [[Mary Pickford]], ameriška filmska igralka († [[1979]])
* [[1911]] – [[Emil Mihai Cioran]] - [[Émile Michel Cioran]], romunsko-francoski pisatelj, filozof († [[1995]])
* [[1912]] – [[Sonja Henie]], norveška umetnostna drsalka († [[1969]])
* [[1917]] – [[Lev Ponikvar]], slovenski glasbenik († [[1993]])
* [[1929]] – [[Jacques Brel]], belgijsko-francoski pevec († [[1978]])
* [[1940]] – [[John Havlicek|John J. »Hondo« Havlicek]], ameriški košarkar
* [[1950]] – [[Grzegorz Lato]], poljski nogometaš
* [[1963]] – [[Julian Lennon]], britanski glasbenik
* [[1979]] – [[Alexi Laiho]], finski kitarist

== Smrti ==
* [[217]] – [[Marcus Aurelius Severus Antoninus Augustus]] - [[Karakala]], rimski cesar (* [[188]])
* [[1143]] – [[Ivan II. Komnen]], bizantinski cesar (* [[1087]])
* [[1364]] – [[Ivan II. Francoski|Ivan II.]], francoski kralj (* [[1319]])
* [[1461]] – [[Georg Aunpekh von Peurbach]], avstrijski matematik, astronom (* [[1423]])
* [[1735]] – [[Ferenc Rákóczi II.]], madžarski knez (* [[1676]])
* [[1787]] – [[Mihalj Šilobod]], hrvaški matematik (* [[1724]])
* [[1820]] – [[Thomas Douglas]], angleški kolonizator (* [[1771]])
* [[1835]] – [[Karl Wilhelm von Humboldt]], nemški filozof, jezikoslovec, diplomat (* [[1767]])
* [[1848]] – [[Domenico Gaetano Maria Donizetti]], italijanski skladatelj (* [[1797]])
* [[1861]] – [[Vid Rižner]], slovenski prevajalec, pisec (* [[1793]])
* [[1905]] – [[Josip Juraj Strossmayer]], hrvaški škof, politik (* [[1815]])
* [[1919]] – [[Loránd Eötvös]], madžarski fizik (* [[1848]])
* [[1936]] – [[Robert Bárány]], avstrijski patolog madžarsko-judovskega rodu, nobelovec 1914 (* [[1876]])
* [[1950]] – [[Vaclav Fomič Nižinski]], ruski baletnik (* [[1890]])
* [[1962]]: 
** [[Branko Gavella]], hrvaški gledališki režiser (* [[1885]])
** [[Juan Belmonte y García]], španski bikoborec (* [[1892]])
* [[1968]] – [[Harold Delos Babcock]], ameriški astronom (* [[1882]])
* [[1971]] – [[Ivan Vurnik]], slovenski arhitekt (* [[1884]])
* [[1973]] – [[Pablo Picasso]], španski slikar (* [[1881]])
* [[1981]] – [[Omar Nelson Bradley]], ameriški general (* [[1893]])
* [[2002]] – [[Josef Svoboda]], češki scenograf (* [[1920]])
* [[2013]] – [[Margaret Thatcher]], nekdanja britanska predsednica vlade (* [[1925]])
* [[2025]] – [[Saša Frelih|Saša Frelih &lt;nowiki&gt;''Mišo''&lt;/nowiki&gt;]], slovenski organist (* [[1947]])

== Prazniki in obredi ==
* svetovni dan [[Romi|Romov]]

[[Kategorija:Dnevi v letu|408]]
[[Kategorija:April|408]]</text>
      <sha1>jeks0rhe19i1ht3l7782deckt5pmhql</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>25. junij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2744</id>
    <revision>
      <id>6761696</id>
      <parentid>6704540</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:46:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Gaodzu</comment>
      <origin>6761696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6289" sha1="pb3fcs98w6hs1538bthd4m1ifb8rpt7" xml:space="preserve">'''25. junij''' je 176. [[dan]] [[leto|leta]] (177. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Do konca leta ostaja še 189 dni.

{{JuneCalendar}}
== Dogodki ==
* [[524]] – V [[Bitka pri Vézeroncu|bitki pri Vézeroncu]] so se spopadli [[Franki]] in [[Burgundi]].
* [[1530]] – [[Nemčija|Nemški]] [[protestanti]] so na državnem zboru v [[Augsburg]]u [[cesar]]ju [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] predstavili [[augsburška veroizpoved|augsburško veroizpoved]].
* [[1788]] – [[Virginija]] je ratificirala [[ustava|ustavo]] in tako postala 10. zvezna država [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].
* [[1876]] – V bitki pri [[Bitka pri Malem velikem rogu|Little Big Hornu]] je padel polkovnik [[George Custer]].
* [[1938]] – [[Douglas Hyde]] je postal prvi [[Irska|irski]] [[predsednik]].
* [[1940]] – Podpisano je bilo premirje med [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Francija|Francijo]].
* [[1941]] – [[Finska]] je napadla [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] v tako imenovani [[nadaljevalna vojna|nadaljevalni vojni]].
* [[1945]] – [[Sean Thomas O'Kelly]] je postal drugi [[Irska|irski]] [[predsednik]].
* [[1950]] – Začela se je [[korejska vojna|korejska vojna]].
* [[1959]] – [[Eamon de Valera]] je postal tretji [[Irska|irski]] [[predsednik]].
* [[1970]] – Z uprizoritvijo [[Peter Handke|Handkejevega]] ''Kasparja'' je bilo odprto [[Ljubljana|ljubljansko]] eksperimentalno [[gledališče]] [[Glej]].
* [[1973]] – [[Erskine Hamilton Childers]] je postal četrti [[Irska|irski]] [[predsednik]].
* [[1975]] – [[Mozambik]] je postal neodvisna država.
* [[1991]] –
** Sprejeti sta bili [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije]] in [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]].
** [[Hrvaška]] je razglasila neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].
* [[1993]] – [[Kim Campbell]] je kot prva ženska postala [[Kanada|kanadska]] [[predsednik vlade|premierka]].
* [[1996]] – V bombnem napadu v [[Daran]]u ([[Saudova Arabija]]) je umrlo 19 [[Združene države Amerike|ameriških]] vojakov.

== Rojstva ==
* [[1109]] – [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]], portugalski kralj († [[1185]])
* [[1242]] – [[Beatrika Angleška]], princesa, hči Henrika III. († [[1275]])
* [[1328]] – [[William de Montacute, 2. grof Salisbury|William de Montacute]], angleški vojskovodja, 2. grof Salisbury, kralj otoka Man († [[1397]])
* [[1371]] – [[Ivana II. Neapeljska|Ivana II.]], neapeljska kraljica († [[1435]])
* [[1837]] – [[Charles Tyson Yerkes]], ameriški poslovnež († [[1905]])
* [[1852]] – [[Antoni Gaudí]], španski (katalonski) arhitekt († [[1926]])
* [[1860]] – [[Gustave Charpentier]], francoski skladatelj († [[1956]])
* [[1864]] – [[Walther Hermann Nernst]], nemški fizik, kemik († [[1941]])
* [[1874]] – [[Janko Mlakar]], slovenski pisatelj († [[1953]])
* [[1887]] – [[George Francis Abbott]], ameriški dramatik, gledališki igralec, režiser († [[1995]])
* [[1894]] – [[Hermann Oberth]], nemški fizik, raketni inženir († [[1989]])
* [[1900]] – [[Louis Mountbatten]], britanski državnik († [[1979]])
* [[1903]] – [[George Orwell]], britanski novinar, pisatelj († [[1950]])
* [[1908]] –
:* [[Tone Ljubič]], slovenski učitelj in pisatelj († [[1992]])
:* [[Willard Van Orman Quine]], ameriški filozof in logik († [[2000]])
* [[1916]] – [[Philip Toynbee]], angleški pisatelj († [[1981]])
* [[1926]] – [[Ingeborg Bachmann]], avstrijska pesnica, pisateljica († [[1973]])
* [[1928]] – [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov]], ruski fizik, nobelovec 2003 († [[2017]])
* [[1932]] – [[Peter Blake]], angleški umetnik
* [[1933]] – [[James Meredith]], ameriški (pripadnik plemena Choctaw) aktivist za človekove pravice
* [[1942]] – [[Willis Reed mlajši]], ameriški košarkar
* [[1948]] – [[Vinko Šimek]], slovenski komik
* [[1956]] – [[Boris Trajkovski]], makedonski politik († [[2004]])
* [[1963]] – [[George Michael]], britanski pevec grškega rodu († [[2016]])
* [[1966]] – [[Dikembe Mutombo]], zairski košarkar
* [[1974]] – [[Karin Komljanec]], slovenska igralka
* [[1975]] – [[Vladimir Kramnik]], ruski šahist

== Smrti ==
* [[635]] – [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], ustanovitelj dinastije Tang (* [[566]])
* [[1031]] – [[Šengdzong]], cesar dinastije Ljao (+ [[972]])
* [[1134]] – [[Niels Danski]], kralj (* [[1064]])
* [[1218]] – [[Simon de Montfort]], francoski križar (* [[1160]])
* [[1337]] – [[Friderik III. Sicilski|Friderik III.]], sicilski kralj (* [[1272]])
* [[1394]] – [[Dorothea von Montau|Doroteja iz Montauja]], nemška mistikinja, puščavnica, svetnica (* [[1347]])
* [[1634]] – [[John Marston]], angleški pesnik, dramatik, satirik (* [[1576]])
* [[1671]] – [[Giovanni Battista Riccioli]], italijanski astronom, geograf (* [[1598]])
* [[1767]] – [[Georg Philipp Telemann]], nemški skladatelj (* [[1681]])
* [[1822]] – [[Ernst Theodor Amadeus Hoffmann]], nemški skladatelj (* [[1776]])
* [[1861]] – [[Abdulmedžid I.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1823]])
* [[1884]] – [[Hans Rott]], avstrijski skladatelj (* [[1858]])
* [[1895]] – [[Andrej Praprotnik]], slovenski pisatelj, pedagog (* [[1827]])
* [[1916]] – [[Thomas Eakins]], ameriški slikar, kipar (* [[1844]])
* [[1945]] – [[Lenart Velikonja]], slovenski pisatelj in kulturni delavec (* [[1891]])
* [[1960]] – [[Walter Baade]], nemško-ameriški astronom (* [[1893]])
* [[1964]] – [[Gerrit Thomas Rietveld]], nizozemski arhitekt, oblikovalec (* [[1888]])
* [[1965]] – [[Bertil Lindblad]], švedski astronom (* [[1895]])
* [[1976]] – [[Johnny Mercer]], ameriški pop skladatelj (* [[1909]])
* [[1983]] – [[Alberto Evaristo Ginastera]], argentinski skladatelj (* [[1916]])
* [[1984]] – [[Michel Foucault]], francoski filozof (* [[1926]])
* [[1997]] – [[Jacques-Yves Cousteau]], francoski raziskovalec (* [[1910]])
* [[2009]] – 
** [[Farrah Fawcett]] (* [[1947]])
** [[Michael Jackson]], ameriški pop pevec (* [[1958]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Slovenija]] – [[dan državnosti]]
* [[Hrvaška]] – dan neodvisnosti
* [[satanizem]] – protibožič

[[Kategorija:Dnevi v letu|625]]
[[Kategorija:Junij|125]]</text>
      <sha1>pb3fcs98w6hs1538bthd4m1ifb8rpt7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>7. oktober</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2849</id>
    <revision>
      <id>6761238</id>
      <parentid>6707014</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T11:59:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ribicija</username>
        <id>266877</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761238</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4743" sha1="rm4cipv6pbl3cmhupqor8n8rvr4nmge" xml:space="preserve">{{OctoberCalendar}}
'''7. oktober''' je 280. [[dan]] [[leto|leta]] (281. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 85 dni.

== Dogodki ==
* [[3761 pr. n. št.]] – Prvi dan ([[Anno Mundi]]) po [[judovski koledar|judovskem koledarju]].
* [[1571]] – [[krščanstvo|Krščanska]] vojska je v pomorski [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] premagala [[Turčija|Turke]].
* [[1604]] – Uradno je bilo ustanovljeno rusko mesto [[Tomsk]].
* [[1908]] – [[Avstro-Ogrska]] je anektirala [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].
* [[1928]] – [[Herbert Clark Hoover]] je bil izvoljen za 31. predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]].
* [[1940]] – [[Wehrmacht]] je sporazumno vkorakal v [[Romunija|Romunijo]].
* [[1943]]:
** [[Rdeča armada]] je prodrla do [[Dneper|Dnepra]].
** [[Zavezniki|Zavezniška]] [[vojska]] je vkorakala v [[Capuo]].
* [[1944]] – Predstavniki [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] so v graščini [[Dumbarton Oaks]] zasnovali predlog za ustanovitev [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
* [[1944]] – Vzhodne [[arabija|arabske]] [[država|države]] so podpisale [[aleksandrijski sporazum]].
* [[1949]] – Ustanovljena je bila [[Nemška demokratična republika]].
* [[1950]] – [[Ljudska republika Kitajska]] je zasedla [[Tibet]].
* [[1955]] – [[Six Gallery reading]]; [[Beatniška generacija|beatniki]] so javno brali svoja dela.
* [[1981]] – [[Hosni Mubarak]] je postal predsednik [[Egipt]]a.
* [[2000]] – [[Davo Karničar]] je kot prvi smučal z [[Mount Everest]]a.
* [[2023]] – Militantne skupine pod vodstvom [[Hamas]]a so v napadu na [[Izrael]] ubile okoli 1200 ljudi in zajele okoli 250 talcev; napad je sprožil [[vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]].

== Rojstva ==
* [[1301]] – [[Aleksander Mihajlovič Tverski|Aleksander Mihajlovič]], tverski knez († [[1339]])
* [[1409]] – [[Elizabeta Luksemburška]], ogrska, nemška in češka kraljica († [[1442]])
* [[1576]] – [[John Marston]], angleški pesnik, dramatik, satirik († [[1634]])
* [[1748]] – [[Karel XIII. Švedski]] († [[1818]]) 
* [[1802]] – [[Magnus Brostrup Landstad]], norveški pastor, pesnik († [[1880]])
* [[1810]] – [[Martin Hočevar]], slovenski poslovnež, mecen in politik, († [[1886]])
* [[1822]] – [[Karl Leuckart]], nemški zoolog, pedagog († [[1898]])
* [[1868]] – [[Žiga Laykauf]], slovenski pesnik in publicist († [[1938]])
* [[1885]] – [[Niels Bohr]], danski fizik, nobelovec 1922 († [[1962]])
* [[1900]] – [[Heinrich Himmler]], nacistični uradnik († [[1945]])
* [[1920]] – [[Jack Rowley]], angleški nogometaš († [[1998]])
* [[1931]] – [[Desmond Tutu]], južnoafriški duhovnik, nobelovec 1984 († [[2021]])
* [[1952]] – [[Vladimir Putin]], ruski predsednik
* 1966 - Janez Cehner, sin Antonije in Janeza, Jakopčan
* [[1967]] – [[Toni Braxton]], ameriška pevka

== Smrti ==
* [[929]] – [[Karel Preprosti|Karel III. Preprosti]], kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (* [[879]])
* [[951]] – [[Šidzong]],  tretji cesar dinastije Ljao (* [[919]]) 
* [[1072]] – [[Sančo II. Kastiljski|Sančo II.]], kastiljski kralj (* [[1036]])
* [[1142]] – [[Džuntoku]], 84. japonski cesar (* [[1197]])
* [[1259]] – [[Ezzelino III. da Romano]], italijanski vojskovodja, gibelin (* [[1194]])
* [[1260]] – [[Albert I. Saksonski|Albert I.]], saksonski vojvoda (* [[1175]])
* [[1368]] – [[Lionel Antwerp]], angleški princ, grof Ulster (* [[1338]])
* [[1708]] – [[Gobind Rai]] – [[Gobind Singh]], sikhovski guru (* [[1666]])
* [[1796]] – [[Thomas Reid]], škotski filozof (* [[1710]])
* [[1849]] – [[Edgar Allan Poe]], ameriški pesnik (* [[1809]])
* [[1887]] – [[George James Webb]], angleško-ameriški skladatelj (* [[1803]])
* [[1919]] – [[Alfred Deakin]], avstralski predsednik vlade (* [[1856]])
* [[1956]] – [[Clarence Birdseye]], ameriški izumitelj, poslovnež (* [[1886]])
* [[1956]] – [[Maud Allan]], kanadska plesalka (* [[1883]])
* [[1983]] – [[George Ogden Abell]], ameriški astronom (* [[1927]])
* [[1995]] – [[Gérard Henri de Vaucouleurs]], francosko-ameriški astronom (* [[1918]])
* [[2006]] – [[Ana Politkovska]], ruska novinarka (* [[1958]])
* [[2020]] – [[Mario Molina]], mehiški kemik (* [[1943]])
* [[2025]] – [[Halid Bešlić]], bosanski pevec (* [[1953]])

== Prazniki in obredi ==
* Rimskokatoliška cerkev: praznik Rožnovenske Matere Božje
* svetovni dan habitata

[[Kategorija:Dnevi v letu|A07]]
[[Kategorija:Oktober|107]]</text>
      <sha1>rm4cipv6pbl3cmhupqor8n8rvr4nmge</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761241</id>
      <parentid>6761238</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:03:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Ribicija|Ribicija]] ([[User talk:Ribicija|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Octopus|Octopus]]</comment>
      <origin>6707014</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4686" sha1="h48n92tesqd7pprwym9daqj6vyt53iz" xml:space="preserve">{{OctoberCalendar}}
'''7. oktober''' je 280. [[dan]] [[leto|leta]] (281. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 85 dni.

== Dogodki ==
* [[3761 pr. n. št.]] – Prvi dan ([[Anno Mundi]]) po [[judovski koledar|judovskem koledarju]].
* [[1571]] – [[krščanstvo|Krščanska]] vojska je v pomorski [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] premagala [[Turčija|Turke]].
* [[1604]] – Uradno je bilo ustanovljeno rusko mesto [[Tomsk]].
* [[1908]] – [[Avstro-Ogrska]] je anektirala [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].
* [[1928]] – [[Herbert Clark Hoover]] je bil izvoljen za 31. predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]].
* [[1940]] – [[Wehrmacht]] je sporazumno vkorakal v [[Romunija|Romunijo]].
* [[1943]]:
** [[Rdeča armada]] je prodrla do [[Dneper|Dnepra]].
** [[Zavezniki|Zavezniška]] [[vojska]] je vkorakala v [[Capuo]].
* [[1944]] – Predstavniki [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] so v graščini [[Dumbarton Oaks]] zasnovali predlog za ustanovitev [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
* [[1944]] – Vzhodne [[arabija|arabske]] [[država|države]] so podpisale [[aleksandrijski sporazum]].
* [[1949]] – Ustanovljena je bila [[Nemška demokratična republika]].
* [[1950]] – [[Ljudska republika Kitajska]] je zasedla [[Tibet]].
* [[1955]] – [[Six Gallery reading]]; [[Beatniška generacija|beatniki]] so javno brali svoja dela.
* [[1981]] – [[Hosni Mubarak]] je postal predsednik [[Egipt]]a.
* [[2000]] – [[Davo Karničar]] je kot prvi smučal z [[Mount Everest]]a.
* [[2023]] – Militantne skupine pod vodstvom [[Hamas]]a so v napadu na [[Izrael]] ubile okoli 1200 ljudi in zajele okoli 250 talcev; napad je sprožil [[vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]].

== Rojstva ==
* [[1301]] – [[Aleksander Mihajlovič Tverski|Aleksander Mihajlovič]], tverski knez († [[1339]])
* [[1409]] – [[Elizabeta Luksemburška]], ogrska, nemška in češka kraljica († [[1442]])
* [[1576]] – [[John Marston]], angleški pesnik, dramatik, satirik († [[1634]])
* [[1748]] – [[Karel XIII. Švedski]] († [[1818]]) 
* [[1802]] – [[Magnus Brostrup Landstad]], norveški pastor, pesnik († [[1880]])
* [[1810]] – [[Martin Hočevar]], slovenski poslovnež, mecen in politik, († [[1886]])
* [[1822]] – [[Karl Leuckart]], nemški zoolog, pedagog († [[1898]])
* [[1868]] – [[Žiga Laykauf]], slovenski pesnik in publicist († [[1938]])
* [[1885]] – [[Niels Bohr]], danski fizik, nobelovec 1922 († [[1962]])
* [[1900]] – [[Heinrich Himmler]], nacistični uradnik († [[1945]])
* [[1920]] – [[Jack Rowley]], angleški nogometaš († [[1998]])
* [[1931]] – [[Desmond Tutu]], južnoafriški duhovnik, nobelovec 1984 († [[2021]])
* [[1952]] – [[Vladimir Putin]], ruski predsednik
* [[1967]] – [[Toni Braxton]], ameriška pevka

== Smrti ==
* [[929]] – [[Karel Preprosti|Karel III. Preprosti]], kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (* [[879]])
* [[951]] – [[Šidzong]],  tretji cesar dinastije Ljao (* [[919]]) 
* [[1072]] – [[Sančo II. Kastiljski|Sančo II.]], kastiljski kralj (* [[1036]])
* [[1142]] – [[Džuntoku]], 84. japonski cesar (* [[1197]])
* [[1259]] – [[Ezzelino III. da Romano]], italijanski vojskovodja, gibelin (* [[1194]])
* [[1260]] – [[Albert I. Saksonski|Albert I.]], saksonski vojvoda (* [[1175]])
* [[1368]] – [[Lionel Antwerp]], angleški princ, grof Ulster (* [[1338]])
* [[1708]] – [[Gobind Rai]] – [[Gobind Singh]], sikhovski guru (* [[1666]])
* [[1796]] – [[Thomas Reid]], škotski filozof (* [[1710]])
* [[1849]] – [[Edgar Allan Poe]], ameriški pesnik (* [[1809]])
* [[1887]] – [[George James Webb]], angleško-ameriški skladatelj (* [[1803]])
* [[1919]] – [[Alfred Deakin]], avstralski predsednik vlade (* [[1856]])
* [[1956]] – [[Clarence Birdseye]], ameriški izumitelj, poslovnež (* [[1886]])
* [[1956]] – [[Maud Allan]], kanadska plesalka (* [[1883]])
* [[1983]] – [[George Ogden Abell]], ameriški astronom (* [[1927]])
* [[1995]] – [[Gérard Henri de Vaucouleurs]], francosko-ameriški astronom (* [[1918]])
* [[2006]] – [[Ana Politkovska]], ruska novinarka (* [[1958]])
* [[2020]] – [[Mario Molina]], mehiški kemik (* [[1943]])
* [[2025]] – [[Halid Bešlić]], bosanski pevec (* [[1953]])

== Prazniki in obredi ==
* Rimskokatoliška cerkev: praznik Rožnovenske Matere Božje
* svetovni dan habitata

[[Kategorija:Dnevi v letu|A07]]
[[Kategorija:Oktober|107]]</text>
      <sha1>h48n92tesqd7pprwym9daqj6vyt53iz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761248</id>
      <parentid>6761241</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:10:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ribicija</username>
        <id>266877</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761248</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4743" sha1="k0tvueqio50jbdzruapy90e7p9sx8wn" xml:space="preserve">{{OctoberCalendar}}
'''7. oktober''' je 280. [[dan]] [[leto|leta]] (281. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 85 dni.

== Dogodki ==
* [[3761 pr. n. št.]] – Prvi dan ([[Anno Mundi]]) po [[judovski koledar|judovskem koledarju]].
* [[1571]] – [[krščanstvo|Krščanska]] vojska je v pomorski [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] premagala [[Turčija|Turke]].
* [[1604]] – Uradno je bilo ustanovljeno rusko mesto [[Tomsk]].
* [[1908]] – [[Avstro-Ogrska]] je anektirala [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].
* [[1928]] – [[Herbert Clark Hoover]] je bil izvoljen za 31. predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]].
* [[1940]] – [[Wehrmacht]] je sporazumno vkorakal v [[Romunija|Romunijo]].
* [[1943]]:
** [[Rdeča armada]] je prodrla do [[Dneper|Dnepra]].
** [[Zavezniki|Zavezniška]] [[vojska]] je vkorakala v [[Capuo]].
* [[1944]] – Predstavniki [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] so v graščini [[Dumbarton Oaks]] zasnovali predlog za ustanovitev [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
* [[1944]] – Vzhodne [[arabija|arabske]] [[država|države]] so podpisale [[aleksandrijski sporazum]].
* [[1949]] – Ustanovljena je bila [[Nemška demokratična republika]].
* [[1950]] – [[Ljudska republika Kitajska]] je zasedla [[Tibet]].
* [[1955]] – [[Six Gallery reading]]; [[Beatniška generacija|beatniki]] so javno brali svoja dela.
* [[1981]] – [[Hosni Mubarak]] je postal predsednik [[Egipt]]a.
* [[2000]] – [[Davo Karničar]] je kot prvi smučal z [[Mount Everest]]a.
* [[2023]] – Militantne skupine pod vodstvom [[Hamas]]a so v napadu na [[Izrael]] ubile okoli 1200 ljudi in zajele okoli 250 talcev; napad je sprožil [[vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]].

== Rojstva ==
* [[1301]] – [[Aleksander Mihajlovič Tverski|Aleksander Mihajlovič]], tverski knez († [[1339]])
* [[1409]] – [[Elizabeta Luksemburška]], ogrska, nemška in češka kraljica († [[1442]])
* [[1576]] – [[John Marston]], angleški pesnik, dramatik, satirik († [[1634]])
* [[1748]] – [[Karel XIII. Švedski]] († [[1818]]) 
* [[1802]] – [[Magnus Brostrup Landstad]], norveški pastor, pesnik († [[1880]])
* [[1810]] – [[Martin Hočevar]], slovenski poslovnež, mecen in politik, († [[1886]])
* [[1822]] – [[Karl Leuckart]], nemški zoolog, pedagog († [[1898]])
* [[1868]] – [[Žiga Laykauf]], slovenski pesnik in publicist († [[1938]])
* [[1885]] – [[Niels Bohr]], danski fizik, nobelovec 1922 († [[1962]])
* [[1900]] – [[Heinrich Himmler]], nacistični uradnik († [[1945]])
* [[1920]] – [[Jack Rowley]], angleški nogometaš († [[1998]])
* [[1931]] – [[Desmond Tutu]], južnoafriški duhovnik, nobelovec 1984 († [[2021]])
* [[1952]] – [[Vladimir Putin]], ruski predsednik
* 1966 - Janez Cehner, sin Antonije in Janeza, Jakobčan
* [[1967]] – [[Toni Braxton]], ameriška pevka

== Smrti ==
* [[929]] – [[Karel Preprosti|Karel III. Preprosti]], kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (* [[879]])
* [[951]] – [[Šidzong]],  tretji cesar dinastije Ljao (* [[919]]) 
* [[1072]] – [[Sančo II. Kastiljski|Sančo II.]], kastiljski kralj (* [[1036]])
* [[1142]] – [[Džuntoku]], 84. japonski cesar (* [[1197]])
* [[1259]] – [[Ezzelino III. da Romano]], italijanski vojskovodja, gibelin (* [[1194]])
* [[1260]] – [[Albert I. Saksonski|Albert I.]], saksonski vojvoda (* [[1175]])
* [[1368]] – [[Lionel Antwerp]], angleški princ, grof Ulster (* [[1338]])
* [[1708]] – [[Gobind Rai]] – [[Gobind Singh]], sikhovski guru (* [[1666]])
* [[1796]] – [[Thomas Reid]], škotski filozof (* [[1710]])
* [[1849]] – [[Edgar Allan Poe]], ameriški pesnik (* [[1809]])
* [[1887]] – [[George James Webb]], angleško-ameriški skladatelj (* [[1803]])
* [[1919]] – [[Alfred Deakin]], avstralski predsednik vlade (* [[1856]])
* [[1956]] – [[Clarence Birdseye]], ameriški izumitelj, poslovnež (* [[1886]])
* [[1956]] – [[Maud Allan]], kanadska plesalka (* [[1883]])
* [[1983]] – [[George Ogden Abell]], ameriški astronom (* [[1927]])
* [[1995]] – [[Gérard Henri de Vaucouleurs]], francosko-ameriški astronom (* [[1918]])
* [[2006]] – [[Ana Politkovska]], ruska novinarka (* [[1958]])
* [[2020]] – [[Mario Molina]], mehiški kemik (* [[1943]])
* [[2025]] – [[Halid Bešlić]], bosanski pevec (* [[1953]])

== Prazniki in obredi ==
* Rimskokatoliška cerkev: praznik Rožnovenske Matere Božje
* svetovni dan habitata

[[Kategorija:Dnevi v letu|A07]]
[[Kategorija:Oktober|107]]</text>
      <sha1>k0tvueqio50jbdzruapy90e7p9sx8wn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761297</id>
      <parentid>6761248</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:08:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Ribicija|Ribicija]] ([[User talk:Ribicija|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]]</comment>
      <origin>6707014</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4686" sha1="h48n92tesqd7pprwym9daqj6vyt53iz" xml:space="preserve">{{OctoberCalendar}}
'''7. oktober''' je 280. [[dan]] [[leto|leta]] (281. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 85 dni.

== Dogodki ==
* [[3761 pr. n. št.]] – Prvi dan ([[Anno Mundi]]) po [[judovski koledar|judovskem koledarju]].
* [[1571]] – [[krščanstvo|Krščanska]] vojska je v pomorski [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] premagala [[Turčija|Turke]].
* [[1604]] – Uradno je bilo ustanovljeno rusko mesto [[Tomsk]].
* [[1908]] – [[Avstro-Ogrska]] je anektirala [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].
* [[1928]] – [[Herbert Clark Hoover]] je bil izvoljen za 31. predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]].
* [[1940]] – [[Wehrmacht]] je sporazumno vkorakal v [[Romunija|Romunijo]].
* [[1943]]:
** [[Rdeča armada]] je prodrla do [[Dneper|Dnepra]].
** [[Zavezniki|Zavezniška]] [[vojska]] je vkorakala v [[Capuo]].
* [[1944]] – Predstavniki [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] so v graščini [[Dumbarton Oaks]] zasnovali predlog za ustanovitev [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].
* [[1944]] – Vzhodne [[arabija|arabske]] [[država|države]] so podpisale [[aleksandrijski sporazum]].
* [[1949]] – Ustanovljena je bila [[Nemška demokratična republika]].
* [[1950]] – [[Ljudska republika Kitajska]] je zasedla [[Tibet]].
* [[1955]] – [[Six Gallery reading]]; [[Beatniška generacija|beatniki]] so javno brali svoja dela.
* [[1981]] – [[Hosni Mubarak]] je postal predsednik [[Egipt]]a.
* [[2000]] – [[Davo Karničar]] je kot prvi smučal z [[Mount Everest]]a.
* [[2023]] – Militantne skupine pod vodstvom [[Hamas]]a so v napadu na [[Izrael]] ubile okoli 1200 ljudi in zajele okoli 250 talcev; napad je sprožil [[vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]].

== Rojstva ==
* [[1301]] – [[Aleksander Mihajlovič Tverski|Aleksander Mihajlovič]], tverski knez († [[1339]])
* [[1409]] – [[Elizabeta Luksemburška]], ogrska, nemška in češka kraljica († [[1442]])
* [[1576]] – [[John Marston]], angleški pesnik, dramatik, satirik († [[1634]])
* [[1748]] – [[Karel XIII. Švedski]] († [[1818]]) 
* [[1802]] – [[Magnus Brostrup Landstad]], norveški pastor, pesnik († [[1880]])
* [[1810]] – [[Martin Hočevar]], slovenski poslovnež, mecen in politik, († [[1886]])
* [[1822]] – [[Karl Leuckart]], nemški zoolog, pedagog († [[1898]])
* [[1868]] – [[Žiga Laykauf]], slovenski pesnik in publicist († [[1938]])
* [[1885]] – [[Niels Bohr]], danski fizik, nobelovec 1922 († [[1962]])
* [[1900]] – [[Heinrich Himmler]], nacistični uradnik († [[1945]])
* [[1920]] – [[Jack Rowley]], angleški nogometaš († [[1998]])
* [[1931]] – [[Desmond Tutu]], južnoafriški duhovnik, nobelovec 1984 († [[2021]])
* [[1952]] – [[Vladimir Putin]], ruski predsednik
* [[1967]] – [[Toni Braxton]], ameriška pevka

== Smrti ==
* [[929]] – [[Karel Preprosti|Karel III. Preprosti]], kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (* [[879]])
* [[951]] – [[Šidzong]],  tretji cesar dinastije Ljao (* [[919]]) 
* [[1072]] – [[Sančo II. Kastiljski|Sančo II.]], kastiljski kralj (* [[1036]])
* [[1142]] – [[Džuntoku]], 84. japonski cesar (* [[1197]])
* [[1259]] – [[Ezzelino III. da Romano]], italijanski vojskovodja, gibelin (* [[1194]])
* [[1260]] – [[Albert I. Saksonski|Albert I.]], saksonski vojvoda (* [[1175]])
* [[1368]] – [[Lionel Antwerp]], angleški princ, grof Ulster (* [[1338]])
* [[1708]] – [[Gobind Rai]] – [[Gobind Singh]], sikhovski guru (* [[1666]])
* [[1796]] – [[Thomas Reid]], škotski filozof (* [[1710]])
* [[1849]] – [[Edgar Allan Poe]], ameriški pesnik (* [[1809]])
* [[1887]] – [[George James Webb]], angleško-ameriški skladatelj (* [[1803]])
* [[1919]] – [[Alfred Deakin]], avstralski predsednik vlade (* [[1856]])
* [[1956]] – [[Clarence Birdseye]], ameriški izumitelj, poslovnež (* [[1886]])
* [[1956]] – [[Maud Allan]], kanadska plesalka (* [[1883]])
* [[1983]] – [[George Ogden Abell]], ameriški astronom (* [[1927]])
* [[1995]] – [[Gérard Henri de Vaucouleurs]], francosko-ameriški astronom (* [[1918]])
* [[2006]] – [[Ana Politkovska]], ruska novinarka (* [[1958]])
* [[2020]] – [[Mario Molina]], mehiški kemik (* [[1943]])
* [[2025]] – [[Halid Bešlić]], bosanski pevec (* [[1953]])

== Prazniki in obredi ==
* Rimskokatoliška cerkev: praznik Rožnovenske Matere Božje
* svetovni dan habitata

[[Kategorija:Dnevi v letu|A07]]
[[Kategorija:Oktober|107]]</text>
      <sha1>h48n92tesqd7pprwym9daqj6vyt53iz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Cankova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3487</id>
    <revision>
      <id>6761295</id>
      <parentid>6756041</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:07:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6761295</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3563" sha1="cpjmjqpa5k30fxyjtcywyi4c9rjxozx" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=Danilo Kacijan
|grb=Coat of arms Cankova.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Cankova.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F152_T1257_vF_b_x578612.406_y177062.43_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F152_T1257_vF_b_x578612.406_y177062.43_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://cankova.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=30,6
|prebivalstvo=1748
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=882
|ženske=866
|sedež=[[Cankova]]}}

'''Občina Cankova''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Goričko|goričkem]] in [[Ravensko|ravenskem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]]. Ustanovljena je bila leta 1998 z izločitvijo
iz takratne združene občine Cankova–Tišina, še pred tem je bila del mestne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]].

== Grb občine Cankova ==
Grb občine Cankove je razdeljen na ''plavo'' in ''srebrno'' polje. V ''plavem'' je ''srebrni'' cvet narcise z ''zlatimi'' prašniki. Na dnu obeh polj je dvojna valovita linija v nasprotnih barvah, ki predstavljata potok Kučnico, ki je tisočletja označeval mejo med Avstrijo in Madžarsko, ter reko Ledavo, ki se danes razliva v akomulacijsko jezero. V dolini Kučnice je nekoč cvetelo na tisoče narcis. 

Grb so začeli uporabljati 31. maja 2002.
== Naselja v občini ==
'''[[Cankova]]''', [[Domajinci]], [[Gerlinci]], [[Gornji Črnci]], [[Korovci]], [[Krašči]], [[Skakovci]], [[Topolovci]]

==Prebivalstvo==
Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 1942 (94 %) občanom, [[romščina]] pa 68 (3,2 %) osebam. Neznano je za 34 (1,6)% oseb. 1766 ali 85,4 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]].
== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Viktor Voršič]]
| '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Drago Vogrinčič]]
| rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| '''{{Abbr|SV|Jože Pintarič in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Danilo Kacijan]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Darko Kerec in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

==Seznam osebnosti, ki so povezane z občino Cankova==
[[Seznam osebnosti iz občine Cankova]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://obcina-cankova.si/ Cankova], uradna stran občine
 
{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Cankova]]
[[Kategorija:Občina Cankova| ]]</text>
      <sha1>cpjmjqpa5k30fxyjtcywyi4c9rjxozx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761302</id>
      <parentid>6761295</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:21:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6761302</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3917" sha1="6vkxtth7boyax9ithu1t3lwh4amyu6c" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=Danilo Kacijan
|grb=Coat of arms Cankova.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Cankova.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F152_T1257_vF_b_x578612.406_y177062.43_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F152_T1257_vF_b_x578612.406_y177062.43_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://cankova.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=30,6
|prebivalstvo=1748
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=882
|ženske=866
|sedež=[[Cankova]]}}

'''Občina Cankova''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Goričko|goričkem]] in [[Ravensko|ravenskem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]]. Ustanovljena je bila leta 1998 z izločitvijo
iz takratne združene občine Cankova–Tišina, še pred tem je bila del mestne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]].

== Grb občine Cankova ==
Grb občine Cankove je razdeljen na ''plavo'' in ''srebrno'' polje. V ''plavem'' je ''srebrni'' cvet narcise z ''zlatimi'' prašniki. Na dnu obeh polj je dvojna valovita linija v nasprotnih barvah, ki predstavljata potok Kučnico, ki je tisočletja označeval mejo med Avstrijo in Madžarsko, ter reko Ledavo, ki se danes razliva v akomulacijsko jezero. V dolini Kučnice je nekoč cvetelo na tisoče narcis. 

Grb so začeli uporabljati 31. maja 2002.
== Naselja v občini ==
'''[[Cankova]]''', [[Domajinci]], [[Gerlinci]], [[Gornji Črnci]], [[Korovci]], [[Krašči]], [[Skakovci]], [[Topolovci]]

==Prebivalstvo==
Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 1942 (94 %) občanom, [[romščina]] pa 68 (3,2 %) osebam. Neznano je za 34 (1,6)% oseb. 1766 ali 85,4 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]].
== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Cankova-Tišina''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Alojz Flegar]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]]
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Cankova'''  
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Viktor Voršič]]
| '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Drago Vogrinčič]]
| rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| '''{{Abbr|SV|Jože Pintarič in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Danilo Kacijan]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Darko Kerec in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

==Seznam osebnosti, ki so povezane z občino Cankova==
[[Seznam osebnosti iz občine Cankova]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://obcina-cankova.si/ Cankova], uradna stran občine
 
{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Cankova]]
[[Kategorija:Občina Cankova| ]]</text>
      <sha1>6vkxtth7boyax9ithu1t3lwh4amyu6c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761309</id>
      <parentid>6761302</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6761309</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3921" sha1="sja2clp4ui3ozikedkywpymhytwlqrm" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=Danilo Kacijan
|grb=Coat of arms Cankova.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Cankova.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F152_T1257_vF_b_x578612.406_y177062.43_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F152_T1257_vF_b_x578612.406_y177062.43_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://cankova.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=30,6
|prebivalstvo=1748
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=882
|ženske=866
|sedež=[[Cankova]]}}

'''Občina Cankova''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Goričko|goričkem]] in [[Ravensko|ravenskem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]]. Ustanovljena je bila leta 1998 z izločitvijo
iz takratne združene občine Cankova–Tišina, še pred tem je bila del mestne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]].

== Grb občine Cankova ==
Grb občine Cankove je razdeljen na ''plavo'' in ''srebrno'' polje. V ''plavem'' je ''srebrni'' cvet narcise z ''zlatimi'' prašniki. Na dnu obeh polj je dvojna valovita linija v nasprotnih barvah, ki predstavljata potok Kučnico, ki je tisočletja označeval mejo med Avstrijo in Madžarsko, ter reko Ledavo, ki se danes razliva v akomulacijsko jezero. V dolini Kučnice je nekoč cvetelo na tisoče narcis. 

Grb so začeli uporabljati 31. maja 2002.
== Naselja v občini ==
'''[[Cankova]]''', [[Domajinci]], [[Gerlinci]], [[Gornji Črnci]], [[Korovci]], [[Krašči]], [[Skakovci]], [[Topolovci]]

==Prebivalstvo==
Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 1942 (94 %) občanom, [[romščina]] pa 68 (3,2 %) osebam. Neznano je za 34 (1,6)% oseb. 1766 ali 85,4 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]].
== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Cankova – Tišina''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Alojz Flegar]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]]
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Cankova'''  
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Viktor Voršič]]
| '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Drago Vogrinčič]]
| rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| '''{{Abbr|SV|Jože Pintarič in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Danilo Kacijan]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Darko Kerec in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

==Seznam osebnosti, ki so povezane z občino Cankova==
[[Seznam osebnosti iz občine Cankova]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://obcina-cankova.si/ Cankova], uradna stran občine
 
{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Cankova]]
[[Kategorija:Občina Cankova| ]]</text>
      <sha1>sja2clp4ui3ozikedkywpymhytwlqrm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Destrnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3495</id>
    <revision>
      <id>6761324</id>
      <parentid>6690859</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:46:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6761324</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3941" sha1="e0yq64ponr1011bfft7549d0ou3s38p" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Vlasta Tetičkovič Toplak]]
|grb=Grb Občine Destrnik.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Destrnik.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F18_T1257_vF_b4_x567887.0625_y148695.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F18_T1257_vF_b4_x567887.0625_y148695.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.destrnik.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=34,4
|prebivalstvo=2737
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1428
|ženske=1309
|sedež=[[Destrnik]]}}

'''Občina Destrnik''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V sedanjih mejah je nastala 1998 po dokončni razdelitvi dotedanje občine Destrnik-[[Trnovska vas]].

== Naselja v občini ==
[[Desenci]], '''[[Destrnik]]''', [[Dolič, Destrnik|Dolič]], [[Drstelja]], [[Gomila, Destrnik|Gomila]], [[Gomilci]], [[Janežovci]], [[Janežovski Vrh]], [[Jiršovci]], [[Levanjci]], [[Ločki Vrh, Destrnik|Ločki Vrh]], [[Placar]], [[Strmec pri Destrniku]], [[Svetinci]], [[Vintarovci]], [[Zasadi, Destrnik|Zasadi]], [[Zgornji Velovlek]]

==Prebivalstvo==
Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 2428 (97,3 %) občanom. Neznano je za 35 (1,4)% oseb. 1890 ali 75,7 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]].

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=152px|Župan(ja)
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Destrnik – Trnovska vas''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Pukšič]]
| [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Trnovska vas''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;rowspan=4|[[Franc Pukšič]]
| rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Vladimir Vindiš]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Pukšič]]
| '''{{Abbr|SV|Milan Kramberger in skupina volivcev}}'''&lt;br&gt;'''{{Abbr|LND|Lista naprej Destrnik}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Vlasta Tetičkovič-Toplak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|}

== Glej tudi ==
*[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Destrnik]]
*[[Seznam osebnosti iz Občine Destrnik]]

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.destrnik.si/ Destrnik], uradna stran občine.
* [http://www.td-destrnik.si/ Turistično društvo Desternik]
* [http://www.pgd-destrnik.si/ PGD Destrnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101123021224/http://pgd-destrnik.si/ |date=2010-11-23 }} Spletna stran Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik
* [http://www.youtube.com/DESETERNIK Projekt .:DESETERNIK:.]

{{Slovenske občine}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Destrnik]]
[[Kategorija:Občina Destrnik|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e0yq64ponr1011bfft7549d0ou3s38p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761426</id>
      <parentid>6761324</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:39:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6761426</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3937" sha1="sed7d11gojdrouftacjnp7f16amcrsh" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Vlasta Tetičkovič Toplak]]
|grb=Grb Občine Destrnik.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Destrnik.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F18_T1257_vF_b4_x567887.0625_y148695.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F18_T1257_vF_b4_x567887.0625_y148695.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.destrnik.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=34,4
|prebivalstvo=2737
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1428
|ženske=1309
|sedež=[[Destrnik]]}}

'''Občina Destrnik''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V sedanjih mejah je nastala 1998 po dokončni razdelitvi dotedanje občine Destrnik-[[Trnovska vas]].

== Naselja v občini ==
[[Desenci]], '''[[Destrnik]]''', [[Dolič, Destrnik|Dolič]], [[Drstelja]], [[Gomila, Destrnik|Gomila]], [[Gomilci]], [[Janežovci]], [[Janežovski Vrh]], [[Jiršovci]], [[Levanjci]], [[Ločki Vrh, Destrnik|Ločki Vrh]], [[Placar]], [[Strmec pri Destrniku]], [[Svetinci]], [[Vintarovci]], [[Zasadi, Destrnik|Zasadi]], [[Zgornji Velovlek]]

==Prebivalstvo==
Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 2428 (97,3 %) občanom. Neznano je za 35 (1,4)% oseb. 1890 ali 75,7 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]].

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=152px|Župan(ja)
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Destrnik – Trnovska vas''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Pukšič]]
| [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Destrnik''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;rowspan=4|[[Franc Pukšič]]
| rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Vladimir Vindiš]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Pukšič]]
| '''{{Abbr|SV|Milan Kramberger in skupina volivcev}}'''&lt;br&gt;'''{{Abbr|LND|Lista naprej Destrnik}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Vlasta Tetičkovič-Toplak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|}

== Glej tudi ==
*[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Destrnik]]
*[[Seznam osebnosti iz Občine Destrnik]]

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.destrnik.si/ Destrnik], uradna stran občine.
* [http://www.td-destrnik.si/ Turistično društvo Desternik]
* [http://www.pgd-destrnik.si/ PGD Destrnik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101123021224/http://pgd-destrnik.si/ |date=2010-11-23 }} Spletna stran Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik
* [http://www.youtube.com/DESETERNIK Projekt .:DESETERNIK:.]

{{Slovenske občine}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Destrnik]]
[[Kategorija:Občina Destrnik|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>sed7d11gojdrouftacjnp7f16amcrsh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Loška dolina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3543</id>
    <revision>
      <id>6761628</id>
      <parentid>6761041</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T04:11:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebnosti, povezane z občino */ podvojeno</comment>
      <origin>6761628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5027" sha1="ji765zju82odwb2dwra0s6nja9gq0nc" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=Matjaž Antončič
|grb=COA-Loška Dolina.gif
|lokacija=Karte_Loska_dolina_si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F65_T1257_vF_b_x459463.65599999996_y57913.544499999996_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F65_T1257_vF_b_x459463.65599999996_y57913.544499999996_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|splet=http://www.loska-dolina.si/
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=166,8
|prebivalstvo=3506
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1817
|ženske=1689
|sedež=[[Stari trg pri Ložu]]}}

'''Občina Loška dolina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 3.500 prebivalci (2025), katere ime izhaja iz geografske enote-doline, poimenovane po naselju [[Lož]] in s središčem v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]] oziroma na Loškem polju. 

== Naselja v občini ==

* [[Babna Polica]], [[Babno Polje]], [[Dane, Loška dolina|Dane]], [[Dolenje Poljane]], [[Iga vas]], [[Klance]], [[Knežja Njiva]], [[Kozarišče]], [[Lož]], [[Markovec, Loška dolina|Markovec]], [[Nadlesk]], [[Podcerkev]], [[Podgora pri Ložu]], [[Podlož]], [[Pudob]], '''[[Stari trg pri Ložu]]''', [[Sveta Ana pri Ložu]], [[Šmarata]], [[Viševek]], [[Vrh, Loška dolina|Vrh]], [[Vrhnika pri Ložu]]

== Znamenitosti ==
* [[Loško polje]]
* [[Babno polje]]
* [[Grad Snežnik]]
* [[Koča vas]]
* [[Križna jama]]
* [[grad Lož|Loški grad]]
* [[Lovska zbirka in polharski muzej]]
* [[Snežnik]]

== Znane osebnosti, povezane z občino ==
* [[Seznam osebnosti iz Občine Loška dolina]]

== Nastanek Občine Loška dolina ==
Občino Loška dolina je ustanovil Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. oktobra 1994, s sprejetjem Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Takrat sta se področji nekdanjih krajevnih skupnosti Bloke in Loška dolina ločili iz skupne občine Cerknica in ustanovili svojo občino, a le do leta 1998, ko so tudi Bloke postale samostojna občina. Občina Loška dolina tako v svoji sedanji obliki in obsegu obstaja od 22. julija 1998.

Občina Loška dolina meri 166,8 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.

Sredi leta 2026 je imela občina približno 3.600 prebivalcev (približno 1850 moških in 1.750 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 130. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 21 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (101 prebivalca na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;).
 
==Zgodovina==
Loško dolino so že v železni dobi naselili japodi z večjim mestom terpo na današnji vzpetini Ulaka, nad Starim trgom pri Ložu ter na vzpetini Križna gora. Pomembno vlogo so imeli rimljani, ki so  zgradili mnoge cestne povezave, saj je imela v tistem času zelo pomembno trgovsko lego med Ljubljano in Reko. Našli so več pomembnih najdb ter tabora rimske vojske na nadleškem hribu ter na vzpetini severno od Ulake. Vredno je omeniti še nagrobnik, ki je bil po naključju najden ob cerkvi v naselju Šmarata.
V poznem ter visokem srednjem veku je imelo na širšem območje pomembno vlogo mesto lož, ki so mu podelili mestne pravice v 15. stoletju. mesto so večkrat napadli tudi turki, grad nad mestom pa je danes samo še razvalina. Lahko pa na drugi strani Loškega polja najdemo grad Snežnik, ki je bil v srednjem veku le lovska postojanka, danes pa je z originalno opremo 19. stoletja eden redkih primerkov v Sloveniji in je sedaj ena glavnih turističnih destinacij v Loški dolini. Grad je do začetka 20. stoletja nudil zatočišče snežniškim gospodom, ki so v Loško dolino pripeljali enega prvih avtomobilov v Sloveniji. V pražupniji Sveti jurij danes stoji 21 cerkva kar je drugo največ v Sloveniji. Župnijska cerkev sv. Jurija je datirana nazaj v leto 1288, poleg nje sta med starejšimi cerkvami še cerkev sv. Jedrt v Nadlesku ter cerkev sv. Križa na Križni gori.
V 20. stoletju sta Loško dolino močno zaznamovali obe vojni. Zaradi bližine meje med vojnama pa so se prebivalci mnogokrat ukvarjali s tihotapljenjem konjev ter drugih materialov v Italijo ter nazaj. V drugi svetovni vojni je ozemlje najprej padlo pod Italijansko okupacijo, kasneje pa še pod nemško. Italijani so avgusta leta 1942 požgali mesto Lož ter pobili več talcev pod Ulako ter Križno goro. Vsem žrtvam 2. svetovne vojne danes na vzpetini Ulaka stoji spomenik. V snežniških gozdovih je delovalo več partizanskih bolnic na Nadleškem polju pa od leta 1944 delovalo letališče iz katerega so vozili ranjence v osvobojeno Italijo.
==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.loskadolina.si/ Spletna stran občine]
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Loška Dolina|Občina Loška dolina}}

{{Slovenske občine}}

[[Kategorija:Občina Loška dolina| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Loška dolina]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]]
{{si-geo-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ji765zju82odwb2dwra0s6nja9gq0nc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Videm</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3613</id>
    <revision>
      <id>6761264</id>
      <parentid>6760910</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:30:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici in opombe */</comment>
      <origin>6761264</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14320" sha1="1jywwx5l46811jto880iajq0t78f4pq" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Videm}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Brane Kolednik]]
|grb=Videm.png
|lokacija=Karte Videm si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F135_T1257_vF_b_x568241_y133610_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F135_T1257_vF_b_x568241_y133610_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=80,2
|prebivalstvo=5612
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2970
|ženske=2642
|splet=https://videm.si/|sedež=[[Videm pri Ptuju]]}}

'''Občina Videm''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], s središčem v [[Videm pri Ptuju|Vidmu pri Ptuju]]. Leži na južnem robu [[Dravsko polje|Dravskega polja]], na obeh straneh [[Dravinja|Dravinje]], kjer se [[Vinorodni okoliš Haloze|Haloze]] približajo rokavom reke [[Drava|Drave]], meri 80,2&amp;nbsp;km² in ima okoli 5300 prebivalcev. 

Občina je bila ustanovljena leta 1994, z izločitvijo iz takratne stare velike [[Mestna občina Ptuj|Mestne občine Ptuj]].

== Naselja v občini ==
[[Barislovci]], [[Belavšek]], [[Berinjak]], [[Dolena]], [[Dravci]], [[Dravinjski Vrh]], [[Gradišče, Videm|Gradišče]], [[Jurovci]], [[Lancova vas|Lancova vas pri Ptuju]], [[Lancova vas]], [[Ljubstava]], [[Majski Vrh]], [[Mala Varnica]], [[Pobrežje, Videm|Pobrežje]], [[Popovci]], [[Repišče]], [[Sela, Videm|Sela]], [[Skorišnjak]], [[Soviče]], [[Spodnji Leskovec]], [[Strmec pri Leskovcu]], [[Šturmovci]], [[Trdobojci]], [[Trnovec, Videm|Trnovec]], [[Tržec]], [[Vareja]], [[Velika Varnica]], [[Veliki Okič]], '''[[Videm pri Ptuju]]''', [[Zgornja Pristava, Videm|Zgornja Pristava]], [[Zgornji Leskovec]]

== Središče občine ==
Središče občine je [[Videm pri Ptuju]], ki je gručasto naselje, večinoma na levem bregu Dravinje ob krakih lokalnih cest proti [[Ptuj]]u, [[Lancova vas|Lancovi vasi]] in [[Zgornji Leskovec|Zgornjem Leskovcu]]. Novejši del naselja nastaja v smeri proti [[Pobrežje, Videm|Pobrežju]], del naselja je tudi na pobočjih Haloz. Naselje predstavlja pomemben lokalni center z osnovno šolo. Danes ima kraj videz močno urbaniziranega naselja, v katerem stari kmečki domovi izginjajo in jih nadomeščajo nove, moderne zgradbe. Kraj je dobil ime po župnijski [[Cerkev svetega Vida, Videm pri Ptuju|cerkvi sv. Vida]], ki je bila zgrajena že v času [[romanike) romanika) in se prvič omenja leta [[1320]]. V sedanji obliki je bila dograjena leta [[1445]]. Ima [[gotika|gotsko]] jedro, ki je bilo pozneje [[barok]]izirano. Hrani pet [[oltar]]jev, oltar [[sveti Rok|sv. Roka]] s plastiko [[Madona|Madone]] je okoli leta [[1750]] izdelal [[Jožef Straub|J. Straub]]. V cerkev so vzidani [[starorimska civilizacija|rimski]] kamni. V bližini kraja naj bi stal rimski vojaški tabor, iz katerega izvirajo žgani grobovi z velikimi [[žara]]mi in množico predmetov. V zunanjo steno prezbiterija sta vzidana dva rimska kamna.

== Meje občine ==
Občina meji na osem sosednjih občin in sicer [[Mestna občina Ptuj|Mestno občino Ptuj]] ter [[občina Markovci|občinami Markovci]], [[občina Gorišnica|Gorišnica]], [[občina Podlehnik|Podlehnik]], [[občina Žetale|Žetale]], [[občina Majšperk|Majšperk]], [[občina Kidričevo|Kidričevo]], [[občina Hajdina|Hajdina]]. V dolžini približno 10&amp;nbsp;km pa meji na sosednjo državo [[Hrvaška|Hrvaško]], s katero poteka prometna povezava preko malo obmejnega prehoda v Leskovcu.

== Krajevne skupnosti v občini ==
Sestavlja jo osem krajevnih skupnosti in sicer KS Leskovec, KS Videm, KS Pobrežje, KS Lancova vas, KS Tržec, KS Dolena, KS Sela, KS Soviče-Vareja-Dravci. Krajevne skupnosti so sestavljene iz naselij in sicer:
* KS Leskovec: [[Belavšek]], [[Berinjak]], [[Gradišče]], [[Mala Varnica]], [[Repišče]], [[Skorišnjak]], [[Spodnji Leskovec]], [[Strmec pri Leskovcu]], [[Trdobojci]], [[Velika Varnica]], [[Veliki Okič]], [[Zgornji Leskovec]]
* KS Videm: [[Dravinjski Vrh|Dravinjski vrh]], [[Ljubstava]], [[Majski Vrh|Majski vrh]] od h. št. 8 naprej, [[Šturmovci]], [[Videm pri Ptuju]]
* KS Pobrežje: [[Pobrežje]]
* KS Lancova vas: [[Lancova vas]]
* KS Tržec: [[Tržec]], [[Jurovci]], Majski vrh od h. št. 1-8
* KS Dolena: [[Dolena]], [[Popovci]] od h. št. 1-20, Zg. Pristava od h. št. 1-40
* KS Sela: [[Barislovci]], Popovci od h. št. 21, [[Sela, Videm|Sela]], [[Sela, Videm|Trnovec]], [[Zgornja Pristava, Videm|Zgornja Pristava]] od h. št. 41
* KS Soviče-Vareja-Dravci: [[Soviče]], [[Vareja]], [[Dravci]]

== Gospodarstvo ==
Večje [[predelovalna industrija|industrije]] v občini Videm ni. Dokaj dobro je razvito podjetništvo in drobno gospodarstvo, predvsem na področju trgovine, storitev, gostinstva in turizma.

== Poljedelstvo in živinoreja ==
Ravninski del občine – Spodnje Dravsko polje – ponuja tukajšnjim ugodne možnosti za [[kmetijstvo|poljedelstvo]] in [[živinoreja|živinorejo]], medtem ko se prebivalci hribovitih Haloz ponašajo s predelavo kakovostnih in priznanih znamk [[vino|vin]]. Možnosti za tovrstno pridelavo kažejo na bogastvo naravnega okolja. 

== Zgodovina občine ==
Videm pri Ptuju se v pisnih virih omenja leta [[1355]], ko je bil imenovan župnik v cerkvi ob Dravinji. Sicer pa se kraj z imenom »S. Vitus in Tren« omenja v listini iz leta [[1392]].

Matej Slekovec piše v župnijski kroniki, da je stal na »Gradišču«, ob izlivu Dravinje v Dravo, na najvišjem vrhu, nekoč mogočni grad »Tranek«-Dranek-Treum, ki nosi ime po Dravinji. Danes o gradu ni sledu, navedba »Gradišče« pa je nekoliko vprašljiva. Pisno gradivo pa se je tedaj ohranjalo predvsem v povezavi z gradom Treum. Lastniki haloških posesti so bilin gospodje Draneški, nato so ga odkupili gospodje Ptujski. Kasneje se grad omenja vse do druge polovice [[14. stoletje|14. stoletja]]. V bližini gradu pa se v začetku [[15. stoletje|15. stoletja]] omenja cerkvica S. Janža, ki so jo dali postaviti gospodje Ptujski.

Kraj so pestile različne nesreče. V letu [[1532]] so napadli [[turški vpadi|Turki]] in porušili več gradov in cerkva v [[Vinorodni okoliš Haloze|Halozah]], med njimi najbrž tudi grad »Tranek«. [[Cerkev svetega Vida, Videm pri Ptuju|Cerkev S. Vida]] so kmalu obnovili, razvaline gradu pa so izginile. V letu [[1645]] se je kuga razširila iz Ptuja na Videm. Tako je bila meseca julija že polovica hiš zaznamovanih z belim križem- znamenjem [[kuga|kuge]]. Vendar pa najbrž ni bila vedno opisana črna azijska kuga, ampak pogosto druge kužne bolezni, ki so začele razsajati kot posledica naravnih nesreč. Tako pišejo, da je leta [[1762]] na te kraje priletelo toliko [[kobilice|kobilic]], da so kot oblak zasenčile sonce, nato pa se je razširila kužna bolezen, ker se je od poginulih kobilic širil strašen smrad. Verjetno pa bolezni ni povzročil razpadajoči mrčes, ampak je zaradi lakote, ki so jo povzročile kobilice s svojim pustošenjem, nastopila uničujoča epidemija kakšne sicer ne tako nevarne bolezni. Leta [[1645]] pa je mogoče iz opisa bolezni vendarle sklepati, da je razsajala črna kuga.

Leta [[1907]] je [[3. julij]]a iz zahoda prihrumela strašna nevihta, da je bilo temno kot ponoči. Ko je huda ura ponehala, so bile Haloze bele od [[toča|toče]]. Kupi toče so ležali več dni po grabah. Leta [[1926]] in [[1927]] je poplavila Dravinja in sicer v takšnem obsegu, da se kaj takšnega niso spominjali niti najstarejši ljudje. Vendar pa sedaj zaradi spremembe podnebja, ki je posledica zgorevanja premoga in nafte, Dravinja na tem mestu redno poplavlja.

Videm pri Ptuju se pojavi s svojim imenom v letu [[1952]], do takrat pa se omenja z imenom Sv. Vid pri Ptuju.

== Posebnosti občine ==
Potok [[Hajdinska Studenčnica]], ki teče vzdolž vasi Pobrežje, daje varno zavetje [[avtohtonost|avtohtonim]] rastlinam, [[ptiči|pticam]], [[ribe|ribam]] in drugim živalskim vrstam, zato ni nič nenavadnega, da so si v tem varnem okolju narave domačini uredili manjše [[ribnik]]e. V njih gojijo pretežno [[postrvi]], ena od vaških posebnosti, povezane z ribištvom, pa je »Pobreški ribji piknik«.

[[Cerkev svete Družine, Selo|Cerkev sv. Družine]] na Selih je srce kraja. Posvečena je bila leta [[1904]], njena cerkvena patrona [[Ciril]] in [[Metod]] krasita pročelje cerkve, ki je bila nazadnje obnovljena late [[1999]]. Največ vernikov to podružnično cerkev župnije SV. Vida obišče na [[Anina nedelja|Anino nedeljo]] v juliju, ko je na Selih [[proščenje|žegnanje]].

Ena najlepših razglednih točk srednjih Haloz je gotovo strmi hribček [[sveti Avguštin|sv. Avguštin]]. Visok je samo 506 m, vendar presega vse druge bližnje griče. Na tem obmejnem griču so krajani v [[16. stoletje|16. stoletju]] postavili kar dve cerkvici. Že vrsto let združujeta vernike s slovenske in hrvaške strani državne meje, ki romajo k njima vsako leto v avgustu, na god sv. Avguština. Avguštin je izredne razgledna točka. Cerkvici sta podružnici župnije sv. Andraža v Leskovcu in so ju temeljito obnovili v letu 1999.

''Sem častitljiva, sem stara, sem ponosna, ker sem lepa. Da sem stara, pričata romanika iz 12. in gotika iz 14. stoletja,'' nam dandanašnji pripoveduje Janž. Cerkvica je prav gotovo ena najlepših na Slovenskem, njeno bogastvo je v arhitekturi; lepo vidna so tri romanska okna v severni steni, gotsko okno v [[prezbiterij]]u in na zunanji severni strani prezbiterija rimska kamna z bogato fuguraliko. [[Cerkev svetega Janža|Cerkvico sv. Janža]] so obnovili leta [[1999]].

=== Krajinski park Šturmovci ===
[[Krajinski park Šturmovci]]- ime izvira iz nekdanjega nemškega ledinskega imena »Sturmau«. Ime mu lepo pristoji zaradi nenehnega spreminjanja reke in povodenj v preteklosti. Šturmovci ležijo pod Ptujem, starosto slovenskih mest, med Ptujskim in Dravskim poljem. Z južne strani ga omejuje haloški rob, s severne pa [[Ptujsko jezero]].

Šturmovci nekoč: Levo in desno od glavnega rečnega korita se je voda pretakala po stranskih koritih, zastajala v mrtvicah, nanašala prodišča, jih zapuščala in se čez desetletja vračala. Tako je ustvarila nadvse pester; od človeka povsem neodvisen življenjski prostor.

Šturmovci danes: po nastanku akumulacijskega jezera je veliko rečnih korit ostalo suhih in reka se je spremenila v potok. Od nekdanjega poplavnega gozda je v prvotni funkciji ostalo le nekaj hektarjev loke.

Naravne razmere in vpliv človeka so botrovali k temu, da na majhnem prostoru najdemo pravo zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, rastlin in [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]], ki so na seznamu redkih in ogroženih vrst in so tod našle zadnje prebivališče.

=== Hidroelektrarna ===
Na potoku [[Polskava (potok)|Polskava]] v Tržcu je zrasla prva mala hidroelektrarna v občini.

=== Povorka Fašenk na Vidmu ===
V [[pust]]nem času je že tradicionalna povorka Fašenk na Vidmu. Na njej sodelujejo tradicionalne pustne maske: [[kurent|korant]] iz Lancove vasi z značilnimi rogovi, [[orači]] iz Haloz, [[plesači]] in »rusa«.

=== Martinovanje v občini Videm ===
Vsako leto je v občini Videm tradicionalno martinovanje, ki ponudi s kopico veselih dogodkov po vsej občini, še posebej veselo pa je v vinorodnih Halozah.

== Simboli občine in občinski praznik ==
[[Ščit]] [[grb]]a je razdeljen na tri polja, zadnje pokriva visoko dno ščita; na modrini prvega polja raste iz spodnjega roba zlat žitni klas, obdan simetrično s po enim zrelim žitnim listom; na zlatu drugega polja leži konkavno del vinske trte iz katerega raste navzgor zelen vinski list, navzdol rdeč vinski grozd s petnajstimi jagodami; v srebru tretjega polja raste iz valovite modrine v dnu ščita zelen lesni most z dvema pokončnima opornikoma, od katerih vsaka podpira nanj položeno talno podnico s po enim parom simetričnih, levo in desno pošev vgrajenih podpornih rok; podnica nosi na treh stebričnih dvoramno ograjo mostu; zlat trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras; upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v [[heraldika|heraldični]] šrafuri in barvah, skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del tega odloka.

Občina Videm vsako leto v mesecu juniju, ko goduje župnijski zavetnik [[Sveti Vid]] praznuje občinski praznik. Takrat se podeljujejo najvišja občinska priznanja in plakete. V okviru praznika poteka veliko kulturnih in športnih prireditev, ki jih organizira občina, šola in društva.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Franc Kirbiš]]
| rowspan=2|'''[[Slovenska obrtno podjetniška stranka|SOPS]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Friderik Bračič]]
| rowspan=4|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Branko Marinič]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Brane Kolednik]]
| [[Slika:SMS-Zeleni Logo.svg|30px]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam osebnosti iz Občine Videm]]

== Viri ==
* [http://obcina.videm.si/default.aspx www.videm.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106154821/http://obcina.videm.si/default.aspx |date=2014-01-06 }}
{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}
{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Videm]]
[[Kategorija:Občina Videm|*]]</text>
      <sha1>1jywwx5l46811jto880iajq0t78f4pq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Tišina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3667</id>
    <revision>
      <id>6761294</id>
      <parentid>6690851</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:05:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6761294</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3763" sha1="cum5eqde08czq34mnjr60lwqlfyvvwl" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=Franc Horvat
|grb=Tišina.png
|lokacija=Karte Tisina si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F10_T1257_vF_b_x583179.5_y168802.796_s13  Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F10_T1257_vF_b_x583179.5_y168802.796_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=38,8
|prebivalstvo=3908
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1982
|ženske=1926
|splet=https://tisina.si/|sedež=[[Tišina]]}}

'''Občina Tišina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Ravensko|ravenskem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]].
Občino sestavlja 12 naselij in romski zaselek: [[Tropovci]], [[Borejci]], [[Gederovci]], [[Gradišče, Tišina|Gradišče]], [[Krajna, Tišina|Krajna]], [[Murski Črnci]], [[Murski Petrovci]], [[Petanjci]], [[Rankovci]], [[Sodišinci]], [[Tišina, Tišina|Tišina]], [[Vanča vas]] in zaselek [[Vanča vas-Borejci]].

==Grb Občine Tišina==
Grb občine Tišina je vodoravno valovito razdeljen na zgornji del, kjer so v zlatem polju trije zeleni kostanjevi listi in spodnji zeleni del, kjer sta dva prekrižana zlata žitna klasa.   
Grb so začeli uporabljati 24. 11. 2000

===Gradovi v občini===

Na Tišini stoji [[Bathyjanijev dvorec]] star preko 200 let, ki pa je od leta 2015 obnovljen.

==Mlini==
Pred vojno je Mura poganjala dva brežna in en plavajoči mlin na Petanjcih, en plavajoči mlin v [[Tropovci|Tropovcih]] in enega v [[Gradišče|Gradišču]]. Vsi mlini so bili med vojno požgani. Po vojni so na Petanjcih dva obnovili. Danes ne melje nobeden več. 

==Cerkev na Tišini==
[[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Cerkev Marijinega rojstva na Tišini]] se omenja že od leta 1347. Bila je večkrat dograjevana. Župnišče je delujoče vse od leta 1627. Tišinski župnik je od leta 1889 do 1913 bil duhovnik in dekan [[Franc Ivanoci]]. Po njem je imenovana vsakoletna prireditev ob cerkvi, Ivanocijevi dnevi.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=105px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Alojz Flegar]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Jožef Poredoš]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Franc Zelko in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Franc Horvat]]
| rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Glej tudi==
* [[Seznam osebnosti iz Občine Tišina]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Tišina municipality|Občina Tišina}}
*{{Uradno spletno mesto|http://www.tisina.si/|name=Uradno občinsko spletišče}}

{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občina Tišina| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Tišina]]
{{si-geo-stub}}</text>
      <sha1>cum5eqde08czq34mnjr60lwqlfyvvwl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761296</id>
      <parentid>6761294</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:07:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6761296</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3966" sha1="t2xc2jzmtaakt8pmnt2xgjy8is2cekh" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=Franc Horvat
|grb=Tišina.png
|lokacija=Karte Tisina si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F10_T1257_vF_b_x583179.5_y168802.796_s13  Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F10_T1257_vF_b_x583179.5_y168802.796_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=38,8
|prebivalstvo=3908
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1982
|ženske=1926
|splet=https://tisina.si/|sedež=[[Tišina]]}}

'''Občina Tišina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Ravensko|ravenskem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]].
Občino sestavlja 12 naselij in romski zaselek: [[Tropovci]], [[Borejci]], [[Gederovci]], [[Gradišče, Tišina|Gradišče]], [[Krajna, Tišina|Krajna]], [[Murski Črnci]], [[Murski Petrovci]], [[Petanjci]], [[Rankovci]], [[Sodišinci]], [[Tišina, Tišina|Tišina]], [[Vanča vas]] in zaselek [[Vanča vas-Borejci]].

Občina je bila ustanovljena je bila leta 1998 z izločitvijo iz takratne združene občine Cankova–Tišina, še pred tem pa je bila del mestne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]].

==Grb Občine Tišina==
Grb občine Tišina je vodoravno valovito razdeljen na zgornji del, kjer so v zlatem polju trije zeleni kostanjevi listi in spodnji zeleni del, kjer sta dva prekrižana zlata žitna klasa.   
Grb so začeli uporabljati 24. 11. 2000

===Gradovi v občini===

Na Tišini stoji [[Bathyjanijev dvorec]] star preko 200 let, ki pa je od leta 2015 obnovljen.

==Mlini==
Pred vojno je Mura poganjala dva brežna in en plavajoči mlin na Petanjcih, en plavajoči mlin v [[Tropovci|Tropovcih]] in enega v [[Gradišče|Gradišču]]. Vsi mlini so bili med vojno požgani. Po vojni so na Petanjcih dva obnovili. Danes ne melje nobeden več. 

==Cerkev na Tišini==
[[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Cerkev Marijinega rojstva na Tišini]] se omenja že od leta 1347. Bila je večkrat dograjevana. Župnišče je delujoče vse od leta 1627. Tišinski župnik je od leta 1889 do 1913 bil duhovnik in dekan [[Franc Ivanoci]]. Po njem je imenovana vsakoletna prireditev ob cerkvi, Ivanocijevi dnevi.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=105px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Alojz Flegar]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Jožef Poredoš]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Franc Zelko in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Franc Horvat]]
| rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Glej tudi==
* [[Seznam osebnosti iz Občine Tišina]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Tišina municipality|Občina Tišina}}
*{{Uradno spletno mesto|http://www.tisina.si/|name=Uradno občinsko spletišče}}

{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občina Tišina| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Tišina]]
{{si-geo-stub}}</text>
      <sha1>t2xc2jzmtaakt8pmnt2xgjy8is2cekh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761308</id>
      <parentid>6761296</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:25:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6761308</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4324" sha1="2r3krezc0ea0ailv13zzamsclxyqymp" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=Franc Horvat
|grb=Tišina.png
|lokacija=Karte Tisina si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F10_T1257_vF_b_x583179.5_y168802.796_s13  Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F10_T1257_vF_b_x583179.5_y168802.796_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=38,8
|prebivalstvo=3908
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1982
|ženske=1926
|splet=https://tisina.si/|sedež=[[Tišina]]}}

'''Občina Tišina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] na [[Ravensko|ravenskem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]].
Občino sestavlja 12 naselij in romski zaselek: [[Tropovci]], [[Borejci]], [[Gederovci]], [[Gradišče, Tišina|Gradišče]], [[Krajna, Tišina|Krajna]], [[Murski Črnci]], [[Murski Petrovci]], [[Petanjci]], [[Rankovci]], [[Sodišinci]], [[Tišina, Tišina|Tišina]], [[Vanča vas]] in zaselek [[Vanča vas-Borejci]].

Občina je bila ustanovljena je bila leta 1998 z izločitvijo iz takratne združene občine Cankova–Tišina, še pred tem pa je bila del mestne občine [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]].

==Grb Občine Tišina==
Grb občine Tišina je vodoravno valovito razdeljen na zgornji del, kjer so v zlatem polju trije zeleni kostanjevi listi in spodnji zeleni del, kjer sta dva prekrižana zlata žitna klasa.   
Grb so začeli uporabljati 24. 11. 2000

===Gradovi v občini===

Na Tišini stoji [[Bathyjanijev dvorec]] star preko 200 let, ki pa je od leta 2015 obnovljen.

==Mlini==
Pred vojno je Mura poganjala dva brežna in en plavajoči mlin na Petanjcih, en plavajoči mlin v [[Tropovci|Tropovcih]] in enega v [[Gradišče|Gradišču]]. Vsi mlini so bili med vojno požgani. Po vojni so na Petanjcih dva obnovili. Danes ne melje nobeden več. 

==Cerkev na Tišini==
[[Cerkev Marijinega rojstva, Tišina|Cerkev Marijinega rojstva na Tišini]] se omenja že od leta 1347. Bila je večkrat dograjevana. Župnišče je delujoče vse od leta 1627. Tišinski župnik je od leta 1889 do 1913 bil duhovnik in dekan [[Franc Ivanoci]]. Po njem je imenovana vsakoletna prireditev ob cerkvi, Ivanocijevi dnevi.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=105px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Cankova – Tišina''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Alojz Flegar]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]]
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Cankova'''  
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Alojz Flegar]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Jožef Poredoš]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Franc Zelko in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Franc Horvat]]
| rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|35px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Glej tudi==
* [[Seznam osebnosti iz Občine Tišina]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Tišina municipality|Občina Tišina}}
*{{Uradno spletno mesto|http://www.tisina.si/|name=Uradno občinsko spletišče}}

{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občina Tišina| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Tišina]]
{{si-geo-stub}}</text>
      <sha1>2r3krezc0ea0ailv13zzamsclxyqymp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Trnovska vas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3668</id>
    <revision>
      <id>6761311</id>
      <parentid>6753988</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:31:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6761311</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3422" sha1="qinbox6xhp3co6yhx55sy079760c16d" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Alojz Benko]]
|grb=Grb Občine Trnovska vas.png
|lokacija=Karte Trnovska vas si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F185_T1257_vF_b4_x568508.406_y153938_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F185_T1257_vF_b4_x568508.406_y153938_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=22,9
|prebivalstvo=1400
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=714
|ženske=686
|splet=https://www.trnovska-vas.si/|sedež=[[Trnovska vas]]}}

'''Občina Trnovska vas''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Nastala je leta 1998 z izločitvijo iz takratne občine [[Občina Destrnik|Destrnik-Trnovska vas]], še pred tem pa je bila del stare velike [[Mestna občina Ptuj|občine Ptuj]]. 

== Naselja v občini ==
[[Biš]], [[Bišečki Vrh]], [[Črmlja]], [[Ločič]], [[Sovjak, Trnovska vas|Sovjak]], '''[[Trnovska vas]]''', [[Trnovski Vrh]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Destrnik – Trnovska vas''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franc Pukšič]]
| [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]]
|-
|colspan=3 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''Občina Trnovska vas''' 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Karl Vurcer]]
|  '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=6|[[Alojz Benko]]
|  rowspan=6|[[Slika:SLS logotip.png|36px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

== Nagrade in priznanja ==
* 2022: [[Steletovo priznanje]] za celovito obnovo Simoničeve domačije&lt;ref&gt;[https://www.zvkds.si/sl/novice/podelitev-steletove-nagrade-steletovih-priznanj-za-leto-2021 Podelitev Steletove nagrade in Steletovih priznanj za leto 2021] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231001155905/https://www.zvkds.si/sl/novice/podelitev-steletove-nagrade-steletovih-priznanj-za-leto-2021 |date=2023-10-01 }}. 23. maj 2022. ''zvkds.si''&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Trnovska vas]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.trnovska-vas.si/ Trnovska vas], uradna stran občine.
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Trnovska vas]]
[[Kategorija:Občina Trnovska vas| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]]</text>
      <sha1>qinbox6xhp3co6yhx55sy079760c16d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Češka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4807</id>
    <revision>
      <id>6761441</id>
      <parentid>6689822</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:04:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ chavo</comment>
      <origin>6761441</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84953" sha1="07kqq3vyop63zzac6bckhvra857bmef" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name                 = Česká republika
|conventional_long_name      = Češka republika
|common_name                 = Češka
|common_name2                = Češke
|image_flag                  = Flag of the Czech Republic.svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Czech Republic.svg
|image_map                   = EU-Czechia.svg
|map_caption                 = Lega Češke (temno zeleno)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;na [[Evropa|evropski celini]] (temno sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)&lt;/small&gt;
|national_motto              = {{jezik|cs|Pravda vítězí}}{{presledki|2}}&lt;small&gt;([[češčina|češko]])&lt;br /&gt;»Resnica prevlada«&lt;/small&gt;
|national_anthem             = {{jezik|cs|[[Kde domov můj]]}}
|official_languages          = [[češčina]]
|demonym                     = [[Čehi|Čéh, Čéhinja]]
|capital                     = [[Praga]]
|latd=50 |latm=05 |latNS=N |longd=14 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = capital
|government_type             = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]
|leader_title1               = [[Predsednik Češke republike|predsednik]]:
|leader_name1                = [[Petr Pavel]]
|leader_title2               = [[Seznam predsednikov vlade Češke republike|predsednik vlade]]:
|leader_name2                = [[Andrej Babiš]] 
|sovereignty_type            = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note            = (nastanek v 9. stoletju)
|established_event1          = {{brezpreloma|od [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]}}
|established_date1           = [[28. oktober|28. oktobra]] [[1918]]
|established_event2          = {{brezpreloma|razpad [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]}}
|established_date2           = [[1. januar]]ja [[1993]]
|accessionEUdate             = [[1. maj]]a [[2004]]
|EUseats                     = 24
|area_rank                   = 117.
|area_km2                    = 78.871
|percent_water               = 2,12
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = {{IncreaseNeutral}} 10 524 167&lt;ref name=&quot;census2021&quot;&gt;{{navedi splet |title=Národnost |url=https://www.czso.cz/csu/scitani2021/narodnost |work=Census 2021 |publisher=[[Češki statistični urad]] |language=cs |archive-date=15 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220115083026/https://www.czso.cz/csu/scitani2021/narodnost |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year      = 2021
|population_density_km2      = 133
|population_density_rank     = 91.
|religion                    = ateisti in neorganizirani verniki (59 %), katoliki (26,8 %)
|GDP_year                    = 2023
|GDP_ref                     = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.CZ&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=935,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Czechia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal                 = 335,24 mrd. USD
|GDP_nominal_rank            = 47.
|GDP_PPP                     = 539,32 mrd. USD
|GDP_PPP_rank                = 46.
|GDP_nominal_per_capita      = 30.474 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 37.
|GDP_PPP_per_capita          = 49.025 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 39.
|Gini                        = 24,2
|Gini_year                   = 2020
|Gini_rank                   = 
|Gini_change                 = rast
|HDI_year                    = 2021
|HDI                         = 0,889
|HDI_rank                    = 32.
|HDI_change                  = rast
|currency                    = [[češka krona]]
|currency_code               = CZK
|time_zone                   = [[srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = +2
|cctld                       = [[.cz]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|calling_code                = 420&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|footnote1                   = Tako kot v drugih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi domena [[.eu]].
|footnote2                   = Do leta 1997 si je s [[Slovaška|Slovaško]] delila kodo 42.
}}

'''Češka''' ({{Jezik-cs|Česko}}), uradno '''Češka republika''' (''Česká republika''), je [[celinska država]] v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]] z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na [[Nemčija|Nemčijo]] na zahodu in severozahodu, [[Avstrija|Avstrijo]] na jugu, [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu in [[Poljska|Poljsko]] na severovzhodu. Glavno in največje mesto [[Praga]] ima okoli 1,3 milijona prebivalcev. Država Češka vključuje zgodovinska ozemlja treh nekdanjih avstrijskih dežel: [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] (''Čechy''), [[Moravska|Moravsko]] (''Morava'') in češko (nekdanjo avstrijsko) [[Šlezija|Šlezijo]] (''České Slezsko'').[https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep]

Češka država je nastala v poznem 9. stoletju kot [[vojvodina Češka]] v okviru [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Po njenem padcu leta 907 se je središče moči preneslo z Moravske na Češko pod [[Přemyslidi]]‎ (češko ''Přemyslovci''). Leta 1004 je bila vojvodina uradno priznana kot del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], leta 1212 postala Češko kraljestvo in v 14. stoletju dosegla svoj največji ozemeljski obseg. Češko kraljestvo je vladalo ne le sami Češki, temveč tudi drugim ozemljem, ki so skupaj oblikovala tako imenovano Češko krono. Češki kralji so bili tudi volilni knezi Svetega rimskega cesarja. Češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II]]. (1253–78) je ozemlje razširil od Baltika do Jadrana. Pod Luksemburžani, še posebej kraljem Karlom V., je bila gospodarsko in kulturno najbolj razvita, Praga je bila celo glavno mesto cesarstva. Po razkolu v katoliški cerkvi so se Čehi družili okoli reformatorja [[Jan Hus|Jana Husa]] (okoli 1370–1415). Njegov sežig je povzročil husitske vojne (1419–34). Kraljestvo se je spoprijemalo z gospodarskim embargom in nekaj časa je bilo brezvladje, nato so se na prestolu menjavale različne rodbine.

Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je bila celotna Češka krona postopoma priključena [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] skupaj z nadvojvodino Avstrijo in kraljevino Madžarsko. Protestantski češki upor (1618–1620) proti katoliškim Habsburžanom je povzročil [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], po kateri je monarhija utrdila vladarja, ponovno uvedla katolicizem in sprejela politiko postopne germanizacije. Z razpadom Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je Češko kraljestvo postalo del avstrijskega cesarstva in češki jezik je doživel preporod, ki je bil posledica razširjenega romantičnega nacionalizma. V 19. stoletju je Češka postala industrijska moč monarhije, kar je bilo nato jedro Češkoslovaške republike, ki je bila ustanovljena leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni.

Nemčija je zasedla Češkoslovaško na začetku druge svetovne vojne. Leta 1945 so jo osvobodile sovjetske in ameriške sile. Večina nemško govorečih prebivalcev je bila po vojni izgnana in tako je država izgubila svojo precejšnjo manjšino in dvojezičnost. Komunistična partija Češkoslovaške je leta 1946 zmagala na volitvah. Po državnem udaru leta 1948 je Češkoslovaška postala enostrankarska komunistična država pod sovjetskim vplivom. Leta 1968 je naraščajoče nezadovoljstvo z režimom doseglo vrhunec v reformističnem gibanju, znanem kot [[praška pomlad]], ki se je končala z vpadom Sovjetske zveze. Češkoslovaška je ostala zasedena do leta 1989, do [[Žametna revolucija|žametne revolucije]], ko je komunistični režim propadel in je bila ustanovljena večstrankarska parlamentarna republika. 1. januarja 1993 se je Češkoslovaška mirno razdelila na dve neodvisni državi Češko in Slovaško.

Češka je razvita država z naprednim, visoko razvitim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom. Je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], [[Evropska unija|Evropske unije]], [[NATO|Nata]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] in [[Svet Evrope|Sveta Evrope]].

== Etimologija ==
Sedanje ime izhaja iz endonima ''Čeh'', izposojenega iz poljščine. Ime izhaja od slovanskega plemena (Čehi, češko ''Čechové'') in po legendi njihovega voditelja [[Leh, Čeh in Rus|Čeha]], ki jih je pripeljal na Češko, kjer so se naselili na pogorju Říp. Etimologijo besede ''Čeh'' je mogoče izslediti nazaj do protoslovanskega korena *''čel''-, kar pomeni &quot;član ljudstva; sorodnik&quot;, zaradi česar je soroden s češko besedo ''člověk'' (oseba).&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Spal|first=Jaromír|title=Původ jména Čech|url=http://nase-rec.ujc.cas.cz/archiv.php?art=4320|publisher=Naše řeč|accessdate=10 December 2012}}&lt;/ref&gt;
Država je bila tradicionalno razdeljena na tri dežele, in sicer Češko (''Čechy'') na zahodu, Moravsko (''Morava'') na jugovzhodu in Češko Šlezijo (''Slezsko'', manjši, jugovzhodni del zgodovinske Šlezije, od katere je večina v sodobni Poljski) na severovzhodu. Znana kot ''dežela Češke krone'' že od 14. stoletja, je imela številna druga imena za državo, tudi ''Češka'', ''Češka krona'' in ''Dežela krone svetega Vaclava''. Ko je država ponovno pridobila svojo neodvisnost po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918, je bilo novo ime Češkoslovaška skovano iz združenja narodov Češke in Slovaške v eni državi.

Po razpadu Češkoslovaške ob koncu leta 1992 je ostal češki del nekdanjega naroda, vendar je bilo na začetku nove češke države po odloku češkega ministrstva za zunanje zadeve (minister Josef Zieleniec) priporočljivo ime Češka. V memorandumu vseh čeških veleposlaništev in diplomatskih predstavništev v letu 1993 je bilo priporočeno, da se v uradnih dokumentih in naslovih uradnih institucij uporablja polno ime &quot;Češka republika&quot;, v vseh drugih primerih pa ime Češka.&lt;ref&gt;Instructions of the Foreign Ministry of the Czech Republic (26th February 1993, ČSN ISO 3166-1; MZV č.j.81.628/98 OKKV, 17th March, 1998)&lt;/ref&gt; Uporaba geografskega imena še vedno ni dosegla splošnega priznanja, vendar se stanje v zadnjem času izboljšuje in se običajno uporablja v slovarjih, na zemljevidih, v posebni literaturi, turističnih cestnih atlasih, enciklopedijah, medijih in na spletu. Tudi sedanji češki predsednik Miloš Zeman v svojih uradnih govorih uporablja ime Češka in spodbuja njegovo širšo uporabo.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina čeških dežel}}
{{multiple image
 | width     = 200
 | align     = left
 | direction = vertical
 | image1 = Celts in Europe.png
 | alt1 = Map
 | caption1 = Diahrona razporejenost keltskih ljudstev, ki prikazuje širitev osrednjega ozemlja v čeških deželah v 270-tih pr. n. št.
 | image2 = Great moravia svatopluk.png
 | alt2 = Map
 | caption2 = Velika Moravska (na sliki 9. stol.) je bila prva zahodnoslovanska država v srednji Evropi
}}

{{Quote box |width=23em |align=right   |bgcolor=#E5E4E2
|title=Zgodovinska pripadnost
|fontsize=90% |quote={{plainlist|
*[[Samova plemenska zveza]] 631–658
*[[Velikomoravska]] 830–900
*{{flagicon image|Přemyslovci_erb.svg}} [[Vojvodina Češka]] 880–1198
*{{flagicon image|Flag_of_Bohemia.svg}} [[Kraljevina Češka]] 1198–1918
{{plainlist|indent=1|
*{{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor without haloes (1400-1806).svg}} ''del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]'' 1002–1806
*{{flagicon image|Flag_of_the_Habsburg_Monarchy.svg}} ''del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]'' 1804–1867
*{{flagicon image|Flag_of_Austria-Hungary_(1869-1918).svg}} ''del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]'' 1867–1918
}}
*{{flagicon image|Flag of the Czech Republic.svg}} Češkoslovaška 1918–1939
*{{flagicon image|Flag_of_Bohmen_und_Mahren.svg}} [[Protektorat Češka in Moravska]] ''(protektorat [[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|20px]] nacistične Nemčije)'' 1939–1945
*{{flagicon image|Flag of the Czech Republic.svg}} Češkoslovaška 1945–1992
*{{flagicon image|Flag of the Czech Republic.svg}} Češka republika 1993–do danes
}}
}}

=== Prazgodovina ===
[[Arheolog]]i so našli dokaze o prazgodovinskih naseljih na območju, ki sega do [[paleolitik|paleolitske]] dobe. Figurina [[Venera iz Dolníh Věstonic]] je skupaj z nekaj drugimi iz bližnjih krajev, ki so jih našli tukaj, najstarejši znan keramični izdelek na svetu. Območje je bilo naseljeno v bronasti dobi (kultura žarnih grobišč).

V železni dobi so se v 3. stoletju pred našim štetjem začeli naseljevati [[Kelti]] in [[Boji]], nato v 1. stoletju germanska plemena [[Markomani|Markomanov]] in [[Kvadi]]. Njihov kralj [[Marobod]] je prvi dokumentiran vladar Češke. Med obdobjem preseljevanja narodov okoli 5. stoletja so se mnoga germanska plemena razselila iz srednje Evrope proti zahodu in jugu.

Slovanska ljudstva iz črnomorske in karpatske regije so se prav tako naselila na tem območju (gibanje je bilo spodbujeno tudi z napadi ljudstev iz Sibirije in vzhodne Evrope: [[Huni]], [[Avari]], [[Bolgari]] in [[Madžari]]). V 6. stoletju so se preselili proti zahodu v Češko, Moravsko in nekatere dele današnje Avstrije in Nemčije. V 7. stoletju je frankovski trgovec [[Samo (kralj)|Samo]] podprl Slovane, da so se borili proti v neposredni bližini naseljenim Avarom in je postal vladar prve znane slovanske države v srednji Evropi '''Samove plemenske zveze''' (623–658). Od 768–814 je Češka verjetno spadala pod vpliv [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Najpozneje v prvi tretjini 8. stoletja je princ [[Mojmir I. Moravski]] ustanovil '''[[Velikomoravska|Velikomoravsko kneževino]]''', ki je dosegla svoj vrhunec v 9. stoletju. Ko je vladal knez [[Rastislav Moravski|Rastislav]] (846–870), so sprejeli [[krščanstvo]], ki sta ga razširjala bizantinska odposlanca [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]].  Po smrti kneza [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolka I.]] (870–894) je država začela propadati in se je vrnila k latinski cerkvi in zahodni kulturi. Leta 907 je Velika Moravska propadla.

=== Češka, dinastija Přemyslidi‎ ===
[[File:Premysl2Gelnhausen.jpg|thumb|upright|160px| Otokar II. Přemysl (1253–1278) in avstrijski vojvoda (1251–1278)]]
Vojvodina Češka se je pojavila v poznem 9. stoletju, ko se je združila pod dinastijo [[Přemyslidi‎|Přemyslidov]] (češko ''Přemyslovci''). Venčeslava Přemysla (sveti Venčeslav, pozneje v božični pesmi nepravilno imenovan kralj Venčeslav) je leta 929 (935) umoril njegov brat Boleslav in postal zavetnik države. Leta 973 mu je dal sveti Wolfgang, škof Regensburga, dovoljenje za ustanovitev škofije v Pragi. Prvi škof je bil Thietmar, drugi škof sveti Adalbert (Vojteh). Leta 1003 je Boleslav I. Poljski osvojil Češko (do leta 1004), 1031 je bila priključena Moravska (in 1182 postala mejna grofija). 1038 je Břetislav I. Češki napadel Poljsko in ugrabil kosti Adalberta iz Gniezna. 1085 je  Vratislav II. Přemysl postal prvi kronan češki kralj (naslov mu je podelil cesar Svetega rimskega cesarstva [[Henrik IV. Nemški]]).

V 10. stoletju je Boleslav I., češki vojvoda, osvojil Moravsko, Šlezijo in se razširil na vzhod. Kraljevina Češka je bila v srednjem veku kot edino kraljestvo v Svetem rimskem cesarstvu pomembna regionalna moč. To je bil del imperija od 1002 do 1806, razen v letih 1440–1526. Leta 1212 je kralj [[Otokar I. Češki|Otokar I. Přemysl]], ki je imel ta naslov od 1198, od cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] prejel ''zlato bulo sicilsko'' (formalni edikt), ki potrjuje Otokarju in njegovim potomcem kraljevski status; vojvodina Češka je postala kraljestvo. V buli je pisalo, da bo kralj Češke oproščen vseh obveznosti do Svetega rimskega cesarstva, razen udeležbe v cesarskem svetu. Nemški priseljenci so se začeli naseljevati v 13. stoletju. V mestih in rudarskih okrožjih so ponekod v notranjosti ustanavljali češko-nemške kolonije.

Leta 1235 so [[Mongoli]] začeli vpade v Evropo. Po [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] so napadli na Moravskem, nato pa so premagali tudi Madžarsko.&lt;ref&gt;Jan Dugosz, Maurice Michael (1997) ''The Annals of Jan Dlugosz'', IM Publications, ISBN 1-901019-00-4&lt;/ref&gt;
{{multiple image
 | align     = left
 | direction = vertical
 | width1 = 160
 | image1 = Znak českého království.png
 | alt1 = Grb
 | caption1 = Grb Češkega kraljestva v 13. stoletju
 | width2 = 160
 | image2 = CopyCrownBohemia.jpg
 | alt2 = Kopija Češke krone 
 | caption2 = Krona svetega Venčeslava je četrta najstarejša v Evropi
}}
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = vertical
 | width1 = 160
 | image1 = Karte Böhmische Krone.png
 | alt1 = Češka krona v poznem 14. stoletju
 | caption1 = Dežele Češke krone po 1740
 | width2 = 160
 | image2 = Holy Roman Empire ca.1600.svg
 | alt2 = Sveto rimsko cesarstvo 1600
 | caption2 = Sveto rimsko cesarstvo leta 1600 s češkimi deželami iz 1004 do 1806, Praga je bila glavno mesto cesarstva med 1346–1437 in 1583–1611
}}
Kralj [[Otokar II. Přemysl]] si je prislužil vzdevek ''železni in zlati kralj'' zaradi svoje vojaške moči in bogastva. Pridobil je Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko, s čimer je razširil češko ozemlje do Jadranskega morja. Umrl je v [[bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 v vojni s tekmecem kraljem [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://archiv.radio.cz/history/history03.html |title=The rise and fall of the Przemyslid Dynasty |publisher=Archiv.radio.cz |accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt; Otokarjev sin [[[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]]] je pridobil poljsko krono leta 1300 zase in madžarsko krono za svojega sina. Zgradil je velik imperij, ki se je raztezal od reke Donave do Baltskega morja. Leta 1306 je bil zadnji kralj dinastije Přemyslidov‎ umorjen v skrivnostnih okoliščinah v [[Olomuc]]u, medtem ko je počival. Po vrsti dinastičnih vojn je češki prestol dobila rodbina [[Luksemburžani|Luksemburžanov]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.panovnici.cz/vaclav-II-kral|title=Václav II. český král|work=panovnici.cz}}&lt;/ref&gt;

14. stoletje, zlasti vladavina češkega kralja Karla IV. (1316–1378), ki je leta 1346 postal rimsko-nemški kralj in 1354 še sveti rimski cesar, je bilo zlata doba češke zgodovine. Zlasti pomembne so bile ustanovitev [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze]] v [[Praga|Pragi]] 1348, gradnja [[Karlov most|Karlovega mostu]] in ureditev Karlovega trga. Veliki deli [[Praški grad|praškega gradu]] in [[stolnica svetega Vida, Praga|stolnice svetega Vida]] v gotskem slogu so bili končani med njegovim vladanjem. Pod češko krono je združil [[Brandenburg]] (do leta 1415), [[Lužice]] (do 1635) in del [[Šlezija|Šlezije]] (do 1742). [[Črna smrt]], ki je divjala v Evropi od 1347 do 1352, je zdesetkala češko kraljestvo, do leta 1380 je umrlo okoli 10 % prebivalstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arts.gla.ac.uk/Slavonic/Czech_Hist4.html |title=The flowering and the decline of the Czech medieval state |publisher=Arts.gla.ac.uk |accessdate=25 April 2010 |archive-date=2011-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815072945/http://www.arts.gla.ac.uk/Slavonic/Czech_Hist4.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''&quot;[https://books.google.com/books?id=3u3rNCWtv0MC&amp;pg=PA49&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false Plague epidemics in Czech countries]&quot;''. E. Strouhal. p.49.&lt;/ref&gt;

Do konca 14. stoletja se je začela tako imenovana ''češka reformacija''. Verski in socialni reformator [[Jan Hus]] je oblikovali reformistično gibanje, pozneje imenovano po njem. Čeprav je bil Hus razglašen za heretika in je zgorel na grmadi v [[Konstanca, Nemčija|Konstanci]] leta 1415, so se njegovi privrženci odcepili od katoliške cerkve med [[Husitske vojne|husitskimi vojnami]] (1419–1434). V husitskih vojnah nobena stran ni dokončno zmagala, zato je morala rimskokatoliška cerkev priznati husite. Petr Chelčický je nadaljeval gibanje husitske reformacije. V naslednjih dveh stoletjih je 90 % prebivalcev postalo pripadnikov husitov.

Po letu 1526 je bila Češka pod habsburškim nadzorom, ko so Habsburžani postali najprej izvoljeni in nato leta 1627 dedni vladarji Češke. Avstrijski Habsburžani so bili v 16. stoletju ustanovitelji srednjeevropske habsburške monarhije, pokopani v Pragi. Med letoma 1583 in 1611 je bila Praga uradni sedež svetega rimskega cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] in njegovega dvora.

[[Praška defenestracija]] in poznejši upor proti Habsburžanom leta 1618 sta pomenila začetek [[tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], ki se je hitro razširila po vsej srednji Evropi. Leta 1620 je bil upor na Češkem zatrt v [[bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]], okrepile so se vezi med Češko in dednimi habsburškimi deželami v Avstriji. Voditelji češkega upora so bili usmrčeni leta 1621. Protestantsko plemstvo in meščanstvo je moralo sprejeti katolicizem ali zapustiti državo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Protestantism in Bohemia and Moravia (Czech Republic)|url=http://www.museeprotestant.org/en/notice/protestantism-in-the-republic-of-czechoslovakia/|website=Virtual Museum of Protestantism|accessdate=25 May 2015}}&lt;/ref&gt;
 [[File:Defenestration-prague-1618.jpg|thumb|Praška defenestracija je sprožila začetek tridesetletne vojne]]

Naslednje obdobje od leta 1620 do konca 18. stoletja pogosto  imenujejo ''temna doba''. Prebivalstvo na Češkem se je zmanjšalo za tretjino zaradi izgona čeških [[Protestantizem|protestantov]] kakor tudi zaradi vojne, bolezni in lakote.&lt;ref&gt;Oskar Krejčí, Martin C. Styan, Ústav politických vied SAV. (2005). ''[https://books.google.com/books?id=38ciAe4J4VMC&amp;pg=&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false Geopolitics of the Central European region: the view from Prague and Bratislava]''. p.293. ISBN 80-224-0852-2&lt;/ref&gt; Habsburžani so prepovedali vse krščanske veroizpovedi razen katolicizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://archiv.radio.cz/history_96/history07.html |title=RP's History Online – Habsburgs |publisher=Archiv.radio.cz |accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt; Razcvet [[barok|baročne]] kulture kaže dvoumnost tega zgodovinskega obdobja. Turki in Tatari so napadali Moravsko leta 1663.&lt;ref&gt;&quot;''[https://books.google.com/books?id=j08L5xLOQKwC&amp;pg=PA557&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false History of the Mongols from the 9th to the 19th Century. Part 2. The So-Called Tartars of Russia and Central Asia. Division 1]''&quot;. Henry Hoyle Howorth. p.557. ISBN 1-4021-7772-0&lt;/ref&gt; Leta 1679–1680 se je Češka spoprijemala s pogubno [[kuga|kugo]] in vstajo sužnjev.&lt;ref&gt;&quot;''[https://books.google.com/books?id=FzQ9AAAAIAAJ&amp;pg=PA494&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false The new Cambridge modern history: The ascendancy of France, 1648–88]''&quot;. Francis Ludwig Carsten (1979). p.494. ISBN 0-521-04544-4&lt;/ref&gt;

Vladavina [[Marija Terezija|Marije Terezije]] Avstrijske in njenega sina [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], sovladarja od leta 1765, je bila značilnost [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]]. Leta 1740 je večina Šlezije (razen najjužnejšega območja) zasegel kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] Pruski v [[šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]]. Leta 1757 so Prusi napadli Češko in po [[bitka za Prago (1757)|bitki v Pragi]] (1757) to mesto zasedli. Več kot četrtina Prage je bila uničena, stolnica svetega Vida je bila zelo poškodovana. Kmalu zatem je bil v [[bitka pri Kolinu|bitki pri Kolínu]] Friderik poražen. Zapustil je Prago in se umaknil iz Češke. Leta 1770 in 1771 je zaradi velike lakote umrla približno ena desetina češkega prebivalstva oziroma 250.000 ljudi, radikalizacija podeželja je povzročila kmečke upore.&lt;ref&gt;&quot;''The Cambridge economic history of Europe: The economic organization of early modern Europe''&quot;. E. E. Rich, C. H. Wilson, M. M. Postan (1977). p.614. ISBN 0-521-08710-4&lt;/ref&gt; [[Tlačanstvo]] je bilo ukinjeno (postopoma) med letoma 1781 in 1848.

Konec Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je poslabšalo politični status češkega kraljestva. Češka je izgubila svoj položaj volivke Svetega rimskega cesarstva kakor tudi svojo politično zastopanost v cesarskem svetu.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Hlavačka|first1=Milan|title=Formování moderního českého národa 1815–1914|journal=Historický obzor|date=2009|volume=20|issue=9/10|page=195|language=cs}}&lt;/ref&gt; Češka ozemlja so postala del [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarstva]] in nato [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Revolucija leta 1848 v Pragi, ki si je prizadevala za liberalne reforme in avtonomijo češke krone v okviru avstrijskega cesarstva, je bila zadušena. Leta 1866 je Avstrijo premagala Prusija v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]]. Avstrijsko cesarstvo se je moralo na novo opredeliti, da bi ohranilo narodno enotnost. Sprva se je zdelo, da bi bilo treba nekatere koncesije dati tudi Češki, ampak na koncu je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] sklenil kompromis samo z Madžarsko. Avstro-madžarski sporazum iz leta 1867 in nikoli uresničeno kronanje Franca Jožefa kot kralja Češke je zelo razočaralo češke politike.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor1-last=Cole|editor1-first=Laurence|editor2-last=Unowsky|editor2-first=David|title=The Limits of Loyalty: Imperial Symbolism, Popular Allegiances, and State Patriotism in the Late Habsburg Monarchy|publisher=Berghahn Books|location=New York, Oxford|url=http://www.brad.ac.uk/ssis/media/ssis/ceer/2013/Guyver_Cole-and-Unowsky.pdf|accessdate=24 May 2015|archive-date=2015-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150525013421/http://www.brad.ac.uk/ssis/media/ssis/ceer/2013/Guyver_Cole-and-Unowsky.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ozemlja Češke krone so postala del tako imenovane [[Cislajtanija|Cislajtanije]] (uradno &quot;kraljestev in dežel, zastopanih v cesarskem svetu&quot;). Prve volitve na podlagi splošne moške volilne pravice so bile leta 1907. Zadnji češki kralj je bil [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel]], imenovan tudi &quot;blaženi&quot;, ki je vladal od 1916 do 1918.

=== Češkoslovaška ===
[[File:28. říjen 1918.jpg|thumb|upright|Češkoslovaška razglasitev neodvisnosti v Pragi na Venčeslavovem trgu 28. oktobra 1918]]
{{glavni|Češkoslovaška}}
Približno 1,4 milijona čeških vojakov se je borilo v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], umrlo je okoli 150.000. Čeprav se je večina čeških vojakov borila za avstro-ogrsko monarhijo, je več kot 90.000 čeških prostovoljcev oblikovalo češkoslovaške legije v Franciji, Italiji in Rusiji, kjer so se borili proti centralnim silam in nato boljševiškim vojakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.radio.cz/cz/zpravy/105664|title=Radio Praha – zprávy|publisher=|accessdate=13 September 2014|archive-date=2012-09-14|archive-url=https://archive.today/20120914064737/http://www.radio.cz/cz/zpravy/105664|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 1918, ko je razpadla habsburška monarhija ob koncu prve svetovne vojne, je bila ustanovljena neodvisna [[Prva Češkoslovaška republika]], ki se je pridružila zmagovalnim zavezniškim silam. Ta nova država je obsegala Češko krono (Češka, Moravska in Šlezija) in dele Kraljevine Madžarske (Slovaška in Zakarpatska Ukrajina) s pomembnimi nemškimi, madžarskimi, poljskimi in ukrajinsko govorečimi manjšinami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tab. 3 Národnost československých státních příslušníků podle žup a zemí k 15.2.1921|url=http://www.czso.cz/sldb/sldb.nsf/i/8BE4678613181F2AC1256E66004C77DD/$File/tab3_21.pdf|format=PDF|publisher=Czech Statistical Office|language=cs|accessdate=2 June 2007 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070605105429/http://www.czso.cz/sldb/sldb.nsf/i/8BE4678613181F2AC1256E66004C77DD/$File/tab3_21.pdf |archivedate = 5 June 2007}}&lt;/ref&gt;

Profesor [[Tomáš Garrigue Masaryk]] bil je goreč zagovornik češkoslovaške neodvisnost med prvo svetovno vojno, kasneje pa je postal ustanovitelj in prvi predsednik Češkoslovaške.&lt;ref&gt;(CS) PRECLÍK, Vratislav. Masaryk a legie (Masaryk and legions), váz. kniha book, 219 pages, first issue vydalo nakladatelství Paris Karviná, Žižkova 2379 (734 01 Karviná-Mizerov, Czech Republic) ve spolupráci s Masarykovým demokratickým hnutím (in association with the Masaryk Democratic Movement, Prague), 2019, ISBN 978-80-87173-47-3, pp.148-214&lt;/ref&gt; Po prvi izvolitvi leta 1918 je bil še trikrat ponovno izvoljen (1920, 1927 in 1934).

Leta 1929 se je v primerjavi z letom 1913 bruto domači proizvod povečal za 52 % in industrijska proizvodnja za 41 %. Leta 1938 je bila Češkoslovaška na 10. mestu na svetu po industrijski proizvodnji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blisty.cz/art/59458.html |title=Ekonomika ČSSR v letech padesátých a šedesátých |publisher=Blisty.cz |date=21 August 1968 |accessdate=14 May 2014}}&lt;/ref&gt;
{{multiple image
 | footer = Tomáš Garrigue Masaryk (levo), prvi predsednik Češkoslovaške, in Edvard Beneš (desno), predsednik pred drugo svetovno vojno in po njej
 | align  = left
 | width1 = 115
 | image1 = Tomáš Garrigue Masaryk, Bain News Service (Library of Congress, Bain Collection) crop.jpg
 | alt1 = Portrait
 | width2 = 125
 | image2 = Edvard Beneš.jpg
 | alt2 = Portrait
}}
Čeprav je bila Češkoslovaška enotna država, so imele precej pravic tudi manjšine in država je ostala edina demokracija v tem delu Evrope v obdobju med vojnama. Posledice velike depresije z visoko brezposelnostjo in množično propagando nacistične Nemčije pa so povzročile nezadovoljstvo in močno podporo med etničnimi Nemci za odcepitev od Češkoslovaške.

[[Adolf Hitler]] je izkoristil to priložnost in uporabil separatistično stranko sudetskih Nemcev Konrada Henleina. S sporazumom v Münchnu leta 1938 (podpisali so ga nacistična Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija) je pridobil večino nemško govorečih Sudetov. Češkoslovaška ni bila povabljena na konferenco in se je počutila, da sta jo Združeno kraljestvo in Francija izdala. Čehi in Slovaki so sporazum iz Münchna označili kot münchensko izdajstvo, ker se je vojaško zavezništvo Češkoslovaške s Francijo pokazalo za neuspešno.

 [[File:Münchner abkommen5 en.svg|thumb|Posledica münchenskega sporazuma je bila nemška zasedba Češkoslovaške]]
Kljub uporabi češkoslovaške vojske z 1,2 milijona vojakov in francosko-češkim vojaškim zavezništvom je Poljska aneksirala območje Zaolzie okoli [[Česki Tešín|Češkega Tešina]], Madžarska je dobila dele Slovaške in Podkarpatja kot posledico ''prve dunajske arbitraže'' novembra 1938. Ostanki Slovaške in Podkarpatje so dobili večjo avtonomijo kot država, preimenovana v »Čeho-Slovaško«. Ko je nacistična Nemčija aneksirala del Slovaške, je omogočila preostalim regijam razdelitev med Madžarsko in Poljsko, a se je Slovaška odločila, da ohrani svojo nacionalno in ozemeljsko celovitost. Marca leta 1939 se je odcepila od Čeho-Slovaške in postala zaveznica Hitlerjeve koalicije.&lt;ref&gt;Gerhard L. Weinberg, ''The Foreign Policy of Hitler's Germany: Starting World War II, 1937–1939'' (Chicago, 1980), pp. 470–481.&lt;/ref&gt;

Preostale dele češkega ozemlja je zasedla Nemčija in jo preoblikovala v tako imenovani [[protektorat]] Češke in Moravske. Protektorat je bil del tretjega rajha, predsednik in premier pa podrejena nacistični Nemčiji. Podkarpatje je razglasilo neodvisnost kot Republika Karpatska Ukrajina 15. marca 1939, vendar jo je še isti dan napadla Madžarska in naslednji dan formalno aneksirala. Približno 345.000 češkoslovaških državljanov, tudi 277.000 Judov, je bilo ubitih ali usmrčenih, medtem ko je bilo več sto tisoč drugih poslanih v zapore in nacistična koncentracijska taborišča ali so jih uporabljali za prisilno delo.&lt;ref&gt;Stephen A. Garrett (1996). &quot;''[https://books.google.com/books?id=lF9NBUZlh0AC&amp;pg=PA60&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false Conscience and power: an examination of dirty hands and political leadership]''&quot;. Palgrave Macmillan. p.60. ISBN 0-312-15908-0&lt;/ref&gt; Eno [[koncentracijsko taborišče]] je bilo tudi na češkem ozemlju v Terezinu, severno od Prage.

 [[File:Prague liberation 1945 konev.jpg|thumb|Prago je osvobodila Rdeča armada maja 1945]]
Doma in v tujini je nastalo odporniško gibanje proti nacistični Nemčiji. Atentat na nacističnega voditelja Reinharda Heydricha sta izvedla češka vojaka Jozef Gabčík in Jan Kubiš v praškem predmestju 27. maja 1942. 9. junija 1942 je Hitler ukazal krvave povračilne ukrepe proti Čehom kot odziv na odpor. Češkoslovaška vlada v izgnanstvu in njena vojska sta se borili proti Nemcem, kar so zavezniki priznali. Češki/češkoslovaški vojaki so se borili že od samega začetka vojne na Poljskem, v Franciji, Veliki Britaniji, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Sovjetski zvezi. Nemška okupacija se je končala na 9. maja 1945 s prihodom sovjetske in ameriške vojske in s praško vstajo. Pri osvobajanju Češkoslovaške je  padlo okrog 140.000 sovjetskih vojakov.&lt;ref&gt;&quot;''[https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&amp;pg=PA409&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false A Companion to Russian History]''&quot;. Abbott Gleason (2009). Wiley-Blackwell. p.409. ISBN 1-4051-3560-3&lt;/ref&gt;

Med letoma 1945 in 1946 je bila skoraj celotna nemško govoreča manjšina na Češkoslovaškem, okoli 3 milijone ljudi, izgnana v Nemčijo in Avstrijo. V tem času je bilo na tisoče Nemcev pridržanih v zaporih in taboriščih ali na prisilnem delu. Poleti leta 1945 je bilo več pobojev. Po sovjetsko organiziranem referendumu Podkarpatja se to ni nikoli več vrnilo pod češkoslovaško oblast, ampak je leta 1946 postalo del Ukrajinske sovjetske socialistične republike kot [[Zakarpatska oblast]].

Češkoslovaška je najprej poskušala igrati vlogo mostu med zahodom in vzhodom, vendar je priljubljenost komunistične partije Češkoslovaške hitro naraščala na splošno razočaranje Zahoda, ker je prevladal predvojni münchenski sporazum in ugoden ljudski odnos do Sovjetske zveze pri osvobajanju Češkoslovaške. Na volitvah 1946 so komunisti dobili 38 % glasov in postali največja stranka v češkoslovaškem parlamentu. Oblikovali so koalicijsko vlado z drugimi strankami v narodni fronti in se hitro utrdili kot najmočnejši. Pomembna sprememba je prišla leta 1948 z državnim udarom komunistične partije. Komunistična ljudska milica je nadzorovala ključne kraje v Pragi, ustanovljena je bila enostrankarska vlada.
[[File:10 Soviet Invasion of Czechoslovakia - Flickr - The Central Intelligence Agency.jpg|thumb|Praška pomlad, politična liberalizacija komunističnega režima je bila ustavljena leta 1968, ko je Varšavski pakt napadel Češkoslovaško]]

Naslednjih 41 let je bila Češkoslovaška komunistična država v vzhodnem bloku. Za to obdobje je značilno zaostajanje za Zahodom v skoraj vsakem vidiku družbenega in gospodarskega razvoja. Komunistična vlada je v celoti nacionalizirala sredstva za proizvodnjo in vzpostavila plansko gospodarstvo. Gospodarstvo je v 1950-ih hitro raslo, vendar se je upočasnilo v 1960-ih in 1970-ih in stagniralo v 1980-tih. Politično ozračje je bilo zelo represivno, številna so bila zrežirana sojenja, nastalo je sto tisoč političnih zapornikov. Bolj odprt in strpen je postal režim v poznih 1960-ih, ki se je končal z vodstvom [[Aleksander Dubček|Aleksandra Dubčka]] v [[Praška pomlad|praški pomladi]] leta 1968, ko je poskusil ustvariti &quot;socializem s človeškim obrazom&quot; in morda celo uvesti politični pluralizem. To se je nasilno končalo z vpadom vseh držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], razen Romunije in Albanije, 21. avgusta 1968.

Začel se je krut program &quot;normaliziranja&quot;. Do leta 1989 je politična elita cenzurirala opozicijo. Disidenti so leta 1977 objavili ''Listino 77'' in prvi iz novega vala protestov so nastali leta 1988. Med letoma 1948 in 1989 je bilo več kot 250.000 Čehov in Slovakov zaprtih in več kot 400.000 izseljenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4388764.stm|title=Czech schools revisit communism|publisher=|accessdate=13 September 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Žametna revolucija in osvoboditev ===
{{glavni| Žametna revolucija }}
[[File:Havla 1989.jpg|thumbnail|right|Václav Havel, glavna osebnost žametne revolucije in poznejši prvi predsednik Češke republike izraža čast ranjenim v protestih]]
Novembra 1989 se je Češkoslovaška vrnila v liberalno demokracijo z mirno žametno revolucijo. Slovaška narodna prizadevanja so se okrepila in 1. januarja 1993 se je država mirno [[Razpad Češkoslovaške|razdelila]] v neodvisni Češko in [[Slovaška|Slovaško]]. Državi sta izvedli gospodarske reforme in privatizacijo zaradi ustvarjanja tržnega gospodarstva, kar je bilo zelo uspešno. Leta 2006 je Svetovna banka Češko priznala kot &quot;razvito državo&quot; in leta 2009 je bil češki narod po indeksu človekovega razvoja uvrščen kot narod &quot;z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja&quot;.&lt;ref name=&quot;hdi09&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2009_EN_Complete.pdf |title=Human Development Report 2009|work=UNDP.org |format=PDF |accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1991 je bila Češka, sprva kot del Češkoslovaške in od leta 1993 kot Češka, članica Višegrajske skupine in od leta 1995 članica OECD. Češka se je pridružila Natu 12. marca 1999 in Evropski uniji 1. maja 2004. 21. decembra 2007 se je Češka republika pridružila schengenskemu območju.

== Geografija ==
[[File:Národní park Podyjí Dyje Nationalpark Thayatal 2013 10 a.jpg|thumb|Narodni park Podijí je eden od štirih narodnih parkov na Češkem]]

Češka leži večinoma med zemljepisno širino 48° in 51° severno (majhno območje leži severno od 51°) in zemljepisno dolžino 12° in 19° vzhodno.

Češka pokrajina je izredno raznovrstna. Na zahodu je kotlina, ki jo odmakata reki [[Laba]] (češko ''Labe'') in [[Vltava]]. Večinoma je obdana s sredogorjem, kot so [[Krkonoši]] in [[Sudeti]]. Najvišja točka v državi je Snežka s 1602 m in je prav tukaj. Moravska je vzhodni del države in je tudi precej hribovita. Tu je pomembna predvsem reka [[Morava (reka)|Morava]], tu pa izvira tudi [[Odra]].

Vode iz čeških rek se stekajo prek [[porečje|porečij]] v [[povodje]] treh različnih morij: [[Severno morje]], [[Baltsko morje]] in [[Črno morje]]. Češka ima za 99 let v najemu Moldauhafen (tudi pristanišče Vltava), 30.000 kvadratnih metrov velik del pristanišča v sredini [[Hamburg]]a, kar je bilo dogovorjeno s 363. členom versajske pogodbe, da se je omogočil celinski državni prostor, kjer se blago, ki ga prevažajo po rekah, lahko prenese na morske ladje. Pogodba bo potekla leta 2028, ko naj bi bilo ozemlje vrnjeno Nemčiji.

[[Fitogeografija|Fitogeografsko]] Češka pripada srednjeevropski provinci v [[cirkumborealni geoelement|cirkumborealni regiji]], v [[borealni rastlínski pas|borealnem pasu]]. Po podatkih mednarodne organizacije '' World Wide Fund for Nature'' (WWF) se lahko ozemlje Češke razdeli v štiri [[ekoregija|ekoregije]]: zahodnoevropski listnati gozdovi, srednjeevropski mešani gozdovi, panonski mešani gozdovi in karpatski montanski gozdovi iglavcev.

Češka ima štiri [[narodni park|narodne parke]]. Najstarejši je [[Narodni park Krkonoši]], [[Narodni park Šumava]], ki sta tudi [[biosferni rezervat|biosferna rezervata]], [[Narodni park Podyjí]] in [[Narodni park Češka Švica]].

Tri zgodovinske dežele Češke republike (prej osrednje dežele Češke krone) se skoraj popolnoma skladajo s porečjem Labe in Vltave za Češko, porečjem Morave za Moravsko in porečja Odre za Češko Šlezijo.

=== Podnebje ===
[[File:Beskid Śląsko-Morawski - panorama 2-edit.jpg|thumb|500px|right|Moravsko-šlezijski Beskidi]]
Češka ima zmerno celinsko podnebje s toplimi poletji in hladnimi, oblačnimi in zasneženimi zimami. Temperaturna razlika med poletjem in zimo je razmeroma visoka zaradi neobalne geografske lege.&lt;ref&gt;R. Tolasz, ''Climate Atlas of the Czech Republic'', Czech Hydrometeorological Institute, Prague, 2007. ISBN 80-244-1626-3, graphs 1.5 and 1.6&lt;/ref&gt;

Na Češkem se temperature zelo razlikujejo, odvisno od nadmorske višine. V višjih legah se temperature nižajo in padavine povečujejo. Najbolj namočeno območje je Bílý potok ob gori Jizera (''Jizerské hory'') v regiji Liberec, najbolj suha regija je Louny na severozahodu Prage. Drug pomemben dejavnik je razprostranjenost gora, zato je podnebje precej raznovrstno.

 [[File:Kralicky-Sneznik-03.jpg|thumb|left|Gričevje Králický Sněžník]]
Na najvišjem vrhu Snežka (1602 m) je povprečna temperatura le –0,4&amp;nbsp;°C, medtem ko je v nižinah v južni Moravski regiji povprečna temperatura višja kot 10&amp;nbsp;°C. Praga ima podobno povprečno temperaturo, kar je  verjetno tudi zaradi vpliva urbanih dejavnikov.

Najhladnejši mesec je običajno januar, sledita februar in december. V teh mesecih je običajno sneg v gorah in včasih tudi v nižinah. Marca, aprila in maja temperatura navadno hitro narašča, zlasti aprila, ko se temperatura in vreme podnevi zelo razlikujeta. Za pomlad so značilne tudi visoke vode v rekah zaradi taljenja snega z občasnimi poplavami.

Najtoplejši mesec v letu je julij, nato avgust in junij. Povprečne poletne temperature so okoli 20&amp;nbsp;°C do 30&amp;nbsp;°C  višje kot pozimi. Za poletje so  značilni tudi dež in nevihte.
 [[File:Pevnost (Krkonoše).jpg|thumb|right|Narodni park Krkonoši]]

=== Okolje ===
Češka se uvršča na peto mesto kot najbolj okoljsko zavedna država na svetu po indeksu okoljskega učinka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://epi.yale.edu/epi/country-rankings|title=Country Rankings|date=25 January 2014|accessdate=29 January 2014|publisher=Yale|archive-date=2014-01-29|archive-url=https://archive.today/20140129142747/http://epi.yale.edu/epi/country-rankings|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
{{multiple image
 | align  = center
 | width1 = 250
 | image1 = CHKO+NP Czechia map (2011).png
 | alt1 = Map of protected areas
 | caption1 = Zemljevid zaščitenih območij Češke: narodni park (sivo) in druga zaščitena območja (zeleno)
 | width2 = 110
 | image2 = Bubo bubo 1 (Martin Mecnarowski).jpg
 | alt2 = Large owl with prey
 | caption2 = [[Velika uharica]] je zaščitena plenilka
 | image3 = Rys ostrovid2.jpg
 | alt3 = Cute cat
 | caption3 = [[Ris]] je bil po obsežnem lovu v preteklosti ponovno naseljen in zaščiten 
 | width3 = 236
}}
{{Clear}}

== Upravna delitev ==
[[Slika:Czech Republic, administrative divisions - de- - colored.svg|thumb|260px|Zemljevid čeških okrajev]]

Češka je upravno razdeljena na 13 [[okraji Češke|okrajev]] (češko ''kraj''), poseben status pa ima glavno mesto [[Praga]]:

* [[Južnočeški okraj]] (''Jihočeský kraj'')
* [[Južnomoravski okraj]] (''Jihomoravský kraj'')
* [[Karlovarski okraj]] (''Karlovarský kraj'')
* [[Kralovehraški okraj]] (''Královéhradecký kraj'')
* [[Libereški okraj]] (''Liberecký kraj'')
* [[Moravsko-šlezijski okraj]] (''Moravskoslezský kraj'')
* [[Olomuški okraj]] (''Olomoucký kraj'')
* [[Osrednječeški okraj]] (''Středočeský kraj'')
* [[Pardubiški okraj]] (''Pardubický kraj'')
* [[Plzenski okraj]] (''Plzeňský kraj'')
* [[Praga]] (''Praha'')
* [[Usteški okraj]] (''Ústecký kraj'')
* [[Visočinski okraj]] (''Kraj Vysočina'')
* [[Zlinski okraj]] (''Zlínský kraj'')

Okraji se nadalje delijo na okrožja (''okres''), ta pa na občine. Večino pristojnosti v upravnih zadevah imajo okraji in občine. Okraji se za potrebe izvajanja kohezijske politike Evropske unije združujejo v kohezijske regije (NUTS 2).&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Czech Republic 2004 |year=2004 |publisher=OECD Publishing |doi=10.1787/9789264106413-en}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:Schengenzone.svg|thumb|left|Češka je del enotnega trga EU in schengenskega prostora]]
[[File:SkodaSuperbII.jpg|thumb|Škoda Auto je eden  največjih proizvajalcev avtomobilov v srednji Evropi. Leta 2014 je prodala rekordno število 1.037.000 avtomobilov in predvideva dvojno prodajo do leta 2018 (slika Škoda Superb)]]
Češka ima razvito gospodarstvo&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/czech-republic/getting-to-know-czech-republic/|title=Getting to know Czech Republic|author=www.mccanndigital.cz|publisher=|accessdate=13 September 2014|archive-date=2014-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140719090840/http://www.czech.cz/en/czech-republic/getting-to-know-czech-republic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z visokimi prihodki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20421402~pagePK:64133150~piPK:64133175~theSitePK:239419,00.html#High_income |title=World Bank 2007 |publisher=Web.worldbank.org |accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt; na prebivalca z BDP, ki je 87 % povprečja Evropske unije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&amp;init=1&amp;language=en&amp;pcode=tec00114&amp;plugin=1|title=GDP per capita in PPS|publisher=Eurostat|accessdate=16 June 2015}}&lt;/ref&gt; Je ena najstabilnejših in uspešnejših pokomunističnih držav. Pred izbruhom nedavne svetovne gospodarske krize je imela nad 6 % letno rast v treh letih. K rasti prispeva izvoz v Evropsko unijo, še posebej v Nemčijo, in tuje naložbe, oživlja pa tudi domače povpraševanje.

Večina gospodarstva je bila privatizirana, vključno z bankami in telekomunikacijami. Raziskava v sodelovanju s češko gospodarsko zvezo 2009 je pokazala, da daje večina čeških ekonomistov prednost nadaljevanju liberalizacije v večini sektorjev gospodarstva.

Država je članica [[Schengensko območje|schengenskega območja]] od 1. maja 2004, ob odpravljeni mejni kontroli je popolnoma odprla svoje meje z vsemi svojimi sosedami (Nemčija, Avstrija, Poljska in Slovaška) 21. decembra 2007. Češka je postala članica Svetovne trgovinske organizacije 1. januarja 1995. Leta 2012 je izvozila skoraj 80 % v druge države članice Evropske unije, uvozila pa več kot 65 % iz njih.

Do leta 2050 bo Češka postala 49. največje gospodarstvo na svetu z BDP 342 milijard ameriških dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.businessinsider.com/these-economies-will-dominate-the-world-in-2050-2012-1?op=1|title=These Economies Will Dominate The World In 2050|publisher=Business Insider}}&lt;/ref&gt;
Monetarno politiko izvaja Češka narodna banka, katere neodvisnost je zagotovljena z ustavo. Uradna valuta je češka krona in je imela plavajoč tečaj do 7. 11. 2013, ko je centralna banka začasno fiksirala devizni tečaj na 27 kron za evro v okviru boja proti deflaciji. Ko se je pridružila EU, se je Češka zavezala, da sprejme evro, vendar datum sprejetja ni bil določen.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, ki jih usklajuje OECD, uvršča češki izobraževalni sistem kot 15. najboljši na svetu, višje od povprečja OECD. Češka se je leta 2015 uvrstila na 24. mesto po indeksu ekonomske svobode.

Vodilna češka podjetja so Škoda Auto (avtomobili), Škoda Transport (tramvaj, trolejbus, metro), Tatra (tretji najstarejši izdelovalec avtomobilov na svetu), Karosa (avtobusi), Aero Vodochody (letala) in Jawa Motors (motorna kolesa).

Novembra 2015 je rast češkega BDP znašala 4,5 %, kar uvršča češko gospodarstvo na najvišjo stopnjo rasti v Evropi takoj za Nemčijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6931690/3-31072015-AP-EN.pdf/253d49f9-12e3-4b10-b5d6-038c224c0d1c|title=Euro area unemployment rate at 11.1% EU28 at 9.6%|publisher=Eurostat|accessdate=17 August 2015}}&lt;/ref&gt;.

=== Energija ===
[[File:Nuclear.power.plant.Dukovany.jpg|thumb|Jedrska elektrarna Dukovany]]
Proizvodnja češke elektrike presega porabo za približno 10 TWh letno in jo izvažajo. Jedrska energija zagotavlja približno 30 odstotkov celotnih potreb električne energije, njihov delež pa naj bi se povečal na 40 odstotkov. V letu 2005 so 65,4 odstotka električne energije pridobili v termoelektrarnah (predvsem na premog), 30 odstotkov v jedrskih elektrarnah in 4,6 odstotka iz obnovljivih virov, vključno z vodno energijo. Največja češka nuklearka je [[Jedrska elektrarna Temelín|Temelin]], druga pa [[Jedrska elektrarna Dukovany|Dukovany]].

Češka je zmanjšala svojo odvisnost od zelo nizke kakovosti rjavega premoga kot vira energije. Zemeljski plin kupujejo pri ruskem Gazpromu, kar je približno tri četrtine domače porabe, in pri norveški družbi, kar je večina preostale četrtine. Ruski plin uvažajo prek Ukrajine (Druzhba pipeline), norveški plin pa skozi Nemčijo. Južna Moravska ima malo nahajališč nafte in plina.

=== Prometna infrastruktura ===
[[File:Grygov, nádraží, jednotka 680.002.jpg|thumb|left|Češko železniško omrežje je večinoma elektrificirano in je med najgostejšim v Evropi]]
Letališče Václava Havla v Pragi je glavno mednarodno letališče v državi. V letu 2010 je z njega odletelo 11,6 milijona potnikov, zaradi česar je peto najprometnejše letališče v srednji in vzhodni Evropi. V celoti ima Češka 46 letališč s tlakovano vzletno-pristajalno stezo, od tega šest zagotavlja mednarodne prevoze: Brno, Karlovi Vari, Mošnov (blizu Ostrave), Pardubice, Praga in Kunovice (blizu kraja Uherské Hradiště).

Češke železnice (''České Dráhy'') prepeljejo približno 180 milijonov potnikov letno. ČD Cargo je peti največji upravljavec železniškega tovornega prometa v Evropski uniji. Z 9505&amp;nbsp;km prog je češko eno najgostejših železniških omrežij v Evropi. 2926&amp;nbsp;km je elektrificiranih, 7617&amp;nbsp;km je enotirnih in 1866&amp;nbsp;km dvo- in večtirnih prog. Leta 2006 so uvedli nove italijanske nagibne vlake pendolino ČD, razred 680. Dosegli so hitrost 237&amp;nbsp;km/h, kar je nov češki hitrostni rekord.

Cestno omrežje obsega 55.653&amp;nbsp;km. Imajo 775,8&amp;nbsp;km avtocest in 439,1&amp;nbsp;km hitrih cest.

=== Turizem ===
[[File:Night view of the Castle and Charles Bridge, Prague - 8034.jpg|thumb|Praga je med najbolj obiskanimi mesti v Evropi]]
Češka dobi precej prihodka od [[turizem|turizma]]. Praga je peto najbolj obiskano mesto v Evropi po Londonu, Parizu, Carigradu in Rimu.&lt;ref name=&quot;Bremner 2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://blog.euromonitor.com/2015/01/top-100-city-destinations-ranking.html|title=Top 100 City Destinations Ranking|publisher=Euromonitor International |first=Caroline |last=Bremner |year=2015|accessdate=9 February 2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je skupni zaslužek od turizma dosegel 118 milijard čeških kron, kar je 5,5 % BDP in 9 % skupnih prihodkov od izvoza. Industrija zaposluje več kot 110.000 ljudi, več kot 1 % prebivalstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.czechtourism.com/index.php?show=001006&amp;lang=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070328141615/http://www.czechtourism.com/index.php?show=001006&amp;lang=3|archivedate=28 March 2007|title=Promotion Strategy of the Czech Republic in 2004–2010|accessdate=19 December 2006|publisher=Czech Tourism}}&lt;/ref&gt; Ugled države je zmanjšan zaradi vodnikov in poročil turistov, ki niso zadovoljni s taksisti, in težav z žeparji, predvsem v Pragi. Od leta 2005 se je praški župan Pavel Bém trudil za izboljšavo, sicer pa je Praga varno mesto. Tudi Češka kot celota ima na splošno nizko stopnjo kriminala.
[[File:Karlstejn.jpg|thumb|left|Srednjeveški grad, kot je Karlštejn, so češke znamenitosti]]

Imajo več središč z razvito turistično dejavnostjo. Zdraviliška mesta, kot so [[Karlovi Vari]], Marianske Lazne in Františkovy Lazne in Jachymov, so še posebej priljubljene počitniške točke. Arhitekturna dediščina je zelo pomembna. Imajo veliko gradov in dvorcev iz različnih zgodovinskih obdobij ([[grad Karlštejn]], [[Český Krumlov]] in območje [[Lednice-Valtice]]). Češka ima 12 [[stolnica|stolnic]] in 15 cerkva, ki jih je papež povzdignil v [[bazilika|bazilike]], samostani, številne sodobne in starodavne cerkve – na primer [[Cerkev svetega Janeza Nepomuka, Zelená Hora]] je na [[Unescova svetovna dediščina|seznamu svetovne kulturne dediščine]]. Zunaj mest privabljajo območja, kot so [[Češki raj]], [[Šumava]] in gorovje [[Krkonoši]], za tiste, ki iščejo udejstvovanje na prostem.

Država je znana tudi po svojih različnih muzejih. Znani so po lutkarstvu in marionetah s številnimi lutkovnimi festivali po vsej državi.

Češka ima vrsto festivalov [[pivo|piva]], tudi Češki festival piva (največji češki festival piva, ki traja običajno 17 dni in je vsako leto v mesecu maju v Pragi), Plzner Fest (vsako leto v avgustu v [[Plzen|Plznu]]), Olomuški festival piva (v [[Olomuc]]u) ali festival v [[Češke Budejovice|Čeških Budejovicah]].

== Demografija ==
{|class=&quot;infobox&quot; style=&quot;text-align:center; width:97%; margin-right:10px; font-size:90%&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; colspan=&quot;11&quot;|
|-
!rowspan=23 width:150|&lt;br /&gt;
[[File:Hradschin Prag.jpg|165px|Prague]]&lt;br /&gt;[[Praga]]&lt;br /&gt;
[[File:Výhled ze Staré radnice na Petrov.jpg|165px|Brno]]&lt;br /&gt;[[Brno]]&lt;br /&gt;
[[File:Ostrava, pohled z Nové radnice 2.jpg|165px|Ostrava]]&lt;br /&gt;[[Ostrava]]&lt;br /&gt;
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|vrstni red
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|mesto
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|okraj
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|število prebivalcev&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2011 census|url=http://www.scitani.cz/csu/2013edicniplan.nsf/p/12000-13|publisher=Český statistický úřad|language=cs|accessdate=2015-01-01|archive-date=2014-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113175413/http://www.scitani.cz/csu/2013edicniplan.nsf/p/12000-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|metropolitansko območje
!rowspan=23 width:150|{{navbar|Largest cities of the Czech Republic|plain=1}}
[[File:Vánoční Plzeň, katedrála sv. Bartoloměje , pohled z věže 01.jpg|165px|Plzeň]]&lt;br /&gt;[[Plzen]]&lt;br /&gt;
[[File:Liberec Rathaus Aussicht.JPG|165px|Liberec]]&lt;br /&gt;[[Liberec]]&lt;br /&gt;
[[File:Olomouc - view.jpg|border|165px|Olomouc]]&lt;br /&gt;[[Olomuc]]&lt;br /&gt;
|
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|1|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Praga]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Praga, glavno mesto||1.259.079||2.300.000
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|2|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Brno]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Južnomoravski okraj|Južnomoravski]]||377.440||729.510
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|3|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Ostrava]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijski]]||294.200||1.164.328
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|4|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Plzen]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Plzenski okraj|Plzenski]]||169.033||380.000
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|5|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Liberec]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Libereški okraj|Libereški]]||102.562||270.000
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|6|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Olomuc]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Olomuški okraj|Olomuški]]||99.806||480.000&lt;ref&gt;Nařízení vlády č. 212/1997, [http://aplikace.mvcr.cz/sbirka-zakonu/ViewFile.aspx?type=c&amp;id=3066 kterým se vyhlašuje závazná část územního plánu velkého územního celku Olomoucké aglomerace]&lt;/ref&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|7|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Usti nad Labem]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Usteški okraj|Usteški]]||93.409||243.878
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|8|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Češke Budejovice]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Južnočeški okraj|Južnočeški]]||93.285||190.000&lt;ref&gt;Územní plán velkého územního celku ČESKOBUDĚJOVICKÉ SÍDELNÍ AGLOMERACE, [http://up.kraj-jihocesky.cz/files/up_vuc_cbsra%5B1%5D.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;
|
|-

| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|9|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Hradec Kralove]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Kralovehraški okraj|Kralovehraški]]||92.808||-
|-

| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|10|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Pardubice]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Pardubiški okraj|Pardubiški]]||89.693||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|11|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Zlín]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Zlinski okraj|Zlinski]]||75,112||450 000
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|12|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Havirov]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Moravsko-Šlezijski||75.049||-
|-

| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|13|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Kladno]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Osrednječeški okraj|Osrednječeški]]||68.552||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|14|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Most (okrožje)|Most]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Usteški||67.089||95.316
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|15|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Opava]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Moravsko-šlezijski||57.772||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|16|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Fridek-Místek]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; | Moravsko-šlezijski ||56.945||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|17|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Karvina]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; | Moravsko-šlezijski ||55.985||-
|-

| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|18|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Jihlava]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Visočinski okraj|Visočinski]]||50.521||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|19|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Teplice]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Usteški||50.079||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|20|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Dečin]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; | Usteški ||49.833||-
|-

| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|
|}
[[Slika:Praha_1989-11-25,_Letná,_dav_(01).jpg|sličica|Žametna revolucija v Pragi leta 1989]]

Po prvih rezultatih popisa 2011 se je večina prebivalcev na Češkem opredelila za Čehe (63,7 %), Moravce (4,9 %), Slovake (1,4 %), Poljake (0,4 %), Nemce (0,2 %) in Šlezijce (0,1 %). Pri »državljanstvu«, neobvezna opredelitev, precej ljudi pusti polje prazno (26,0 %). Po nekaterih ocenah živi na Češkem okoli 250.000 Romov.&lt;ref&gt;[http://notes2.czso.cz/cz/sldb2011/cd_sldb2011_11_12/index_html_files/PVCR062.pdf První předběžné výsledky Sčítání lidu, domů a bytů 2011: Obyvatelstvo podle národnosti podle krajů]. (PDF) . Retrieved on 12 August 2012.&lt;/ref&gt;

Septembra 2013 je v državi živelo 437.581 tujcev, največ je bilo Ukrajincev (106.714), Slovakov (89.273), Vietnamcev (61.102), Rusov (32.828), Poljakov (19.378 ), Nemcev (18.099), Bolgarov (8837), Američanov (6695), Romunov (6425), Moldavcev (5860), Kitajcev (5427), Britancev (5413), Mongolov (5308), Kazahstancev (4850) in Belorusov (4562).&lt;ref name=&quot;czso.cz&quot;&gt;[http://www.czso.cz/csu/cizinci.nsf/t/7800512362/$File/c01t01.pdf Foreigners by type of residence, sex and citizenship] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150903213530/http://www.czso.cz/csu/cizinci.nsf/t/7800512362/$File/c01t01.pdf |date=2015-09-03 }}, ''Czech Statistical Office'', 30 September 2013&lt;/ref&gt;

Judovsko prebivalstvo Češke in Moravske, po popisu leta 1930 je bilo 118.000 ljudi, je nacistična Nemčija skoraj uničila v obdobju [[holokavst]]a. Leta 2005 je na Češkem živelo okoli 4000 Judov.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.radio.cz/en/article/118537 PM Fischer visits Israel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090725075412/http://www.radio.cz/en/article/118537 |date=2009-07-25 }}&quot;. Radio Prague. 22 July 2009.&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
=== Arhitektura ===
Najzgodnejše ohranjene kamnite stavbe na Češkem in Moravskem so iz obdobja pokristjanjevanja 9. in 10. stoletja. Od srednjega veka so na Češkem uporabljali take arhitekturne sloge kot večina zahodne in srednje Evrope. Najstarejše še vedno stoječe cerkve so bile zgrajene v [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu. V 13. stoletju so jih zamenjale v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu. V 14. stoletju je cesar Karel IV. povabil na  svoj dvor v Prago nadarjena arhitekta iz Francije in Nemčije, Matijo iz Arrasa in [[Peter Parler|Petra Parlerja]]. V srednjem veku je bilo veliko gradov utrjenih, zgradila sta jih kralj in aristokracija, pa tudi mnogo [[samostan]]ov. Med husitskimi vojnami so bili mnogi poškodovani ali uničeni.

 [[File:Letohrádek královny Anny by Crazyspeak (2).jpg|thumb|left|Kraljeva poletna palača v Pragi velja za najčistejšo renesančno arhitekturo zunaj Italije&lt;ref name=guide&gt;{{navedi knjigo|title=Prague : City Guidebook|date=2000|publisher=Kartografie|location=Prague|isbn=80-7011-597-1|page=40|edition=1.}}&lt;/ref&gt;]]
[[Renesančna arhitektura|Renesančni]] slog je prodrl v Češko krono v poznem 15. stoletju, ko se je starejši gotski slog začel počasi mešati z renesančnimi prvinami (arhitekta Matej Rejsek, Benedikt Rejt). Izjemen primer čiste renesančne arhitekture na Češkem je Kraljeva poletna palača, ki je bila v novoustanovljenem vrtu [[Praški grad|praškega gradu]]. Dokaze o splošnem sprejemu renesanse na Češkem, ki vključuje množičen prihod italijanskih arhitektov, je mogoče najti v prostornih gradovih z elegantnimi arkadnimi dvorišči in geometrijsko urejenimi vrtovi.&lt;ref name=architecture&gt;{{navedi splet|title=History of Czech Architecture|url=http://eu2009.cz/en/czech-republic/architecture-and-design/history/history-of-czech-architecture-2461/|website=eu2009.cz|publisher=Czech Presidency of the European Union|accessdate=20 July 2015|archive-date=2015-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20151015211407/http://eu2009.cz/en/czech-republic/architecture-and-design/history/history-of-czech-architecture-2461/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poudarek je bil na udobju, prav tako so se pojavile zgradbe, namenjene zabavi.&lt;ref name=czecharchitecture&gt;{{navedi splet|title=The History of Architecture|url=http://www.czech.cz/en/66608-the-history-of-architecture|website=www.czech.cz|accessdate=18 August 2015|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923212429/http://www.czech.cz/en/66608-the-history-of-architecture|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[File:Věž a kupole kostela sv. Mikuláše na Malé Straně v Praze.jpg|thumb|Cerkev svetega Nikolaja, Mala strana v Pragi, je primer češkega baroka]]
V 17. stoletju se je po Češki kroni razširil [[Baročna arhitektura|baročni]] slog. Izjemni so arhitekturni projekti češkega plemiča in cesarskega vrhovnega poveljnika Albrechta von Wallensteina iz 1620-ih. Njegova arhitekta Andrea Spezza in Giovanni Pieroni sta ustvarjala po najnovejši italijanski modi in bila hkrati zelo inovativna. Češka baročna arhitektura je enkraten del evropske, zahvaljujoč obsežni kulturni dediščini. V prvi tretjini 18. stoletja so bile češke dežele vodilna umetnostna središča baročnega sloga. Na Češkem je bil končan razvoj radikalnega baročnega sloga, ki sta ga v Italiji ustvarila [[Francesco Borromini]] in [[Guarino Guarini]] na zelo izviren način. Glavni arhitekti češkega baroka so [[Jean-Baptiste Mathey]], [[František Maxmilián Kaňka]], [[Krištof Dientzenhofer]] in njegov sin Kilian Ignac Dientzenhofer.

[[File:Church of St John of Nepomuk at Zelená hora CZ.jpg|thumb|left|Romarska cerkev svetega Nepomuka, Jan Blažej Santini-Aichel]]
V 18. stoletju je Češka izoblikovala arhitekturno posebnost – ''baročno-gotski slog'', sintezo gotskih in baročnih elementov. To ni bila preprosta vrnitev h gotiki, temveč izvirna baročna preobrazba. Glavni predstavnik in inovator tega sloga je bil [[Jan Blažej Santini-Aichel]], ki je uporabljal ta slog pri obnovi srednjeveških samostanskih stavb.

V 19. stoletju so bili pri češki monarhiji v arhitekturi zelo priljubljeni neoromanski, neogotski in neorenesančni slog. Mnoge cerkve so bile obnovljene po domnevno srednjeveški podobi in pa tudi številne nove stavbe so bile zgrajene v neoromanskem, neogotskem in neorenesančnem slogu. Na prelomu 19. in 20. stoletja se je pojavil na Češkem nov umetniški slog – [[art nouveau]]. Najbolj znani predstavniki Češke [[Secesija (obdobje)|secesijske]] arhitekture so [[Osvald Polivka]], ki je oblikoval mestno hišo v Pragi, [[Josef Fanta]], arhitekt glavne železniške postaje v Pragi, in [[Jan Kotěra]].

Češka je k svetovni arhitekturni dediščini prispevala nenavaden slog. Češki arhitekti so poskušali prenesti [[kubizem]] iz slikarstva in kiparstva v arhitekturo. V prvih letih neodvisne Češkoslovaške (po letu 1918) se je začel poseben češki arhitekturni slog, ki se imenuje &quot;rondokubizem&quot;. Skupaj s predvojno češko kubistično arhitekturo je neprimerljiv v svetu. Prvi češkoslovaški predsednik T. G. Masaryk je povabil vidnega slovenskega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] v Prago. Posodobil je grad in zgradil nekaj drugih stavb. Med svetovnima vojnama je bil [[funkcionalizem]] s svojimi treznimi, naprednimi oblikami glavni arhitekturni slog v novoustanovljeni Češkoslovaški republiki. V mestu [[Brno]] je ohranjeno eno najveličastnejših funkcionalističnih del, to je vila Tugendhat, ki jo je zasnoval arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Najpomembnejši češki arhitekti iz tega obdobja so Adolf Loos, Pavel Janák in Josef Gočár.

 [[File:PG07ME957 edit.jpg|thumb|right|''Plešoča hiša'' v Pragi]]
Po drugi svetovni vojni in komunističnem državnem udaru leta 1948 je bila umetnost na Češkoslovaškem pod močnim sovjetskim vplivom. Hotel International v Pragi je briljanten primer tako imenovanega [[socialistični realizem|socialističnega realizma]], stalinističnega umetniškega sloga 1950. Češkoslovaška avantgardna umetniška gibanja, znana kot ''bruseljski slog'' (imenovan po [[bruselj]]ski [[Svetovna razstava|svetovni razstavi]] Expo 58), so postala priljubljena v obdobju politične liberalizacije na Češkoslovaškem v 1960-tih.

Tudi danes Češka spremlja večino sodobnih smeri mednarodne arhitekture. To potrjujejo številni projekti svetovno priznanih arhitektov ([[Frank Gehry]], [[Jean Nouvel]], [[Ricardo Bofill]] in [[John Pawson]]). Dela nekaterih sodobnih čeških arhitektov je mogoče najti po vsem svetu (Eva Jiřičná, Jan Kaplický).&lt;ref name=kotalik&gt;{{navedi knjigo|last=Kotalík|first=Jiří|title=Architektura barokní|year=2002|publisher=Správa Pražského hradu a DaDa|location=Praha|isbn=80-86161-38-2|page=13|edition=Deset století architektury|language=cs}}&lt;/ref&gt;

=== Unescova dediščina na Češkem ===
{{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki}}
Češka ima na Unescovem seznamu 12 lokacij:&lt;ref&gt;[http://whc.unesco.org/en/statesparties/cz Češka]&lt;/ref&gt;
* [[Grad Kroměříž|vrtovi in grad Kroměříž]] (1998) so, kjer je bila včasih plitvina čez reko Moravo ob vznožju gorovja Hriby, ki se dviga nad osrednjim delom Moravske. Grad je dobro ohranjen primer evropskega baročnega knežjega prebivališča in njegovih vrtov;
* zgodovinsko središče [[Český Krumlov]] (1992); na bregovih reke Vltave; mesto so zgradili okoli gradu iz 13. stoletja z gotskimi, renesančnimi in baročnimi elementi. Je izjemen primer majhnega osrednjega evropskega srednjeveškega mesta, katerega arhitekturna dediščina je ostala nedotaknjena, zahvaljujoč mirnemu razvoju več kot pet stoletij;
* zgodovinsko središče [[Praga|Prage]] (1992); zgrajeno med 11. in 18. stoletjem, Staro mesto, Mala strana in Novo mesto govorijo o velikem arhitekturnem in kulturnem vplivu, ki ga to mesto uživa že od srednjega veka. Številni veličastni spomeniki, kot so grad [[Hradčani]], [[stolnica svetega Vida, Praga|stolnica svetega Vida]], [[Karlov most]] in številne cerkve in palače, zgrajene večinoma v 14. stoletju, ko je vladal sveti rimski cesar Karel IV.;
* zgodovinsko središče [[Telč]] (1992); hiše, ki stojijo na vrhu hriba, so bile prvotno lesene. Po požaru v poznem 14. stoletju so mesto obnovili v kamnu, obdano z obzidjem in  okrepljeno z mrežo umetnih ribnikov. Mestni gotski grad je bil obnovljen v visokem gotskem slogu v poznem 15. stoletju;
* zgodovinska vas [[Holašovice]] (1998) je popoln in dobro ohranjen primer tradicionalne srednjeevropske vasi. Imajo veliko izjemnih ljudskih stavb v slogu, znanem kot ''južnočeški ljudski barok'' iz 18. in 19. stoletja, ki ohranja tloris iz srednjega veka;
* [[steber svete Trojice v Olomucu]] (2000) je bil postavljen v zgodnjih letih 18. stoletja, je najizrazitejši spomenik posebne vrste za srednjo Evropo. V značilnem regionalnem slogu, znanem kot olomuški barok, se dviga do višine 35 m. Okrašen je z več lepimi verskimi skulpturami in je  delo uglednega moravskega umetnika Ondreja Zahnerja;
* judovska četrt in [[Bazilika svetega Prokopa, Trebič|bazilika svetega Prokopa]] v [[Třebíč]]u (2003); judovska četrt, staro judovsko pokopališče in bazilika svetega Prokopa v Trebiču so opomniki sobivanja judovske in krščanske kulture od srednjega veka do 20. stoletja. Judovska četrt priča o različnih vidikih življenja te skupnosti. Bazilika svetega Prokopa, zgrajena kot del benediktinskega samostana v začetku 13. stoletja, je izjemen primer vpliva zahodne evropske arhitekturne dediščine v tej regiji;
* [[Kutná Hora]]: zgodovinsko središče mesta s [[Cerkev svete Barbare, Kutná Hora|cerkvijo svete Barbare]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kutná Hora|cerkvijo Marijinega vnebovzetja]] Sedlec (1995); Kutna Gora se je razvila kot posledica izkoriščanja rudnikov srebra. V 14. stoletju je postala kraljevsko mesto, obdarjena s spomeniki, ki simbolizirajo njeno blaginjo. Cerkev svete Barbare, dragulj pozne gotike, in Marijina cerkev v Sedlcu, ki je bila obnovljena v skladu z baročnim okusom zgodnjega 18. stoletja, sta vplivali na arhitekturo srednje Evrope. Te mojstrovine so danes del dobro ohranjenega srednjeveškega urbanega tkiva z nekaterimi posebej finimi zasebnimi zgradbami;
* [[kulturna krajina Lednice-Valtice]] (1996); med 17. in 20. stoletjem je vladajoči vojvoda Lihtenštajn preoblikoval svoje posesti na južnem Moravskem v osupljivo pokrajino z baročno arhitekturo (v glavnem delo Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha) ter klasičnim in neogotskim slogom gradov Lednice in Valtice s podeželsko krajinsko arhitekturo po angleških romantičnih načelih. Na 200&amp;nbsp;km² je ena največjih umetnih pokrajin v Evropi;
* [[grad Litomyšl]] (1999); prvotno renesančno arkadni grad, vrsta je bila najprej razvita v Italiji, nato pa sprejeta in močno razvita v srednji Evropi v 16. stoletju. Njegova oblika in okrasje sta še posebej fina, tudi s poznejšimi visoko baročnimi vlogami, dodanimi v 18. stoletju. Ohranja nedotaknjen spekter pomožnih stavb, povezanih s plemiškim prebivališčem te vrste;
* romarska [[cerkev svetega Janeza Nepomuka, Zelena gora]] (1994); zgrajena je bila v čast svetega Janeza Nepomuka na Zeleni gori, nedaleč od [[Žďár nad Sázavou|Ždarja]] na Moravskem. Zgrajena je bila v začetku 18. stoletja po tlorisu v obliki zvezde in je najbolj nenavadno delo velikega arhitekta Jana Blazeja Santinija, katerega zelo izviren slog spada med neogotiko in barok;
* [[Tugendhatova vila, Brno|Tugendhatova vila]] v Brnu (2001); zasnoval jo je arhitekt Mies van der Rohe in je izjemen primer mednarodnega sloga v sodobnem gibanju v arhitekturi, kot se je razvil v Evropi leta 1920. Njegova posebna vrednost je uporaba inovativnih prostorskih in estetskih konceptov, ki želijo zadovoljiti nove potrebe življenjskega sloga z izkoriščanjem možnosti, ki jih ponuja sodobna industrijska proizvodnja.

=== Literatura ===
{{glavni|Češka literatura}}
[[File:Kafka portrait.jpg|thumb|left|170px|Franz Kafka]]
Češka literatura je literatura, ki so jo Čehi napisali večinoma v češkem jeziku, čeprav so uporabljali tudi druge jezike, kot so starocerkvena slovanščina, latinščina ali nemščina.

Vplivni češki avtorji, ki so pisali v latinščini, so Kuzma iz Prage († 1125), Peter Žitavski († 1339), Jan Hus († 1415), Bohuslav Hasištejnski iz Lobkovic (1461–1510), Jan Dubravius (1486–1553), Tadeáš Hájek (1525-1600), Jan Kampánus Vodňanský ([[Johannes Vodnianus Campanus]]) (1572–1622) in Bohuslav Balbín (1621–1688). V poznem 13. stoletju je bil kraljevi dvor v Pragi eno od središč nemških dvorskih pesmi (''Minnesang''). Najbolj znano češko srednjeveško delo v nemškem jeziku je ''Orač češki'' (''Der Ackermann aus Böhmen''), ki ga je okoli 1401 napisal Johannes von Tepl. Razcvet češko-nemške literature je mogoče videti v prvi polovici 20. stoletja. Iz tega časa so znani [[Franz Kafka]], [[Max Brod]], [[Franz Werfel]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Egon Erwin Kisch]] in drugi.

Prevodi [[Sveto pismo|biblije]] so igrali pomembno vlogo pri razvoju češke literature in standardnega češkega jezika. Najstarejši češki prevod [[psalm]]ov je nastal v poznem 13. stoletju in prvi češki prevod celotnega svetega pisma je bil končan okoli 1360. Prvo popolno, natisnjeno sveto pismo v češčini je bilo objavljen 1488 (''Praška biblija''). Prvi popoln češki prevod svetega pisma iz izvirnih jezikov je bil objavljen med 1579 in 1593 in je znan kot ''Bible kralická.''
Literaturo v češčini lahko razdelimo na več glavnih časovnih obdobij: srednjeveško (Kronika Dalimil), husitsko obdobje (Tomáš Štítný ze Štítného, Jan Hus, Petr Chelčický), renesančni humanizem (Henri mlajši Podebradi, Luka iz Prage, Vaclav Hajek, Jan Blahoslav, Daniel Adam iz Veleslavína), baročno obdobje (John Amos Comenius, Adam Václav Michna iz Otradovic, Bedřich Bridel, Jan František Beckovský), razsvetljenstvo in češko prebujanje v 19. stoletju (Václav Matěj Kramerius, Karel Hynek Mácha, Karel Jaromír Erben, Karel Havlíček Borovský, Božena Nemcova, Jan Neruda, Alois Jirásek), avantgarda iz časa med obema vojnama ([[Karel Čapek]], [[Jaroslav Hašek]], Vítězslav Nezval, Jaroslav Seifert, Bohuslav Reynek), leta pod komunizmom in praška pomlad (Josef Škvorecký, Bohumil Hrabal, Milan Kundera, Arnošt Lustig, [[Václav Havel]]) in literatura pokomunistične Češke (Ivan Martin Jirous).

[[Jaroslav Seifert]] je bil edini češki [[pisatelj]], ki je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]]. Slavni protivojni roman, komedija ''Dobri vojak Švejk'', Jaroslava Haška je največkrat prevedena češka knjiga v zgodovini. Upodobil ga je Karel Steklý v dveh barvnih filmih v letih 1956 in 1957.

Češka literatura in kultura sta igrali pomembno vlogo, ko so bili Čehi politično zatirani. V začetku 19. stoletja in nato ponovno leta 1960 so Čehi uporabljali kulturno in literarno prizadevanje za politično svobodo,  ustanovitev samozavestnega, politično ozaveščenega naroda.

=== Glasba ===
[[File:Dvorak1.jpg|thumb|upright|Antonin Dvoržak]]
Češka glasbena tradicija je nastala iz prvih cerkvenih hvalnic, katerih prvi dokazi so iz preloma 10. in 11. stoletja. Prvi veliki deli češke glasbe sta dva korala, ki sta imela vlogo himne ''Hospodine pomiluj ny'' (Gospod, usmili se nas) iz okoli leta 1050, nedvomno najstarejša in najbolj zvesto ohranjena priljubljena duhovna pesem, ki je preživela do danes, in himna ''Svatý Václave'' (sveti Vaclav) ali koral ''Sveti Vaclav'' iz okoli 1250.&lt;ref&gt;The chronicles of Beneš Krabice of Veitmil - the hymn &quot;Svatý Václave&quot; mentioned there as old and well-known in the end of the 13th century [http://www.clavmon.cz/clavis/FRRB/chronica/CRONICA%20ECCLESIAE%20PRAGENSIS.htm]&lt;/ref&gt; Njune korenine je mogoče najti že v 12. stoletju in še danes sta med najbolj priljubljenimi verskimi pesmimi. Leta 1918, na začetku češkoslovaške države, je bila pesem obravnavana kot ena od izbir za državno himno. Avtorstvo himne ''Gospod, usmili se nas'' je pripisano nekemu zgodovinarju svetemu Adalbertu iz Prage (sveti Vojteh), [[škof]] v Pragi, ki je živel med 956 in 997.&lt;ref&gt;Dějiny české hudby v obrazech (History of Czech music in pictures); in Czech&lt;/ref&gt;

[[File:Prague Municipal Smetana Hall.jpg|thumb|150px|left|Smetanova dvorana v Pragi]]
Bogastvo glasbene kulture na Češkem je v dolgem obdobju visoke kulture klasične glasbene tradicije v vseh zgodovinskih obdobjih, zlasti v baroku, klasicizmu, romantiki, sodobni klasični glasbi in tradicionalni ljudski glasbi Češke, Moravske in Šlezije. Od zgodnjih obdobij so bili češki glasbeniki in skladatelji pogosto pod vplivom pristne ljudske glasbe (npr. polka, ki je nastala na Češkem). Med najopaznejšimi so [[Adam Michna]], [[Jan Dismas Zelenka]], [[Johann Stamitz|Jan Václav Antonín Stamic]], [[Jiří Antonín Benda]], [[Johann Baptist Vanhal|Jan Křtitel Vaňhal]], [[Josef Mysliveček]], [[Anton Reicha]], [[Bedřich Smetana]], [[Antonín Dvořák]], [[Gustav Mahler]], [[Josef Suk (skladatelj)|Josef Suk]], [[Leoš Janáček]], [[Bohuslav Martinů]], Alois Haba, Miloslav Kabeláč ali Petr Eben, znani so tudi glasbeniki in izvajalci František Benda]], [[Jan Kubelík]], [[Emma Destinnová]], [[Rudolf Firkušný]], [[Češka filharmonija]], Panocha Quartet in mnogi drugi.

Češka glasba je bila koristna z evropskega in svetovnega vidika, večkrat je sočasno določala ali celo določila novo prihajajoče obdobje v glasbeni umetnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.expats.cz/prague/article/czech-culture/czech-music-history/ |title=Elizabeth A. Haas: Czech Music History |accessdate=2016-01-14 |archive-date=2016-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160102152951/http://www.expats.cz/prague/article/czech-culture/czech-music-history/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, predvsem v klasični dobi, pa tudi z izvirnim odnosom v baroku, romantiki in sodobni klasični glasbi.

Najbolj znan glasbeni festival v državi je Mednarodni glasbeni festival klasične glasbe ''Praška pomlad'', stalna predstava izjemnih svetovnih umetnikov, simfoničnih orkestrov in komornih ansamblov.

=== Kuhinja ===
Češka kuhinja ima rada mesne jedi. Svinjina je precej pogosta, goveje in piščančje meso sta prav tako priljubljeni, pa tudi gos, raca, kunci in divjačina. Ribe so redke, razen občasno sveže postrvi in krapa, ki ga jejo za božič.

Češko pivo ima dolgo in pomembno zgodovino. Znano je, da je bila prva pivovarna že leta 993. V Češki spijejo največ piva na prebivalca na svetu. Slavno &quot;plzensko pivo&quot; (pils) izvira iz češkega mesta [[Plzen]], kjer so prvi na svetu izdelali svetli lager ''Pilsner Urquell'', ki ga še vedno proizvajajo. Bil je navdih za več kot dve tretjini piva, proizvedenega danes na svetu. Češke Budejovice so znane po pivu ''Budweiser'' ali ''Budweiser Budvar''. Poleg teh in drugih velikih blagovnih znamk se Češka ponaša tudi z veliko vrhunskimi malimi pivovarnami in minipivovarnami, ki nadaljujejo prastaro tradicijo kakovosti in okusov.

V južni moravski regiji so vino pridelovali že v srednjem veku; okoli 94 % vinogradov na Češkem je na Moravskem. Poleg slivovke, češkega piva in vina so Čehi znani tudi po likerjih, kot sta fernet stock in beherovka. Kofola je brezalkoholna domača pijača, ki tekmuje s kokakolo in pijačo pepsi.

Nekatere popularne češke jedi so:
* ''vepřo knedlo zelo'': svinjska pečenka s kruhovimi cmoki in dušenim zeljem
* ''svíčková na smetaně'': pečen zgornji del govedine z oparjenimi cmoki in kremno zelenjavno omako
* ''rajská (omáčka)'': govedina v paradižnikovi omaki, tradicionalno jo postrežejo z žličniki
* ''koprovka'': govedina v koprovi omaki, tradicionalno jo postrežejo z žličniki
* ''pečená kachna'': pečena raca s kruhovimi ali krompirjevimi cmoki in vinsko rdeče zelje
* ''guláš'': različne enolončnice iz govejega in svinjskega mesa, postrežejo ga s cmoki ali kruhom
* ''smažený sýr'': ocvrti sir, običajno ga postrežejo s krompirjem ali pomfrijem in tatarsko omako
* ''bramboráky'': krompirjeve palačinke, tradicionalno jih postrežejo s kislim zeljem

Imajo tudi veliko različnih lokalnih klobas, paštet in prekajenega mesa. Češke sladice imajo veliko stepene smetane, čokolade in sadnega peciva, radi imajo torte, kreme, sladice s sirom, makom in druge vrste tradicionalnih slaščic, kot so buhtlji, kolači in zavitki.

&lt;gallery caption=&quot;Czech cuisine&quot; mode=&quot;packed&quot; style=&quot;font-size:95%; line-height:130%;&quot;&gt;
File:Budvar-mug.JPG|Vrč Budweiser Budvar
File:Svíčková na smetaně.JPG|Svíčková: zrezek s koranasto zelenjavo in smetanovo omako, cmoki in brusnicami
File:VeproKnedloZelo-00.jpg|’’Vepřo-knedlo-zelo’’: svinjska pečenka, kislo zelje in cmok 
File:Makový koláček.jpg|Sladek buhtelj z makom
File:Tvarohové knedlíky plněné jahodami.jpg|Skutni štruklji z jagodami
File:Nakrajeny mazanec (5).JPG|Velikonočni kruh
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[Armada Češke republike]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|voy=Czech Republic|Czech Republic}}

*{{CIA World Factbook link|ez|Czech Republic}}
* [http://www.state.gov/p/eur/ci/ez/ Czech Republic] information from the United States Department of State
* [http://www.loc.gov/rr/international/european/czechr/cz.html Portals to the World] from the United States Library of Congress
* [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/czechrepublic.htm Czech Republic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080828073616/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/czechrepublic.htm |date=2008-08-28 }} at ''UCB Libraries GovPubs''
*{{dmoz|Regional/Europe/Czech_Republic}}
* [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17220018 Czech Republic profile] from the BBC News
*{{Wikiatlas|the Czech Republic}}
*{{osmrelation-inline|51684}}
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=CZ Key Development Forecasts for the Czech Republic] from International Futures
* [http://www.czech.cz/en/ Czech Republic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140914000132/http://www.czech.cz/en/ |date=2014-09-14 }}
* [http://www1.ceses.cuni.cz/benacek/hist%20kniha2.pdf History of Czech Economic and Political Alignments Viewed as a Transition]

'''Vlada'''
* [http://www.vlada.cz/en/ Governmental website]
* [http://www.hrad.cz/en/ Presidential website]
* [http://portal.gov.cz/portal/obcan/ Portal of the Public Administration] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120812061745/http://portal.gov.cz/portal/obcan/ |date=2012-08-12 }}
* [http://www.senat.cz/index-eng.php Senate]
* [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-c/czech-republic.html Chief of State and Cabinet Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081210080250/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-c/czech-republic.html |date=2008-12-10 }}

'''Novice'''
* [http://www.praguepost.com/ The Prague Post]
* [http://aktualne.centrum.cz/czechnews/ CzechNews]
* [http://www.ceskenoviny.cz/news/ Czech News Agency News]
* [http://praguemonitor.com/ Prague Daily Monitor]
* [http://www.radio.cz/en/ Radio Prague]

'''Statistika'''
* [http://www.czso.cz/eng/redakce.nsf/i/home Czech Statistical Office] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110129060510/http://www.czso.cz/eng/redakce.nsf/i/home |date=2011-01-29 }}

'''Trgovina'''
*[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/CZE/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Czech Republic]

'''Potovanja'''
* [http://www.czechtourism.com/Homepage.aspx?lang=en-GB&amp;selectedculture=en-US Czech Tourism] official travel site of the Czech Republic
* [http://www.kct.cz/cms/czech-tourist-klub-kct/ Czech tourist club official webpage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141019054702/http://www.kct.cz/cms/czech-tourist-klub-kct |date=2014-10-19 }}

{{Coord|49|45|N|15|30|E|type:country_region:CZ_scale:9000000|display=title}}

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Češka| ]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>07kqq3vyop63zzac6bckhvra857bmef</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761450</id>
      <parentid>6761441</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:06:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Jepsep43|Jepsep43]] ([[User talk:Jepsep43|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]]</comment>
      <origin>6689822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84518" sha1="4owphlww8p3ze5mpqstio7lviivfiv0" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name                 = Česká republika
|conventional_long_name      = Češka republika
|common_name                 = Češka
|common_name2                = Češke
|image_flag                  = Flag of the Czech Republic.svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Czech Republic.svg
|image_map                   = EU-Czechia.svg
|map_caption                 = Lega Češke (temno zeleno)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;na [[Evropa|evropski celini]] (temno sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)&lt;/small&gt;
|national_motto              = {{jezik|cs|Pravda vítězí}}{{presledki|2}}&lt;small&gt;([[češčina|češko]])&lt;br /&gt;»Resnica prevlada«&lt;/small&gt;
|national_anthem             = {{jezik|cs|[[Kde domov můj]]}}
|official_languages          = [[češčina]]
|demonym                     = [[Čehi|Čéh, Čéhinja]]
|capital                     = [[Praga]]
|latd=50 |latm=05 |latNS=N |longd=14 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = capital
|government_type             = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]
|leader_title1               = [[Predsednik Češke republike|predsednik]]:
|leader_name1                = [[Petr Pavel]]
|leader_title2               = [[Seznam predsednikov vlade Češke republike|predsednik vlade]]:
|leader_name2                = [[Andrej Babiš]] 
|sovereignty_type            = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note            = (nastanek v 9. stoletju)
|established_event1          = {{brezpreloma|od [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]}}
|established_date1           = [[28. oktober|28. oktobra]] [[1918]]
|established_event2          = {{brezpreloma|razpad [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]}}
|established_date2           = [[1. januar]]ja [[1993]]
|accessionEUdate             = [[1. maj]]a [[2004]]
|EUseats                     = 24
|area_rank                   = 117.
|area_km2                    = 78.871
|percent_water               = 2,12
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = {{IncreaseNeutral}} 10 524 167&lt;ref name=&quot;census2021&quot;&gt;{{navedi splet |title=Národnost |url=https://www.czso.cz/csu/scitani2021/narodnost |work=Census 2021 |publisher=[[Češki statistični urad]] |language=cs |archive-date=15 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220115083026/https://www.czso.cz/csu/scitani2021/narodnost |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year      = 2021
|population_density_km2      = 133
|population_density_rank     = 91.
|religion                    = ateisti in neorganizirani verniki (59 %), katoliki (26,8 %)
|GDP_year                    = 2023
|GDP_ref                     = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.CZ&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=935,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Czechia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal                 = 335,24 mrd. USD
|GDP_nominal_rank            = 47.
|GDP_PPP                     = 539,32 mrd. USD
|GDP_PPP_rank                = 46.
|GDP_nominal_per_capita      = 30.474 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 37.
|GDP_PPP_per_capita          = 49.025 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 39.
|Gini                        = 24,2
|Gini_year                   = 2020
|Gini_rank                   = 
|Gini_change                 = rast
|HDI_year                    = 2021
|HDI                         = 0,889
|HDI_rank                    = 32.
|HDI_change                  = rast
|currency                    = [[češka krona]]
|currency_code               = CZK
|time_zone                   = [[srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = +2
|cctld                       = [[.cz]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|calling_code                = 420&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|footnote1                   = Tako kot v drugih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi domena [[.eu]].
|footnote2                   = Do leta 1997 si je s [[Slovaška|Slovaško]] delila kodo 42.
}}

'''Češka''' ({{Jezik-cs|Česko}}), uradno '''Češka republika''' (''Česká republika''), je [[celinska država]] v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]] z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na [[Nemčija|Nemčijo]] na zahodu in severozahodu, [[Avstrija|Avstrijo]] na jugu, [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu in [[Poljska|Poljsko]] na severovzhodu. Glavno in največje mesto [[Praga]] ima okoli 1,3 milijona prebivalcev. Država Češka vključuje zgodovinska ozemlja treh nekdanjih avstrijskih dežel: [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]] (''Čechy''), [[Moravska|Moravsko]] (''Morava'') in češko (nekdanjo avstrijsko) [[Šlezija|Šlezijo]] (''České Slezsko'').

Češka država je nastala v poznem 9. stoletju kot [[vojvodina Češka]] v okviru [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Po njenem padcu leta 907 se je središče moči preneslo z Moravske na Češko pod [[Přemyslidi]]‎ (češko ''Přemyslovci''). Leta 1004 je bila vojvodina uradno priznana kot del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], leta 1212 postala Češko kraljestvo in v 14. stoletju dosegla svoj največji ozemeljski obseg. Češko kraljestvo je vladalo ne le sami Češki, temveč tudi drugim ozemljem, ki so skupaj oblikovala tako imenovano Češko krono. Češki kralji so bili tudi volilni knezi Svetega rimskega cesarja. Češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II]]. (1253–78) je ozemlje razširil od Baltika do Jadrana. Pod Luksemburžani, še posebej kraljem Karlom V., je bila gospodarsko in kulturno najbolj razvita, Praga je bila celo glavno mesto cesarstva. Po razkolu v katoliški cerkvi so se Čehi družili okoli reformatorja [[Jan Hus|Jana Husa]] (okoli 1370–1415). Njegov sežig je povzročil husitske vojne (1419–34). Kraljestvo se je spoprijemalo z gospodarskim embargom in nekaj časa je bilo brezvladje, nato so se na prestolu menjavale različne rodbine.

Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je bila celotna Češka krona postopoma priključena [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] skupaj z nadvojvodino Avstrijo in kraljevino Madžarsko. Protestantski češki upor (1618–1620) proti katoliškim Habsburžanom je povzročil [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], po kateri je monarhija utrdila vladarja, ponovno uvedla katolicizem in sprejela politiko postopne germanizacije. Z razpadom Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je Češko kraljestvo postalo del avstrijskega cesarstva in češki jezik je doživel preporod, ki je bil posledica razširjenega romantičnega nacionalizma. V 19. stoletju je Češka postala industrijska moč monarhije, kar je bilo nato jedro Češkoslovaške republike, ki je bila ustanovljena leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni.

Nemčija je zasedla Češkoslovaško na začetku druge svetovne vojne. Leta 1945 so jo osvobodile sovjetske in ameriške sile. Večina nemško govorečih prebivalcev je bila po vojni izgnana in tako je država izgubila svojo precejšnjo manjšino in dvojezičnost. Komunistična partija Češkoslovaške je leta 1946 zmagala na volitvah. Po državnem udaru leta 1948 je Češkoslovaška postala enostrankarska komunistična država pod sovjetskim vplivom. Leta 1968 je naraščajoče nezadovoljstvo z režimom doseglo vrhunec v reformističnem gibanju, znanem kot [[praška pomlad]], ki se je končala z vpadom Sovjetske zveze. Češkoslovaška je ostala zasedena do leta 1989, do [[Žametna revolucija|žametne revolucije]], ko je komunistični režim propadel in je bila ustanovljena večstrankarska parlamentarna republika. 1. januarja 1993 se je Češkoslovaška mirno razdelila na dve neodvisni državi Češko in Slovaško.

Češka je razvita država z naprednim, visoko razvitim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom. Je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], [[Evropska unija|Evropske unije]], [[NATO|Nata]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] in [[Svet Evrope|Sveta Evrope]].

== Etimologija ==
Sedanje ime izhaja iz endonima ''Čeh'', izposojenega iz poljščine. Ime izhaja od slovanskega plemena (Čehi, češko ''Čechové'') in po legendi njihovega voditelja [[Leh, Čeh in Rus|Čeha]], ki jih je pripeljal na Češko, kjer so se naselili na pogorju Říp. Etimologijo besede ''Čeh'' je mogoče izslediti nazaj do protoslovanskega korena *''čel''-, kar pomeni &quot;član ljudstva; sorodnik&quot;, zaradi česar je soroden s češko besedo ''člověk'' (oseba).&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Spal|first=Jaromír|title=Původ jména Čech|url=http://nase-rec.ujc.cas.cz/archiv.php?art=4320|publisher=Naše řeč|accessdate=10 December 2012}}&lt;/ref&gt;
Država je bila tradicionalno razdeljena na tri dežele, in sicer Češko (''Čechy'') na zahodu, Moravsko (''Morava'') na jugovzhodu in Češko Šlezijo (''Slezsko'', manjši, jugovzhodni del zgodovinske Šlezije, od katere je večina v sodobni Poljski) na severovzhodu. Znana kot ''dežela Češke krone'' že od 14. stoletja, je imela številna druga imena za državo, tudi ''Češka'', ''Češka krona'' in ''Dežela krone svetega Vaclava''. Ko je država ponovno pridobila svojo neodvisnost po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918, je bilo novo ime Češkoslovaška skovano iz združenja narodov Češke in Slovaške v eni državi.

Po razpadu Češkoslovaške ob koncu leta 1992 je ostal češki del nekdanjega naroda, vendar je bilo na začetku nove češke države po odloku češkega ministrstva za zunanje zadeve (minister Josef Zieleniec) priporočljivo ime Češka. V memorandumu vseh čeških veleposlaništev in diplomatskih predstavništev v letu 1993 je bilo priporočeno, da se v uradnih dokumentih in naslovih uradnih institucij uporablja polno ime &quot;Češka republika&quot;, v vseh drugih primerih pa ime Češka.&lt;ref&gt;Instructions of the Foreign Ministry of the Czech Republic (26th February 1993, ČSN ISO 3166-1; MZV č.j.81.628/98 OKKV, 17th March, 1998)&lt;/ref&gt; Uporaba geografskega imena še vedno ni dosegla splošnega priznanja, vendar se stanje v zadnjem času izboljšuje in se običajno uporablja v slovarjih, na zemljevidih, v posebni literaturi, turističnih cestnih atlasih, enciklopedijah, medijih in na spletu. Tudi sedanji češki predsednik Miloš Zeman v svojih uradnih govorih uporablja ime Češka in spodbuja njegovo širšo uporabo.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina čeških dežel}}
{{multiple image
 | width     = 200
 | align     = left
 | direction = vertical
 | image1 = Celts in Europe.png
 | alt1 = Map
 | caption1 = Diahrona razporejenost keltskih ljudstev, ki prikazuje širitev osrednjega ozemlja v čeških deželah v 270-tih pr. n. št.
 | image2 = Great moravia svatopluk.png
 | alt2 = Map
 | caption2 = Velika Moravska (na sliki 9. stol.) je bila prva zahodnoslovanska država v srednji Evropi
}}

{{Quote box |width=23em |align=right   |bgcolor=#E5E4E2
|title=Zgodovinska pripadnost
|fontsize=90% |quote={{plainlist|
*[[Samova plemenska zveza]] 631–658
*[[Velikomoravska]] 830–900
*{{flagicon image|Přemyslovci_erb.svg}} [[Vojvodina Češka]] 880–1198
*{{flagicon image|Flag_of_Bohemia.svg}} [[Kraljevina Češka]] 1198–1918
{{plainlist|indent=1|
*{{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor without haloes (1400-1806).svg}} ''del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]'' 1002–1806
*{{flagicon image|Flag_of_the_Habsburg_Monarchy.svg}} ''del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]'' 1804–1867
*{{flagicon image|Flag_of_Austria-Hungary_(1869-1918).svg}} ''del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]'' 1867–1918
}}
*{{flagicon image|Flag of the Czech Republic.svg}} Češkoslovaška 1918–1939
*{{flagicon image|Flag_of_Bohmen_und_Mahren.svg}} [[Protektorat Češka in Moravska]] ''(protektorat [[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|20px]] nacistične Nemčije)'' 1939–1945
*{{flagicon image|Flag of the Czech Republic.svg}} Češkoslovaška 1945–1992
*{{flagicon image|Flag of the Czech Republic.svg}} Češka republika 1993–do danes
}}
}}

=== Prazgodovina ===
[[Arheolog]]i so našli dokaze o prazgodovinskih naseljih na območju, ki sega do [[paleolitik|paleolitske]] dobe. Figurina [[Venera iz Dolníh Věstonic]] je skupaj z nekaj drugimi iz bližnjih krajev, ki so jih našli tukaj, najstarejši znan keramični izdelek na svetu. Območje je bilo naseljeno v bronasti dobi (kultura žarnih grobišč).

V železni dobi so se v 3. stoletju pred našim štetjem začeli naseljevati [[Kelti]] in [[Boji]], nato v 1. stoletju germanska plemena [[Markomani|Markomanov]] in [[Kvadi]]. Njihov kralj [[Marobod]] je prvi dokumentiran vladar Češke. Med obdobjem preseljevanja narodov okoli 5. stoletja so se mnoga germanska plemena razselila iz srednje Evrope proti zahodu in jugu.

Slovanska ljudstva iz črnomorske in karpatske regije so se prav tako naselila na tem območju (gibanje je bilo spodbujeno tudi z napadi ljudstev iz Sibirije in vzhodne Evrope: [[Huni]], [[Avari]], [[Bolgari]] in [[Madžari]]). V 6. stoletju so se preselili proti zahodu v Češko, Moravsko in nekatere dele današnje Avstrije in Nemčije. V 7. stoletju je frankovski trgovec [[Samo (kralj)|Samo]] podprl Slovane, da so se borili proti v neposredni bližini naseljenim Avarom in je postal vladar prve znane slovanske države v srednji Evropi '''Samove plemenske zveze''' (623–658). Od 768–814 je Češka verjetno spadala pod vpliv [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Najpozneje v prvi tretjini 8. stoletja je princ [[Mojmir I. Moravski]] ustanovil '''[[Velikomoravska|Velikomoravsko kneževino]]''', ki je dosegla svoj vrhunec v 9. stoletju. Ko je vladal knez [[Rastislav Moravski|Rastislav]] (846–870), so sprejeli [[krščanstvo]], ki sta ga razširjala bizantinska odposlanca [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]].  Po smrti kneza [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolka I.]] (870–894) je država začela propadati in se je vrnila k latinski cerkvi in zahodni kulturi. Leta 907 je Velika Moravska propadla.

=== Češka, dinastija Přemyslidi‎ ===
[[File:Premysl2Gelnhausen.jpg|thumb|upright|160px| Otokar II. Přemysl (1253–1278) in avstrijski vojvoda (1251–1278)]]
Vojvodina Češka se je pojavila v poznem 9. stoletju, ko se je združila pod dinastijo [[Přemyslidi‎|Přemyslidov]] (češko ''Přemyslovci''). Venčeslava Přemysla (sveti Venčeslav, pozneje v božični pesmi nepravilno imenovan kralj Venčeslav) je leta 929 (935) umoril njegov brat Boleslav in postal zavetnik države. Leta 973 mu je dal sveti Wolfgang, škof Regensburga, dovoljenje za ustanovitev škofije v Pragi. Prvi škof je bil Thietmar, drugi škof sveti Adalbert (Vojteh). Leta 1003 je Boleslav I. Poljski osvojil Češko (do leta 1004), 1031 je bila priključena Moravska (in 1182 postala mejna grofija). 1038 je Břetislav I. Češki napadel Poljsko in ugrabil kosti Adalberta iz Gniezna. 1085 je  Vratislav II. Přemysl postal prvi kronan češki kralj (naslov mu je podelil cesar Svetega rimskega cesarstva [[Henrik IV. Nemški]]).

V 10. stoletju je Boleslav I., češki vojvoda, osvojil Moravsko, Šlezijo in se razširil na vzhod. Kraljevina Češka je bila v srednjem veku kot edino kraljestvo v Svetem rimskem cesarstvu pomembna regionalna moč. To je bil del imperija od 1002 do 1806, razen v letih 1440–1526. Leta 1212 je kralj [[Otokar I. Češki|Otokar I. Přemysl]], ki je imel ta naslov od 1198, od cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] prejel ''zlato bulo sicilsko'' (formalni edikt), ki potrjuje Otokarju in njegovim potomcem kraljevski status; vojvodina Češka je postala kraljestvo. V buli je pisalo, da bo kralj Češke oproščen vseh obveznosti do Svetega rimskega cesarstva, razen udeležbe v cesarskem svetu. Nemški priseljenci so se začeli naseljevati v 13. stoletju. V mestih in rudarskih okrožjih so ponekod v notranjosti ustanavljali češko-nemške kolonije.

Leta 1235 so [[Mongoli]] začeli vpade v Evropo. Po [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] so napadli na Moravskem, nato pa so premagali tudi Madžarsko.&lt;ref&gt;Jan Dugosz, Maurice Michael (1997) ''The Annals of Jan Dlugosz'', IM Publications, ISBN 1-901019-00-4&lt;/ref&gt;
{{multiple image
 | align     = left
 | direction = vertical
 | width1 = 160
 | image1 = Znak českého království.png
 | alt1 = Grb
 | caption1 = Grb Češkega kraljestva v 13. stoletju
 | width2 = 160
 | image2 = CopyCrownBohemia.jpg
 | alt2 = Kopija Češke krone 
 | caption2 = Krona svetega Venčeslava je četrta najstarejša v Evropi
}}
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = vertical
 | width1 = 160
 | image1 = Karte Böhmische Krone.png
 | alt1 = Češka krona v poznem 14. stoletju
 | caption1 = Dežele Češke krone po 1740
 | width2 = 160
 | image2 = Holy Roman Empire ca.1600.svg
 | alt2 = Sveto rimsko cesarstvo 1600
 | caption2 = Sveto rimsko cesarstvo leta 1600 s češkimi deželami iz 1004 do 1806, Praga je bila glavno mesto cesarstva med 1346–1437 in 1583–1611
}}
Kralj [[Otokar II. Přemysl]] si je prislužil vzdevek ''železni in zlati kralj'' zaradi svoje vojaške moči in bogastva. Pridobil je Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko, s čimer je razširil češko ozemlje do Jadranskega morja. Umrl je v [[bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] leta 1278 v vojni s tekmecem kraljem [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://archiv.radio.cz/history/history03.html |title=The rise and fall of the Przemyslid Dynasty |publisher=Archiv.radio.cz |accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt; Otokarjev sin [[[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]]] je pridobil poljsko krono leta 1300 zase in madžarsko krono za svojega sina. Zgradil je velik imperij, ki se je raztezal od reke Donave do Baltskega morja. Leta 1306 je bil zadnji kralj dinastije Přemyslidov‎ umorjen v skrivnostnih okoliščinah v [[Olomuc]]u, medtem ko je počival. Po vrsti dinastičnih vojn je češki prestol dobila rodbina [[Luksemburžani|Luksemburžanov]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.panovnici.cz/vaclav-II-kral|title=Václav II. český král|work=panovnici.cz}}&lt;/ref&gt;

14. stoletje, zlasti vladavina češkega kralja Karla IV. (1316–1378), ki je leta 1346 postal rimsko-nemški kralj in 1354 še sveti rimski cesar, je bilo zlata doba češke zgodovine. Zlasti pomembne so bile ustanovitev [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze]] v [[Praga|Pragi]] 1348, gradnja [[Karlov most|Karlovega mostu]] in ureditev Karlovega trga. Veliki deli [[Praški grad|praškega gradu]] in [[stolnica svetega Vida, Praga|stolnice svetega Vida]] v gotskem slogu so bili končani med njegovim vladanjem. Pod češko krono je združil [[Brandenburg]] (do leta 1415), [[Lužice]] (do 1635) in del [[Šlezija|Šlezije]] (do 1742). [[Črna smrt]], ki je divjala v Evropi od 1347 do 1352, je zdesetkala češko kraljestvo, do leta 1380 je umrlo okoli 10 % prebivalstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arts.gla.ac.uk/Slavonic/Czech_Hist4.html |title=The flowering and the decline of the Czech medieval state |publisher=Arts.gla.ac.uk |accessdate=25 April 2010 |archive-date=2011-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815072945/http://www.arts.gla.ac.uk/Slavonic/Czech_Hist4.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''&quot;[https://books.google.com/books?id=3u3rNCWtv0MC&amp;pg=PA49&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false Plague epidemics in Czech countries]&quot;''. E. Strouhal. p.49.&lt;/ref&gt;

Do konca 14. stoletja se je začela tako imenovana ''češka reformacija''. Verski in socialni reformator [[Jan Hus]] je oblikovali reformistično gibanje, pozneje imenovano po njem. Čeprav je bil Hus razglašen za heretika in je zgorel na grmadi v [[Konstanca, Nemčija|Konstanci]] leta 1415, so se njegovi privrženci odcepili od katoliške cerkve med [[Husitske vojne|husitskimi vojnami]] (1419–1434). V husitskih vojnah nobena stran ni dokončno zmagala, zato je morala rimskokatoliška cerkev priznati husite. Petr Chelčický je nadaljeval gibanje husitske reformacije. V naslednjih dveh stoletjih je 90 % prebivalcev postalo pripadnikov husitov.

Po letu 1526 je bila Češka pod habsburškim nadzorom, ko so Habsburžani postali najprej izvoljeni in nato leta 1627 dedni vladarji Češke. Avstrijski Habsburžani so bili v 16. stoletju ustanovitelji srednjeevropske habsburške monarhije, pokopani v Pragi. Med letoma 1583 in 1611 je bila Praga uradni sedež svetega rimskega cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] in njegovega dvora.

[[Praška defenestracija]] in poznejši upor proti Habsburžanom leta 1618 sta pomenila začetek [[tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], ki se je hitro razširila po vsej srednji Evropi. Leta 1620 je bil upor na Češkem zatrt v [[bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]], okrepile so se vezi med Češko in dednimi habsburškimi deželami v Avstriji. Voditelji češkega upora so bili usmrčeni leta 1621. Protestantsko plemstvo in meščanstvo je moralo sprejeti katolicizem ali zapustiti državo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Protestantism in Bohemia and Moravia (Czech Republic)|url=http://www.museeprotestant.org/en/notice/protestantism-in-the-republic-of-czechoslovakia/|website=Virtual Museum of Protestantism|accessdate=25 May 2015}}&lt;/ref&gt;
 [[File:Defenestration-prague-1618.jpg|thumb|Praška defenestracija je sprožila začetek tridesetletne vojne]]

Naslednje obdobje od leta 1620 do konca 18. stoletja pogosto  imenujejo ''temna doba''. Prebivalstvo na Češkem se je zmanjšalo za tretjino zaradi izgona čeških [[Protestantizem|protestantov]] kakor tudi zaradi vojne, bolezni in lakote.&lt;ref&gt;Oskar Krejčí, Martin C. Styan, Ústav politických vied SAV. (2005). ''[https://books.google.com/books?id=38ciAe4J4VMC&amp;pg=&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false Geopolitics of the Central European region: the view from Prague and Bratislava]''. p.293. ISBN 80-224-0852-2&lt;/ref&gt; Habsburžani so prepovedali vse krščanske veroizpovedi razen katolicizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://archiv.radio.cz/history_96/history07.html |title=RP's History Online – Habsburgs |publisher=Archiv.radio.cz |accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt; Razcvet [[barok|baročne]] kulture kaže dvoumnost tega zgodovinskega obdobja. Turki in Tatari so napadali Moravsko leta 1663.&lt;ref&gt;&quot;''[https://books.google.com/books?id=j08L5xLOQKwC&amp;pg=PA557&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false History of the Mongols from the 9th to the 19th Century. Part 2. The So-Called Tartars of Russia and Central Asia. Division 1]''&quot;. Henry Hoyle Howorth. p.557. ISBN 1-4021-7772-0&lt;/ref&gt; Leta 1679–1680 se je Češka spoprijemala s pogubno [[kuga|kugo]] in vstajo sužnjev.&lt;ref&gt;&quot;''[https://books.google.com/books?id=FzQ9AAAAIAAJ&amp;pg=PA494&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false The new Cambridge modern history: The ascendancy of France, 1648–88]''&quot;. Francis Ludwig Carsten (1979). p.494. ISBN 0-521-04544-4&lt;/ref&gt;

Vladavina [[Marija Terezija|Marije Terezije]] Avstrijske in njenega sina [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], sovladarja od leta 1765, je bila značilnost [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]]. Leta 1740 je večina Šlezije (razen najjužnejšega območja) zasegel kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] Pruski v [[šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]]. Leta 1757 so Prusi napadli Češko in po [[bitka za Prago (1757)|bitki v Pragi]] (1757) to mesto zasedli. Več kot četrtina Prage je bila uničena, stolnica svetega Vida je bila zelo poškodovana. Kmalu zatem je bil v [[bitka pri Kolinu|bitki pri Kolínu]] Friderik poražen. Zapustil je Prago in se umaknil iz Češke. Leta 1770 in 1771 je zaradi velike lakote umrla približno ena desetina češkega prebivalstva oziroma 250.000 ljudi, radikalizacija podeželja je povzročila kmečke upore.&lt;ref&gt;&quot;''The Cambridge economic history of Europe: The economic organization of early modern Europe''&quot;. E. E. Rich, C. H. Wilson, M. M. Postan (1977). p.614. ISBN 0-521-08710-4&lt;/ref&gt; [[Tlačanstvo]] je bilo ukinjeno (postopoma) med letoma 1781 in 1848.

Konec Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je poslabšalo politični status češkega kraljestva. Češka je izgubila svoj položaj volivke Svetega rimskega cesarstva kakor tudi svojo politično zastopanost v cesarskem svetu.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Hlavačka|first1=Milan|title=Formování moderního českého národa 1815–1914|journal=Historický obzor|date=2009|volume=20|issue=9/10|page=195|language=cs}}&lt;/ref&gt; Češka ozemlja so postala del [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarstva]] in nato [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Revolucija leta 1848 v Pragi, ki si je prizadevala za liberalne reforme in avtonomijo češke krone v okviru avstrijskega cesarstva, je bila zadušena. Leta 1866 je Avstrijo premagala Prusija v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]]. Avstrijsko cesarstvo se je moralo na novo opredeliti, da bi ohranilo narodno enotnost. Sprva se je zdelo, da bi bilo treba nekatere koncesije dati tudi Češki, ampak na koncu je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] sklenil kompromis samo z Madžarsko. Avstro-madžarski sporazum iz leta 1867 in nikoli uresničeno kronanje Franca Jožefa kot kralja Češke je zelo razočaralo češke politike.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor1-last=Cole|editor1-first=Laurence|editor2-last=Unowsky|editor2-first=David|title=The Limits of Loyalty: Imperial Symbolism, Popular Allegiances, and State Patriotism in the Late Habsburg Monarchy|publisher=Berghahn Books|location=New York, Oxford|url=http://www.brad.ac.uk/ssis/media/ssis/ceer/2013/Guyver_Cole-and-Unowsky.pdf|accessdate=24 May 2015|archive-date=2015-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150525013421/http://www.brad.ac.uk/ssis/media/ssis/ceer/2013/Guyver_Cole-and-Unowsky.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ozemlja Češke krone so postala del tako imenovane [[Cislajtanija|Cislajtanije]] (uradno &quot;kraljestev in dežel, zastopanih v cesarskem svetu&quot;). Prve volitve na podlagi splošne moške volilne pravice so bile leta 1907. Zadnji češki kralj je bil [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel]], imenovan tudi &quot;blaženi&quot;, ki je vladal od 1916 do 1918.

=== Češkoslovaška ===
[[File:28. říjen 1918.jpg|thumb|upright|Češkoslovaška razglasitev neodvisnosti v Pragi na Venčeslavovem trgu 28. oktobra 1918]]
{{glavni|Češkoslovaška}}
Približno 1,4 milijona čeških vojakov se je borilo v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], umrlo je okoli 150.000. Čeprav se je večina čeških vojakov borila za avstro-ogrsko monarhijo, je več kot 90.000 čeških prostovoljcev oblikovalo češkoslovaške legije v Franciji, Italiji in Rusiji, kjer so se borili proti centralnim silam in nato boljševiškim vojakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.radio.cz/cz/zpravy/105664|title=Radio Praha – zprávy|publisher=|accessdate=13 September 2014|archive-date=2012-09-14|archive-url=https://archive.today/20120914064737/http://www.radio.cz/cz/zpravy/105664|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 1918, ko je razpadla habsburška monarhija ob koncu prve svetovne vojne, je bila ustanovljena neodvisna [[Prva Češkoslovaška republika]], ki se je pridružila zmagovalnim zavezniškim silam. Ta nova država je obsegala Češko krono (Češka, Moravska in Šlezija) in dele Kraljevine Madžarske (Slovaška in Zakarpatska Ukrajina) s pomembnimi nemškimi, madžarskimi, poljskimi in ukrajinsko govorečimi manjšinami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tab. 3 Národnost československých státních příslušníků podle žup a zemí k 15.2.1921|url=http://www.czso.cz/sldb/sldb.nsf/i/8BE4678613181F2AC1256E66004C77DD/$File/tab3_21.pdf|format=PDF|publisher=Czech Statistical Office|language=cs|accessdate=2 June 2007 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070605105429/http://www.czso.cz/sldb/sldb.nsf/i/8BE4678613181F2AC1256E66004C77DD/$File/tab3_21.pdf |archivedate = 5 June 2007}}&lt;/ref&gt;

Profesor [[Tomáš Garrigue Masaryk]] bil je goreč zagovornik češkoslovaške neodvisnost med prvo svetovno vojno, kasneje pa je postal ustanovitelj in prvi predsednik Češkoslovaške.&lt;ref&gt;(CS) PRECLÍK, Vratislav. Masaryk a legie (Masaryk and legions), váz. kniha book, 219 pages, first issue vydalo nakladatelství Paris Karviná, Žižkova 2379 (734 01 Karviná-Mizerov, Czech Republic) ve spolupráci s Masarykovým demokratickým hnutím (in association with the Masaryk Democratic Movement, Prague), 2019, ISBN 978-80-87173-47-3, pp.148-214&lt;/ref&gt; Po prvi izvolitvi leta 1918 je bil še trikrat ponovno izvoljen (1920, 1927 in 1934).

Leta 1929 se je v primerjavi z letom 1913 bruto domači proizvod povečal za 52 % in industrijska proizvodnja za 41 %. Leta 1938 je bila Češkoslovaška na 10. mestu na svetu po industrijski proizvodnji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blisty.cz/art/59458.html |title=Ekonomika ČSSR v letech padesátých a šedesátých |publisher=Blisty.cz |date=21 August 1968 |accessdate=14 May 2014}}&lt;/ref&gt;
{{multiple image
 | footer = Tomáš Garrigue Masaryk (levo), prvi predsednik Češkoslovaške, in Edvard Beneš (desno), predsednik pred drugo svetovno vojno in po njej
 | align  = left
 | width1 = 115
 | image1 = Tomáš Garrigue Masaryk, Bain News Service (Library of Congress, Bain Collection) crop.jpg
 | alt1 = Portrait
 | width2 = 125
 | image2 = Edvard Beneš.jpg
 | alt2 = Portrait
}}
Čeprav je bila Češkoslovaška enotna država, so imele precej pravic tudi manjšine in država je ostala edina demokracija v tem delu Evrope v obdobju med vojnama. Posledice velike depresije z visoko brezposelnostjo in množično propagando nacistične Nemčije pa so povzročile nezadovoljstvo in močno podporo med etničnimi Nemci za odcepitev od Češkoslovaške.

[[Adolf Hitler]] je izkoristil to priložnost in uporabil separatistično stranko sudetskih Nemcev Konrada Henleina. S sporazumom v Münchnu leta 1938 (podpisali so ga nacistična Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija) je pridobil večino nemško govorečih Sudetov. Češkoslovaška ni bila povabljena na konferenco in se je počutila, da sta jo Združeno kraljestvo in Francija izdala. Čehi in Slovaki so sporazum iz Münchna označili kot münchensko izdajstvo, ker se je vojaško zavezništvo Češkoslovaške s Francijo pokazalo za neuspešno.

 [[File:Münchner abkommen5 en.svg|thumb|Posledica münchenskega sporazuma je bila nemška zasedba Češkoslovaške]]
Kljub uporabi češkoslovaške vojske z 1,2 milijona vojakov in francosko-češkim vojaškim zavezništvom je Poljska aneksirala območje Zaolzie okoli [[Česki Tešín|Češkega Tešina]], Madžarska je dobila dele Slovaške in Podkarpatja kot posledico ''prve dunajske arbitraže'' novembra 1938. Ostanki Slovaške in Podkarpatje so dobili večjo avtonomijo kot država, preimenovana v »Čeho-Slovaško«. Ko je nacistična Nemčija aneksirala del Slovaške, je omogočila preostalim regijam razdelitev med Madžarsko in Poljsko, a se je Slovaška odločila, da ohrani svojo nacionalno in ozemeljsko celovitost. Marca leta 1939 se je odcepila od Čeho-Slovaške in postala zaveznica Hitlerjeve koalicije.&lt;ref&gt;Gerhard L. Weinberg, ''The Foreign Policy of Hitler's Germany: Starting World War II, 1937–1939'' (Chicago, 1980), pp. 470–481.&lt;/ref&gt;

Preostale dele češkega ozemlja je zasedla Nemčija in jo preoblikovala v tako imenovani [[protektorat]] Češke in Moravske. Protektorat je bil del tretjega rajha, predsednik in premier pa podrejena nacistični Nemčiji. Podkarpatje je razglasilo neodvisnost kot Republika Karpatska Ukrajina 15. marca 1939, vendar jo je še isti dan napadla Madžarska in naslednji dan formalno aneksirala. Približno 345.000 češkoslovaških državljanov, tudi 277.000 Judov, je bilo ubitih ali usmrčenih, medtem ko je bilo več sto tisoč drugih poslanih v zapore in nacistična koncentracijska taborišča ali so jih uporabljali za prisilno delo.&lt;ref&gt;Stephen A. Garrett (1996). &quot;''[https://books.google.com/books?id=lF9NBUZlh0AC&amp;pg=PA60&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false Conscience and power: an examination of dirty hands and political leadership]''&quot;. Palgrave Macmillan. p.60. ISBN 0-312-15908-0&lt;/ref&gt; Eno [[koncentracijsko taborišče]] je bilo tudi na češkem ozemlju v Terezinu, severno od Prage.

 [[File:Prague liberation 1945 konev.jpg|thumb|Prago je osvobodila Rdeča armada maja 1945]]
Doma in v tujini je nastalo odporniško gibanje proti nacistični Nemčiji. Atentat na nacističnega voditelja Reinharda Heydricha sta izvedla češka vojaka Jozef Gabčík in Jan Kubiš v praškem predmestju 27. maja 1942. 9. junija 1942 je Hitler ukazal krvave povračilne ukrepe proti Čehom kot odziv na odpor. Češkoslovaška vlada v izgnanstvu in njena vojska sta se borili proti Nemcem, kar so zavezniki priznali. Češki/češkoslovaški vojaki so se borili že od samega začetka vojne na Poljskem, v Franciji, Veliki Britaniji, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Sovjetski zvezi. Nemška okupacija se je končala na 9. maja 1945 s prihodom sovjetske in ameriške vojske in s praško vstajo. Pri osvobajanju Češkoslovaške je  padlo okrog 140.000 sovjetskih vojakov.&lt;ref&gt;&quot;''[https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&amp;pg=PA409&amp;dq&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=&amp;f=false A Companion to Russian History]''&quot;. Abbott Gleason (2009). Wiley-Blackwell. p.409. ISBN 1-4051-3560-3&lt;/ref&gt;

Med letoma 1945 in 1946 je bila skoraj celotna nemško govoreča manjšina na Češkoslovaškem, okoli 3 milijone ljudi, izgnana v Nemčijo in Avstrijo. V tem času je bilo na tisoče Nemcev pridržanih v zaporih in taboriščih ali na prisilnem delu. Poleti leta 1945 je bilo več pobojev. Po sovjetsko organiziranem referendumu Podkarpatja se to ni nikoli več vrnilo pod češkoslovaško oblast, ampak je leta 1946 postalo del Ukrajinske sovjetske socialistične republike kot [[Zakarpatska oblast]].

Češkoslovaška je najprej poskušala igrati vlogo mostu med zahodom in vzhodom, vendar je priljubljenost komunistične partije Češkoslovaške hitro naraščala na splošno razočaranje Zahoda, ker je prevladal predvojni münchenski sporazum in ugoden ljudski odnos do Sovjetske zveze pri osvobajanju Češkoslovaške. Na volitvah 1946 so komunisti dobili 38 % glasov in postali največja stranka v češkoslovaškem parlamentu. Oblikovali so koalicijsko vlado z drugimi strankami v narodni fronti in se hitro utrdili kot najmočnejši. Pomembna sprememba je prišla leta 1948 z državnim udarom komunistične partije. Komunistična ljudska milica je nadzorovala ključne kraje v Pragi, ustanovljena je bila enostrankarska vlada.
[[File:10 Soviet Invasion of Czechoslovakia - Flickr - The Central Intelligence Agency.jpg|thumb|Praška pomlad, politična liberalizacija komunističnega režima je bila ustavljena leta 1968, ko je Varšavski pakt napadel Češkoslovaško]]

Naslednjih 41 let je bila Češkoslovaška komunistična država v vzhodnem bloku. Za to obdobje je značilno zaostajanje za Zahodom v skoraj vsakem vidiku družbenega in gospodarskega razvoja. Komunistična vlada je v celoti nacionalizirala sredstva za proizvodnjo in vzpostavila plansko gospodarstvo. Gospodarstvo je v 1950-ih hitro raslo, vendar se je upočasnilo v 1960-ih in 1970-ih in stagniralo v 1980-tih. Politično ozračje je bilo zelo represivno, številna so bila zrežirana sojenja, nastalo je sto tisoč političnih zapornikov. Bolj odprt in strpen je postal režim v poznih 1960-ih, ki se je končal z vodstvom [[Aleksander Dubček|Aleksandra Dubčka]] v [[Praška pomlad|praški pomladi]] leta 1968, ko je poskusil ustvariti &quot;socializem s človeškim obrazom&quot; in morda celo uvesti politični pluralizem. To se je nasilno končalo z vpadom vseh držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], razen Romunije in Albanije, 21. avgusta 1968.

Začel se je krut program &quot;normaliziranja&quot;. Do leta 1989 je politična elita cenzurirala opozicijo. Disidenti so leta 1977 objavili ''Listino 77'' in prvi iz novega vala protestov so nastali leta 1988. Med letoma 1948 in 1989 je bilo več kot 250.000 Čehov in Slovakov zaprtih in več kot 400.000 izseljenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4388764.stm|title=Czech schools revisit communism|publisher=|accessdate=13 September 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Žametna revolucija in osvoboditev ===
{{glavni| Žametna revolucija }}
[[File:Havla 1989.jpg|thumbnail|right|Václav Havel, glavna osebnost žametne revolucije in poznejši prvi predsednik Češke republike izraža čast ranjenim v protestih]]
Novembra 1989 se je Češkoslovaška vrnila v liberalno demokracijo z mirno žametno revolucijo. Slovaška narodna prizadevanja so se okrepila in 1. januarja 1993 se je država mirno [[Razpad Češkoslovaške|razdelila]] v neodvisni Češko in [[Slovaška|Slovaško]]. Državi sta izvedli gospodarske reforme in privatizacijo zaradi ustvarjanja tržnega gospodarstva, kar je bilo zelo uspešno. Leta 2006 je Svetovna banka Češko priznala kot &quot;razvito državo&quot; in leta 2009 je bil češki narod po indeksu človekovega razvoja uvrščen kot narod &quot;z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja&quot;.&lt;ref name=&quot;hdi09&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2009_EN_Complete.pdf |title=Human Development Report 2009|work=UNDP.org |format=PDF |accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1991 je bila Češka, sprva kot del Češkoslovaške in od leta 1993 kot Češka, članica Višegrajske skupine in od leta 1995 članica OECD. Češka se je pridružila Natu 12. marca 1999 in Evropski uniji 1. maja 2004. 21. decembra 2007 se je Češka republika pridružila schengenskemu območju.

== Geografija ==
[[File:Národní park Podyjí Dyje Nationalpark Thayatal 2013 10 a.jpg|thumb|Narodni park Podijí je eden od štirih narodnih parkov na Češkem]]

Češka leži večinoma med zemljepisno širino 48° in 51° severno (majhno območje leži severno od 51°) in zemljepisno dolžino 12° in 19° vzhodno.

Češka pokrajina je izredno raznovrstna. Na zahodu je kotlina, ki jo odmakata reki [[Laba]] (češko ''Labe'') in [[Vltava]]. Večinoma je obdana s sredogorjem, kot so [[Krkonoši]] in [[Sudeti]]. Najvišja točka v državi je Snežka s 1602 m in je prav tukaj. Moravska je vzhodni del države in je tudi precej hribovita. Tu je pomembna predvsem reka [[Morava (reka)|Morava]], tu pa izvira tudi [[Odra]].

Vode iz čeških rek se stekajo prek [[porečje|porečij]] v [[povodje]] treh različnih morij: [[Severno morje]], [[Baltsko morje]] in [[Črno morje]]. Češka ima za 99 let v najemu Moldauhafen (tudi pristanišče Vltava), 30.000 kvadratnih metrov velik del pristanišča v sredini [[Hamburg]]a, kar je bilo dogovorjeno s 363. členom versajske pogodbe, da se je omogočil celinski državni prostor, kjer se blago, ki ga prevažajo po rekah, lahko prenese na morske ladje. Pogodba bo potekla leta 2028, ko naj bi bilo ozemlje vrnjeno Nemčiji.

[[Fitogeografija|Fitogeografsko]] Češka pripada srednjeevropski provinci v [[cirkumborealni geoelement|cirkumborealni regiji]], v [[borealni rastlínski pas|borealnem pasu]]. Po podatkih mednarodne organizacije '' World Wide Fund for Nature'' (WWF) se lahko ozemlje Češke razdeli v štiri [[ekoregija|ekoregije]]: zahodnoevropski listnati gozdovi, srednjeevropski mešani gozdovi, panonski mešani gozdovi in karpatski montanski gozdovi iglavcev.

Češka ima štiri [[narodni park|narodne parke]]. Najstarejši je [[Narodni park Krkonoši]], [[Narodni park Šumava]], ki sta tudi [[biosferni rezervat|biosferna rezervata]], [[Narodni park Podyjí]] in [[Narodni park Češka Švica]].

Tri zgodovinske dežele Češke republike (prej osrednje dežele Češke krone) se skoraj popolnoma skladajo s porečjem Labe in Vltave za Češko, porečjem Morave za Moravsko in porečja Odre za Češko Šlezijo.

=== Podnebje ===
[[File:Beskid Śląsko-Morawski - panorama 2-edit.jpg|thumb|500px|right|Moravsko-šlezijski Beskidi]]
Češka ima zmerno celinsko podnebje s toplimi poletji in hladnimi, oblačnimi in zasneženimi zimami. Temperaturna razlika med poletjem in zimo je razmeroma visoka zaradi neobalne geografske lege.&lt;ref&gt;R. Tolasz, ''Climate Atlas of the Czech Republic'', Czech Hydrometeorological Institute, Prague, 2007. ISBN 80-244-1626-3, graphs 1.5 and 1.6&lt;/ref&gt;

Na Češkem se temperature zelo razlikujejo, odvisno od nadmorske višine. V višjih legah se temperature nižajo in padavine povečujejo. Najbolj namočeno območje je Bílý potok ob gori Jizera (''Jizerské hory'') v regiji Liberec, najbolj suha regija je Louny na severozahodu Prage. Drug pomemben dejavnik je razprostranjenost gora, zato je podnebje precej raznovrstno.

 [[File:Kralicky-Sneznik-03.jpg|thumb|left|Gričevje Králický Sněžník]]
Na najvišjem vrhu Snežka (1602 m) je povprečna temperatura le –0,4&amp;nbsp;°C, medtem ko je v nižinah v južni Moravski regiji povprečna temperatura višja kot 10&amp;nbsp;°C. Praga ima podobno povprečno temperaturo, kar je  verjetno tudi zaradi vpliva urbanih dejavnikov.

Najhladnejši mesec je običajno januar, sledita februar in december. V teh mesecih je običajno sneg v gorah in včasih tudi v nižinah. Marca, aprila in maja temperatura navadno hitro narašča, zlasti aprila, ko se temperatura in vreme podnevi zelo razlikujeta. Za pomlad so značilne tudi visoke vode v rekah zaradi taljenja snega z občasnimi poplavami.

Najtoplejši mesec v letu je julij, nato avgust in junij. Povprečne poletne temperature so okoli 20&amp;nbsp;°C do 30&amp;nbsp;°C  višje kot pozimi. Za poletje so  značilni tudi dež in nevihte.
 [[File:Pevnost (Krkonoše).jpg|thumb|right|Narodni park Krkonoši]]

=== Okolje ===
Češka se uvršča na peto mesto kot najbolj okoljsko zavedna država na svetu po indeksu okoljskega učinka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://epi.yale.edu/epi/country-rankings|title=Country Rankings|date=25 January 2014|accessdate=29 January 2014|publisher=Yale|archive-date=2014-01-29|archive-url=https://archive.today/20140129142747/http://epi.yale.edu/epi/country-rankings|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
{{multiple image
 | align  = center
 | width1 = 250
 | image1 = CHKO+NP Czechia map (2011).png
 | alt1 = Map of protected areas
 | caption1 = Zemljevid zaščitenih območij Češke: narodni park (sivo) in druga zaščitena območja (zeleno)
 | width2 = 110
 | image2 = Bubo bubo 1 (Martin Mecnarowski).jpg
 | alt2 = Large owl with prey
 | caption2 = [[Velika uharica]] je zaščitena plenilka
 | image3 = Rys ostrovid2.jpg
 | alt3 = Cute cat
 | caption3 = [[Ris]] je bil po obsežnem lovu v preteklosti ponovno naseljen in zaščiten 
 | width3 = 236
}}
{{Clear}}

== Upravna delitev ==
[[Slika:Czech Republic, administrative divisions - de- - colored.svg|thumb|260px|Zemljevid čeških okrajev]]

Češka je upravno razdeljena na 13 [[okraji Češke|okrajev]] (češko ''kraj''), poseben status pa ima glavno mesto [[Praga]]:

* [[Južnočeški okraj]] (''Jihočeský kraj'')
* [[Južnomoravski okraj]] (''Jihomoravský kraj'')
* [[Karlovarski okraj]] (''Karlovarský kraj'')
* [[Kralovehraški okraj]] (''Královéhradecký kraj'')
* [[Libereški okraj]] (''Liberecký kraj'')
* [[Moravsko-šlezijski okraj]] (''Moravskoslezský kraj'')
* [[Olomuški okraj]] (''Olomoucký kraj'')
* [[Osrednječeški okraj]] (''Středočeský kraj'')
* [[Pardubiški okraj]] (''Pardubický kraj'')
* [[Plzenski okraj]] (''Plzeňský kraj'')
* [[Praga]] (''Praha'')
* [[Usteški okraj]] (''Ústecký kraj'')
* [[Visočinski okraj]] (''Kraj Vysočina'')
* [[Zlinski okraj]] (''Zlínský kraj'')

Okraji se nadalje delijo na okrožja (''okres''), ta pa na občine. Večino pristojnosti v upravnih zadevah imajo okraji in občine. Okraji se za potrebe izvajanja kohezijske politike Evropske unije združujejo v kohezijske regije (NUTS 2).&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Czech Republic 2004 |year=2004 |publisher=OECD Publishing |doi=10.1787/9789264106413-en}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:Schengenzone.svg|thumb|left|Češka je del enotnega trga EU in schengenskega prostora]]
[[File:SkodaSuperbII.jpg|thumb|Škoda Auto je eden  največjih proizvajalcev avtomobilov v srednji Evropi. Leta 2014 je prodala rekordno število 1.037.000 avtomobilov in predvideva dvojno prodajo do leta 2018 (slika Škoda Superb)]]
Češka ima razvito gospodarstvo&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/czech-republic/getting-to-know-czech-republic/|title=Getting to know Czech Republic|author=www.mccanndigital.cz|publisher=|accessdate=13 September 2014|archive-date=2014-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140719090840/http://www.czech.cz/en/czech-republic/getting-to-know-czech-republic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z visokimi prihodki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20421402~pagePK:64133150~piPK:64133175~theSitePK:239419,00.html#High_income |title=World Bank 2007 |publisher=Web.worldbank.org |accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt; na prebivalca z BDP, ki je 87 % povprečja Evropske unije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&amp;init=1&amp;language=en&amp;pcode=tec00114&amp;plugin=1|title=GDP per capita in PPS|publisher=Eurostat|accessdate=16 June 2015}}&lt;/ref&gt; Je ena najstabilnejših in uspešnejših pokomunističnih držav. Pred izbruhom nedavne svetovne gospodarske krize je imela nad 6 % letno rast v treh letih. K rasti prispeva izvoz v Evropsko unijo, še posebej v Nemčijo, in tuje naložbe, oživlja pa tudi domače povpraševanje.

Večina gospodarstva je bila privatizirana, vključno z bankami in telekomunikacijami. Raziskava v sodelovanju s češko gospodarsko zvezo 2009 je pokazala, da daje večina čeških ekonomistov prednost nadaljevanju liberalizacije v večini sektorjev gospodarstva.

Država je članica [[Schengensko območje|schengenskega območja]] od 1. maja 2004, ob odpravljeni mejni kontroli je popolnoma odprla svoje meje z vsemi svojimi sosedami (Nemčija, Avstrija, Poljska in Slovaška) 21. decembra 2007. Češka je postala članica Svetovne trgovinske organizacije 1. januarja 1995. Leta 2012 je izvozila skoraj 80 % v druge države članice Evropske unije, uvozila pa več kot 65 % iz njih.

Do leta 2050 bo Češka postala 49. največje gospodarstvo na svetu z BDP 342 milijard ameriških dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.businessinsider.com/these-economies-will-dominate-the-world-in-2050-2012-1?op=1|title=These Economies Will Dominate The World In 2050|publisher=Business Insider}}&lt;/ref&gt;
Monetarno politiko izvaja Češka narodna banka, katere neodvisnost je zagotovljena z ustavo. Uradna valuta je češka krona in je imela plavajoč tečaj do 7. 11. 2013, ko je centralna banka začasno fiksirala devizni tečaj na 27 kron za evro v okviru boja proti deflaciji. Ko se je pridružila EU, se je Češka zavezala, da sprejme evro, vendar datum sprejetja ni bil določen.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, ki jih usklajuje OECD, uvršča češki izobraževalni sistem kot 15. najboljši na svetu, višje od povprečja OECD. Češka se je leta 2015 uvrstila na 24. mesto po indeksu ekonomske svobode.

Vodilna češka podjetja so Škoda Auto (avtomobili), Škoda Transport (tramvaj, trolejbus, metro), Tatra (tretji najstarejši izdelovalec avtomobilov na svetu), Karosa (avtobusi), Aero Vodochody (letala) in Jawa Motors (motorna kolesa).

Novembra 2015 je rast češkega BDP znašala 4,5 %, kar uvršča češko gospodarstvo na najvišjo stopnjo rasti v Evropi takoj za Nemčijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6931690/3-31072015-AP-EN.pdf/253d49f9-12e3-4b10-b5d6-038c224c0d1c|title=Euro area unemployment rate at 11.1% EU28 at 9.6%|publisher=Eurostat|accessdate=17 August 2015}}&lt;/ref&gt;.

=== Energija ===
[[File:Nuclear.power.plant.Dukovany.jpg|thumb|Jedrska elektrarna Dukovany]]
Proizvodnja češke elektrike presega porabo za približno 10 TWh letno in jo izvažajo. Jedrska energija zagotavlja približno 30 odstotkov celotnih potreb električne energije, njihov delež pa naj bi se povečal na 40 odstotkov. V letu 2005 so 65,4 odstotka električne energije pridobili v termoelektrarnah (predvsem na premog), 30 odstotkov v jedrskih elektrarnah in 4,6 odstotka iz obnovljivih virov, vključno z vodno energijo. Največja češka nuklearka je [[Jedrska elektrarna Temelín|Temelin]], druga pa [[Jedrska elektrarna Dukovany|Dukovany]].

Češka je zmanjšala svojo odvisnost od zelo nizke kakovosti rjavega premoga kot vira energije. Zemeljski plin kupujejo pri ruskem Gazpromu, kar je približno tri četrtine domače porabe, in pri norveški družbi, kar je večina preostale četrtine. Ruski plin uvažajo prek Ukrajine (Druzhba pipeline), norveški plin pa skozi Nemčijo. Južna Moravska ima malo nahajališč nafte in plina.

=== Prometna infrastruktura ===
[[File:Grygov, nádraží, jednotka 680.002.jpg|thumb|left|Češko železniško omrežje je večinoma elektrificirano in je med najgostejšim v Evropi]]
Letališče Václava Havla v Pragi je glavno mednarodno letališče v državi. V letu 2010 je z njega odletelo 11,6 milijona potnikov, zaradi česar je peto najprometnejše letališče v srednji in vzhodni Evropi. V celoti ima Češka 46 letališč s tlakovano vzletno-pristajalno stezo, od tega šest zagotavlja mednarodne prevoze: Brno, Karlovi Vari, Mošnov (blizu Ostrave), Pardubice, Praga in Kunovice (blizu kraja Uherské Hradiště).

Češke železnice (''České Dráhy'') prepeljejo približno 180 milijonov potnikov letno. ČD Cargo je peti največji upravljavec železniškega tovornega prometa v Evropski uniji. Z 9505&amp;nbsp;km prog je češko eno najgostejših železniških omrežij v Evropi. 2926&amp;nbsp;km je elektrificiranih, 7617&amp;nbsp;km je enotirnih in 1866&amp;nbsp;km dvo- in večtirnih prog. Leta 2006 so uvedli nove italijanske nagibne vlake pendolino ČD, razred 680. Dosegli so hitrost 237&amp;nbsp;km/h, kar je nov češki hitrostni rekord.

Cestno omrežje obsega 55.653&amp;nbsp;km. Imajo 775,8&amp;nbsp;km avtocest in 439,1&amp;nbsp;km hitrih cest.

=== Turizem ===
[[File:Night view of the Castle and Charles Bridge, Prague - 8034.jpg|thumb|Praga je med najbolj obiskanimi mesti v Evropi]]
Češka dobi precej prihodka od [[turizem|turizma]]. Praga je peto najbolj obiskano mesto v Evropi po Londonu, Parizu, Carigradu in Rimu.&lt;ref name=&quot;Bremner 2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://blog.euromonitor.com/2015/01/top-100-city-destinations-ranking.html|title=Top 100 City Destinations Ranking|publisher=Euromonitor International |first=Caroline |last=Bremner |year=2015|accessdate=9 February 2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je skupni zaslužek od turizma dosegel 118 milijard čeških kron, kar je 5,5 % BDP in 9 % skupnih prihodkov od izvoza. Industrija zaposluje več kot 110.000 ljudi, več kot 1 % prebivalstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.czechtourism.com/index.php?show=001006&amp;lang=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070328141615/http://www.czechtourism.com/index.php?show=001006&amp;lang=3|archivedate=28 March 2007|title=Promotion Strategy of the Czech Republic in 2004–2010|accessdate=19 December 2006|publisher=Czech Tourism}}&lt;/ref&gt; Ugled države je zmanjšan zaradi vodnikov in poročil turistov, ki niso zadovoljni s taksisti, in težav z žeparji, predvsem v Pragi. Od leta 2005 se je praški župan Pavel Bém trudil za izboljšavo, sicer pa je Praga varno mesto. Tudi Češka kot celota ima na splošno nizko stopnjo kriminala.
[[File:Karlstejn.jpg|thumb|left|Srednjeveški grad, kot je Karlštejn, so češke znamenitosti]]

Imajo več središč z razvito turistično dejavnostjo. Zdraviliška mesta, kot so [[Karlovi Vari]], Marianske Lazne in Františkovy Lazne in Jachymov, so še posebej priljubljene počitniške točke. Arhitekturna dediščina je zelo pomembna. Imajo veliko gradov in dvorcev iz različnih zgodovinskih obdobij ([[grad Karlštejn]], [[Český Krumlov]] in območje [[Lednice-Valtice]]). Češka ima 12 [[stolnica|stolnic]] in 15 cerkva, ki jih je papež povzdignil v [[bazilika|bazilike]], samostani, številne sodobne in starodavne cerkve – na primer [[Cerkev svetega Janeza Nepomuka, Zelená Hora]] je na [[Unescova svetovna dediščina|seznamu svetovne kulturne dediščine]]. Zunaj mest privabljajo območja, kot so [[Češki raj]], [[Šumava]] in gorovje [[Krkonoši]], za tiste, ki iščejo udejstvovanje na prostem.

Država je znana tudi po svojih različnih muzejih. Znani so po lutkarstvu in marionetah s številnimi lutkovnimi festivali po vsej državi.

Češka ima vrsto festivalov [[pivo|piva]], tudi Češki festival piva (največji češki festival piva, ki traja običajno 17 dni in je vsako leto v mesecu maju v Pragi), Plzner Fest (vsako leto v avgustu v [[Plzen|Plznu]]), Olomuški festival piva (v [[Olomuc]]u) ali festival v [[Češke Budejovice|Čeških Budejovicah]].

== Demografija ==
{|class=&quot;infobox&quot; style=&quot;text-align:center; width:97%; margin-right:10px; font-size:90%&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; colspan=&quot;11&quot;|
|-
!rowspan=23 width:150|&lt;br /&gt;
[[File:Hradschin Prag.jpg|165px|Prague]]&lt;br /&gt;[[Praga]]&lt;br /&gt;
[[File:Výhled ze Staré radnice na Petrov.jpg|165px|Brno]]&lt;br /&gt;[[Brno]]&lt;br /&gt;
[[File:Ostrava, pohled z Nové radnice 2.jpg|165px|Ostrava]]&lt;br /&gt;[[Ostrava]]&lt;br /&gt;
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|vrstni red
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|mesto
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|okraj
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|število prebivalcev&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2011 census|url=http://www.scitani.cz/csu/2013edicniplan.nsf/p/12000-13|publisher=Český statistický úřad|language=cs|accessdate=2015-01-01|archive-date=2014-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113175413/http://www.scitani.cz/csu/2013edicniplan.nsf/p/12000-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|metropolitansko območje
!rowspan=23 width:150|{{navbar|Largest cities of the Czech Republic|plain=1}}
[[File:Vánoční Plzeň, katedrála sv. Bartoloměje , pohled z věže 01.jpg|165px|Plzeň]]&lt;br /&gt;[[Plzen]]&lt;br /&gt;
[[File:Liberec Rathaus Aussicht.JPG|165px|Liberec]]&lt;br /&gt;[[Liberec]]&lt;br /&gt;
[[File:Olomouc - view.jpg|border|165px|Olomouc]]&lt;br /&gt;[[Olomuc]]&lt;br /&gt;
|
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|1|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Praga]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Praga, glavno mesto||1.259.079||2.300.000
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|2|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Brno]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Južnomoravski okraj|Južnomoravski]]||377.440||729.510
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|3|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Ostrava]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijski]]||294.200||1.164.328
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|4|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Plzen]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Plzenski okraj|Plzenski]]||169.033||380.000
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|5|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Liberec]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Libereški okraj|Libereški]]||102.562||270.000
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|6|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Olomuc]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Olomuški okraj|Olomuški]]||99.806||480.000&lt;ref&gt;Nařízení vlády č. 212/1997, [http://aplikace.mvcr.cz/sbirka-zakonu/ViewFile.aspx?type=c&amp;id=3066 kterým se vyhlašuje závazná část územního plánu velkého územního celku Olomoucké aglomerace]&lt;/ref&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|7|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Usti nad Labem]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Usteški okraj|Usteški]]||93.409||243.878
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|8|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Češke Budejovice]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Južnočeški okraj|Južnočeški]]||93.285||190.000&lt;ref&gt;Územní plán velkého územního celku ČESKOBUDĚJOVICKÉ SÍDELNÍ AGLOMERACE, [http://up.kraj-jihocesky.cz/files/up_vuc_cbsra%5B1%5D.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;
|
|-

| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|9|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Hradec Kralove]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Kralovehraški okraj|Kralovehraški]]||92.808||-
|-

| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|10|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Pardubice]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Pardubiški okraj|Pardubiški]]||89.693||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|11|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Zlín]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Zlinski okraj|Zlinski]]||75,112||450 000
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|12|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Havirov]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Moravsko-Šlezijski||75.049||-
|-

| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|13|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Kladno]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Osrednječeški okraj|Osrednječeški]]||68.552||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|14|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Most (okrožje)|Most]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Usteški||67.089||95.316
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|15|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Opava]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Moravsko-šlezijski||57.772||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|16|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Fridek-Místek]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; | Moravsko-šlezijski ||56.945||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|17|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Karvina]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; | Moravsko-šlezijski ||55.985||-
|-

| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|18|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Jihlava]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Visočinski okraj|Visočinski]]||50.521||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|19|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Teplice]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; |Usteški||50.079||-
|-
| style=&quot;text-align:center; background:#f0f0f0;&quot;|20|| style=&quot;text-align:left;&quot; |[[Dečin]]|| style=&quot;text-align:left;&quot; | Usteški ||49.833||-
|-

| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center; background:#f5f5f5;&quot;|
|}
[[Slika:Praha_1989-11-25,_Letná,_dav_(01).jpg|sličica|Žametna revolucija v Pragi leta 1989]]

Po prvih rezultatih popisa 2011 se je večina prebivalcev na Češkem opredelila za Čehe (63,7 %), Moravce (4,9 %), Slovake (1,4 %), Poljake (0,4 %), Nemce (0,2 %) in Šlezijce (0,1 %). Pri »državljanstvu«, neobvezna opredelitev, precej ljudi pusti polje prazno (26,0 %). Po nekaterih ocenah živi na Češkem okoli 250.000 Romov.&lt;ref&gt;[http://notes2.czso.cz/cz/sldb2011/cd_sldb2011_11_12/index_html_files/PVCR062.pdf První předběžné výsledky Sčítání lidu, domů a bytů 2011: Obyvatelstvo podle národnosti podle krajů]. (PDF) . Retrieved on 12 August 2012.&lt;/ref&gt;

Septembra 2013 je v državi živelo 437.581 tujcev, največ je bilo Ukrajincev (106.714), Slovakov (89.273), Vietnamcev (61.102), Rusov (32.828), Poljakov (19.378 ), Nemcev (18.099), Bolgarov (8837), Američanov (6695), Romunov (6425), Moldavcev (5860), Kitajcev (5427), Britancev (5413), Mongolov (5308), Kazahstancev (4850) in Belorusov (4562).&lt;ref name=&quot;czso.cz&quot;&gt;[http://www.czso.cz/csu/cizinci.nsf/t/7800512362/$File/c01t01.pdf Foreigners by type of residence, sex and citizenship] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150903213530/http://www.czso.cz/csu/cizinci.nsf/t/7800512362/$File/c01t01.pdf |date=2015-09-03 }}, ''Czech Statistical Office'', 30 September 2013&lt;/ref&gt;

Judovsko prebivalstvo Češke in Moravske, po popisu leta 1930 je bilo 118.000 ljudi, je nacistična Nemčija skoraj uničila v obdobju [[holokavst]]a. Leta 2005 je na Češkem živelo okoli 4000 Judov.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.radio.cz/en/article/118537 PM Fischer visits Israel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090725075412/http://www.radio.cz/en/article/118537 |date=2009-07-25 }}&quot;. Radio Prague. 22 July 2009.&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
=== Arhitektura ===
Najzgodnejše ohranjene kamnite stavbe na Češkem in Moravskem so iz obdobja pokristjanjevanja 9. in 10. stoletja. Od srednjega veka so na Češkem uporabljali take arhitekturne sloge kot večina zahodne in srednje Evrope. Najstarejše še vedno stoječe cerkve so bile zgrajene v [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu. V 13. stoletju so jih zamenjale v [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu. V 14. stoletju je cesar Karel IV. povabil na  svoj dvor v Prago nadarjena arhitekta iz Francije in Nemčije, Matijo iz Arrasa in [[Peter Parler|Petra Parlerja]]. V srednjem veku je bilo veliko gradov utrjenih, zgradila sta jih kralj in aristokracija, pa tudi mnogo [[samostan]]ov. Med husitskimi vojnami so bili mnogi poškodovani ali uničeni.

 [[File:Letohrádek královny Anny by Crazyspeak (2).jpg|thumb|left|Kraljeva poletna palača v Pragi velja za najčistejšo renesančno arhitekturo zunaj Italije&lt;ref name=guide&gt;{{navedi knjigo|title=Prague : City Guidebook|date=2000|publisher=Kartografie|location=Prague|isbn=80-7011-597-1|page=40|edition=1.}}&lt;/ref&gt;]]
[[Renesančna arhitektura|Renesančni]] slog je prodrl v Češko krono v poznem 15. stoletju, ko se je starejši gotski slog začel počasi mešati z renesančnimi prvinami (arhitekta Matej Rejsek, Benedikt Rejt). Izjemen primer čiste renesančne arhitekture na Češkem je Kraljeva poletna palača, ki je bila v novoustanovljenem vrtu [[Praški grad|praškega gradu]]. Dokaze o splošnem sprejemu renesanse na Češkem, ki vključuje množičen prihod italijanskih arhitektov, je mogoče najti v prostornih gradovih z elegantnimi arkadnimi dvorišči in geometrijsko urejenimi vrtovi.&lt;ref name=architecture&gt;{{navedi splet|title=History of Czech Architecture|url=http://eu2009.cz/en/czech-republic/architecture-and-design/history/history-of-czech-architecture-2461/|website=eu2009.cz|publisher=Czech Presidency of the European Union|accessdate=20 July 2015|archive-date=2015-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20151015211407/http://eu2009.cz/en/czech-republic/architecture-and-design/history/history-of-czech-architecture-2461/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poudarek je bil na udobju, prav tako so se pojavile zgradbe, namenjene zabavi.&lt;ref name=czecharchitecture&gt;{{navedi splet|title=The History of Architecture|url=http://www.czech.cz/en/66608-the-history-of-architecture|website=www.czech.cz|accessdate=18 August 2015|archive-date=2015-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923212429/http://www.czech.cz/en/66608-the-history-of-architecture|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[File:Věž a kupole kostela sv. Mikuláše na Malé Straně v Praze.jpg|thumb|Cerkev svetega Nikolaja, Mala strana v Pragi, je primer češkega baroka]]
V 17. stoletju se je po Češki kroni razširil [[Baročna arhitektura|baročni]] slog. Izjemni so arhitekturni projekti češkega plemiča in cesarskega vrhovnega poveljnika Albrechta von Wallensteina iz 1620-ih. Njegova arhitekta Andrea Spezza in Giovanni Pieroni sta ustvarjala po najnovejši italijanski modi in bila hkrati zelo inovativna. Češka baročna arhitektura je enkraten del evropske, zahvaljujoč obsežni kulturni dediščini. V prvi tretjini 18. stoletja so bile češke dežele vodilna umetnostna središča baročnega sloga. Na Češkem je bil končan razvoj radikalnega baročnega sloga, ki sta ga v Italiji ustvarila [[Francesco Borromini]] in [[Guarino Guarini]] na zelo izviren način. Glavni arhitekti češkega baroka so [[Jean-Baptiste Mathey]], [[František Maxmilián Kaňka]], [[Krištof Dientzenhofer]] in njegov sin Kilian Ignac Dientzenhofer.

[[File:Church of St John of Nepomuk at Zelená hora CZ.jpg|thumb|left|Romarska cerkev svetega Nepomuka, Jan Blažej Santini-Aichel]]
V 18. stoletju je Češka izoblikovala arhitekturno posebnost – ''baročno-gotski slog'', sintezo gotskih in baročnih elementov. To ni bila preprosta vrnitev h gotiki, temveč izvirna baročna preobrazba. Glavni predstavnik in inovator tega sloga je bil [[Jan Blažej Santini-Aichel]], ki je uporabljal ta slog pri obnovi srednjeveških samostanskih stavb.

V 19. stoletju so bili pri češki monarhiji v arhitekturi zelo priljubljeni neoromanski, neogotski in neorenesančni slog. Mnoge cerkve so bile obnovljene po domnevno srednjeveški podobi in pa tudi številne nove stavbe so bile zgrajene v neoromanskem, neogotskem in neorenesančnem slogu. Na prelomu 19. in 20. stoletja se je pojavil na Češkem nov umetniški slog – [[art nouveau]]. Najbolj znani predstavniki Češke [[Secesija (obdobje)|secesijske]] arhitekture so [[Osvald Polivka]], ki je oblikoval mestno hišo v Pragi, [[Josef Fanta]], arhitekt glavne železniške postaje v Pragi, in [[Jan Kotěra]].

Češka je k svetovni arhitekturni dediščini prispevala nenavaden slog. Češki arhitekti so poskušali prenesti [[kubizem]] iz slikarstva in kiparstva v arhitekturo. V prvih letih neodvisne Češkoslovaške (po letu 1918) se je začel poseben češki arhitekturni slog, ki se imenuje &quot;rondokubizem&quot;. Skupaj s predvojno češko kubistično arhitekturo je neprimerljiv v svetu. Prvi češkoslovaški predsednik T. G. Masaryk je povabil vidnega slovenskega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] v Prago. Posodobil je grad in zgradil nekaj drugih stavb. Med svetovnima vojnama je bil [[funkcionalizem]] s svojimi treznimi, naprednimi oblikami glavni arhitekturni slog v novoustanovljeni Češkoslovaški republiki. V mestu [[Brno]] je ohranjeno eno najveličastnejših funkcionalističnih del, to je vila Tugendhat, ki jo je zasnoval arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Najpomembnejši češki arhitekti iz tega obdobja so Adolf Loos, Pavel Janák in Josef Gočár.

 [[File:PG07ME957 edit.jpg|thumb|right|''Plešoča hiša'' v Pragi]]
Po drugi svetovni vojni in komunističnem državnem udaru leta 1948 je bila umetnost na Češkoslovaškem pod močnim sovjetskim vplivom. Hotel International v Pragi je briljanten primer tako imenovanega [[socialistični realizem|socialističnega realizma]], stalinističnega umetniškega sloga 1950. Češkoslovaška avantgardna umetniška gibanja, znana kot ''bruseljski slog'' (imenovan po [[bruselj]]ski [[Svetovna razstava|svetovni razstavi]] Expo 58), so postala priljubljena v obdobju politične liberalizacije na Češkoslovaškem v 1960-tih.

Tudi danes Češka spremlja večino sodobnih smeri mednarodne arhitekture. To potrjujejo številni projekti svetovno priznanih arhitektov ([[Frank Gehry]], [[Jean Nouvel]], [[Ricardo Bofill]] in [[John Pawson]]). Dela nekaterih sodobnih čeških arhitektov je mogoče najti po vsem svetu (Eva Jiřičná, Jan Kaplický).&lt;ref name=kotalik&gt;{{navedi knjigo|last=Kotalík|first=Jiří|title=Architektura barokní|year=2002|publisher=Správa Pražského hradu a DaDa|location=Praha|isbn=80-86161-38-2|page=13|edition=Deset století architektury|language=cs}}&lt;/ref&gt;

=== Unescova dediščina na Češkem ===
{{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki}}
Češka ima na Unescovem seznamu 12 lokacij:&lt;ref&gt;[http://whc.unesco.org/en/statesparties/cz Češka]&lt;/ref&gt;
* [[Grad Kroměříž|vrtovi in grad Kroměříž]] (1998) so, kjer je bila včasih plitvina čez reko Moravo ob vznožju gorovja Hriby, ki se dviga nad osrednjim delom Moravske. Grad je dobro ohranjen primer evropskega baročnega knežjega prebivališča in njegovih vrtov;
* zgodovinsko središče [[Český Krumlov]] (1992); na bregovih reke Vltave; mesto so zgradili okoli gradu iz 13. stoletja z gotskimi, renesančnimi in baročnimi elementi. Je izjemen primer majhnega osrednjega evropskega srednjeveškega mesta, katerega arhitekturna dediščina je ostala nedotaknjena, zahvaljujoč mirnemu razvoju več kot pet stoletij;
* zgodovinsko središče [[Praga|Prage]] (1992); zgrajeno med 11. in 18. stoletjem, Staro mesto, Mala strana in Novo mesto govorijo o velikem arhitekturnem in kulturnem vplivu, ki ga to mesto uživa že od srednjega veka. Številni veličastni spomeniki, kot so grad [[Hradčani]], [[stolnica svetega Vida, Praga|stolnica svetega Vida]], [[Karlov most]] in številne cerkve in palače, zgrajene večinoma v 14. stoletju, ko je vladal sveti rimski cesar Karel IV.;
* zgodovinsko središče [[Telč]] (1992); hiše, ki stojijo na vrhu hriba, so bile prvotno lesene. Po požaru v poznem 14. stoletju so mesto obnovili v kamnu, obdano z obzidjem in  okrepljeno z mrežo umetnih ribnikov. Mestni gotski grad je bil obnovljen v visokem gotskem slogu v poznem 15. stoletju;
* zgodovinska vas [[Holašovice]] (1998) je popoln in dobro ohranjen primer tradicionalne srednjeevropske vasi. Imajo veliko izjemnih ljudskih stavb v slogu, znanem kot ''južnočeški ljudski barok'' iz 18. in 19. stoletja, ki ohranja tloris iz srednjega veka;
* [[steber svete Trojice v Olomucu]] (2000) je bil postavljen v zgodnjih letih 18. stoletja, je najizrazitejši spomenik posebne vrste za srednjo Evropo. V značilnem regionalnem slogu, znanem kot olomuški barok, se dviga do višine 35 m. Okrašen je z več lepimi verskimi skulpturami in je  delo uglednega moravskega umetnika Ondreja Zahnerja;
* judovska četrt in [[Bazilika svetega Prokopa, Trebič|bazilika svetega Prokopa]] v [[Třebíč]]u (2003); judovska četrt, staro judovsko pokopališče in bazilika svetega Prokopa v Trebiču so opomniki sobivanja judovske in krščanske kulture od srednjega veka do 20. stoletja. Judovska četrt priča o različnih vidikih življenja te skupnosti. Bazilika svetega Prokopa, zgrajena kot del benediktinskega samostana v začetku 13. stoletja, je izjemen primer vpliva zahodne evropske arhitekturne dediščine v tej regiji;
* [[Kutná Hora]]: zgodovinsko središče mesta s [[Cerkev svete Barbare, Kutná Hora|cerkvijo svete Barbare]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kutná Hora|cerkvijo Marijinega vnebovzetja]] Sedlec (1995); Kutna Gora se je razvila kot posledica izkoriščanja rudnikov srebra. V 14. stoletju je postala kraljevsko mesto, obdarjena s spomeniki, ki simbolizirajo njeno blaginjo. Cerkev svete Barbare, dragulj pozne gotike, in Marijina cerkev v Sedlcu, ki je bila obnovljena v skladu z baročnim okusom zgodnjega 18. stoletja, sta vplivali na arhitekturo srednje Evrope. Te mojstrovine so danes del dobro ohranjenega srednjeveškega urbanega tkiva z nekaterimi posebej finimi zasebnimi zgradbami;
* [[kulturna krajina Lednice-Valtice]] (1996); med 17. in 20. stoletjem je vladajoči vojvoda Lihtenštajn preoblikoval svoje posesti na južnem Moravskem v osupljivo pokrajino z baročno arhitekturo (v glavnem delo Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha) ter klasičnim in neogotskim slogom gradov Lednice in Valtice s podeželsko krajinsko arhitekturo po angleških romantičnih načelih. Na 200&amp;nbsp;km² je ena največjih umetnih pokrajin v Evropi;
* [[grad Litomyšl]] (1999); prvotno renesančno arkadni grad, vrsta je bila najprej razvita v Italiji, nato pa sprejeta in močno razvita v srednji Evropi v 16. stoletju. Njegova oblika in okrasje sta še posebej fina, tudi s poznejšimi visoko baročnimi vlogami, dodanimi v 18. stoletju. Ohranja nedotaknjen spekter pomožnih stavb, povezanih s plemiškim prebivališčem te vrste;
* romarska [[cerkev svetega Janeza Nepomuka, Zelena gora]] (1994); zgrajena je bila v čast svetega Janeza Nepomuka na Zeleni gori, nedaleč od [[Žďár nad Sázavou|Ždarja]] na Moravskem. Zgrajena je bila v začetku 18. stoletja po tlorisu v obliki zvezde in je najbolj nenavadno delo velikega arhitekta Jana Blazeja Santinija, katerega zelo izviren slog spada med neogotiko in barok;
* [[Tugendhatova vila, Brno|Tugendhatova vila]] v Brnu (2001); zasnoval jo je arhitekt Mies van der Rohe in je izjemen primer mednarodnega sloga v sodobnem gibanju v arhitekturi, kot se je razvil v Evropi leta 1920. Njegova posebna vrednost je uporaba inovativnih prostorskih in estetskih konceptov, ki želijo zadovoljiti nove potrebe življenjskega sloga z izkoriščanjem možnosti, ki jih ponuja sodobna industrijska proizvodnja.

=== Literatura ===
{{glavni|Češka literatura}}
[[File:Kafka portrait.jpg|thumb|left|170px|Franz Kafka]]
Češka literatura je literatura, ki so jo Čehi napisali večinoma v češkem jeziku, čeprav so uporabljali tudi druge jezike, kot so starocerkvena slovanščina, latinščina ali nemščina.

Vplivni češki avtorji, ki so pisali v latinščini, so Kuzma iz Prage († 1125), Peter Žitavski († 1339), Jan Hus († 1415), Bohuslav Hasištejnski iz Lobkovic (1461–1510), Jan Dubravius (1486–1553), Tadeáš Hájek (1525-1600), Jan Kampánus Vodňanský ([[Johannes Vodnianus Campanus]]) (1572–1622) in Bohuslav Balbín (1621–1688). V poznem 13. stoletju je bil kraljevi dvor v Pragi eno od središč nemških dvorskih pesmi (''Minnesang''). Najbolj znano češko srednjeveško delo v nemškem jeziku je ''Orač češki'' (''Der Ackermann aus Böhmen''), ki ga je okoli 1401 napisal Johannes von Tepl. Razcvet češko-nemške literature je mogoče videti v prvi polovici 20. stoletja. Iz tega časa so znani [[Franz Kafka]], [[Max Brod]], [[Franz Werfel]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Egon Erwin Kisch]] in drugi.

Prevodi [[Sveto pismo|biblije]] so igrali pomembno vlogo pri razvoju češke literature in standardnega češkega jezika. Najstarejši češki prevod [[psalm]]ov je nastal v poznem 13. stoletju in prvi češki prevod celotnega svetega pisma je bil končan okoli 1360. Prvo popolno, natisnjeno sveto pismo v češčini je bilo objavljen 1488 (''Praška biblija''). Prvi popoln češki prevod svetega pisma iz izvirnih jezikov je bil objavljen med 1579 in 1593 in je znan kot ''Bible kralická.''
Literaturo v češčini lahko razdelimo na več glavnih časovnih obdobij: srednjeveško (Kronika Dalimil), husitsko obdobje (Tomáš Štítný ze Štítného, Jan Hus, Petr Chelčický), renesančni humanizem (Henri mlajši Podebradi, Luka iz Prage, Vaclav Hajek, Jan Blahoslav, Daniel Adam iz Veleslavína), baročno obdobje (John Amos Comenius, Adam Václav Michna iz Otradovic, Bedřich Bridel, Jan František Beckovský), razsvetljenstvo in češko prebujanje v 19. stoletju (Václav Matěj Kramerius, Karel Hynek Mácha, Karel Jaromír Erben, Karel Havlíček Borovský, Božena Nemcova, Jan Neruda, Alois Jirásek), avantgarda iz časa med obema vojnama ([[Karel Čapek]], [[Jaroslav Hašek]], Vítězslav Nezval, Jaroslav Seifert, Bohuslav Reynek), leta pod komunizmom in praška pomlad (Josef Škvorecký, Bohumil Hrabal, Milan Kundera, Arnošt Lustig, [[Václav Havel]]) in literatura pokomunistične Češke (Ivan Martin Jirous).

[[Jaroslav Seifert]] je bil edini češki [[pisatelj]], ki je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]]. Slavni protivojni roman, komedija ''Dobri vojak Švejk'', Jaroslava Haška je največkrat prevedena češka knjiga v zgodovini. Upodobil ga je Karel Steklý v dveh barvnih filmih v letih 1956 in 1957.

Češka literatura in kultura sta igrali pomembno vlogo, ko so bili Čehi politično zatirani. V začetku 19. stoletja in nato ponovno leta 1960 so Čehi uporabljali kulturno in literarno prizadevanje za politično svobodo,  ustanovitev samozavestnega, politično ozaveščenega naroda.

=== Glasba ===
[[File:Dvorak1.jpg|thumb|upright|Antonin Dvoržak]]
Češka glasbena tradicija je nastala iz prvih cerkvenih hvalnic, katerih prvi dokazi so iz preloma 10. in 11. stoletja. Prvi veliki deli češke glasbe sta dva korala, ki sta imela vlogo himne ''Hospodine pomiluj ny'' (Gospod, usmili se nas) iz okoli leta 1050, nedvomno najstarejša in najbolj zvesto ohranjena priljubljena duhovna pesem, ki je preživela do danes, in himna ''Svatý Václave'' (sveti Vaclav) ali koral ''Sveti Vaclav'' iz okoli 1250.&lt;ref&gt;The chronicles of Beneš Krabice of Veitmil - the hymn &quot;Svatý Václave&quot; mentioned there as old and well-known in the end of the 13th century [http://www.clavmon.cz/clavis/FRRB/chronica/CRONICA%20ECCLESIAE%20PRAGENSIS.htm]&lt;/ref&gt; Njune korenine je mogoče najti že v 12. stoletju in še danes sta med najbolj priljubljenimi verskimi pesmimi. Leta 1918, na začetku češkoslovaške države, je bila pesem obravnavana kot ena od izbir za državno himno. Avtorstvo himne ''Gospod, usmili se nas'' je pripisano nekemu zgodovinarju svetemu Adalbertu iz Prage (sveti Vojteh), [[škof]] v Pragi, ki je živel med 956 in 997.&lt;ref&gt;Dějiny české hudby v obrazech (History of Czech music in pictures); in Czech&lt;/ref&gt;

[[File:Prague Municipal Smetana Hall.jpg|thumb|150px|left|Smetanova dvorana v Pragi]]
Bogastvo glasbene kulture na Češkem je v dolgem obdobju visoke kulture klasične glasbene tradicije v vseh zgodovinskih obdobjih, zlasti v baroku, klasicizmu, romantiki, sodobni klasični glasbi in tradicionalni ljudski glasbi Češke, Moravske in Šlezije. Od zgodnjih obdobij so bili češki glasbeniki in skladatelji pogosto pod vplivom pristne ljudske glasbe (npr. polka, ki je nastala na Češkem). Med najopaznejšimi so [[Adam Michna]], [[Jan Dismas Zelenka]], [[Johann Stamitz|Jan Václav Antonín Stamic]], [[Jiří Antonín Benda]], [[Johann Baptist Vanhal|Jan Křtitel Vaňhal]], [[Josef Mysliveček]], [[Anton Reicha]], [[Bedřich Smetana]], [[Antonín Dvořák]], [[Gustav Mahler]], [[Josef Suk (skladatelj)|Josef Suk]], [[Leoš Janáček]], [[Bohuslav Martinů]], Alois Haba, Miloslav Kabeláč ali Petr Eben, znani so tudi glasbeniki in izvajalci František Benda]], [[Jan Kubelík]], [[Emma Destinnová]], [[Rudolf Firkušný]], [[Češka filharmonija]], Panocha Quartet in mnogi drugi.

Češka glasba je bila koristna z evropskega in svetovnega vidika, večkrat je sočasno določala ali celo določila novo prihajajoče obdobje v glasbeni umetnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.expats.cz/prague/article/czech-culture/czech-music-history/ |title=Elizabeth A. Haas: Czech Music History |accessdate=2016-01-14 |archive-date=2016-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160102152951/http://www.expats.cz/prague/article/czech-culture/czech-music-history/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, predvsem v klasični dobi, pa tudi z izvirnim odnosom v baroku, romantiki in sodobni klasični glasbi.

Najbolj znan glasbeni festival v državi je Mednarodni glasbeni festival klasične glasbe ''Praška pomlad'', stalna predstava izjemnih svetovnih umetnikov, simfoničnih orkestrov in komornih ansamblov.

=== Kuhinja ===
Češka kuhinja ima rada mesne jedi. Svinjina je precej pogosta, goveje in piščančje meso sta prav tako priljubljeni, pa tudi gos, raca, kunci in divjačina. Ribe so redke, razen občasno sveže postrvi in krapa, ki ga jejo za božič.

Češko pivo ima dolgo in pomembno zgodovino. Znano je, da je bila prva pivovarna že leta 993. V Češki spijejo največ piva na prebivalca na svetu. Slavno &quot;plzensko pivo&quot; (pils) izvira iz češkega mesta [[Plzen]], kjer so prvi na svetu izdelali svetli lager ''Pilsner Urquell'', ki ga še vedno proizvajajo. Bil je navdih za več kot dve tretjini piva, proizvedenega danes na svetu. Češke Budejovice so znane po pivu ''Budweiser'' ali ''Budweiser Budvar''. Poleg teh in drugih velikih blagovnih znamk se Češka ponaša tudi z veliko vrhunskimi malimi pivovarnami in minipivovarnami, ki nadaljujejo prastaro tradicijo kakovosti in okusov.

V južni moravski regiji so vino pridelovali že v srednjem veku; okoli 94 % vinogradov na Češkem je na Moravskem. Poleg slivovke, češkega piva in vina so Čehi znani tudi po likerjih, kot sta fernet stock in beherovka. Kofola je brezalkoholna domača pijača, ki tekmuje s kokakolo in pijačo pepsi.

Nekatere popularne češke jedi so:
* ''vepřo knedlo zelo'': svinjska pečenka s kruhovimi cmoki in dušenim zeljem
* ''svíčková na smetaně'': pečen zgornji del govedine z oparjenimi cmoki in kremno zelenjavno omako
* ''rajská (omáčka)'': govedina v paradižnikovi omaki, tradicionalno jo postrežejo z žličniki
* ''koprovka'': govedina v koprovi omaki, tradicionalno jo postrežejo z žličniki
* ''pečená kachna'': pečena raca s kruhovimi ali krompirjevimi cmoki in vinsko rdeče zelje
* ''guláš'': različne enolončnice iz govejega in svinjskega mesa, postrežejo ga s cmoki ali kruhom
* ''smažený sýr'': ocvrti sir, običajno ga postrežejo s krompirjem ali pomfrijem in tatarsko omako
* ''bramboráky'': krompirjeve palačinke, tradicionalno jih postrežejo s kislim zeljem

Imajo tudi veliko različnih lokalnih klobas, paštet in prekajenega mesa. Češke sladice imajo veliko stepene smetane, čokolade in sadnega peciva, radi imajo torte, kreme, sladice s sirom, makom in druge vrste tradicionalnih slaščic, kot so buhtlji, kolači in zavitki.

&lt;gallery caption=&quot;Czech cuisine&quot; mode=&quot;packed&quot; style=&quot;font-size:95%; line-height:130%;&quot;&gt;
File:Budvar-mug.JPG|Vrč Budweiser Budvar
File:Svíčková na smetaně.JPG|Svíčková: zrezek s koranasto zelenjavo in smetanovo omako, cmoki in brusnicami
File:VeproKnedloZelo-00.jpg|’’Vepřo-knedlo-zelo’’: svinjska pečenka, kislo zelje in cmok 
File:Makový koláček.jpg|Sladek buhtelj z makom
File:Tvarohové knedlíky plněné jahodami.jpg|Skutni štruklji z jagodami
File:Nakrajeny mazanec (5).JPG|Velikonočni kruh
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[Armada Češke republike]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|voy=Czech Republic|Czech Republic}}

*{{CIA World Factbook link|ez|Czech Republic}}
* [http://www.state.gov/p/eur/ci/ez/ Czech Republic] information from the United States Department of State
* [http://www.loc.gov/rr/international/european/czechr/cz.html Portals to the World] from the United States Library of Congress
* [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/czechrepublic.htm Czech Republic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080828073616/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/czechrepublic.htm |date=2008-08-28 }} at ''UCB Libraries GovPubs''
*{{dmoz|Regional/Europe/Czech_Republic}}
* [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17220018 Czech Republic profile] from the BBC News
*{{Wikiatlas|the Czech Republic}}
*{{osmrelation-inline|51684}}
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=CZ Key Development Forecasts for the Czech Republic] from International Futures
* [http://www.czech.cz/en/ Czech Republic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140914000132/http://www.czech.cz/en/ |date=2014-09-14 }}
* [http://www1.ceses.cuni.cz/benacek/hist%20kniha2.pdf History of Czech Economic and Political Alignments Viewed as a Transition]

'''Vlada'''
* [http://www.vlada.cz/en/ Governmental website]
* [http://www.hrad.cz/en/ Presidential website]
* [http://portal.gov.cz/portal/obcan/ Portal of the Public Administration] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120812061745/http://portal.gov.cz/portal/obcan/ |date=2012-08-12 }}
* [http://www.senat.cz/index-eng.php Senate]
* [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-c/czech-republic.html Chief of State and Cabinet Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081210080250/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-c/czech-republic.html |date=2008-12-10 }}

'''Novice'''
* [http://www.praguepost.com/ The Prague Post]
* [http://aktualne.centrum.cz/czechnews/ CzechNews]
* [http://www.ceskenoviny.cz/news/ Czech News Agency News]
* [http://praguemonitor.com/ Prague Daily Monitor]
* [http://www.radio.cz/en/ Radio Prague]

'''Statistika'''
* [http://www.czso.cz/eng/redakce.nsf/i/home Czech Statistical Office] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110129060510/http://www.czso.cz/eng/redakce.nsf/i/home |date=2011-01-29 }}

'''Trgovina'''
*[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/CZE/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Czech Republic]

'''Potovanja'''
* [http://www.czechtourism.com/Homepage.aspx?lang=en-GB&amp;selectedculture=en-US Czech Tourism] official travel site of the Czech Republic
* [http://www.kct.cz/cms/czech-tourist-klub-kct/ Czech tourist club official webpage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141019054702/http://www.kct.cz/cms/czech-tourist-klub-kct |date=2014-10-19 }}

{{Coord|49|45|N|15|30|E|type:country_region:CZ_scale:9000000|display=title}}

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Češka| ]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>4owphlww8p3ze5mpqstio7lviivfiv0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nemčija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4817</id>
    <revision>
      <id>6761442</id>
      <parentid>6647326</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:04:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ ADOLF</comment>
      <origin>6761442</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13376" sha1="73lru829s0ecs9mi1c23il4f3lhan75" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name              = {{jezik|de|Bundesrepublik Deutschland}}
|conventional_long_name   = Zvezna republika Nemčija
|common_name              = Nemčija
|common_name2             = Nemčije 
|national_motto           = {{jezik|de|[[Einigkeit und Recht und Freiheit]]}}&lt;br /&gt;(»Enotnost, pravica in svoboda«)
|national_anthem          = {{jezik|de|[[Das Lied der Deutschen]]}} (3. kitica)&lt;br /&gt; &lt;small&gt;imenujejo jo tudi {{jezik|de|Einigkeit und Recht und Freiheit}}&lt;/small&gt; &lt;!--uradna himna Nemčije je SAMO tretja kitica! Vir: http://www.bundesregierung.de/Bundesregierung/-,8394/Nationalhymne.htm--&gt;
|image_flag               = Flag of Germany.svg
|image_coat               = Coat of Arms of Germany.svg
|symbol_type              = Grb
|image_map                = EU-Germany.svg
|capital                  = [[Berlin]]
|latd=52 |latm=31 |latNS=N |longd=13 |longm=24 |longEW=E
|largest_city             = Berlin
|official_languages       = [[nemščina]]¹
|government_type          = [[federacija|zvezna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]
|leader_title1            = [[Predsednik Nemčije|predsednik]]
|leader_title2            = [[kancler Nemčije|kancler]]
|leader_name1             = [[Frank-Walter Steinmeier]] 
|leader_name2             = [[Friedrich Merz]] ([[Krščansko demokratska unija Nemčije|CDU]])
|sovereignty_type         = [[Nemško cesarstvo|Nastanek]]
|established_event1       = [[Sveto Rimsko cesarstvo]]
|established_event2       = [[Združitev Nemčije (1871)|združitev]]
|established_event3       = [[Zahodna Nemčija|zvezna republika]]
|established_event4       = [[Ponovna združitev Nemčije|ponovna združitev]]
|established_date1        = 843 ([[Verdunska pogodba]])
|established_date2        = [[18. januar]] [[1871]]
|established_date3        = [[23. maj]] [[1949]]
|established_date4        = [[3. oktober]] [[1990]]
|accessionEUdate          = [[25. marec]] [[1953]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]])&lt;/small&gt;
|area_km2                 = 357 592&lt;ref name=&quot;povrsina-prebivalstvo&quot;/&gt;
|area_rank                = 63.
|percent_water            = 2,416
|population_estimate      = 84 358 845&lt;ref name=&quot;povrsina-prebivalstvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.statistikportal.de/de/bevoelkerung/flaeche-und-bevoelkerung |title=Fläche und Bevölkerung nach Ländern |website=Statistikportal.de |accessdate=2023-12-28}}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2022
|population_estimate_rank = 19.
|population_census        = 
|population_census_year   = 
|population_density_km2   = 236
|population_density_rank  = 58.
|demonym                  = Nemec, Nemka
|GDP_year                 = 2023
|GDP_ref                  = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.DE&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=134,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Germany) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal              = 4,46 bilijona $
|GDP_nominal_rank         = 3.
|GDP_PPP                  = 5,54 bilijona $
|GDP_PPP_rank             = 5.
|GDP_nominal_per_capita   = 52 823 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 21.
|GDP_PPP_per_capita       = 66 037 $
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 19.
|Gini                     = 28,8
|Gini_year                = 2022
|Gini_change              = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
|Gini_ref                 = &lt;ref name=&quot;eurogini&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|accessdate=25 November 2023}}&lt;/ref&gt;
|Gini_rank                = 
|HDI                      = 0,942
|HDI_year                 = 2021
|HDI_change               = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
|HDI_ref                  = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20220908052326/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archivedate=8 September 2022 |title=Human Development Report 2021/2022|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank                 = 9.
|currency                 = [[evro]] ([[Znak evra|€]])²
|currency_code            = EUR
|time_zone                = CET
|utc_offset               = +1
|time_zone_DST            = CEST
|utc_offset_DST           = +2
|cctld                    = [[.de]]³
|calling_code             = 49
|ISO_3166-1_alpha2        = DE
|ISO_3166-1_alpha3        = DEU
|vehicle_code             = D
|footnotes                = ¹ [[Danščina]], [[nizka nemščina]], [[lužiščina|lužiškosrbska jezika]], [[romščina]] in [[frizijščina]] so uradno priznani in v skladu z [[Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih|ECRML]] zaščiteni manjšinski jeziki.&lt;br /&gt;² Pred letom 1999 (uvedba evra kot uradne valute) in 2002 (uvedba evra v obliki fizičnih bankovcev in kovancev): [[nemška marka]].&lt;br /&gt;³ Tako kot v drugih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi domena [[.eu]].&lt;/sup&gt;
}}
{{History of Germany}}
'''Zvezna republika Nemčija''' (German? ADOLF HITLER HERE BITCHES [https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep]) je ena od vodilnih svetovnih [[industrija|industrijskih]] [[država|držav]], umeščena na sredo [[Evropa|Evrope]]. Na severu meji na [[Severno morje]], [[Danska|Dansko]] in [[Baltsko morje]], na vzhodu na [[Poljska|Poljsko]] in [[Češka|Češko]], na jugu na [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Švica|Švico]], ter na zahodu na [[Francija|Francijo]], [[Luksemburg]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Skupna kopenska meja s sosednjimi državami meri 3621&amp;nbsp;km. Nemčija je ena izmed ustanovnih članic [[Evropska unija|Evropske unije]].

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nemčije}}
Na Nemškem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih držav ter [[Prusija|Prusijo]]. Vendar se je leta 1848 začel boj za združitev Nemčije, saj to pomeni boljše gospodarske razmere. Ustanovili so [[Frankfurt]]ski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, saj se je bal, da bo z meščansko urejeno Nemčijo izgubil oblast. Tako je bilo za približno 20 let to združevanje prestavljeno. Leta 1862 pa so se upi nemških meščanov uresničili. Pruski kralj [[Viljem I.]] je začel združevati Nemčijo pod svojim vodstvom, saj je ugotovil, da bo več delavcev v državi prineslo izboljšanje industrijskih razmer, to pa več [[denar]]ja. Tako je nastala Nemčija, ki je obstajala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 s pridružitvijo dežel [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezni republiki Nemčiji]]. Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev, saj ni nastala nova država. 

S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo [[Tretji rajh|Nemčije]] v [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Po vojni so njen teritorij zasedle [[Sovjetska zveza|sovjetske]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]], [[Združene države Amerike|ameriške]] in [[Francija|francoske]] sile:
* [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]] (proglašeno leta 1949, pogovorno imenovano tudi ''Zahodna Nemčija'') so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto [[Bonn]].
* [[Nemška demokratična republika|Nemško demokratično republiko]] (proglašeno leta 1949, znano kot ''Vzhodna Nemčija'') pa so [[socializem|socialistično]] uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto [[Berlin]], ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil de facto [[eksklava]] Zahodne Nemčije na ozemlju Vzhodne. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta [[1961]] zgradili [[Berlinski zid]], ki so ga porušili leta [[1989]] in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica je Berlin.

Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru [[kapitalizem|kapitalističnega]] [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] prinesel velik gospodarski [[napredek]], medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čim prej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega [[kmetijstvo|kmetijstva]], z gradnjo [[prometna infrastruktura|prometne infrastrukture]], še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo [[infrastruktura|infrastruktur]], s preobrazbo [[izobraževanje|izobraževalnega]] sistema itd.

== Znameniti spomeniki ==
Med najbolj znanimi spomeniki sta zagotovo [[Berlinski zid]] in [[Brandenburška vrata]]. 
Berlinski zid je bil dolg preko 150&amp;nbsp;km in je nekoč delil vzhodni in zahodni Berlin. Padel je 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Padec Berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini. 
                                                                
Brandenburška vrata stojijo v neposredni bližini nekdanje meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Po njuni združitvi so postala simbol združene Nemčije. Postavili so jih leta 1791 v Berlinu. Visoka so 19 metrov.

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika in uprava Nemčije}}
Po politični ureditvi je Nemčija [[federacija|zvezna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]], državno ureditev opredeljuje [[Ustava Nemčije|ustava]] (''Grundgesetz''), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manjšimi spremembami ostala v veljavi tudi po združitvi [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne]] ter [[Zahodna Nemčija|Zahodne Nemčije]] leta 1990. Zakonodajno oblast imata parlament ([[Bundestag]]) in predstavniški svet [[Nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]] ([[Bundesrat]]).

=== Upravna delitev ===
Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:
{|
|-
| width=&quot;50%&quot;|
# [[Baden-Württemberg]]
# [[Bavarska]] (''Bayern'')
# [[Berlin]]
# [[Brandenburg]]
# [[Bremen (dežela)|Bremen]]
# [[Hamburg]]
# [[Hessen]]
# [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] (''Mecklenburg-Vorpommern'')
# [[Spodnja Saška]] (''Niedersachsen'')
# [[Severno Porenje - Vestfalija]] (''Nordrhein-Westfalen'')
# [[Porenje - Pfalška]] (''Rheinland-Pfalz'')
# [[Posarje]] (''Saarland'')
# [[Saška]] (''Sachsen'')
# [[Saška - Anhalt]] (''Sachsen-Anhalt'')
# [[Schleswig-Holstein]]
# [[Turingija]] (''Thüringen'')
| width=&quot;50%&quot;|
{{Dežele ZR Nemčije}}
|}

== Največja mesta Nemčije ==
{{Največja mesta Nemčije}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Nemčiji]]
* [[seznam univerz v Nemčiji]]
* [[tretji rajh]]
* [[seznam suverenih držav]]
* [[Bundeswehr]] - nemške [[oborožene sile]]
* [[Nemčija med letoma 1945 in 1949]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Deutschland|Nemčija}}
* [http://www.deutschland.de/en www.deutschland.de] - aktualna večjezična spletna stran o Nemčiji
* [http://www.tatsachen-ueber-deutschland.de Priročnik s podatki o Nemčiji], v več jezikih
* [http://www.destatis.de Statistični podatki o Nemčiji in Nemcih], v 2 jezikih
* [http://www.handbuch-deutschland.de Priročnik za vsakdanje življenje v Nemčiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161227025905/http://www.handbuch-deutschland.de/ |date=2016-12-27 }}, v več jezikih

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}

[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Federativne države]]
[[Kategorija:Nemčija|*]]
[[Kategorija:Nemško govoreče države]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>73lru829s0ecs9mi1c23il4f3lhan75</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761443</id>
      <parentid>6761442</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:05:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pristome</username>
        <id>251796</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/Jepsep43|Jepsep43]] ([[Uporabniški pogovor:Jepsep43|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika MZaplotnik</comment>
      <origin>6761443</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12136" sha1="mrvde2qo125m1qqivpo0vfy9w7xg0y7" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name              = {{jezik|de|Bundesrepublik Deutschland}}
|conventional_long_name   = Zvezna republika Nemčija
|common_name              = Nemčija
|common_name2             = Nemčije 
|national_motto           = {{jezik|de|[[Einigkeit und Recht und Freiheit]]}}&lt;br /&gt;(»Enotnost, pravica in svoboda«)
|national_anthem          = {{jezik|de|[[Das Lied der Deutschen]]}} (3. kitica)&lt;br /&gt; &lt;small&gt;imenujejo jo tudi {{jezik|de|Einigkeit und Recht und Freiheit}}&lt;/small&gt; &lt;!--uradna himna Nemčije je SAMO tretja kitica! Vir: http://www.bundesregierung.de/Bundesregierung/-,8394/Nationalhymne.htm--&gt;
|image_flag               = Flag of Germany.svg
|image_coat               = Coat of Arms of Germany.svg
|symbol_type              = Grb
|image_map                = EU-Germany.svg
|capital                  = [[Berlin]]
|latd=52 |latm=31 |latNS=N |longd=13 |longm=24 |longEW=E
|largest_city             = Berlin
|official_languages       = [[nemščina]]¹
|government_type          = [[federacija|zvezna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]
|leader_title1            = [[Predsednik Nemčije|predsednik]]
|leader_title2            = [[kancler Nemčije|kancler]]
|leader_name1             = [[Frank-Walter Steinmeier]] 
|leader_name2             = [[Friedrich Merz]] ([[Krščansko demokratska unija Nemčije|CDU]])
|sovereignty_type         = [[Nemško cesarstvo|Nastanek]]
|established_event1       = [[Sveto Rimsko cesarstvo]]
|established_event2       = [[Združitev Nemčije (1871)|združitev]]
|established_event3       = [[Zahodna Nemčija|zvezna republika]]
|established_event4       = [[Ponovna združitev Nemčije|ponovna združitev]]
|established_date1        = 843 ([[Verdunska pogodba]])
|established_date2        = [[18. januar]] [[1871]]
|established_date3        = [[23. maj]] [[1949]]
|established_date4        = [[3. oktober]] [[1990]]
|accessionEUdate          = [[25. marec]] [[1953]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]])&lt;/small&gt;
|area_km2                 = 357 592&lt;ref name=&quot;povrsina-prebivalstvo&quot;/&gt;
|area_rank                = 63.
|percent_water            = 2,416
|population_estimate      = 84 358 845&lt;ref name=&quot;povrsina-prebivalstvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.statistikportal.de/de/bevoelkerung/flaeche-und-bevoelkerung |title=Fläche und Bevölkerung nach Ländern |website=Statistikportal.de |accessdate=2023-12-28}}&lt;/ref&gt;
|population_estimate_year = 2022
|population_estimate_rank = 19.
|population_census        = 
|population_census_year   = 
|population_density_km2   = 236
|population_density_rank  = 58.
|demonym                  = Nemec, Nemka
|GDP_year                 = 2023
|GDP_ref                  = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.DE&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=134,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Germany) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal              = 4,46 bilijona $
|GDP_nominal_rank         = 3.
|GDP_PPP                  = 5,54 bilijona $
|GDP_PPP_rank             = 5.
|GDP_nominal_per_capita   = 52 823 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 21.
|GDP_PPP_per_capita       = 66 037 $
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 19.
|Gini                     = 28,8
|Gini_year                = 2022
|Gini_change              = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
|Gini_ref                 = &lt;ref name=&quot;eurogini&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|accessdate=25 November 2023}}&lt;/ref&gt;
|Gini_rank                = 
|HDI                      = 0,942
|HDI_year                 = 2021
|HDI_change               = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
|HDI_ref                  = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20220908052326/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archivedate=8 September 2022 |title=Human Development Report 2021/2022|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank                 = 9.
|currency                 = [[evro]] ([[Znak evra|€]])²
|currency_code            = EUR
|time_zone                = CET
|utc_offset               = +1
|time_zone_DST            = CEST
|utc_offset_DST           = +2
|cctld                    = [[.de]]³
|calling_code             = 49
|ISO_3166-1_alpha2        = DE
|ISO_3166-1_alpha3        = DEU
|vehicle_code             = D
|footnotes                = ¹ [[Danščina]], [[nizka nemščina]], [[lužiščina|lužiškosrbska jezika]], [[romščina]] in [[frizijščina]] so uradno priznani in v skladu z [[Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih|ECRML]] zaščiteni manjšinski jeziki.&lt;br /&gt;² Pred letom 1999 (uvedba evra kot uradne valute) in 2002 (uvedba evra v obliki fizičnih bankovcev in kovancev): [[nemška marka]].&lt;br /&gt;³ Tako kot v drugih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi domena [[.eu]].&lt;/sup&gt;
}}
{{History of Germany}}
'''Zvezna republika Nemčija''' ({{jezik-de|Bundesrepublik Deutschland}}) je ena od vodilnih svetovnih [[industrija|industrijskih]] [[država|držav]], umeščena na sredo [[Evropa|Evrope]]. Na severu meji na [[Severno morje]], [[Danska|Dansko]] in [[Baltsko morje]], na vzhodu na [[Poljska|Poljsko]] in [[Češka|Češko]], na jugu na [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Švica|Švico]], ter na zahodu na [[Francija|Francijo]], [[Luksemburg]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Skupna kopenska meja s sosednjimi državami meri 3621&amp;nbsp;km. Nemčija je ena izmed ustanovnih članic [[Evropska unija|Evropske unije]].

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nemčije}}
Na Nemškem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih držav ter [[Prusija|Prusijo]]. Vendar se je leta 1848 začel boj za združitev Nemčije, saj to pomeni boljše gospodarske razmere. Ustanovili so [[Frankfurt]]ski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, saj se je bal, da bo z meščansko urejeno Nemčijo izgubil oblast. Tako je bilo za približno 20 let to združevanje prestavljeno. Leta 1862 pa so se upi nemških meščanov uresničili. Pruski kralj [[Viljem I.]] je začel združevati Nemčijo pod svojim vodstvom, saj je ugotovil, da bo več delavcev v državi prineslo izboljšanje industrijskih razmer, to pa več [[denar]]ja. Tako je nastala Nemčija, ki je obstajala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 s pridružitvijo dežel [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezni republiki Nemčiji]]. Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev, saj ni nastala nova država. 

S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo [[Tretji rajh|Nemčije]] v [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Po vojni so njen teritorij zasedle [[Sovjetska zveza|sovjetske]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]], [[Združene države Amerike|ameriške]] in [[Francija|francoske]] sile:
* [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]] (proglašeno leta 1949, pogovorno imenovano tudi ''Zahodna Nemčija'') so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto [[Bonn]].
* [[Nemška demokratična republika|Nemško demokratično republiko]] (proglašeno leta 1949, znano kot ''Vzhodna Nemčija'') pa so [[socializem|socialistično]] uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto [[Berlin]], ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil de facto [[eksklava]] Zahodne Nemčije na ozemlju Vzhodne. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta [[1961]] zgradili [[Berlinski zid]], ki so ga porušili leta [[1989]] in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica je Berlin.

Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru [[kapitalizem|kapitalističnega]] [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] prinesel velik gospodarski [[napredek]], medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čim prej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega [[kmetijstvo|kmetijstva]], z gradnjo [[prometna infrastruktura|prometne infrastrukture]], še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo [[infrastruktura|infrastruktur]], s preobrazbo [[izobraževanje|izobraževalnega]] sistema itd.

== Znameniti spomeniki ==
Med najbolj znanimi spomeniki sta zagotovo [[Berlinski zid]] in [[Brandenburška vrata]]. 
Berlinski zid je bil dolg preko 150&amp;nbsp;km in je nekoč delil vzhodni in zahodni Berlin. Padel je 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Padec Berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini. 
                                                                
Brandenburška vrata stojijo v neposredni bližini nekdanje meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Po njuni združitvi so postala simbol združene Nemčije. Postavili so jih leta 1791 v Berlinu. Visoka so 19 metrov.

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika in uprava Nemčije}}
Po politični ureditvi je Nemčija [[federacija|zvezna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]], državno ureditev opredeljuje [[Ustava Nemčije|ustava]] (''Grundgesetz''), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manjšimi spremembami ostala v veljavi tudi po združitvi [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne]] ter [[Zahodna Nemčija|Zahodne Nemčije]] leta 1990. Zakonodajno oblast imata parlament ([[Bundestag]]) in predstavniški svet [[Nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]] ([[Bundesrat]]).

=== Upravna delitev ===
Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:
{|
|-
| width=&quot;50%&quot;|
# [[Baden-Württemberg]]
# [[Bavarska]] (''Bayern'')
# [[Berlin]]
# [[Brandenburg]]
# [[Bremen (dežela)|Bremen]]
# [[Hamburg]]
# [[Hessen]]
# [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] (''Mecklenburg-Vorpommern'')
# [[Spodnja Saška]] (''Niedersachsen'')
# [[Severno Porenje - Vestfalija]] (''Nordrhein-Westfalen'')
# [[Porenje - Pfalška]] (''Rheinland-Pfalz'')
# [[Posarje]] (''Saarland'')
# [[Saška]] (''Sachsen'')
# [[Saška - Anhalt]] (''Sachsen-Anhalt'')
# [[Schleswig-Holstein]]
# [[Turingija]] (''Thüringen'')
| width=&quot;50%&quot;|
{{Dežele ZR Nemčije}}
|}

== Največja mesta Nemčije ==
{{Največja mesta Nemčije}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Nemčiji]]
* [[seznam univerz v Nemčiji]]
* [[tretji rajh]]
* [[seznam suverenih držav]]
* [[Bundeswehr]] - nemške [[oborožene sile]]
* [[Nemčija med letoma 1945 in 1949]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Deutschland|Nemčija}}
* [http://www.deutschland.de/en www.deutschland.de] - aktualna večjezična spletna stran o Nemčiji
* [http://www.tatsachen-ueber-deutschland.de Priročnik s podatki o Nemčiji], v več jezikih
* [http://www.destatis.de Statistični podatki o Nemčiji in Nemcih], v 2 jezikih
* [http://www.handbuch-deutschland.de Priročnik za vsakdanje življenje v Nemčiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161227025905/http://www.handbuch-deutschland.de/ |date=2016-12-27 }}, v več jezikih

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}

[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Federativne države]]
[[Kategorija:Nemčija|*]]
[[Kategorija:Nemško govoreče države]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mrvde2qo125m1qqivpo0vfy9w7xg0y7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svante August Arrhenius</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4922</id>
    <revision>
      <id>6761645</id>
      <parentid>6049466</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:01:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53821-71</username>
        <id>266936</id>
      </contributor>
      <origin>6761645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1838" sha1="6dh3gnd5mayg0yfcg8222o8wn1l6yh2" xml:space="preserve">

== SEX Življenje ==

Arrhenius je najprej študiral na [[Univerza v Uppsali|Univerzi v Uppsali]] [[matematika|matematiko]] in [[naravoslovje]]. Vendar je kmalu odšel na [[Univerza v Stockholmu|Univerzo v Stockholmu]]. Leta 1884 je [[doktorat|doktoriral]] in prejel [[štipendija|štipendijo]], ki mu je omogočila nadaljnji študij. Med drugim je bil pri [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldu]] v [[Riga|Rigi]] in [[Leipzig]]u in pri [[Wilhelm Georg Kohlrausch|Kohlrauschu]] v [[Würzburg]]u.

== Dosežki ==

Predvsem je zaslužen na področju [[elektroliza|elektrolitske]] disociacije. Že njegova doktorska dizertacija je imela za temo prevodnost [[elektrolit]]ov. Vendar zaradi novih idej pri kemikih ni bila pozitivno sprejeta. Šele ko se je o delu pohvalno izrazil nemški kemik [[Wilhelm Ostwald]], je prejel zasluženo priznanje. 

Prvi je spoznal vpliv [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na [[podnebje]] ([[pojav]] [[učinek tople grede|učinka tople grede]]).

Leta 1889 je uvedel pojem [[aktivacijska energija|aktivacijske energije]].

== Priznanja ==

=== Nagrade ===

Leta 1903 je prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]].

== Glej tudi ==

* [[Arrheniusova enačba]]
* [[Arrheniusovo število]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{-}}

{{Davyjeva medalja}}
{{Nobelova nagrada za kemijo}}

{{chemist-stub}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Arrhenius, Svante August}}

[[Kategorija:Švedski fiziki]]
[[Kategorija:Švedski kemiki]]
[[Kategorija:Švedski astronomi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Uppsali]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo]]
[[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Švedski akademiki]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]</text>
      <sha1>6dh3gnd5mayg0yfcg8222o8wn1l6yh2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761646</id>
      <parentid>6761645</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:01:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pristome</username>
        <id>251796</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-53821-71|~2026-53821-71]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-53821-71|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika TadejM</comment>
      <origin>6761646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2109" sha1="m5drzvtd5r312t4gp52xrc4ndabg0vj" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Svante August Arrhenius''', [[Švedi|švedski]] [[fizik]] in [[kemik]] oz. [[Fizikalna kemija|fizikalni kemik]] * [[19. februar]] [[1859]], [[Vik]] (Wik, Wijk) pri [[Uppsala|Uppsali]], [[Švedska]], † [[2. oktober]] [[1927]], [[Stockholm]], Švedska.

== Življenje ==

Arrhenius je najprej študiral na [[Univerza v Uppsali|Univerzi v Uppsali]] [[matematika|matematiko]] in [[naravoslovje]]. Vendar je kmalu odšel na [[Univerza v Stockholmu|Univerzo v Stockholmu]]. Leta 1884 je [[doktorat|doktoriral]] in prejel [[štipendija|štipendijo]], ki mu je omogočila nadaljnji študij. Med drugim je bil pri [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldu]] v [[Riga|Rigi]] in [[Leipzig]]u in pri [[Wilhelm Georg Kohlrausch|Kohlrauschu]] v [[Würzburg]]u.

== Dosežki ==

Predvsem je zaslužen na področju [[elektroliza|elektrolitske]] disociacije. Že njegova doktorska dizertacija je imela za temo prevodnost [[elektrolit]]ov. Vendar zaradi novih idej pri kemikih ni bila pozitivno sprejeta. Šele ko se je o delu pohvalno izrazil nemški kemik [[Wilhelm Ostwald]], je prejel zasluženo priznanje. 

Prvi je spoznal vpliv [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na [[podnebje]] ([[pojav]] [[učinek tople grede|učinka tople grede]]).

Leta 1889 je uvedel pojem [[aktivacijska energija|aktivacijske energije]].

== Priznanja ==

=== Nagrade ===

Leta 1903 je prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]].

== Glej tudi ==

* [[Arrheniusova enačba]]
* [[Arrheniusovo število]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{-}}

{{Davyjeva medalja}}
{{Nobelova nagrada za kemijo}}

{{chemist-stub}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Arrhenius, Svante August}}

[[Kategorija:Švedski fiziki]]
[[Kategorija:Švedski kemiki]]
[[Kategorija:Švedski astronomi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Uppsali]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo]]
[[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Švedski akademiki]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]</text>
      <sha1>m5drzvtd5r312t4gp52xrc4ndabg0vj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761647</id>
      <parentid>6761646</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:02:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53821-71</username>
        <id>266936</id>
      </contributor>
      <origin>6761647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2087" sha1="qgngqjp7wjwk47p4cjx976mh14o5wy8" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Svante August Arrhenius''', [[Švedi|švedski]] [[fizik]] in [[kemik]] oz. [[Fizikalna kemija|fizikalni kemik]] * [[19. februar]] [[1859]], [[Vik]] (Wik, Wijk) pri [[Uppsala|Uppsali]], [[Švedska]], † [[2. oktober]] [[1927]], [[Stockholm]], Šved

Arrhenius je najprej študiral na [[Univerza v Uppsali|Univerzi v Uppsali]] [[matematika|matematiko]] in [[naravoslovje]]. Vendar je kmalu odšel na [[Univerza v Stockholmu|Univerzo v Stockholmu]]. Leta 1884 je [[doktorat|doktoriral]] in prejel [[štipendija|štipendijo]], ki mu je omogočila nadaljnji študij. Med drugim je bil pri [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldu]] v [[Riga|Rigi]] in [[Leipzig]]u in pri [[Wilhelm Georg Kohlrausch|Kohlrauschu]] v [[Würzburg]]u.

== Dosežki ==

Predvsem je zaslužen na področju [[elektroliza|elektrolitske]] disociacije. Že njegova doktorska dizertacija je imela za temo prevodnost [[elektrolit]]ov. Vendar zaradi novih idej pri kemikih ni bila pozitivno sprejeta. Šele ko se je o delu pohvalno izrazil nemški kemik [[Wilhelm Ostwald]], je prejel zasluženo priznanje. 

Prvi je spoznal vpliv [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na [[podnebje]] ([[pojav]] [[učinek tople grede|učinka tople grede]]).

Leta 1889 je uvedel pojem [[aktivacijska energija|aktivacijske energije]].

== Priznanja ==

=== Nagrade ===

Leta 1903 je prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]].

== Glej tudi ==

* [[Arrheniusova enačba]]
* [[Arrheniusovo število]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{-}}

{{Davyjeva medalja}}
{{Nobelova nagrada za kemijo}}

{{chemist-stub}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Arrhenius, Svante August}}

[[Kategorija:Švedski fiziki]]
[[Kategorija:Švedski kemiki]]
[[Kategorija:Švedski astronomi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Uppsali]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo]]
[[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Švedski akademiki]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]</text>
      <sha1>qgngqjp7wjwk47p4cjx976mh14o5wy8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761649</id>
      <parentid>6761647</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:03:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-53821-71|~2026-53821-71]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-53821-71|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Pristome (6761647): testna urejanja</comment>
      <origin>6761646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2109" sha1="m5drzvtd5r312t4gp52xrc4ndabg0vj" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Svante August Arrhenius''', [[Švedi|švedski]] [[fizik]] in [[kemik]] oz. [[Fizikalna kemija|fizikalni kemik]] * [[19. februar]] [[1859]], [[Vik]] (Wik, Wijk) pri [[Uppsala|Uppsali]], [[Švedska]], † [[2. oktober]] [[1927]], [[Stockholm]], Švedska.

== Življenje ==

Arrhenius je najprej študiral na [[Univerza v Uppsali|Univerzi v Uppsali]] [[matematika|matematiko]] in [[naravoslovje]]. Vendar je kmalu odšel na [[Univerza v Stockholmu|Univerzo v Stockholmu]]. Leta 1884 je [[doktorat|doktoriral]] in prejel [[štipendija|štipendijo]], ki mu je omogočila nadaljnji študij. Med drugim je bil pri [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldu]] v [[Riga|Rigi]] in [[Leipzig]]u in pri [[Wilhelm Georg Kohlrausch|Kohlrauschu]] v [[Würzburg]]u.

== Dosežki ==

Predvsem je zaslužen na področju [[elektroliza|elektrolitske]] disociacije. Že njegova doktorska dizertacija je imela za temo prevodnost [[elektrolit]]ov. Vendar zaradi novih idej pri kemikih ni bila pozitivno sprejeta. Šele ko se je o delu pohvalno izrazil nemški kemik [[Wilhelm Ostwald]], je prejel zasluženo priznanje. 

Prvi je spoznal vpliv [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na [[podnebje]] ([[pojav]] [[učinek tople grede|učinka tople grede]]).

Leta 1889 je uvedel pojem [[aktivacijska energija|aktivacijske energije]].

== Priznanja ==

=== Nagrade ===

Leta 1903 je prejel [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]].

== Glej tudi ==

* [[Arrheniusova enačba]]
* [[Arrheniusovo število]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{-}}

{{Davyjeva medalja}}
{{Nobelova nagrada za kemijo}}

{{chemist-stub}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Arrhenius, Svante August}}

[[Kategorija:Švedski fiziki]]
[[Kategorija:Švedski kemiki]]
[[Kategorija:Švedski astronomi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Uppsali]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za kemijo]]
[[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Švedski akademiki]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]</text>
      <sha1>m5drzvtd5r312t4gp52xrc4ndabg0vj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Druga svetovna vojna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8112</id>
    <revision>
      <id>6761722</id>
      <parentid>6755889</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:47:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53926-57</username>
        <id>266949</id>
      </contributor>
      <comment>nič posebnega</comment>
      <origin>6761722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99504" sha1="odzo6ffm5ytbu7odk4lgmg7pjc5ewh1" xml:space="preserve">{{infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Druga svetovna vojna
| partof            = 
| image             = [[Slika:WW2Montage.PNG|300px]]
| caption           = ''Prizori iz druge svetovne vojne.''&lt;br&gt;Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke.
| date              = [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]]
| place             = [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]]
| casus             = 
| territory         = 
| result            = Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]].
| combatant1        = '''Zavezniki''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Kitajska]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Kanada]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Poljska}}&amp;nbsp;[[Poljska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Avstralija}}&amp;nbsp;[[Avstralija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nova Zelandija}}&amp;nbsp;[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Norveška}}&amp;nbsp;[[Norveška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Češkoslovaška}}&amp;nbsp;[[Češkoslovaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Filipini}}&amp;nbsp;[[Filipini]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&amp;nbsp;[[Grčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Indija|Britanska}}&amp;nbsp;[[Indija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&amp;nbsp;[[Južnoafriška unija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Luksemburg}}&amp;nbsp;[[Luksemburg]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nizozemska}}&amp;nbsp;[[Nizozemska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Brazilija|1889}}&amp;nbsp;[[Brazilija]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| combatant2        = '''Sile osi''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Japonski imperij]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija}}&amp;nbsp;[[Italija]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Romunija}}&amp;nbsp;[[Romunija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Madžarska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Finska}}&amp;nbsp;[[Finska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Bolgarija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Tajska}}&amp;nbsp;[[Tajska]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of First Slovak Republic 1939-1945.svg|25px]] [[Slovaška republika 1939-1945|Slovaška]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Mandžukuo]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| commander1        = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Winston Churchill]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Čankajšek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Charles de Gaulle]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Josip Broz Tito]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| commander2        = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Adolf Hitler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Hirohito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Benito Mussolini]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| casualties1       = '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 14.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 36.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 50.000.000
| casualties2       = '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 8.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 4.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih'''&lt;br /&gt;&gt; 12.000.000
}}

'''Druga šalabajzrska vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini človeštva. Potekal je v letih od 2021 do 2026, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med Kraljestvom Velikega Tima, Stepišlandijo, Farkovo [[Sovjetska zveza|zvezo]], Hlupijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami]] Svenlandije proti Kraljestvu Združenih Androtov, Adrianiji in Migliji, oziroma med Šalabajzerjimi in Zajebantim. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata Mihaelokavst ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrsko bombardiranje Celja in]] Kasaz, se drugo šalabajzrsko vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|url=https://archive.org/details/completeillustra0000somm|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=[https://archive.org/details/completeillustra0000somm/page/n8 5]|isbn=0754818985}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.&lt;/ref&gt; Tem žrtvam je treba dodati še približno 271 tisoč pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. šalabajzrske vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno.

V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 2021 z invazijo Kraljestva Združenih Androtov na Mihaelovo Skupnost Kmetov in posledično z napovedjo vojne Kraljestvu Združenih Androtov s strani Kraljestva Velikega Tima, Stepišlandije in večino držav Timovega [[Britanski imperij|imperija]] ter bitchass[[Commonwealth|wealth]]a. Hlupijski in Miglijski [[Japonski imperij|imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],&lt;ref&gt;Barrett, D.P. &amp; Shyu, L.N. (2001). &quot;China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society&quot;. '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564&lt;/ref&gt; medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|invazija Kraljestva Združenih Androtov na Farkovo zvezo]] ter miglijski napad na svensko pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Tom Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Migliji s strani ZDS, bitchasswealtha&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}&lt;/ref&gt; ter Otolandije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}&lt;/ref&gt;

Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Kraljestvom Združenih Androtov in Adrianijo leta 2026. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila.

== Ozadje vojne ==
=== Evropa ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]]

S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Ruskem imperiju leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja.

Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]].

Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne{{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&amp;pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}}

[[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933]]
Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}}

[[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}}

Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}}

Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}}

=== Azija ===
Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne.

Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}}

== Dogodki pred vojno ==
=== Italijanski napad na Etiopijo ===
{{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}}

[[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]]

Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}}

=== Španska državljanska vojna ===
{{glavni|Španska državljanska vojna}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]]

Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}}

=== Druga kitajsko-japonska vojna ===
{{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}}

[[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]]

Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.&lt;ref name=&quot;Hsu &amp; Chang 1971 221&quot;&gt;{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Tucker2009&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=yang&gt;Yang Kuisong, &quot;On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan&quot;&lt;/ref&gt; Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.&lt;ref&gt;Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24&lt;/ref&gt;&lt;ref name=tot&gt;Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.&lt;/ref&gt;

Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}}

=== Sovjetsko-japonski obmejni konflikt ===
Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.&lt;ref&gt;{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Okupacije in sporazumi v Evropi ===
{{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]]

V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}}

Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).{{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]]

Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}}
[[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne.
----
{{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}}
{{legend|#b39795|Sovjetska zveza in zavezniki}}
{{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}}
{{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]]
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,&lt;ref&gt;{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|url = https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-06_52_4/page/695|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077 |issn=0966-8136 }}&lt;/ref&gt; je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.&lt;ref name=ww2db_com&gt;{{navedi splet |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.&lt;ref name=ww2db_com/&gt; Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.&lt;ref name=ibiblio1939&gt;{{navedi splet |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.

== Časovni pregled ==
{{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}}
{{glavni|Poljska kampanja (1939)}}

Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200&amp;nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja.

== Vojaško dogajanje ==
=== Bliskovita vojna (Blietzkrieg) ===
{{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]]
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]].
[[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]]
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
[[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]]
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ.

Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
[[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]]
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.

Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]].

=== Bitka za Atlantik ===
{{glavni|Bitka za Atlantik}}
[[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]]
Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje.

Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''.

S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar &quot;srečni časi&quot;, saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja.

Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji.

[[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]]
Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge &quot;srečne čase&quot;, saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]].

Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]].

Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli 
Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje.

=== Vojna v severni Afriki ===
{{glavni|Vojna v severni Afriki}}
[[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]]
Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&amp;nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om.

Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripolis]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&amp;nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek &quot;puščavska lisica&quot;.

Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane &quot;puščavske podgane&quot;, si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi.

Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje.

8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja.

Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda.

Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki.

=== Vojna na Tihem oceanu in v Aziji ===
{{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}}

[[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]]

Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno.

Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo.

Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena.

Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov.

V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. 
[[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|Ameriška letala med bitko za Midway.]]
Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena.

Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla [[Mandžurija|Mandžurijo]] in okupirala [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala.

=== Vojna v Sredozemlju ===
{{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]]
Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij.

Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih.

Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti.

Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki.

Po končanih bojih v Severni Afriki, je z [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacijo Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali.

=== Vzhodna fronta in Balkan ===
{{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]]
Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza.

Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi.

Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.&lt;ref&gt;Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}&lt;/ref&gt; Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti.

Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala.

=== Zahodna fronta ===
[[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]]
{{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}}
Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki [[Laba|Labi]].

=== Stranska bojišča ===
* [[zimska vojna]]
* [[nadaljevalna vojna]]
* [[laponska vojna]]
* [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]]

== Druga svetovna vojna na Slovenskem ==
{{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]]

Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).&lt;ref name=&quot;izs1&quot;&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;snz&quot;&gt;(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}&lt;/ref&gt; Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na [[Etiopija|Etiopsko cesarstvo]], nato sodelovanjem v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] in okupacijo Albanije.

Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.&lt;ref name=izs1/&gt; Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Narodnoosvobodilni boj in revolucija&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).&lt;/ref&gt;

Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

== Politično dogajanje ==
[[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]]
Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno.

Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. 
[[Slika:Clement Attlee, Harry S. Truman, and Joseph Stalin at the Potsdam Conference, July 1945, USA C-1860 (26246410746).jpg|left|thumb|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]]
Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]].

== Vojaška tehnologija ==
{{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}}
[[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]]
[[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]]
[[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|Nemška raketa ''V2''.]]
Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]&lt;ref&gt;Batt, R. (1991). &quot;The Radar Army: Winning the War of the Airwaves&quot;. Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5&lt;/ref&gt; ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|url=https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=[https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc/page/11 11]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= Code Breaking in World War II
|url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}&lt;/ref&gt;

Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9&lt;/ref&gt; Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&amp;nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki.

V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''.

Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt; Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].&lt;ref&gt;Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X&lt;/ref&gt; Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]].

Med vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],&lt;ref&gt;Cowley, R. &amp; Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9&lt;/ref&gt; avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.&lt;ref&gt;Sprague, O. &amp; Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110430165110/http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf |date=2011-04-30 }} (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.&lt;/ref&gt;

Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo'' ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.&lt;ref&gt;Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.&lt;/ref&gt; Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),&lt;ref&gt;Fitzsimons, B. (ur). (1978). &quot;Fritz-X&quot;. '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.&lt;/ref&gt; žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako&lt;ref&gt;Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.&lt;/ref&gt; da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - &quot;Atomsko dobo&quot;.

== Posledice ==
[[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]]
Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni.

Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah.

Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]].

== Žrtve in škoda ==
[[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|500x500px]]
Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne.

Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010|archive-date=2007-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20070225173846/http://secondworldwar.co.uk/casualty.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]&lt;ref&gt;Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1&lt;/ref&gt; in [[bombardiranje Dresdena]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Addison, P. &amp; Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.&lt;/ref&gt;). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|url=https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_p0k0|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}&lt;/ref&gt; [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|url=https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=[https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life/page/n49 69]}}&lt;/ref&gt; in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih s Sovjetsko zvezo]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=[https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0/page/n105 74]}}&lt;/ref&gt;). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. 
[[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]]Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.&lt;ref&gt;Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.&lt;/ref&gt; Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.&lt;/ref&gt; V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.&lt;/ref&gt;[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].&lt;ref name=&quot;milward&quot;&gt;Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;overy&quot;&gt;Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton &amp; Company.&lt;/ref&gt;

Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;&lt;ref&gt;Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion &amp; reality of Britain as a great nation''. Macmillan.&lt;/ref&gt;

Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;

Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov.

Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi.

== Glej tudi ==

* [[Kronologija druge svetovne vojne]]
* [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]]
* [[Tretji rajh]]
* [[koncentracijsko taborišče]]
* [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]]
* [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]]
* [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]]
* [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). &quot;Druga svetovna vojna 1939–1945&quot;. '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}}
* (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|World War II}}
{{ikona en}}
* [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne'']
* [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni'']
* [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel'']
* [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV''  ]
* [http://ww2.war-letters.com/  ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV''  ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130031752/http://ww2.war-letters.com/ |date=2009-01-30 }}
* [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni ''
* [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«''  ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426013002/http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 |date=2009-04-26 }}
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]]
[[Kategorija:Vojne Albanije]]
[[Kategorija:Vojne Argentine]]
[[Kategorija:Vojne Avstralije]]
[[Kategorija:Vojne Avstrije]]
[[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]]
[[Kategorija:Vojne Belgije]]
[[Kategorija:Vojne Bolgarije]]
[[Kategorija:Vojne Bolivije]]
[[Kategorija:Vojne Brazilije]]
[[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]]
[[Kategorija:Vojne Danske]]
[[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]]
[[Kategorija:Vojne Egipta]]
[[Kategorija:Vojne Ekvadorja]]
[[Kategorija:Vojne Etiopije]]
[[Kategorija:Vojne Filipinov]]
[[Kategorija:Vojne Francije]]
[[Kategorija:Vojne Grčije]]
[[Kategorija:Vojne Gvatemale]]
[[Kategorija:Vojne Haitija]]
[[Kategorija:Vojne Hondurasa]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Indije]]
[[Kategorija:Vojne Iraka]]
[[Kategorija:Vojne Irana]]
[[Kategorija:Vojne Italije]]
[[Kategorija:Vojne Japonske]]
[[Kategorija:Vojne Kanade]]
[[Kategorija:Vojne Kitajske]]
[[Kategorija:Vojne Kolumbije]]
[[Kategorija:Vojne Kostarike]]
[[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne Kube]]
[[Kategorija:Vojne Libanona]]
[[Kategorija:Vojne Liberije]]
[[Kategorija:Vojne Luksemburga]]
[[Kategorija:Vojne Madžarske]]
[[Kategorija:Vojne Mehike]]
[[Kategorija:Vojne Mongolije]]
[[Kategorija:Vojne Nemčije]]
[[Kategorija:Vojne Nepala]]
[[Kategorija:Vojne Nikaragve]]
[[Kategorija:Vojne Nizozemske]]
[[Kategorija:Vojne Norveške]]
[[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]]
[[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]]
[[Kategorija:Vojne Paname]]
[[Kategorija:Vojne Paragvaja]]
[[Kategorija:Vojne Peruja]]
[[Kategorija:Vojne Poljske]]
[[Kategorija:Vojne Romunije]]
[[Kategorija:Vojne Salvadorja]]
[[Kategorija:Vojne San Marina]]
[[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]]
[[Kategorija:Vojne Sirije]]
[[Kategorija:Vojne Slovaške]]
[[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Vojne Tajske]]
[[Kategorija:Vojne Tonge]]
[[Kategorija:Vojne Turčije]]
[[Kategorija:Vojne Urugvaja]]
[[Kategorija:Vojne Venezuele]]
[[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]</text>
      <sha1>odzo6ffm5ytbu7odk4lgmg7pjc5ewh1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761725</id>
      <parentid>6761722</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:05:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53817-45</username>
        <id>266951</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6761725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99504" sha1="ppu026o125p2xsz0282c8ufx32ivdmg" xml:space="preserve">{{infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Druga svetovna vojna
| partof            = 
| image             = [[Slika:WW2Montage.PNG|300px]]
| caption           = ''Prizori iz druge svetovne vojne.''&lt;br&gt;Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke.
| date              = [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]]
| place             = [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]]
| casus             = 
| territory         = 
| result            = Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]].
| combatant1        = '''Zavezniki''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Kitajska]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Kanada]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Poljska}}&amp;nbsp;[[Poljska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Avstralija}}&amp;nbsp;[[Avstralija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nova Zelandija}}&amp;nbsp;[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Norveška}}&amp;nbsp;[[Norveška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Češkoslovaška}}&amp;nbsp;[[Češkoslovaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Filipini}}&amp;nbsp;[[Filipini]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&amp;nbsp;[[Grčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Indija|Britanska}}&amp;nbsp;[[Indija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&amp;nbsp;[[Južnoafriška unija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Luksemburg}}&amp;nbsp;[[Luksemburg]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nizozemska}}&amp;nbsp;[[Nizozemska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Brazilija|1889}}&amp;nbsp;[[Brazilija]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| combatant2        = '''Sile osi''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Japonski imperij]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija}}&amp;nbsp;[[Italija]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Romunija}}&amp;nbsp;[[Romunija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Madžarska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Finska}}&amp;nbsp;[[Finska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Bolgarija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Tajska}}&amp;nbsp;[[Tajska]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of First Slovak Republic 1939-1945.svg|25px]] [[Slovaška republika 1939-1945|Slovaška]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Mandžukuo]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| commander1        = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Winston Churchill]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Čankajšek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Charles de Gaulle]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Josip Broz Tito]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| commander2        = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Adolf Hitler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Hirohito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Benito Mussolini]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| casualties1       = '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 14.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 36.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 50.000.000
| casualties2       = '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 8.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 4.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih'''&lt;br /&gt;&gt; 12.000.000
}}

'''Druga šalabajzrska vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini človeštva. Potekal je v letih od 2021 do 2026, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 triljonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med Kraljestvom Velikega Tima, Stepišlandijo, Farkovo [[Sovjetska zveza|zvezo]], Hlupijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami]] Svenlandije proti Kraljestvu Združenih Androtov, Adrianiji in Migliji, oziroma med Šalabajzerjimi in Zajebantim. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata Mihaelokavst ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrsko bombardiranje Celja in]] Kasaz, se drugo šalabajzrsko vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|url=https://archive.org/details/completeillustra0000somm|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=[https://archive.org/details/completeillustra0000somm/page/n8 5]|isbn=0754818985}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.&lt;/ref&gt; Tem žrtvam je treba dodati še približno 271 tisoč pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. šalabajzrske vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno.

V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 2021 z invazijo Kraljestva Združenih Androtov na Mihaelovo Skupnost Kmetov in posledično z napovedjo vojne Kraljestvu Združenih Androtov s strani Kraljestva Velikega Tima, Stepišlandije in večino držav Timovega [[Britanski imperij|imperija]] ter bitchass[[Commonwealth|wealth]]a. Hlupijski in Miglijski [[Japonski imperij|imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],&lt;ref&gt;Barrett, D.P. &amp; Shyu, L.N. (2001). &quot;China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society&quot;. '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564&lt;/ref&gt; medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|invazija Kraljestva Združenih Androtov na Farkovo zvezo]] ter miglijski napad na svensko pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Tom Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Migliji s strani ZDS, bitchasswealtha&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}&lt;/ref&gt; ter Otolandije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}&lt;/ref&gt;

Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Kraljestvom Združenih Androtov in Adrianijo leta 2026. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila.

== Ozadje vojne ==
=== Evropa ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]]

S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Ruskem imperiju leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja.

Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]].

Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne{{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&amp;pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}}

[[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933]]
Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}}

[[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}}

Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}}

Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}}

=== Azija ===
Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne.

Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}}

== Dogodki pred vojno ==
=== Italijanski napad na Etiopijo ===
{{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}}

[[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]]

Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}}

=== Španska državljanska vojna ===
{{glavni|Španska državljanska vojna}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]]

Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}}

=== Druga kitajsko-japonska vojna ===
{{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}}

[[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]]

Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.&lt;ref name=&quot;Hsu &amp; Chang 1971 221&quot;&gt;{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Tucker2009&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=yang&gt;Yang Kuisong, &quot;On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan&quot;&lt;/ref&gt; Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.&lt;ref&gt;Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24&lt;/ref&gt;&lt;ref name=tot&gt;Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.&lt;/ref&gt;

Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}}

=== Sovjetsko-japonski obmejni konflikt ===
Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.&lt;ref&gt;{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Okupacije in sporazumi v Evropi ===
{{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]]

V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}}

Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).{{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]]

Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}}
[[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne.
----
{{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}}
{{legend|#b39795|Sovjetska zveza in zavezniki}}
{{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}}
{{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]]
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,&lt;ref&gt;{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|url = https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-06_52_4/page/695|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077 |issn=0966-8136 }}&lt;/ref&gt; je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.&lt;ref name=ww2db_com&gt;{{navedi splet |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.&lt;ref name=ww2db_com/&gt; Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.&lt;ref name=ibiblio1939&gt;{{navedi splet |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.

== Časovni pregled ==
{{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}}
{{glavni|Poljska kampanja (1939)}}

Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200&amp;nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja.

== Vojaško dogajanje ==
=== Bliskovita vojna (Blietzkrieg) ===
{{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]]
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]].
[[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]]
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
[[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]]
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ.

Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
[[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]]
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.

Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]].

=== Bitka za Atlantik ===
{{glavni|Bitka za Atlantik}}
[[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]]
Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje.

Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''.

S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar &quot;srečni časi&quot;, saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja.

Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji.

[[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]]
Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge &quot;srečne čase&quot;, saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]].

Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]].

Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli 
Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje.

=== Vojna v severni Afriki ===
{{glavni|Vojna v severni Afriki}}
[[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]]
Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&amp;nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om.

Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripolis]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&amp;nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek &quot;puščavska lisica&quot;.

Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane &quot;puščavske podgane&quot;, si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi.

Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje.

8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja.

Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda.

Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki.

=== Vojna na Tihem oceanu in v Aziji ===
{{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}}

[[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]]

Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno.

Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo.

Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena.

Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov.

V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. 
[[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|Ameriška letala med bitko za Midway.]]
Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena.

Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla [[Mandžurija|Mandžurijo]] in okupirala [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala.

=== Vojna v Sredozemlju ===
{{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]]
Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij.

Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih.

Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti.

Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki.

Po končanih bojih v Severni Afriki, je z [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacijo Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali.

=== Vzhodna fronta in Balkan ===
{{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]]
Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza.

Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi.

Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.&lt;ref&gt;Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}&lt;/ref&gt; Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti.

Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala.

=== Zahodna fronta ===
[[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]]
{{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}}
Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki [[Laba|Labi]].

=== Stranska bojišča ===
* [[zimska vojna]]
* [[nadaljevalna vojna]]
* [[laponska vojna]]
* [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]]

== Druga svetovna vojna na Slovenskem ==
{{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]]

Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).&lt;ref name=&quot;izs1&quot;&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;snz&quot;&gt;(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}&lt;/ref&gt; Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na [[Etiopija|Etiopsko cesarstvo]], nato sodelovanjem v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] in okupacijo Albanije.

Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.&lt;ref name=izs1/&gt; Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Narodnoosvobodilni boj in revolucija&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).&lt;/ref&gt;

Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

== Politično dogajanje ==
[[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]]
Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno.

Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. 
[[Slika:Clement Attlee, Harry S. Truman, and Joseph Stalin at the Potsdam Conference, July 1945, USA C-1860 (26246410746).jpg|left|thumb|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]]
Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]].

== Vojaška tehnologija ==
{{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}}
[[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]]
[[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]]
[[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|Nemška raketa ''V2''.]]
Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]&lt;ref&gt;Batt, R. (1991). &quot;The Radar Army: Winning the War of the Airwaves&quot;. Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5&lt;/ref&gt; ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|url=https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=[https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc/page/11 11]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= Code Breaking in World War II
|url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}&lt;/ref&gt;

Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9&lt;/ref&gt; Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&amp;nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki.

V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''.

Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt; Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].&lt;ref&gt;Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X&lt;/ref&gt; Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]].

Med vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],&lt;ref&gt;Cowley, R. &amp; Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9&lt;/ref&gt; avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.&lt;ref&gt;Sprague, O. &amp; Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110430165110/http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf |date=2011-04-30 }} (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.&lt;/ref&gt;

Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo'' ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.&lt;ref&gt;Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.&lt;/ref&gt; Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),&lt;ref&gt;Fitzsimons, B. (ur). (1978). &quot;Fritz-X&quot;. '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.&lt;/ref&gt; žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako&lt;ref&gt;Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.&lt;/ref&gt; da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - &quot;Atomsko dobo&quot;.

== Posledice ==
[[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]]
Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni.

Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah.

Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]].

== Žrtve in škoda ==
[[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|500x500px]]
Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne.

Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010|archive-date=2007-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20070225173846/http://secondworldwar.co.uk/casualty.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]&lt;ref&gt;Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1&lt;/ref&gt; in [[bombardiranje Dresdena]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Addison, P. &amp; Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.&lt;/ref&gt;). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|url=https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_p0k0|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}&lt;/ref&gt; [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|url=https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=[https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life/page/n49 69]}}&lt;/ref&gt; in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih s Sovjetsko zvezo]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=[https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0/page/n105 74]}}&lt;/ref&gt;). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. 
[[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]]Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.&lt;ref&gt;Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.&lt;/ref&gt; Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.&lt;/ref&gt; V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.&lt;/ref&gt;[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].&lt;ref name=&quot;milward&quot;&gt;Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;overy&quot;&gt;Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton &amp; Company.&lt;/ref&gt;

Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;&lt;ref&gt;Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion &amp; reality of Britain as a great nation''. Macmillan.&lt;/ref&gt;

Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;

Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov.

Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi.

== Glej tudi ==

* [[Kronologija druge svetovne vojne]]
* [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]]
* [[Tretji rajh]]
* [[koncentracijsko taborišče]]
* [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]]
* [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]]
* [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]]
* [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). &quot;Druga svetovna vojna 1939–1945&quot;. '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}}
* (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|World War II}}
{{ikona en}}
* [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne'']
* [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni'']
* [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel'']
* [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV''  ]
* [http://ww2.war-letters.com/  ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV''  ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130031752/http://ww2.war-letters.com/ |date=2009-01-30 }}
* [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni ''
* [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«''  ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426013002/http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 |date=2009-04-26 }}
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]]
[[Kategorija:Vojne Albanije]]
[[Kategorija:Vojne Argentine]]
[[Kategorija:Vojne Avstralije]]
[[Kategorija:Vojne Avstrije]]
[[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]]
[[Kategorija:Vojne Belgije]]
[[Kategorija:Vojne Bolgarije]]
[[Kategorija:Vojne Bolivije]]
[[Kategorija:Vojne Brazilije]]
[[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]]
[[Kategorija:Vojne Danske]]
[[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]]
[[Kategorija:Vojne Egipta]]
[[Kategorija:Vojne Ekvadorja]]
[[Kategorija:Vojne Etiopije]]
[[Kategorija:Vojne Filipinov]]
[[Kategorija:Vojne Francije]]
[[Kategorija:Vojne Grčije]]
[[Kategorija:Vojne Gvatemale]]
[[Kategorija:Vojne Haitija]]
[[Kategorija:Vojne Hondurasa]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Indije]]
[[Kategorija:Vojne Iraka]]
[[Kategorija:Vojne Irana]]
[[Kategorija:Vojne Italije]]
[[Kategorija:Vojne Japonske]]
[[Kategorija:Vojne Kanade]]
[[Kategorija:Vojne Kitajske]]
[[Kategorija:Vojne Kolumbije]]
[[Kategorija:Vojne Kostarike]]
[[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne Kube]]
[[Kategorija:Vojne Libanona]]
[[Kategorija:Vojne Liberije]]
[[Kategorija:Vojne Luksemburga]]
[[Kategorija:Vojne Madžarske]]
[[Kategorija:Vojne Mehike]]
[[Kategorija:Vojne Mongolije]]
[[Kategorija:Vojne Nemčije]]
[[Kategorija:Vojne Nepala]]
[[Kategorija:Vojne Nikaragve]]
[[Kategorija:Vojne Nizozemske]]
[[Kategorija:Vojne Norveške]]
[[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]]
[[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]]
[[Kategorija:Vojne Paname]]
[[Kategorija:Vojne Paragvaja]]
[[Kategorija:Vojne Peruja]]
[[Kategorija:Vojne Poljske]]
[[Kategorija:Vojne Romunije]]
[[Kategorija:Vojne Salvadorja]]
[[Kategorija:Vojne San Marina]]
[[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]]
[[Kategorija:Vojne Sirije]]
[[Kategorija:Vojne Slovaške]]
[[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Vojne Tajske]]
[[Kategorija:Vojne Tonge]]
[[Kategorija:Vojne Turčije]]
[[Kategorija:Vojne Urugvaja]]
[[Kategorija:Vojne Venezuele]]
[[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]</text>
      <sha1>ppu026o125p2xsz0282c8ufx32ivdmg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761726</id>
      <parentid>6761725</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:13:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-53817-45|~2026-53817-45]] ([[User talk:~2026-53817-45|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-53926-57|~2026-53926-57]]</comment>
      <origin>6761722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99504" sha1="odzo6ffm5ytbu7odk4lgmg7pjc5ewh1" xml:space="preserve">{{infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Druga svetovna vojna
| partof            = 
| image             = [[Slika:WW2Montage.PNG|300px]]
| caption           = ''Prizori iz druge svetovne vojne.''&lt;br&gt;Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke.
| date              = [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]]
| place             = [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]]
| casus             = 
| territory         = 
| result            = Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]].
| combatant1        = '''Zavezniki''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Kitajska]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Kanada]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Poljska}}&amp;nbsp;[[Poljska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Avstralija}}&amp;nbsp;[[Avstralija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nova Zelandija}}&amp;nbsp;[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Norveška}}&amp;nbsp;[[Norveška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Češkoslovaška}}&amp;nbsp;[[Češkoslovaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Filipini}}&amp;nbsp;[[Filipini]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&amp;nbsp;[[Grčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Indija|Britanska}}&amp;nbsp;[[Indija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&amp;nbsp;[[Južnoafriška unija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Luksemburg}}&amp;nbsp;[[Luksemburg]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nizozemska}}&amp;nbsp;[[Nizozemska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Brazilija|1889}}&amp;nbsp;[[Brazilija]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| combatant2        = '''Sile osi''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Japonski imperij]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija}}&amp;nbsp;[[Italija]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Romunija}}&amp;nbsp;[[Romunija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Madžarska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Finska}}&amp;nbsp;[[Finska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Bolgarija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Tajska}}&amp;nbsp;[[Tajska]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of First Slovak Republic 1939-1945.svg|25px]] [[Slovaška republika 1939-1945|Slovaška]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Mandžukuo]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| commander1        = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Winston Churchill]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Čankajšek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Charles de Gaulle]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Josip Broz Tito]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| commander2        = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Adolf Hitler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Hirohito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Benito Mussolini]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| casualties1       = '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 14.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 36.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 50.000.000
| casualties2       = '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 8.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 4.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih'''&lt;br /&gt;&gt; 12.000.000
}}

'''Druga šalabajzrska vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini človeštva. Potekal je v letih od 2021 do 2026, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med Kraljestvom Velikega Tima, Stepišlandijo, Farkovo [[Sovjetska zveza|zvezo]], Hlupijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami]] Svenlandije proti Kraljestvu Združenih Androtov, Adrianiji in Migliji, oziroma med Šalabajzerjimi in Zajebantim. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata Mihaelokavst ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrsko bombardiranje Celja in]] Kasaz, se drugo šalabajzrsko vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|url=https://archive.org/details/completeillustra0000somm|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=[https://archive.org/details/completeillustra0000somm/page/n8 5]|isbn=0754818985}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.&lt;/ref&gt; Tem žrtvam je treba dodati še približno 271 tisoč pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. šalabajzrske vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno.

V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 2021 z invazijo Kraljestva Združenih Androtov na Mihaelovo Skupnost Kmetov in posledično z napovedjo vojne Kraljestvu Združenih Androtov s strani Kraljestva Velikega Tima, Stepišlandije in večino držav Timovega [[Britanski imperij|imperija]] ter bitchass[[Commonwealth|wealth]]a. Hlupijski in Miglijski [[Japonski imperij|imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],&lt;ref&gt;Barrett, D.P. &amp; Shyu, L.N. (2001). &quot;China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society&quot;. '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564&lt;/ref&gt; medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|invazija Kraljestva Združenih Androtov na Farkovo zvezo]] ter miglijski napad na svensko pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Tom Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Migliji s strani ZDS, bitchasswealtha&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}&lt;/ref&gt; ter Otolandije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}&lt;/ref&gt;

Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Kraljestvom Združenih Androtov in Adrianijo leta 2026. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila.

== Ozadje vojne ==
=== Evropa ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]]

S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Ruskem imperiju leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja.

Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]].

Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne{{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&amp;pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}}

[[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933]]
Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}}

[[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}}

Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}}

Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}}

=== Azija ===
Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne.

Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}}

== Dogodki pred vojno ==
=== Italijanski napad na Etiopijo ===
{{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}}

[[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]]

Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}}

=== Španska državljanska vojna ===
{{glavni|Španska državljanska vojna}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]]

Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}}

=== Druga kitajsko-japonska vojna ===
{{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}}

[[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]]

Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.&lt;ref name=&quot;Hsu &amp; Chang 1971 221&quot;&gt;{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Tucker2009&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=yang&gt;Yang Kuisong, &quot;On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan&quot;&lt;/ref&gt; Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.&lt;ref&gt;Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24&lt;/ref&gt;&lt;ref name=tot&gt;Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.&lt;/ref&gt;

Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}}

=== Sovjetsko-japonski obmejni konflikt ===
Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.&lt;ref&gt;{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Okupacije in sporazumi v Evropi ===
{{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]]

V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}}

Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).{{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]]

Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}}
[[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne.
----
{{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}}
{{legend|#b39795|Sovjetska zveza in zavezniki}}
{{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}}
{{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]]
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,&lt;ref&gt;{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|url = https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-06_52_4/page/695|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077 |issn=0966-8136 }}&lt;/ref&gt; je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.&lt;ref name=ww2db_com&gt;{{navedi splet |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.&lt;ref name=ww2db_com/&gt; Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.&lt;ref name=ibiblio1939&gt;{{navedi splet |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.

== Časovni pregled ==
{{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}}
{{glavni|Poljska kampanja (1939)}}

Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200&amp;nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja.

== Vojaško dogajanje ==
=== Bliskovita vojna (Blietzkrieg) ===
{{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]]
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]].
[[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]]
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
[[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]]
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ.

Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
[[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]]
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.

Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]].

=== Bitka za Atlantik ===
{{glavni|Bitka za Atlantik}}
[[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]]
Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje.

Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''.

S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar &quot;srečni časi&quot;, saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja.

Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji.

[[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]]
Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge &quot;srečne čase&quot;, saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]].

Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]].

Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli 
Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje.

=== Vojna v severni Afriki ===
{{glavni|Vojna v severni Afriki}}
[[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]]
Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&amp;nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om.

Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripolis]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&amp;nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek &quot;puščavska lisica&quot;.

Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane &quot;puščavske podgane&quot;, si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi.

Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje.

8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja.

Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda.

Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki.

=== Vojna na Tihem oceanu in v Aziji ===
{{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}}

[[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]]

Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno.

Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo.

Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena.

Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov.

V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. 
[[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|Ameriška letala med bitko za Midway.]]
Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena.

Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla [[Mandžurija|Mandžurijo]] in okupirala [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala.

=== Vojna v Sredozemlju ===
{{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]]
Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij.

Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih.

Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti.

Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki.

Po končanih bojih v Severni Afriki, je z [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacijo Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali.

=== Vzhodna fronta in Balkan ===
{{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]]
Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza.

Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi.

Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.&lt;ref&gt;Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}&lt;/ref&gt; Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti.

Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala.

=== Zahodna fronta ===
[[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]]
{{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}}
Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki [[Laba|Labi]].

=== Stranska bojišča ===
* [[zimska vojna]]
* [[nadaljevalna vojna]]
* [[laponska vojna]]
* [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]]

== Druga svetovna vojna na Slovenskem ==
{{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]]

Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).&lt;ref name=&quot;izs1&quot;&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;snz&quot;&gt;(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}&lt;/ref&gt; Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na [[Etiopija|Etiopsko cesarstvo]], nato sodelovanjem v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] in okupacijo Albanije.

Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.&lt;ref name=izs1/&gt; Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Narodnoosvobodilni boj in revolucija&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).&lt;/ref&gt;

Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

== Politično dogajanje ==
[[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]]
Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno.

Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. 
[[Slika:Clement Attlee, Harry S. Truman, and Joseph Stalin at the Potsdam Conference, July 1945, USA C-1860 (26246410746).jpg|left|thumb|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]]
Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]].

== Vojaška tehnologija ==
{{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}}
[[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]]
[[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]]
[[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|Nemška raketa ''V2''.]]
Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]&lt;ref&gt;Batt, R. (1991). &quot;The Radar Army: Winning the War of the Airwaves&quot;. Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5&lt;/ref&gt; ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|url=https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=[https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc/page/11 11]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= Code Breaking in World War II
|url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}&lt;/ref&gt;

Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9&lt;/ref&gt; Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&amp;nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki.

V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''.

Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt; Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].&lt;ref&gt;Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X&lt;/ref&gt; Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]].

Med vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],&lt;ref&gt;Cowley, R. &amp; Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9&lt;/ref&gt; avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.&lt;ref&gt;Sprague, O. &amp; Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110430165110/http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf |date=2011-04-30 }} (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.&lt;/ref&gt;

Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo'' ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.&lt;ref&gt;Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.&lt;/ref&gt; Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),&lt;ref&gt;Fitzsimons, B. (ur). (1978). &quot;Fritz-X&quot;. '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.&lt;/ref&gt; žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako&lt;ref&gt;Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.&lt;/ref&gt; da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - &quot;Atomsko dobo&quot;.

== Posledice ==
[[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]]
Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni.

Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah.

Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]].

== Žrtve in škoda ==
[[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|500x500px]]
Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne.

Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010|archive-date=2007-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20070225173846/http://secondworldwar.co.uk/casualty.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]&lt;ref&gt;Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1&lt;/ref&gt; in [[bombardiranje Dresdena]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Addison, P. &amp; Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.&lt;/ref&gt;). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|url=https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_p0k0|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}&lt;/ref&gt; [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|url=https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=[https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life/page/n49 69]}}&lt;/ref&gt; in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih s Sovjetsko zvezo]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=[https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0/page/n105 74]}}&lt;/ref&gt;). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. 
[[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]]Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.&lt;ref&gt;Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.&lt;/ref&gt; Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.&lt;/ref&gt; V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.&lt;/ref&gt;[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].&lt;ref name=&quot;milward&quot;&gt;Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;overy&quot;&gt;Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton &amp; Company.&lt;/ref&gt;

Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;&lt;ref&gt;Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion &amp; reality of Britain as a great nation''. Macmillan.&lt;/ref&gt;

Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;

Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov.

Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi.

== Glej tudi ==

* [[Kronologija druge svetovne vojne]]
* [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]]
* [[Tretji rajh]]
* [[koncentracijsko taborišče]]
* [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]]
* [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]]
* [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]]
* [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). &quot;Druga svetovna vojna 1939–1945&quot;. '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}}
* (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|World War II}}
{{ikona en}}
* [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne'']
* [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni'']
* [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel'']
* [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV''  ]
* [http://ww2.war-letters.com/  ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV''  ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130031752/http://ww2.war-letters.com/ |date=2009-01-30 }}
* [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni ''
* [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«''  ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426013002/http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 |date=2009-04-26 }}
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]]
[[Kategorija:Vojne Albanije]]
[[Kategorija:Vojne Argentine]]
[[Kategorija:Vojne Avstralije]]
[[Kategorija:Vojne Avstrije]]
[[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]]
[[Kategorija:Vojne Belgije]]
[[Kategorija:Vojne Bolgarije]]
[[Kategorija:Vojne Bolivije]]
[[Kategorija:Vojne Brazilije]]
[[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]]
[[Kategorija:Vojne Danske]]
[[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]]
[[Kategorija:Vojne Egipta]]
[[Kategorija:Vojne Ekvadorja]]
[[Kategorija:Vojne Etiopije]]
[[Kategorija:Vojne Filipinov]]
[[Kategorija:Vojne Francije]]
[[Kategorija:Vojne Grčije]]
[[Kategorija:Vojne Gvatemale]]
[[Kategorija:Vojne Haitija]]
[[Kategorija:Vojne Hondurasa]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Indije]]
[[Kategorija:Vojne Iraka]]
[[Kategorija:Vojne Irana]]
[[Kategorija:Vojne Italije]]
[[Kategorija:Vojne Japonske]]
[[Kategorija:Vojne Kanade]]
[[Kategorija:Vojne Kitajske]]
[[Kategorija:Vojne Kolumbije]]
[[Kategorija:Vojne Kostarike]]
[[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne Kube]]
[[Kategorija:Vojne Libanona]]
[[Kategorija:Vojne Liberije]]
[[Kategorija:Vojne Luksemburga]]
[[Kategorija:Vojne Madžarske]]
[[Kategorija:Vojne Mehike]]
[[Kategorija:Vojne Mongolije]]
[[Kategorija:Vojne Nemčije]]
[[Kategorija:Vojne Nepala]]
[[Kategorija:Vojne Nikaragve]]
[[Kategorija:Vojne Nizozemske]]
[[Kategorija:Vojne Norveške]]
[[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]]
[[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]]
[[Kategorija:Vojne Paname]]
[[Kategorija:Vojne Paragvaja]]
[[Kategorija:Vojne Peruja]]
[[Kategorija:Vojne Poljske]]
[[Kategorija:Vojne Romunije]]
[[Kategorija:Vojne Salvadorja]]
[[Kategorija:Vojne San Marina]]
[[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]]
[[Kategorija:Vojne Sirije]]
[[Kategorija:Vojne Slovaške]]
[[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Vojne Tajske]]
[[Kategorija:Vojne Tonge]]
[[Kategorija:Vojne Turčije]]
[[Kategorija:Vojne Urugvaja]]
[[Kategorija:Vojne Venezuele]]
[[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]</text>
      <sha1>odzo6ffm5ytbu7odk4lgmg7pjc5ewh1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761727</id>
      <parentid>6761726</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:13:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6761722|6761722]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-53926-57|~2026-53926-57]] ([[User talk:~2026-53926-57|pogovor]])</comment>
      <origin>6761727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99579" sha1="nz24utu1oozywmg26x3kvtk3jbcehy6" xml:space="preserve">{{infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Druga svetovna vojna
| partof            = 
| image             = [[Slika:WW2Montage.PNG|300px]]
| caption           = ''Prizori iz druge svetovne vojne.''&lt;br&gt;Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke.
| date              = [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]]
| place             = [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]]
| casus             = 
| territory         = 
| result            = Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]].
| combatant1        = '''Zavezniki''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Kitajska]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Kanada]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Poljska}}&amp;nbsp;[[Poljska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Avstralija}}&amp;nbsp;[[Avstralija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nova Zelandija}}&amp;nbsp;[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Norveška}}&amp;nbsp;[[Norveška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Češkoslovaška}}&amp;nbsp;[[Češkoslovaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Filipini}}&amp;nbsp;[[Filipini]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&amp;nbsp;[[Grčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Indija|Britanska}}&amp;nbsp;[[Indija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&amp;nbsp;[[Južnoafriška unija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Luksemburg}}&amp;nbsp;[[Luksemburg]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nizozemska}}&amp;nbsp;[[Nizozemska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Brazilija|1889}}&amp;nbsp;[[Brazilija]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| combatant2        = '''Sile osi''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Japonski imperij]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija}}&amp;nbsp;[[Italija]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Romunija}}&amp;nbsp;[[Romunija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Madžarska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Finska}}&amp;nbsp;[[Finska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Bolgarija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Tajska}}&amp;nbsp;[[Tajska]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of First Slovak Republic 1939-1945.svg|25px]] [[Slovaška republika 1939-1945|Slovaška]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Mandžukuo]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| commander1        = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Winston Churchill]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Čankajšek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Charles de Gaulle]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Josip Broz Tito]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| commander2        = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Adolf Hitler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Hirohito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Benito Mussolini]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
| casualties1       = '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 14.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 36.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 50.000.000
| casualties2       = '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 8.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 4.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih'''&lt;br /&gt;&gt; 12.000.000
}}

'''Druga svetovna vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini človeštva. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]], [[Francija|Francijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in [[Japonska|Japonski]], oziroma med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniki]] in [[sile osi|silami osi]]. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata [[holokavst]] ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|url=https://archive.org/details/completeillustra0000somm|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=[https://archive.org/details/completeillustra0000somm/page/n8 5]|isbn=0754818985}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.&lt;/ref&gt; Tem žrtvam je treba dodati še približno 271 tisoč pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno.

V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 1939 z nemško invazijo na [[Poljska|Poljsko]] in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]], [[Francoska Tretja republika|Francije]] in večino držav [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] ter [[Commonwealth]]a. [[Republika Kitajska|Kitajska]] in [[Japonski imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],&lt;ref&gt;Barrett, D.P. &amp; Shyu, L.N. (2001). &quot;China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society&quot;. '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564&lt;/ref&gt; medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}&lt;/ref&gt; ter [[Nizozemska|Nizozemske]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}&lt;/ref&gt;

Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila.

== Ozadje vojne ==
=== Evropa ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]]

S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Ruskem imperiju leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja.

Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]].

Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne{{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&amp;pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}}

[[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nürenbergu, avgust 1933]]
Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}}

[[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}}

Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}}

Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}}

=== Azija ===
Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne.

Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}}

== Dogodki pred vojno ==
=== Italijanski napad na Etiopijo ===
{{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}}

[[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]]

Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}}

=== Španska državljanska vojna ===
{{glavni|Španska državljanska vojna}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]]

Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}}

=== Druga kitajsko-japonska vojna ===
{{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}}

[[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]]

Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno treba materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.&lt;ref name=&quot;Hsu &amp; Chang 1971 221&quot;&gt;{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Tucker2009&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=yang&gt;Yang Kuisong, &quot;On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan&quot;&lt;/ref&gt; Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.&lt;ref&gt;Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24&lt;/ref&gt;&lt;ref name=tot&gt;Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.&lt;/ref&gt;

Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}}

=== Sovjetsko-japonski obmejni konflikt ===
Tekom tridesetih let dvajsetega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.&lt;ref&gt;{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Okupacije in sporazumi v Evropi ===
{{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]]

V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}}

Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda).{{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]]

Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}}
[[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne.
----
{{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}}
{{legend|#b39795|Sovjetska zveza in zavezniki}}
{{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}}
{{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]]
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,&lt;ref&gt;{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|url = https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-06_52_4/page/695|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077 |issn=0966-8136 }}&lt;/ref&gt; je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.&lt;ref name=ww2db_com&gt;{{navedi splet |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.&lt;ref name=ww2db_com/&gt; Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.&lt;ref name=ibiblio1939&gt;{{navedi splet |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.

== Časovni pregled ==
{{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}}
{{glavni|Poljska kampanja (1939)}}

Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar jih je Sovjetska zveza premagala in jih potisnila 200&amp;nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja.

== Vojaško dogajanje ==
=== Bliskovita vojna (Blietzkrieg) ===
{{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]]
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]].
[[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]]
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
[[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]]
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ.

Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
[[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]]
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.

Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno treba uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]].

=== Bitka za Atlantik ===
{{glavni|Bitka za Atlantik}}
[[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]]
Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje.

Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''.

S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar &quot;srečni časi&quot;, saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja.

Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji.

[[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]]
Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge &quot;srečne čase&quot;, saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]].

Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]].

Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli 
Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje.

=== Vojna v severni Afriki ===
{{glavni|Vojna v severni Afriki}}
[[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]]
Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&amp;nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om.

Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripolis]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&amp;nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek &quot;puščavska lisica&quot;.

Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane &quot;puščavske podgane&quot;, si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi.

Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje.

8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, treba pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja.

Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo treba počakati Montgomeryja, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda.

Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryjevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki.

=== Vojna na Tihem oceanu in v Aziji ===
{{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}}

[[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]]

Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno.

Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hongkong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo.

Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katero so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena.

Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov.

V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. 
[[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|Ameriška letala med bitko za Midway.]]
Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena.

Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje je prispevala tudi Sovjetska zveza, ki je napadla [[Mandžurija|Mandžurijo]] in okupirala [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katero svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala.

=== Vojna v Sredozemlju ===
{{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]]
Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij.

Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih.

Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je treba uničiti.

Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki.

Po končanih bojih v Severni Afriki, je z [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacijo Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali.

=== Vzhodna fronta in Balkan ===
{{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]]
Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, vzhodnoslovanska ljudstva pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza.

Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi.

Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem.&lt;ref&gt;Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}&lt;/ref&gt; Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti.

Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo treba doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa je rdeča armada prišla do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala.

=== Zahodna fronta ===
[[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]]
{{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}}
Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in sovjetskih enot na reki [[Laba|Labi]].

=== Stranska bojišča ===
* [[zimska vojna]]
* [[nadaljevalna vojna]]
* [[laponska vojna]]
* [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]]

== Druga svetovna vojna na Slovenskem ==
{{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]]

Druga svetovna vojna v Dravski banovini se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).&lt;ref name=&quot;izs1&quot;&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;snz&quot;&gt;(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}&lt;/ref&gt; Za Primorce se je druga svetovna vojna začela že 10. junija 1940 z vstopom Italije v drugo svetovno vojno, dejansko pa že prej z italijanskim napadom na [[Etiopija|Etiopsko cesarstvo]], nato sodelovanjem v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] in okupacijo Albanije.

Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.&lt;ref name=izs1/&gt; Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Narodnoosvobodilni boj in revolucija&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).&lt;/ref&gt;

Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

== Politično dogajanje ==
[[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]]
Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je s Sovjetsko zvezo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno.

Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. 
[[Slika:Clement Attlee, Harry S. Truman, and Joseph Stalin at the Potsdam Conference, July 1945, USA C-1860 (26246410746).jpg|left|thumb|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]]
Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in sovjetskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]].

== Vojaška tehnologija ==
{{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}}
[[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]]
[[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]]
[[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|Nemška raketa ''V2''.]]
Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]&lt;ref&gt;Batt, R. (1991). &quot;The Radar Army: Winning the War of the Airwaves&quot;. Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5&lt;/ref&gt; ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|url=https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=[https://archive.org/details/delusionsofintel0000ratc/page/11 11]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= Code Breaking in World War II
|url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}&lt;/ref&gt;

Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Sovjetska zveza, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9&lt;/ref&gt; Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&amp;nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci je tudi Sovjetska zveza, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopila z zelo razvitimi tankovskimi enotami. Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Sovjetska zveza je razvila tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki.

V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ je topništvo uporabljala Sovjetska zveza, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani sovjetski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''.

Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt; Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].&lt;ref&gt;Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X&lt;/ref&gt; Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]].

Med vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Sovjetski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],&lt;ref&gt;Cowley, R. &amp; Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9&lt;/ref&gt; avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.&lt;ref&gt;Sprague, O. &amp; Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110430165110/http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf |date=2011-04-30 }} (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.&lt;/ref&gt;

Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo'' ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.&lt;ref&gt;Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.&lt;/ref&gt; Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),&lt;ref&gt;Fitzsimons, B. (ur). (1978). &quot;Fritz-X&quot;. '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.&lt;/ref&gt; žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako&lt;ref&gt;Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.&lt;/ref&gt; da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - &quot;Atomsko dobo&quot;.

== Posledice ==
[[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]]
Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni.

Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah.

Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]].

== Žrtve in škoda ==
[[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|500x500px]]
Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne.

Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010|archive-date=2007-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20070225173846/http://secondworldwar.co.uk/casualty.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]&lt;ref&gt;Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1&lt;/ref&gt; in [[bombardiranje Dresdena]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Addison, P. &amp; Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.&lt;/ref&gt;). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|url=https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_p0k0|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}&lt;/ref&gt; [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|url=https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=[https://archive.org/details/nankingmemoryhea00life/page/n49 69]}}&lt;/ref&gt; in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih s Sovjetsko zvezo]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|url=https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=[https://archive.org/details/factoriesofdeath0000harr_f9z0/page/n105 74]}}&lt;/ref&gt;). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. 
[[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]]Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.&lt;ref&gt;Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.&lt;/ref&gt; Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.&lt;/ref&gt; V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.&lt;/ref&gt;[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA – 320 milijard USD; Velika Britanija – 300 milijard USD; Nemčija – 275 milijard USD; ZSSR – 190 milijard USD; Italija – 94 milijard USD; Japonska – 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60–70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].&lt;ref name=&quot;milward&quot;&gt;Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;overy&quot;&gt;Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton &amp; Company.&lt;/ref&gt;

Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;&lt;ref&gt;Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion &amp; reality of Britain as a great nation''. Macmillan.&lt;/ref&gt;

Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;

Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov.

Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi.

== Glej tudi ==

* [[Kronologija druge svetovne vojne]]
* [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]]
* [[Tretji rajh]]
* [[koncentracijsko taborišče]]
* [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]]
* [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]]
* [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]]
* [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). &quot;Druga svetovna vojna 1939–1945&quot;. '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}}
* (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|World War II}}
{{ikona en}}
* [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne'']
* [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni'']
* [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel'']
* [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV''  ]
* [http://ww2.war-letters.com/  ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV''  ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130031752/http://ww2.war-letters.com/ |date=2009-01-30 }}
* [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni ''
* [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«''  ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426013002/http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 |date=2009-04-26 }}
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]]
[[Kategorija:Vojne Albanije]]
[[Kategorija:Vojne Argentine]]
[[Kategorija:Vojne Avstralije]]
[[Kategorija:Vojne Avstrije]]
[[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]]
[[Kategorija:Vojne Belgije]]
[[Kategorija:Vojne Bolgarije]]
[[Kategorija:Vojne Bolivije]]
[[Kategorija:Vojne Brazilije]]
[[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]]
[[Kategorija:Vojne Danske]]
[[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]]
[[Kategorija:Vojne Egipta]]
[[Kategorija:Vojne Ekvadorja]]
[[Kategorija:Vojne Etiopije]]
[[Kategorija:Vojne Filipinov]]
[[Kategorija:Vojne Francije]]
[[Kategorija:Vojne Grčije]]
[[Kategorija:Vojne Gvatemale]]
[[Kategorija:Vojne Haitija]]
[[Kategorija:Vojne Hondurasa]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Indije]]
[[Kategorija:Vojne Iraka]]
[[Kategorija:Vojne Irana]]
[[Kategorija:Vojne Italije]]
[[Kategorija:Vojne Japonske]]
[[Kategorija:Vojne Kanade]]
[[Kategorija:Vojne Kitajske]]
[[Kategorija:Vojne Kolumbije]]
[[Kategorija:Vojne Kostarike]]
[[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne Kube]]
[[Kategorija:Vojne Libanona]]
[[Kategorija:Vojne Liberije]]
[[Kategorija:Vojne Luksemburga]]
[[Kategorija:Vojne Madžarske]]
[[Kategorija:Vojne Mehike]]
[[Kategorija:Vojne Mongolije]]
[[Kategorija:Vojne Nemčije]]
[[Kategorija:Vojne Nepala]]
[[Kategorija:Vojne Nikaragve]]
[[Kategorija:Vojne Nizozemske]]
[[Kategorija:Vojne Norveške]]
[[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]]
[[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]]
[[Kategorija:Vojne Paname]]
[[Kategorija:Vojne Paragvaja]]
[[Kategorija:Vojne Peruja]]
[[Kategorija:Vojne Poljske]]
[[Kategorija:Vojne Romunije]]
[[Kategorija:Vojne Salvadorja]]
[[Kategorija:Vojne San Marina]]
[[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]]
[[Kategorija:Vojne Sirije]]
[[Kategorija:Vojne Slovaške]]
[[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Vojne Tajske]]
[[Kategorija:Vojne Tonge]]
[[Kategorija:Vojne Turčije]]
[[Kategorija:Vojne Urugvaja]]
[[Kategorija:Vojne Venezuele]]
[[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]</text>
      <sha1>nz24utu1oozywmg26x3kvtk3jbcehy6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:KazaloNobelove</title>
    <ns>10</ns>
    <id>13883</id>
    <revision>
      <id>6761714</id>
      <parentid>6521530</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:20:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>2026</comment>
      <origin>6761714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2743" sha1="a72nlrncidv7kkvwtpsv671vbgdm8b5" xml:space="preserve">{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; bgcolor=&quot;#ccffcc&quot;
|-----
| '''[[1900.]]''' ||      &amp;nbsp;   || [[#1901|1901]]
| [[#1902|1902]] || [[#1903|1903]]
| [[#1904|1904]] || [[#1905|1905]] || [[#1906|1906]]
| [[#1907|1907]] || [[#1908|1908]] || [[#1909|1909]]
|-----
| '''[[1910.]]''' || [[#1910|1910]] || [[#1911|1911]]
| [[#1912|1912]] || [[#1913|1913]]
| [[#1914|1914]] || [[#1915|1915]] || [[#1916|1916]]
| [[#1917|1917]] || [[#1918|1918]] || [[#1919|1919]]
|-----
| '''[[1920.]]''' || [[#1920|1920]] || [[#1921|1921]]
| [[#1922|1922]] || [[#1923|1923]]
| [[#1924|1924]] || [[#1925|1925]] || [[#1926|1926]]
| [[#1927|1927]] || [[#1928|1928]] || [[#1929|1929]]
|-----
| '''[[1930.]]''' || [[#1930|1930]] || [[#1931|1931]]
| [[#1932|1932]] || [[#1933|1933]]
| [[#1934|1934]] || [[#1935|1935]] || [[#1936|1936]]
| [[#1937|1937]] || [[#1938|1938]] || [[#1939|1939]]
|-----
| '''[[1940.]]''' || [[#1940|1940]] || [[#1941|1941]]
| [[#1942|1942]] || [[#1943|1943]]
| [[#1944|1944]] || [[#1945|1945]] || [[#1946|1946]]
| [[#1947|1947]] || [[#1948|1948]] || [[#1949|1949]]
|-----
| '''[[1950.]]''' || [[#1950|1950]] || [[#1951|1951]]
| [[#1952|1952]] || [[#1953|1953]]
| [[#1954|1954]] || [[#1955|1955]] || [[#1956|1956]]
| [[#1957|1957]] || [[#1958|1958]] || [[#1959|1959]]
|-----
| '''[[1960.]]''' || [[#1960|1960]] || [[#1961|1961]]
| [[#1962|1962]] || [[#1963|1963]]
| [[#1964|1964]] || [[#1965|1965]] || [[#1966|1966]]
| [[#1967|1967]] || [[#1968|1968]] || [[#1969|1969]]
|-----
| '''[[1970.]]''' || [[#1970|1970]] || [[#1971|1971]]
| [[#1972|1972]] || [[#1973|1973]]
| [[#1974|1974]] || [[#1975|1975]] || [[#1976|1976]]
| [[#1977|1977]] || [[#1978|1978]] || [[#1979|1979]]
|-----
| '''[[1980.]]''' || [[#1980|1980]] || [[#1981|1981]]
| [[#1982|1982]] || [[#1983|1983]]
| [[#1984|1984]] || [[#1985|1985]] || [[#1986|1986]]
| [[#1987|1987]] || [[#1988|1988]] || [[#1989|1989]]
|-----
| '''[[1990.]]''' || [[#1990|1990]] || [[#1991|1991]]
| [[#1992|1992]] || [[#1993|1993]]
| [[#1994|1994]] || [[#1995|1995]] || [[#1996|1996]]
| [[#1997|1997]] || [[#1998|1998]] || [[#1999|1999]]
|-----
| '''[[2000.]]''' || [[#2000|2000]] || [[#2001|2001]]
| [[#2002|2002]] || [[#2003|2003]]
| [[#2004|2004]] || [[#2005|2005]] || [[#2006|2006]]
| [[#2007|2007]] || [[#2008|2008]] || [[#2009|2009]]
|-----
| '''[[2010.]]''' || [[#2010|2010]] || [[#2011|2011]]
| [[#2012|2012]] || [[#2013|2013]] || [[#2014|2014]]
| [[#2015|2015]] || [[#2016|2016]] || [[#2017|2017]]
| [[#2018|2018]] || [[#2019|2019]]
|-----
| '''[[2020.]]''' || [[#2020|2020]] || [[#2021|2021]]
| [[#2022|2022]] || [[#2023|2023]] || [[#2024|2024]]
| [[#2025|2025]] || [[#2026|2026]]
| &amp;nbsp;  
| &amp;nbsp; ||      &amp;nbsp;   ||      &amp;nbsp;   
|}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za Nobelove nagrade]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>a72nlrncidv7kkvwtpsv671vbgdm8b5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Tavčar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15721</id>
    <revision>
      <id>6761662</id>
      <parentid>6728544</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:32:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53906-44</username>
        <id>266940</id>
      </contributor>
      <origin>6761662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19216" sha1="fe7v17g59wp5ibyif57zytvy0g2r74d" xml:space="preserve">{{Drugipomeni}}{{Infopolje Pisatelj
| name             = Ivan Tavčar
| nationality      = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
| notableworks     = ''[[V Zali]]&lt;br /&gt;[[Šarevčeva sliva]]&lt;br /&gt;[[Cvetje v jeseni (povest)|Cvetje v jeseni]]&lt;br /&gt;[[Grajski pisar]]&lt;br /&gt;[[Visoška kronika]]
}} 

'''Ivan Tavčar''' (tudi '''Janez Tavčar&lt;ref name=&quot;:99&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/poljane-nad-skofjo-loko/01794/?pg=108|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01794 {{!}} Poljane nad Škofjo Loko {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-06|website=data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt;'''), {{Avdio|Sl-Ivan Tavčar.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]] in [[pisatelj]], * [[28. avgust]] [[1851]], [[Poljane nad Škofjo Loko]], † [[19. februar]] [[1923]], [[Ljubljana]].

== Življenje ==
[[Slika:JurijSubic-Ivan Tavcar.jpg|thumb|right|250px|Tavčarjev portret, [[Jurij Šubic]] (1885)]]
Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Mariboru nad Škofjo Loko kajžarskima staršema Janezu Tavčarju starejšemu in Neži (rojeni Perko). Krščen je bil istega dne v [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|župniji Poljane]].'''&lt;ref name=&quot;:99&quot; /&gt;''' Šolanje je pričel leta 1858 v trivialki v domačem kraju. Nato je nadaljeval na normalki v [[Ljubljana|Ljubljani]], končal jo je leta 1863. Pri šolanju sta mu finančno pomagala očetova brata duhovnika. Nato se je leta 1863 vpisal na [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljani, od koder se je zaradi disciplinskih postopkov moral prepisati na [[Novo mesto|novomeško]] gimnazijo, nato pa spet nazaj na ljubljansko. Književnost ga je navdušila že v dijaških letih in tudi sam se je kmalu preizkusil v pisanju. Po koncu gimnazije leta 1871 se je vpisal na [[pravo]] na [[dunaj]]skem vseučilišču in začel objavljati v raznih revijah (mariborska ''[[Zora (časopis)|Zora]]'', Stritarjev ''Zvon'', ''[[Ljubljanski zvon]]'', ''Slovan''). Med študijem je odslužil enoletni vojaški rok. Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani in se leta 1877 odpravil v [[Kranj]], kjer se je zaposlil pri [[Mencinger]]ju. Leta 1880 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Tu je leta 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. V letih od 1886 do 1902 je predsednikoval Dramatičnemu društvu. Politično kariero je začel v [[Kranjski deželni zbor|kranjskem deželnem zboru]], kjer je skupaj s političnim sopotnikom [[Ivan Hribar|Ivanom Hribarjem]] sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]. V letih 1901 do 1907 je bil državnozborski [[poslanec]], od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski [[župan]]. V [[Narodna vlada|Narodni vladi SHS]] je bil poverjenik za prehrano. Poročen je bil s [[Franja Tavčar|Franjo Tavčar]] (rojena Košenini), ki je bila med pomembnejšimi osebnostmi tedanjega slovenskega [[žensko gibanje|ženskega gibanja]]. Tudi zaradi njenih spodbud je bil zelo dejaven v številnih narodnih društvih; med drugim je postal tudi predsednik [[Klub slovenskih biciklistov|Kluba slovenskih biciklistov]], prve slovenske kolesarske organizacije. V zadnjih letih svojega življenja je opustil javno delovanje zaradi bolezni. Nekaj časa je bil predsednik [[Narodna čitalnica|Narodne čitalnice]] v Kranju in ljubljanskega [[Sokol (društvo)|Sokola]]. Bil je ustanovitelj Pisateljskega podpornega društva in večletni pravni zastopnik. Leta 1889 je bil soustanovitelj društva [[Pravnik]], leta 1904 pa [[Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev|Društva slovenskih književnikov in časnikarjev]]. Leta 1921 je bil izvoljen za častnega meščana Ljubljane, pred tem tudi v [[Celje|Celju]], [[Kamnik]]u, [[Kranj]]u, [[Krško|Krškem]] in [[Šoštanj]]u. Vedno se je rad vračal v domačo Poljansko dolino, kjer si je leta 1893 kupil posestvo s kmečkim [[Dvorec Visoko|dvorcem Visoko]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v kapeli nad visoško graščino. Po njem se danes imenuje [[Tavčarjeva ulica|več ulic]] in [[Osnovna šola Ivana Tavčarja]] v Gorenji vasi.

== Politika ==
[[Slika:Visoko-Tavcar.jpg|sličica|Tavčarjeva posest v [[Visoko pri Poljanah|Visokem]] blizu [[Škofja Loka|Škofje Loke]].]]
Ivan Tavčar je bil ena glavnih osebnosti narodnoliberalnega političnega gibanja na [[Slovenske dežele|Slovenskem]], ki je nastalo konec 19. stoletja iz gibanja [[Mladoslovenci|Mladoslovencev]]. Potem ko se je Slovensko narodno gibanje konec osemdesetih let 19. stoletja razdelilo na [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško]] in napredno krilo, je Tavčar postal eden od soustanoviteljev Narodne stranke Kranjske (leta 1905 preimenovane v Narodno napredno stranko). Stranko je vodil skupaj z [[Ivan Hribar|Ivanom Hribarjem]] do konca prve svetovne vojne, ko se je preimenovala v [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovansko demokratsko stranko]], preden se je združila z [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Državno stranko srbskih, hrvaških in slovenskih demokratov]]. Po letu 1918 je Tavčar postal odločen zagovornik jugoslovanskega unitarizma, torej združitve Slovencev, Hrvatov in Srbov v en sam jugoslovanski narod. Vendar pa v zadnjih letih svojega življenja zaradi slabšanja zdravja ni igral pomembnejše politične vloge.
[[Slika:Visoko pri Poljanah - Tavčar's tomb.JPG|sličica|Tavčarjeva grobnica na posestvu Visoko]]
Znan je bil tudi po svojih polemikah s katoliškim teoretikom [[Anton Mahnič|Antonom Mahničem]]. Leta 1884 je Mahnič objavil satirično kratko zgodbo z naslovom ''Indija Koromandija'', v kateri se je posmehoval progresivnim idejam [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]], ki ga je Tavčar občudoval. Tavčar se je odzval z [[Antiutopija|distopičnim]] romanom ''4000'', v katerem je opisal žalostno in represivno družbo, ki je nastala zaradi izvajanja Mahničeve integralistične politike.

== Dela ==
Začel je s pesnikovanjem, potem pa je nadaljeval s [[proza|prozo]], ki jo je pisal do konca svojega življenja. V svojem zgodnjem literarnem ustvarjanju se je zgledoval po [[Josip Stritar|Stritarju]]. Pogosto je pri njem prihajalo do idealizacije slovenskega kmetstva in povzdigovanje neoskrunjene narave. Večkrat se je pod svoja dela podpisal s [[psevdonim]]om Emil Leon. Prevladujejo pesmi z ljubezensko tematiko, razne politične [[zbadljivka|zbadljivke]] in pesmi, posvečene domovini. Leta 1884 sta v [[Kres]]u izšli dve Jesenski pesmi (''Poglej, na polje slana pada'' in ''Prepozno''), ki sta bili posvečeni tega leta umrli Emiliji in novi izvoljenki Franji. Gre za intimno opevanje Emilije, v katerem se pokaže njena nedostopnost. Navdihovala ga je tudi v naslednji pesmi ''Gazela'', ki jo je objavil v [[Zora (časopis)|Zori]] leta (1872).

Književne prispevke je začel objavljati, ko je bil še [[študent]], mdr. dijaškem lističu ''Slavec''. Pozneje je objavljal v Stritarjevem ''Zvonu'', v ''Zori'', v ''Ljubljanskem zvonu'', v ''Slovanu''. Svojo prvo pripovedko pa je objavil v ''Slavljanskem jugu'' pod naslovom ''Primola'' leta [[1868]].

Njegovo edino odrsko delo je [[skeč]] ''Erazem iz jame'', napisal ga je v srednji šoli in podnaslovil kot [[žaloigra]]. Prikazuje usodo predjamskega viteza, ki so ga preganjali zaradi zvestobe prijatelju. Poudarja varnost doma.

Tavčar velja za enega najboljših slovenskih [[pripovednik]]ov 19. stoletja. V njegovih delih se vidi povezava s kmečkim okoljem, iz katerega je izhajal. Prvi prozni deli sta bili ''Slavec '' in ''Poldne na deželi''.

Tavčar je svoje pisateljevanje začel z ljubezenskimi [[Novela (književnost)|novelami]]. V eni prvih, ''Doni Klari'', je prvič izrazil nazor, da je ljubezen človeku v pogubo, ki se kasneje periodično pojavlja v njegovih delih (Dona Klara umre od žalosti, ker so njenega ljubimca umorili). V ''Bolni ljubezni'' in ''Mladih letih'' se kaže njegova družbena prizadetost ter boj mladega junaka z aristokracijo, ki se pogosto konča nasilno. Osrednji junak v Bolni ljubezni je Radoslav, ki piše z [[Dunaj]]a v domači kraj prijatelju. Pripoveduje mu o svojem življenju, bolezni in zaljubljenosti v Avrelijo, kateri se odpove zaradi družbenega sloja. Reven študent se namreč ne more poročiti z aristokratinjo. Zaradi tega trpi in umre. Smrt kot rešitev se pokaže tudi v ''Soror Pia''. Dekle odide v samostan, ker dobi sporočilo, da je njen fant mrtev. Zaobljubi se Bogu. Kasneje izve, da je živ ter da se želi poročiti z drugim dekletom. Rešitev ljubezenske nesreče je smrt. V ''Mladih letih'' pa se je Ivan po petnajstih letih vrnil na svoj dom, ki je stal ob graščini. Zaljubi se v konteso Marijo, nakar izve, da sta brat in sestra. V noveli ''Antonio Gledjevič'' smo priča mlademu meščanu, ki je kot demokrat in domoljub protestiral proti preživeli aristokraciji in takratni oblasti. ''In vendar!'' je noveleta v pismih, kamor je vpeljal srečni konec. Profesor Filip je bil odločen nasprotnik poroke. Med počitnicami se je vrnil na svoj dom, katerega je njegov oskrbnik dal v najem meščanski družini. Profesor se je zaljubil v njihovo hčerko in se na koncu tudi poročil. Napisal je tudi tri novele z zgodovinsko tematiko. To so ''Tiberius Pannonicus'' (čas [[Neron]]ove vladavine in pobeg vojščaka s [[kristjan]]ko), ''Kuzovci'' (tematika [[rokovnjači|rokovnjačev]]) in ''Vita vitae meae''. Slednja govori o nasprotjih med [[katoliki]] in [[protestanti]]. Glavnega junaka doleti nesrečen konec zaradi vnete predanosti [[katoliška vera|katoliški veri]]. Njegova vera je tako močna, da ne prenese misli, da bi lahko bil sin luteranske matere. V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' je leta 1894 izdal ''[[V Zali]]'', ki vključuje štiri novele. Prva ima zgodovinsko tematiko in govori o kanoniku Amandu in obdobju [[protireformacija|protireformacije]], druge tri pa imajo kmečko tematiko. Skupna misel je: Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako živali kakor človeku!

Napisal je tudi nekaj [[Črtica (književnost)|črtic]]. Ena prvih je ''Meine Schwester Elisa'', zasnovana je bila kot petdejanska [[tragedija]] in je bila narejena kot naloga za šolo. V naslednjem koraku je začel ustvarjati bolj realistične črtice, izdal jih je pod skupnim naslovom ''[[Med gorami]]'' kot &quot;slike iz Loškega pogorja&quot;. Izhajale so med 1876 in 1888 v ''[[Zora (časopis)|Zori]]'', ''[[Zimski večeri|Zimskih večerih]]'' in ''[[Povesti]]h''. V tem ciklu se nahaja 12 črtic: ''Holekova Nežika'', ''Gričarjev Blaže'', ''Tržačan'', ''Moj sin'', ''Kako se mi ženimo'', ''Kalan'', ''Kobiljekar'', ''Grogov Matijče'', ''Posavčeva češnja'', ''Šarevčeva slika'', ''Kočarjev gospod'', ''Miha Kovarjev''. Piše v prvi osebi ednine, vendar ne gre za osebno izpoved, ampak je predstavljena usoda ljudstva. Govori o revščini, krutosti in brezobzirnosti ljudi. Za Tavčarja je najhujše zlo tisto, ki prihaja od zunaj, s strani meščanstva. Svoje muke zaupa le sosedovi Ančki in obžaluje, da ni vzel nje. Ančka z njim zanosi in ob porodu umre skupaj z otrokom. Ko žena izve za to, Blaže pobegne v neznano. Spomladi pa so našli njegove kosti, ki so visele na vrhovih bukve. V ''Posavčevi češnji'' pa spoznamo Jakoba, ki se vrne od vojakov in najprej spleza na domačo češnjo, pod katero se je nazadnje poslovil od ljubice Marjanice. Mimo pridejo godci, ki oznanjajo veseli dogodek - svatbo njegove nezveste ljubice. Jakobu se ob tem stemni pred očmi, pade s češnje in ostane hrom. Svojo zadnjo [[lirika|lirično]] črtico ''Pomlad'', ki ni v tem ciklu, saj ne gre več za ljudsko tematiko, pa je posvetil nadškofu Strossmayerju.

Poleg pisanja črtic in novel se je lotil tudi pisanja [[roman]]a. Leta 1884 je v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' izdal roman ''Mrtva srca''. Gre za [[realizem|realistično]] pripoved, ki govori o razočaranjih mladeniča, katera si je pridobil v meščanskih, aristokratskih in cerkvenih krogih, in družbi, ki je podlegla materializmu. Glavni junak se poskuša upreti pridobitništvu, a sam postane žrtev. Tavčar pokaže pesimistični pogled. Nato je napisal še dva romana s srečnim koncem. Leta 1876 je izšel ''Ivan Slavelj'', leta 1881 ''Otok in Struga''. Slednja govori o sovraštvu grofovskih družin. Otok in Struga sta dva dvorca. Struga je bil dom barona Konštantina in njegove sestre baronice Zore. Na Otok pa je čez poletje prihajal grof Milan z ženo in hčerko. Sovraštvo med družinama je vladalo zaradi ljubezni med grofom Milanom in Konštantinovo sestro. Pozabljeno pa je bilo s poroko Konštatina in Milanove hčerke. V Ivanu Slavlju pa se pokaže želja revnih staršev, da bi njihov sin postal duhovnik. Želja se jim ne uresniči, saj postane zdravnik in se giblje v aristokratičnih družbenih krogih. Junak se na koncu poroči z ljubljenim dekletom. Leta 1885 je izdal ''Janez Solnce'', kjer je predstavil ogorčenost plemstva, ker se je mladi vitez želel poročiti z lepotico nižjega stanu, katero si je poželel in ugrabil plemič s Turjaka. Njegovo najobsežnejše delo ''Izza kongresa'' je izšlo leta 1905. Gre za [[zgodovinski roman]], ki je bil objavljen [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. Idejo zanj je dobil, ko je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod [[Metternich]]ovim vodstvom kongres, kjer so se sestali avstrijski cesar, ruski car in italijanski kralj. Delo je pisal med sejami v dunajskem parlamentu. Prikazal je različne značaje ljudi. Od [[tiranija|tiransko]] nadutih in bogatih mogotcev do najrevnejšega prebivalstva. Gre za vrtiljak [[tragedija|tragedije]] in [[komedija|komedije]] brez zaključka. Leta 1917 je prav tako v ''Ljubljanskem zvonu'' izdal ''Cvetje v jeseni''. Prikazano je nasprotje med kmečkim in meščanskim načinom življenja. Sam naslov je prispodoba za ljubezen med Janezom in Meto. Njuna ljubezen ne obrodi sadov, tako kot ga tudi ne cvetje v jeseni. Meta zaradi srčne napake umre v njegovem naročju. V začetnem delu [[roman]]a avtor prikaže dejstvo, da le z naravo povezan kmečki človek še lahko živi globoko in čustveno. Janez je ljubljanski odvetnik, ki se je naveličal meščanskega načina življenja in se odpravil na obisk k svojemu bratrancu Boštjanu Presečniku na deželo. Tam spozna njegovo hčerko Meto in kljub veliki starostni razliki se med njima razvije ljubezen. Kmalu se mora Janez vrniti v mesto, saj ga čakajo delovne obveznosti. Slovo od Mete je težko, zato razmišlja celo, da bi jo vzel k sebi za gospodinjo. Vendar se zaveda, da se ne bi mogla navaditi mestnega načina življenja. Najde rešitev in kupi posestvo na deželi. Ko se vrne nazaj, Meto zaprosi za roko. Ta od prevelike sreče umre, zaradi srčne hibe. Povest je napisana kot [[okvirna pripoved]], saj se vse začne v Ljubljani, ko se Janez med čajanko trem mestnim damam pripoveduje zgodbo o veliki ljubezni. Tukaj se tudi vse konča. Na koncu je podan čustven poziv k ljubezni do slovenske zemlje. Leta 1919 je napisal svoje najbolj znano delo ''[[Visoška kronika]]'' in jo objavil v Ljubljanskem zvonu. Govori o dogajanju v [[17. stoletje|17. stoletju]], v katerem se je končala [[tridesetletna vojna]]. Tavčar je imel namen napisati trilogijo, a je prej umrl, zato je nastal samo en del. Idejo je dobil, ko je kupil posestvo na [[Visoko|Visokem]] in tam našel družinsko kroniko prejšnjih lastnikov. Napisana je v obliki kronike, ki jo pripoveduje glavni protagonist, prvoosebni pripovedovalec Izidor Khalan. Glavna tema je pokoritev za grehe očeta.

==== Najbolj znana dela: ====
* ''Ivan Slavelj'' (1876) {{COBISS|ID=68372224}}
* ''Vita vitae meae'' (1883) {{COBISS|ID=67181056}}
* ''Mrtva srca'' (1884) {{COBISS|ID=68635392}}
* ''Janez Sonce'' (1885-1886) {{COBISS|ID=27372800}}
* ''[[Med gorami]]'' - zbirka kratkih pripovedi (1876-1888) {{COBISS|ID=28636160}}
* ''Grajski pisar'' (1889) {{COBISS|ID=39751424}}
* ''[[4000 (roman)|4000]]'' (1891) {{COBISS|ID=468481}}
* ''[[V Zali]]'' (1894) {{COBISS|ID=104611584}}
* ''Izza kongresa'' (1905-1908) {{COBISS|ID=104374272}}
* ''[[Cvetje v jeseni (povest)|Cvetje v jeseni]] (1917) {{COBISS|ID=126650880}}
* ''Mlada leta (1917) {{COBISS|ID=462081}}
* ''[[Visoška kronika]]'' (1919) {{COBISS|ID=228683776}}

==== Novele ====
* ''Dona Klara'' (1872) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Povest v kleti'' (1872) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Bolna ljubezen'' (1874) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Valovi življenja'' (1877) {{COBISS|ID=462081}}
* ''In vendar -!'' (1878) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Soror Pia'' (1879) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Antonio Gleđević'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Čez osem let'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Gospod Ciril'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Tat'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''V Karlovcu'' (1881) {{COBISS|ID=462081}}

==== Črtice ====
* ''Meine schwester Elisa'' (1868) 
* ''Nasproti stari palači'' (1874) 
* ''Gospa Amalija'' (1875) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Margareta'' {{COBISS|ID=493313}}

* ''Prijatelj Radivoj'' (1877)

== Literatura ==
* Branko Berčič, ''Mladost Ivana Tavčarja''. Razprave in eseji, 16. Ljubljana, 1971; {{COBISS|ID=5534258}}
* Franček Bohanec, ''Ivan Tavčar'' (partizanska knjiga). Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=15638273}}
* {{navedi knjigo |first1=Igor |last1=Grdina |authorlink1=Igor Grdina |first2=Ivan |last2=Tavčar |first3=Stane |last3=Granda |authorlink3=Stane Granda |first4=Jonatan |last4=Vinkler |authorlink4=Jonatan Vinkler |title=Tavčarjev zbornik |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2015 |cobiss=281284864}}
* Marja Boršnik, ''Ivan Tavčar: leposlovni ustvarjalec''. Založba obzorja 1973 {{COBISS|ID=8144641}}
* Marja Boršnik, ''Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev''. Državna založba Slovenije 1952 {{COBISS|ID=8144641}}
* Tina Černuta: ''Kulturno-politični nazori Ivana Tavčarja'', Ljubljana 2003 
* [http://www.ijs.si/lit/visoska.html-l2 Miran Hladnik, »Visoška kronika«] 
* ''Slovenska književnost''. Ljubljana, 1982. {{COBISS|ID=4015877}}
* ''Tavčarjev zbornik'' (ur. [[Igor Grdina]]), Življenja in dela XI. Ljubljanski portreti 2, ZRC, Ljubljana, 2015.
* [[Urška Perenič]]: ''Ivan Tavčar (1851-1923): Na valovih življenja'', Ljubljana, Beletrina, 2023.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[slovenska književnost]]
* [[seznam županov Ljubljane]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{wikivir-avtor}}
* [[:v:Ivan Tavčar|Wikiverza]]
* {{dlib|ime=Ivan Tavčar}}
* [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2444_izgbogivtr/index.htm Ivan Tavčar - ''Izgubljeni bog'']

{{-}}
{{ZupaniLjubljane}}
{{SlovenskaMatica}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Tavčar, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski poslanci]]
[[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]]
[[Kategorija:Župani Ljubljane]]
[[Kategorija:Realistični pisatelji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]]
[[Kategorija:Ivan Tavčar|*]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Predsedniki Slovenske matice]]</text>
      <sha1>fe7v17g59wp5ibyif57zytvy0g2r74d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761664</id>
      <parentid>6761662</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:39:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-53906-44|~2026-53906-44]] ([[User talk:~2026-53906-44|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6728544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19216" sha1="o9lyhbvu31myolf17m9yhabftkspvqw" xml:space="preserve">{{Drugipomeni}}{{Infopolje Pisatelj
| name             = Ivan Tavčar
| nationality      = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
| notableworks     = ''[[V Zali]]&lt;br /&gt;[[Šarevčeva sliva]]&lt;br /&gt;[[Cvetje v jeseni (povest)|Cvetje v jeseni]]&lt;br /&gt;[[Grajski pisar]]&lt;br /&gt;[[Visoška kronika]]
}} 

'''Ivan Tavčar''' (tudi '''Janez Tavčar&lt;ref name=&quot;:99&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/poljane-nad-skofjo-loko/01794/?pg=108|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01794 {{!}} Poljane nad Škofjo Loko {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-06|website=data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt;'''), {{Avdio|Sl-Ivan Tavčar.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]] in [[pisatelj]], * [[28. avgust]] [[1851]], [[Poljane nad Škofjo Loko]], † [[19. februar]] [[1923]], [[Ljubljana]].

== Življenje ==
[[Slika:JurijSubic-Ivan Tavcar.jpg|thumb|right|250px|Tavčarjev portret, [[Jurij Šubic]] (1885)]]
Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko kajžarskima staršema Janezu Tavčarju starejšemu in Neži (rojeni Perko). Krščen je bil istega dne v [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|župniji Poljane]].'''&lt;ref name=&quot;:99&quot; /&gt;''' Šolanje je pričel leta 1858 v trivialki v domačem kraju. Nato je nadaljeval na normalki v [[Ljubljana|Ljubljani]], končal jo je leta 1863. Pri šolanju sta mu finančno pomagala očetova brata duhovnika. Nato se je leta 1863 vpisal na [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljani, od koder se je zaradi disciplinskih postopkov moral prepisati na [[Novo mesto|novomeško]] gimnazijo, nato pa spet nazaj na ljubljansko. Književnost ga je navdušila že v dijaških letih in tudi sam se je kmalu preizkusil v pisanju. Po koncu gimnazije leta 1871 se je vpisal na [[pravo]] na [[dunaj]]skem vseučilišču in začel objavljati v raznih revijah (mariborska ''[[Zora (časopis)|Zora]]'', Stritarjev ''Zvon'', ''[[Ljubljanski zvon]]'', ''Slovan''). Med študijem je odslužil enoletni vojaški rok. Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani in se leta 1877 odpravil v [[Kranj]], kjer se je zaposlil pri [[Mencinger]]ju. Leta 1880 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Tu je leta 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. V letih od 1886 do 1902 je predsednikoval Dramatičnemu društvu. Politično kariero je začel v [[Kranjski deželni zbor|kranjskem deželnem zboru]], kjer je skupaj s političnim sopotnikom [[Ivan Hribar|Ivanom Hribarjem]] sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]. V letih 1901 do 1907 je bil državnozborski [[poslanec]], od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski [[župan]]. V [[Narodna vlada|Narodni vladi SHS]] je bil poverjenik za prehrano. Poročen je bil s [[Franja Tavčar|Franjo Tavčar]] (rojena Košenini), ki je bila med pomembnejšimi osebnostmi tedanjega slovenskega [[žensko gibanje|ženskega gibanja]]. Tudi zaradi njenih spodbud je bil zelo dejaven v številnih narodnih društvih; med drugim je postal tudi predsednik [[Klub slovenskih biciklistov|Kluba slovenskih biciklistov]], prve slovenske kolesarske organizacije. V zadnjih letih svojega življenja je opustil javno delovanje zaradi bolezni. Nekaj časa je bil predsednik [[Narodna čitalnica|Narodne čitalnice]] v Kranju in ljubljanskega [[Sokol (društvo)|Sokola]]. Bil je ustanovitelj Pisateljskega podpornega društva in večletni pravni zastopnik. Leta 1889 je bil soustanovitelj društva [[Pravnik]], leta 1904 pa [[Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev|Društva slovenskih književnikov in časnikarjev]]. Leta 1921 je bil izvoljen za častnega meščana Ljubljane, pred tem tudi v [[Celje|Celju]], [[Kamnik]]u, [[Kranj]]u, [[Krško|Krškem]] in [[Šoštanj]]u. Vedno se je rad vračal v domačo Poljansko dolino, kjer si je leta 1893 kupil posestvo s kmečkim [[Dvorec Visoko|dvorcem Visoko]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v kapeli nad visoško graščino. Po njem se danes imenuje [[Tavčarjeva ulica|več ulic]] in [[Osnovna šola Ivana Tavčarja]] v Gorenji vasi.

== Politika ==
[[Slika:Visoko-Tavcar.jpg|sličica|Tavčarjeva posest v [[Visoko pri Poljanah|Visokem]] blizu [[Škofja Loka|Škofje Loke]].]]
Ivan Tavčar je bil ena glavnih osebnosti narodnoliberalnega političnega gibanja na [[Slovenske dežele|Slovenskem]], ki je nastalo konec 19. stoletja iz gibanja [[Mladoslovenci|Mladoslovencev]]. Potem ko se je Slovensko narodno gibanje konec osemdesetih let 19. stoletja razdelilo na [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško]] in napredno krilo, je Tavčar postal eden od soustanoviteljev Narodne stranke Kranjske (leta 1905 preimenovane v Narodno napredno stranko). Stranko je vodil skupaj z [[Ivan Hribar|Ivanom Hribarjem]] do konca prve svetovne vojne, ko se je preimenovala v [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovansko demokratsko stranko]], preden se je združila z [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Državno stranko srbskih, hrvaških in slovenskih demokratov]]. Po letu 1918 je Tavčar postal odločen zagovornik jugoslovanskega unitarizma, torej združitve Slovencev, Hrvatov in Srbov v en sam jugoslovanski narod. Vendar pa v zadnjih letih svojega življenja zaradi slabšanja zdravja ni igral pomembnejše politične vloge.
[[Slika:Visoko pri Poljanah - Tavčar's tomb.JPG|sličica|Tavčarjeva grobnica na posestvu Visoko]]
Znan je bil tudi po svojih polemikah s katoliškim teoretikom [[Anton Mahnič|Antonom Mahničem]]. Leta 1884 je Mahnič objavil satirično kratko zgodbo z naslovom ''Indija Koromandija'', v kateri se je posmehoval progresivnim idejam [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]], ki ga je Tavčar občudoval. Tavčar se je odzval z [[Antiutopija|distopičnim]] romanom ''4000'', v katerem je opisal žalostno in represivno družbo, ki je nastala zaradi izvajanja Mahničeve integralistične politike.

== Dela ==
Začel je s pesnikovanjem, potem pa je nadaljeval s [[proza|prozo]], ki jo je pisal do konca svojega življenja. V svojem zgodnjem literarnem ustvarjanju se je zgledoval po [[Josip Stritar|Stritarju]]. Pogosto je pri njem prihajalo do idealizacije slovenskega kmetstva in povzdigovanje neoskrunjene narave. Večkrat se je pod svoja dela podpisal s [[psevdonim]]om Emil Leon. Prevladujejo pesmi z ljubezensko tematiko, razne politične [[zbadljivka|zbadljivke]] in pesmi, posvečene domovini. Leta 1884 sta v [[Kres]]u izšli dve Jesenski pesmi (''Poglej, na polje slana pada'' in ''Prepozno''), ki sta bili posvečeni tega leta umrli Emiliji in novi izvoljenki Franji. Gre za intimno opevanje Emilije, v katerem se pokaže njena nedostopnost. Navdihovala ga je tudi v naslednji pesmi ''Gazela'', ki jo je objavil v [[Zora (časopis)|Zori]] leta (1872).

Književne prispevke je začel objavljati, ko je bil še [[študent]], mdr. dijaškem lističu ''Slavec''. Pozneje je objavljal v Stritarjevem ''Zvonu'', v ''Zori'', v ''Ljubljanskem zvonu'', v ''Slovanu''. Svojo prvo pripovedko pa je objavil v ''Slavljanskem jugu'' pod naslovom ''Primola'' leta [[1868]].

Njegovo edino odrsko delo je [[skeč]] ''Erazem iz jame'', napisal ga je v srednji šoli in podnaslovil kot [[žaloigra]]. Prikazuje usodo predjamskega viteza, ki so ga preganjali zaradi zvestobe prijatelju. Poudarja varnost doma.

Tavčar velja za enega najboljših slovenskih [[pripovednik]]ov 19. stoletja. V njegovih delih se vidi povezava s kmečkim okoljem, iz katerega je izhajal. Prvi prozni deli sta bili ''Slavec '' in ''Poldne na deželi''.

Tavčar je svoje pisateljevanje začel z ljubezenskimi [[Novela (književnost)|novelami]]. V eni prvih, ''Doni Klari'', je prvič izrazil nazor, da je ljubezen človeku v pogubo, ki se kasneje periodično pojavlja v njegovih delih (Dona Klara umre od žalosti, ker so njenega ljubimca umorili). V ''Bolni ljubezni'' in ''Mladih letih'' se kaže njegova družbena prizadetost ter boj mladega junaka z aristokracijo, ki se pogosto konča nasilno. Osrednji junak v Bolni ljubezni je Radoslav, ki piše z [[Dunaj]]a v domači kraj prijatelju. Pripoveduje mu o svojem življenju, bolezni in zaljubljenosti v Avrelijo, kateri se odpove zaradi družbenega sloja. Reven študent se namreč ne more poročiti z aristokratinjo. Zaradi tega trpi in umre. Smrt kot rešitev se pokaže tudi v ''Soror Pia''. Dekle odide v samostan, ker dobi sporočilo, da je njen fant mrtev. Zaobljubi se Bogu. Kasneje izve, da je živ ter da se želi poročiti z drugim dekletom. Rešitev ljubezenske nesreče je smrt. V ''Mladih letih'' pa se je Ivan po petnajstih letih vrnil na svoj dom, ki je stal ob graščini. Zaljubi se v konteso Marijo, nakar izve, da sta brat in sestra. V noveli ''Antonio Gledjevič'' smo priča mlademu meščanu, ki je kot demokrat in domoljub protestiral proti preživeli aristokraciji in takratni oblasti. ''In vendar!'' je noveleta v pismih, kamor je vpeljal srečni konec. Profesor Filip je bil odločen nasprotnik poroke. Med počitnicami se je vrnil na svoj dom, katerega je njegov oskrbnik dal v najem meščanski družini. Profesor se je zaljubil v njihovo hčerko in se na koncu tudi poročil. Napisal je tudi tri novele z zgodovinsko tematiko. To so ''Tiberius Pannonicus'' (čas [[Neron]]ove vladavine in pobeg vojščaka s [[kristjan]]ko), ''Kuzovci'' (tematika [[rokovnjači|rokovnjačev]]) in ''Vita vitae meae''. Slednja govori o nasprotjih med [[katoliki]] in [[protestanti]]. Glavnega junaka doleti nesrečen konec zaradi vnete predanosti [[katoliška vera|katoliški veri]]. Njegova vera je tako močna, da ne prenese misli, da bi lahko bil sin luteranske matere. V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' je leta 1894 izdal ''[[V Zali]]'', ki vključuje štiri novele. Prva ima zgodovinsko tematiko in govori o kanoniku Amandu in obdobju [[protireformacija|protireformacije]], druge tri pa imajo kmečko tematiko. Skupna misel je: Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako živali kakor človeku!

Napisal je tudi nekaj [[Črtica (književnost)|črtic]]. Ena prvih je ''Meine Schwester Elisa'', zasnovana je bila kot petdejanska [[tragedija]] in je bila narejena kot naloga za šolo. V naslednjem koraku je začel ustvarjati bolj realistične črtice, izdal jih je pod skupnim naslovom ''[[Med gorami]]'' kot &quot;slike iz Loškega pogorja&quot;. Izhajale so med 1876 in 1888 v ''[[Zora (časopis)|Zori]]'', ''[[Zimski večeri|Zimskih večerih]]'' in ''[[Povesti]]h''. V tem ciklu se nahaja 12 črtic: ''Holekova Nežika'', ''Gričarjev Blaže'', ''Tržačan'', ''Moj sin'', ''Kako se mi ženimo'', ''Kalan'', ''Kobiljekar'', ''Grogov Matijče'', ''Posavčeva češnja'', ''Šarevčeva slika'', ''Kočarjev gospod'', ''Miha Kovarjev''. Piše v prvi osebi ednine, vendar ne gre za osebno izpoved, ampak je predstavljena usoda ljudstva. Govori o revščini, krutosti in brezobzirnosti ljudi. Za Tavčarja je najhujše zlo tisto, ki prihaja od zunaj, s strani meščanstva. Svoje muke zaupa le sosedovi Ančki in obžaluje, da ni vzel nje. Ančka z njim zanosi in ob porodu umre skupaj z otrokom. Ko žena izve za to, Blaže pobegne v neznano. Spomladi pa so našli njegove kosti, ki so visele na vrhovih bukve. V ''Posavčevi češnji'' pa spoznamo Jakoba, ki se vrne od vojakov in najprej spleza na domačo češnjo, pod katero se je nazadnje poslovil od ljubice Marjanice. Mimo pridejo godci, ki oznanjajo veseli dogodek - svatbo njegove nezveste ljubice. Jakobu se ob tem stemni pred očmi, pade s češnje in ostane hrom. Svojo zadnjo [[lirika|lirično]] črtico ''Pomlad'', ki ni v tem ciklu, saj ne gre več za ljudsko tematiko, pa je posvetil nadškofu Strossmayerju.

Poleg pisanja črtic in novel se je lotil tudi pisanja [[roman]]a. Leta 1884 je v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' izdal roman ''Mrtva srca''. Gre za [[realizem|realistično]] pripoved, ki govori o razočaranjih mladeniča, katera si je pridobil v meščanskih, aristokratskih in cerkvenih krogih, in družbi, ki je podlegla materializmu. Glavni junak se poskuša upreti pridobitništvu, a sam postane žrtev. Tavčar pokaže pesimistični pogled. Nato je napisal še dva romana s srečnim koncem. Leta 1876 je izšel ''Ivan Slavelj'', leta 1881 ''Otok in Struga''. Slednja govori o sovraštvu grofovskih družin. Otok in Struga sta dva dvorca. Struga je bil dom barona Konštantina in njegove sestre baronice Zore. Na Otok pa je čez poletje prihajal grof Milan z ženo in hčerko. Sovraštvo med družinama je vladalo zaradi ljubezni med grofom Milanom in Konštantinovo sestro. Pozabljeno pa je bilo s poroko Konštatina in Milanove hčerke. V Ivanu Slavlju pa se pokaže želja revnih staršev, da bi njihov sin postal duhovnik. Želja se jim ne uresniči, saj postane zdravnik in se giblje v aristokratičnih družbenih krogih. Junak se na koncu poroči z ljubljenim dekletom. Leta 1885 je izdal ''Janez Solnce'', kjer je predstavil ogorčenost plemstva, ker se je mladi vitez želel poročiti z lepotico nižjega stanu, katero si je poželel in ugrabil plemič s Turjaka. Njegovo najobsežnejše delo ''Izza kongresa'' je izšlo leta 1905. Gre za [[zgodovinski roman]], ki je bil objavljen [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. Idejo zanj je dobil, ko je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod [[Metternich]]ovim vodstvom kongres, kjer so se sestali avstrijski cesar, ruski car in italijanski kralj. Delo je pisal med sejami v dunajskem parlamentu. Prikazal je različne značaje ljudi. Od [[tiranija|tiransko]] nadutih in bogatih mogotcev do najrevnejšega prebivalstva. Gre za vrtiljak [[tragedija|tragedije]] in [[komedija|komedije]] brez zaključka. Leta 1917 je prav tako v ''Ljubljanskem zvonu'' izdal ''Cvetje v jeseni''. Prikazano je nasprotje med kmečkim in meščanskim načinom življenja. Sam naslov je prispodoba za ljubezen med Janezom in Meto. Njuna ljubezen ne obrodi sadov, tako kot ga tudi ne cvetje v jeseni. Meta zaradi srčne napake umre v njegovem naročju. V začetnem delu [[roman]]a avtor prikaže dejstvo, da le z naravo povezan kmečki človek še lahko živi globoko in čustveno. Janez je ljubljanski odvetnik, ki se je naveličal meščanskega načina življenja in se odpravil na obisk k svojemu bratrancu Boštjanu Presečniku na deželo. Tam spozna njegovo hčerko Meto in kljub veliki starostni razliki se med njima razvije ljubezen. Kmalu se mora Janez vrniti v mesto, saj ga čakajo delovne obveznosti. Slovo od Mete je težko, zato razmišlja celo, da bi jo vzel k sebi za gospodinjo. Vendar se zaveda, da se ne bi mogla navaditi mestnega načina življenja. Najde rešitev in kupi posestvo na deželi. Ko se vrne nazaj, Meto zaprosi za roko. Ta od prevelike sreče umre, zaradi srčne hibe. Povest je napisana kot [[okvirna pripoved]], saj se vse začne v Ljubljani, ko se Janez med čajanko trem mestnim damam pripoveduje zgodbo o veliki ljubezni. Tukaj se tudi vse konča. Na koncu je podan čustven poziv k ljubezni do slovenske zemlje. Leta 1919 je napisal svoje najbolj znano delo ''[[Visoška kronika]]'' in jo objavil v Ljubljanskem zvonu. Govori o dogajanju v [[17. stoletje|17. stoletju]], v katerem se je končala [[tridesetletna vojna]]. Tavčar je imel namen napisati trilogijo, a je prej umrl, zato je nastal samo en del. Idejo je dobil, ko je kupil posestvo na [[Visoko|Visokem]] in tam našel družinsko kroniko prejšnjih lastnikov. Napisana je v obliki kronike, ki jo pripoveduje glavni protagonist, prvoosebni pripovedovalec Izidor Khalan. Glavna tema je pokoritev za grehe očeta.

==== Najbolj znana dela: ====
* ''Ivan Slavelj'' (1876) {{COBISS|ID=68372224}}
* ''Vita vitae meae'' (1883) {{COBISS|ID=67181056}}
* ''Mrtva srca'' (1884) {{COBISS|ID=68635392}}
* ''Janez Sonce'' (1885-1886) {{COBISS|ID=27372800}}
* ''[[Med gorami]]'' - zbirka kratkih pripovedi (1876-1888) {{COBISS|ID=28636160}}
* ''Grajski pisar'' (1889) {{COBISS|ID=39751424}}
* ''[[4000 (roman)|4000]]'' (1891) {{COBISS|ID=468481}}
* ''[[V Zali]]'' (1894) {{COBISS|ID=104611584}}
* ''Izza kongresa'' (1905-1908) {{COBISS|ID=104374272}}
* ''[[Cvetje v jeseni (povest)|Cvetje v jeseni]] (1917) {{COBISS|ID=126650880}}
* ''Mlada leta (1917) {{COBISS|ID=462081}}
* ''[[Visoška kronika]]'' (1919) {{COBISS|ID=228683776}}

==== Novele ====
* ''Dona Klara'' (1872) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Povest v kleti'' (1872) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Bolna ljubezen'' (1874) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Valovi življenja'' (1877) {{COBISS|ID=462081}}
* ''In vendar -!'' (1878) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Soror Pia'' (1879) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Antonio Gleđević'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Čez osem let'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Gospod Ciril'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''Tat'' (1880) {{COBISS|ID=462081}}
* ''V Karlovcu'' (1881) {{COBISS|ID=462081}}

==== Črtice ====
* ''Meine schwester Elisa'' (1868) 
* ''Nasproti stari palači'' (1874) 
* ''Gospa Amalija'' (1875) {{COBISS|ID=493313}}
* ''Margareta'' {{COBISS|ID=493313}}

* ''Prijatelj Radivoj'' (1877)

== Literatura ==
* Branko Berčič, ''Mladost Ivana Tavčarja''. Razprave in eseji, 16. Ljubljana, 1971; {{COBISS|ID=5534258}}
* Franček Bohanec, ''Ivan Tavčar'' (partizanska knjiga). Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=15638273}}
* {{navedi knjigo |first1=Igor |last1=Grdina |authorlink1=Igor Grdina |first2=Ivan |last2=Tavčar |first3=Stane |last3=Granda |authorlink3=Stane Granda |first4=Jonatan |last4=Vinkler |authorlink4=Jonatan Vinkler |title=Tavčarjev zbornik |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2015 |cobiss=281284864}}
* Marja Boršnik, ''Ivan Tavčar: leposlovni ustvarjalec''. Založba obzorja 1973 {{COBISS|ID=8144641}}
* Marja Boršnik, ''Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev''. Državna založba Slovenije 1952 {{COBISS|ID=8144641}}
* Tina Černuta: ''Kulturno-politični nazori Ivana Tavčarja'', Ljubljana 2003 
* [http://www.ijs.si/lit/visoska.html-l2 Miran Hladnik, »Visoška kronika«] 
* ''Slovenska književnost''. Ljubljana, 1982. {{COBISS|ID=4015877}}
* ''Tavčarjev zbornik'' (ur. [[Igor Grdina]]), Življenja in dela XI. Ljubljanski portreti 2, ZRC, Ljubljana, 2015.
* [[Urška Perenič]]: ''Ivan Tavčar (1851-1923): Na valovih življenja'', Ljubljana, Beletrina, 2023.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[slovenska književnost]]
* [[seznam županov Ljubljane]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{wikivir-avtor}}
* [[:v:Ivan Tavčar|Wikiverza]]
* {{dlib|ime=Ivan Tavčar}}
* [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2444_izgbogivtr/index.htm Ivan Tavčar - ''Izgubljeni bog'']

{{-}}
{{ZupaniLjubljane}}
{{SlovenskaMatica}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Tavčar, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski poslanci]]
[[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]]
[[Kategorija:Župani Ljubljane]]
[[Kategorija:Realistični pisatelji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]]
[[Kategorija:Ivan Tavčar|*]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Predsedniki Slovenske matice]]</text>
      <sha1>o9lyhbvu31myolf17m9yhabftkspvqw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož Trubar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16496</id>
    <revision>
      <id>6761354</id>
      <parentid>6757940</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:15:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50467-15</username>
        <id>265913</id>
      </contributor>
      <origin>6761354</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22237" sha1="gxmgzsv3ltv7jihon2f03dheshirmmm" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name             = Primož Trubar
| birth_date       = 
| birth_place      = 
| death_date       = 
| death_place      = [[Derendingen]] (Nemčija)
| image            = 
| caption          = 
| nationality      = [[Slovenci|Slovenec]]
| notableworks     = ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]] (prva slovenska tiskana knjiga)&lt;br /&gt;[[Abecedarium|Abecednik]]&lt;br /&gt;[[Cerkovna ordninga]]&lt;br /&gt;[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]
}}

'''Primož Trubar''' (rojstno ime '''Primož Malnar''' ali '''Primož Mullner''', tudi '''Primož Truber''', '''Primus Trubar''', '''Primus Truber''', '''Primosh Truber''', '''Primus Truberus''', '''Primos Truberius''' ali '''Primosh Truberius'''), {{Avdio|Sl-Primož Trubar.oga|[prímož trúbar]}}, [[Slovenci|slovenski]] [[Protestantizem|protestantski]] in sprva [[Rimokatolicizem|rimokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisec]], [[prevajalec]] in [[teolog]], * [[junij]] [[1508]], [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], † [[28. junij]] [[1586]], [[Derendingen]] (danes del [[Tübingen]]a v [[Nemčija|Nemčiji]]).

Trubar je bil osrednja osebnost [[Reformacija|reformacije]] na [[Kranjska|Kranjskem]], znan pa je predvsem kot avtor prvih [[Tisk|natisnjenih]] knjig v [[slovenščina|slovenskem jeziku]], ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'' in ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' (1550). Od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini del. Protestantska književna tradicija je tako močno zasenčila katoliško, da se je morala le-ta nasloniti na protestantska dela tudi potem, ko je s [[Protireformacija|protireformacijo]] katolištvo prevladalo nad protestantizmom. Zato velja Trubar za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost.

Trubar je večinoma deloval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je okoli leta 1535 postal pridigar in leta 1542 stolni kanonik. Bil je ustanovitelj ter superintendent (1561–65) protestantske cerkve na Kranjskem. Leta 1564 je izdal ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovno ordningo]]'', cerkveni red. Ker je s tem posegel v pristojnosti deželnega kneza, je bil leta 1565 dokončno izgnan iz Kranjske – obiskal jo je le še enkrat. Zatem je do smrti prebival in služboval na Nemškem v [[Baden-Württemberg|Württembergu]].

== Življenje 67 ==
Primož Trubar se je najbolj verjetno rodil junija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]] v [[Kranjska|Vojvodini Kranjski]], oziroma v neposredni bližini vasi pod [[Kukmaka|Kukmako]]. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še ni bilo zahtevano voditi; uporabljali so tudi staro koledarsko štetje. Zgodovinarji so podatke raziskali s pomočjo drugih listin. Ni bil rojen točno na lokaciji mlina, kjer je danes spominski muzej, ampak pri nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih podpisoval kot Truber in ne Trubar.&lt;ref&gt;Golec 2009&lt;/ref&gt; 

Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika, zato je nadarjeni mladenič pri dvanajstih letih za vedno odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na [[Reka, Hrvaška|Reki]], nato dve leti v [[Salzburg]]u, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v [[Trst]] pod tutorstvo tržaškega rimskokatoliškega škofa [[Peter Bonomo|Petra Bonoma]], kjer je prišel v stik s [[Renesančni humanizem|humanističnimi]] pisatelji, še posebej z Erazmom Roterdamskim.

Ko je bil star devetnajst let, mu je škof Peter Bonomo dodelil [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|župnijo Loka pri Zidanem Mostu]]. Jeseni 1527 je Bonomo mladega Trubarja napotil na študij teologije na [[Dunaj]]. Zaradi oboroženih sil [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki so se [[Prvo obleganje Dunaja|bližala Dunaju]], je bilo ogroženo in oteženo življenje v mestu. Zato se je jeseni 1529 vrnil k Bonomu v Trst. Tam je maševal in pridigal v minoritski cerkvi. Leta 1530 ga je škof posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. Duhovno službo je tam opravljal v skladu s katoliškim obredom, vendar so njegove zgodnje pridige že spominjale na pridige [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]]. Prenavljal je cerkve in župnišča v Celju, Laškem in drugod.
[[Slika:Grb Primoža Trubarja (po Valvazorju).svg|levo|sličica|Trubarjev grb, kot ga je narisal [[Janez Vajkard Valvasor]] v knjigi [[Opus insignium armorumque]]]]
V [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vrnil leta 1536 in postal škofijski vikar. V mestu je pridigal slovensko in nemško. V svojih pridigah je uporabljal svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zwinglijancev [[Henrich Bullinger|Henricha Bullingerja]] in [[Konrad Pellikan|Konrada Pelikana]] in se seznanil z deli [[Martin Luther|Martina Luthra]]. Zaradi njegovih nazorov se je leta 1540 zganil deželni glavar [[Nikola Juršič]]. Trubar bi skoraj pristal v ječi, vendar so ga somišljeniki pravočasno posvarili. Zaradi preganjanja se je ponovno zatekel v Trst k Bonomu. Tam se je poglobil v teološke spise švicarskega reformatorja [[Jean Calvin|Calvina]]. Bonomo je ljubljanskega škofa Kacijanarja kmalu prepričal, da je Trubarja imenoval za [[kanonik]]a. V novo službo je tako stopil leta 1542, znova v Ljubljani.

Pod novim škofom [[Urban Textor|Urbanom Textorjem]], ki je bil vnet katolik, je leta 1546 dobil službo vikarja v [[Šentjernej]]u na Dolenjskem. Tam naj bi uredil gospodarstvo župnije. Textor je celo Trubarju naročil, naj pridiguje zoper prekrščevalce.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi695631/|title=Textor, Urban (okoli 1491–1558)|date=2013|accessdate=2025-12-03|website=Slovenska biografija|last=Smolik|first=Marijan}}&lt;/ref&gt; Od ok. leta 1547 Trubar ni bil več opredeljen kot katoličan, temveč kot protestant. Škof pa se je odločil obračunati s [[protestantizem|protestanti]], ki jih je dal pozapreti in postaviti pred sodišče. Trubar je bil spet pravočasno obveščen in se je od septembra 1547 skrival na ''varnem''. Po nekaj mesecih skrivanja ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, mu zaplenilo hišo v Ljubljani (sedanji Levstikov trg), šentjernejsko župnijo in celjski beneficiat, posvetno deželno sodišče pa ga je obsodilo na zapor. Marca 1548 je tako pobegnil na Nemško, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik.
[[Slika:Primoz-Trubar.jpg|sličica|Primož Trubar, 1578]]
Še istega leta se je odpravil v [[Nürnberg]]. Vodilni teolog in mestni pridigar [[Veit Dietrich]] je postal njegov mentor in pod njegovim vodstvom se je Trubar hitro vključil v [[luteranstvo|luteransko]] skupnost v mestu. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v [[Rothenburg]]u. Tam si je tudi ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero je imel štiri otroke. Kmalu po letu 1550 je Trubar dobil župnijo v [[Kempten|Kemptnu]], kjer je deloval med letoma 1553 in 1561. V Bad Urachu je služboval pred odhodom v Ljubljano in se po dveh mesecih bivanja v Ljubljani (1561) vrnil v [[Bad Urach]]. V tem mestu je baron [[Ivan Ungnad III.]] ustanovil biblijski zavod in tiskarno (''Windische, chrabatische und cirulische Thrukerey'') za tiskanje protestantskih knjig v italijanščini in [[Slovenščina|slovenščini]] in [[Hrvaščina|hrvaščini]] ter v [[Cirilica|cirilski]], [[Glagolica|glagolični]] in [[Latinica|latinični]] pisavi. Cvetoče podjetje, ki je izdalo najmanj 37 različnih del, je po njegovi smrti kmalu propadlo – tudi zaradi sporov med sodelavcav&lt;ref&gt;Štih, P.; Vidmar, L. (2025), str. 106-107&lt;/ref&gt; – nekaj časa je ta zavod vodil tudi Trubar. Po ponovnem izgnanstvu iz Ljubljane zaradi ''Cerkovne Ordninge'' je kot superintendent nekaj časa bival v mestu [[Lauffen am Neckar|Lauffen]] in se kasneje ustalil v [[Derendingen]]u, kjer je živel in služboval vse do svoje smrti. Pokopan je bil v cerkvi sv. Gala.

== Delo ==
[[Slika:Kip-Trubar.JPG|sličica|Spomenik Primoža Trubarja (kipar [[Franc Berneker|Fran Berneker]], beli marmor, 1910) v Ljubljani v [[Trubarjev park|Trubarjevem parku]], nasproti [[Moderna galerija Ljubljana|Moderne galerije]]]]
[[Slika:Trubar - Tübingen.jpg|sličica|Dvojezična spominska tabla v [[Tübingen]]u, kjer naj bi Trubar tiskal svoji prvi dve knjigi, a so najnovejše raziskave pokazale drugače]]

Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k [[Augsburška veroizpoved|augsburški veroizpovedi]] in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Začel je s prvo knjigo ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' (lat. ''Catechismus''), ki temelji na delih [[Veit Dietrich|Veita Dietricha]], [[Martin Luther|Martina Luthra]], [[Matija Vlačić Ilirik|Matije Vlačića Ilirika]] in [[Johann Brenz|Johanna Brenza]]''.''&lt;ref&gt;Ahačič 2009&lt;/ref&gt;

Še v istem letu je pripravil kratki ''Abecednik'' (polni naslov ''Abecednik in mali katekizem v slovenskem jeziku'', nem. ''Abecedarium vnd der klein Catechismus in der Windischen Sprach''), saj se je zavedal, da mora ljudi najprej naučiti osnov branja ali vsaj osnovnih molitev in krščanskih resnic. Pri odločitvi za jezik, ki je bil že narečno in socialno razslojen, mu je prav prišlo poznavanje jezika v različnih slovenskih deželah, za osnovo pa je vzel osrednjeslovenski prostor, kjer sta se mešala gorenjščina in dolenjščina. Trubar je dal obe knjižici v tisk tiskarju Petru Frentzu v mestu [[Schwäbisch Hall]].&lt;ref&gt;Ahačič 2013&lt;/ref&gt; V Katekizmu se je podpisal kot ''Philopatridus Illiyricus'' (''ilirski domoljub''), v obeh delih pa je tiskarju nadel izmišljeno ime Jernej Škrjanec s Sedmograškega. Zaradi določil ''interima'' bi namreč lahko v nasprotnem primeru tiskar izgubil pravico do opravljanja obrti. ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' vsebuje nekatera pojasnjevalna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je Trubar hotel učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem. Katekizem je bil namenjen za neposredno uporabo predvsem izobraženim ljudem. ''Abecednik'', ki vsebuje osem listov, pa je Trubar napisal z namenom, da bi se rojaki iz njega naučili branja (''Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti.'') in da bi tiste, ki še ne znajo brati, učili osnov krščanske vere. Šlo je torej za delo za manj izobražene in nepismene.&lt;ref&gt;Ahačič 2008&lt;/ref&gt; S tema deloma je Trubar postal začetnik slovenske književnosti.

Kmalu po izidu prve knjige je Trubar dobil župnijo v [[Kempten]]u ob tirolski meji. Zelo prav mu je prišla zveza s [[Peter Pavel Vergerij|Petrom Pavlom Vergerijem]], bivšim modruškim in koprskim škofom, ki je bil tedaj pri württemberškem vojvodi Krištofu kot svetovalec. Z Vergerijevo pomočjo je leta 1555 izdal nov, manj izviren ''Katekizem ''in nov ''Abecednik'', tokrat v [[latinica|latinici]], ter ''Ta Evangeli Svetiga Matevža'' in prevod Vergerijevega italijanskega dela ''Ena molitev tih kerščenikov'' (beguncev). Leta 1557 je Trubar izdal tisoč strani obsegajočo knjigo ''Ta pervi deil Tiga noviga testamenta'', ki vsebuje prevode evangelijev in dejanj [[apostol]]ov ter je opremljena z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere, s [[koledar]]jem (''Ta slovenski koledar'', ki je bil prvi na Slovenskem) in ''Postilo'', to je razlaga nedeljskih in prazničnih evangelijev.

Kljub težavam s Petrom Vergerijem je Trubar ob zaščiti barona [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]], bivšega štajerskega glavarja, ki je tedaj bival v [[Bad Urach]]u blizu Tübingena, pri vojvodi Krištofu dosegel odobritev za izdajo knjige ''Ta drugi deil Tiga noviga testamenta'' in leta 1560 je izdal ''Pavlovo pismo Rimljanom''. Deželni stanovi so ga povabili, da bi sprejel mesto [[superintendant|superintendent]]a (protestantskega dekana) v Ljubljani. V tem času je imel veliko dela, dobil je župnijo v Urachu in prevzel vodenje [[biblija|biblijskega ]]zavoda. Samostojno je izdal knjigo ''Svetiga Pavla ta dva listi h tim Korintarjem inu ta h tim Galatarjem'', napisal pa je tudi nemško posvetilo za glagolski katekizem in v nemščini izdal ''Register'', poročilo o svojih dotedanjih delih, da bi ovrgel očitke, da je ''zwinglijanec''. To poročilo je prvo [[bibliografija|bibliografsko]] delo pri Slovencih.

Junija 1561 se je Trubar odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno sprejeli. V vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve se je lotil reševanja glavnih vprašanj. Uredil je slovensko protestantsko Cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem postavili kompetentne pridigarje. Žal je kmalu prišel v spor z [[Matija Klombner|Matijo Klombnerjem]], stanovskim pisarjem, ki je vzdrževal stike z Ungnadovim zavodom v Urachu, kjer so prevajali Sveto pismo v hrvaški jezik. Spor je izbruhnil zaradi kvalitete hrvaškega prevoda Svetega pisma, saj je Trubar trdil, da prevod vsebuje veliko napak (kljub temu, da tudi sam ni bil vedno dosleden pri pravopisu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|last=Sket|first=Jakob|year=1893|location=Dunaj|page=45|cobiss=5088440|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF}}&lt;/ref&gt;).
[[Slika:Primož_Trubar_-_Articuli.pdf|sličica|Upodobitev Primoža Truberja na platnici knjige ''Articuli'', 1562]]
Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani se je Trubar vrnil v Bad Urach, kjer je zagreto delal naprej. Med drugim je napisal več posvetil v različne glagolske in cirilske knjige (''Prvi del novoga testamenta'' 1562 in ''Articuli'' 1562). Naslednje leto, junija 1562, se je vrnil kot superintendent v Ljubljano. Zelo je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal nemška posvetila za hrvaške knjige, ki so jih izdajali v Ungnadovem zavodu. Sestavil in izdal (leta 1564) je ''Cerkveno ordningo, ''to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice deželnega kneza, ki je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati. Besedilo velja za prvi pravni tekst v našem jeziku.

Po vrnitvi v Nemčijo je Trubar bival nekaj mesecev v [[Lauffen]]u ob [[Neckar]]ju, nato se je za stalno naselil v [[Derendingen, Tübingen|Derendingen]]u, kjer je bil župnik do smrti. Tu je leta 1566 izdal ''Ta celi psalter Davidov'', nov ''Abecedarij'' in nemško-slovenski ''Ta celi katehismus'' ... Leta 1567 se je za kratek čas vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od osmanskih ujetnikov v Ljubljani in [[Ribnica|Ribnici]] kaj več poizvedel o [[koran]]u.

Po sedmih letih, torej leta 1574, je dal v tisk tretjo izdajo pesmarice z naslovom ''Ta celi katehismus … inu pejsni''. Tri leta kasneje je končal svoje življenjsko delo s prevodom ''Noviga testamenta puslednji dejl''; pet let pozneje pa je v celoti ponovno izdal popravljen ''Ta celi novi testament''. Zadnje njegovo delo je prevod Lutrove ''Hišne postile'', ki jo je šele devet let po njegovi smrti izdal njegov mlajši sin [[Felicijan Trubar|Felicijan]]. Trubar je umrl star 78 let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.

== Označitve Primoža Trubarja  ==
Ob 505. obletnici rojstva Primoža Trubarja mu je spletni iskalnik [[Google]] posvetil svojo naslovnico (&quot;[[Google Doodle]]&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.google.com/doodles/finder/2013/All%20doodles |title= Doodles/2013 |accessdate=8. junij 2013 |date= |format= |work=Google inc. }}&lt;/ref&gt; Trubar ima v Sloveniji ducat javnih spomenikov, od Murske Sobote in Lendave, Celja, Loke pri Zidanem mostu, Velikih Lašč do Rubij (Sovodnje pri Gorici). Posamezni stojijo v njegovi rojstni vasi, pred cerkvijo, v kateri je bil krščen, v krajih, kjer je bil župnik. Najbolj znan in likovno izjemen je ljubljanski spomenik na robu Tivolija. Predstavlja celopostavnega pridigarja. Fran Berneker ga je izklesal iz marmorja iz Laasa. 

== Bibliografija ==
[[Slika:Primož Trubar - Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (cover).jpg|thumb|right|200px|[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta ]]'' (1557)]]
[[Slika:Primož Trubar - Cerkovna ordninga 1564.pdf|thumb|right|200px|''[[Cerkovna ordninga]]'' (1564)]]
[[Slika:Primož Trubar - Hišna Postila.jpg|thumb|right|200px|[[Hishna postilla]]'' (1595)]]
Večina del, ki jih je Trubar napisal v slovenskem jeziku, je bila natisnjena v Tübingenu:
# ''[[Catechismus (1550)|Catechismus]]'' {{COBISS|ID=109441536}}, 1550
# ''[[Abecedarium]]'' {{COBISS|ID=10698553}}, 1550
# ''[[Catechismvs]]'', 1555
# ''[[Abecedarivm]]'', 1555
# ''[[Ta evangeli svetiga Matevsha]]'' {{COBISS|ID=36383232}}, 1555
# ''[[Ena molitov tih kerszhenikov]]'', 1555
# ''[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]'', {{COBISS|ID=57301248}}, 1557,  [[doi:10.3931/e-rara-79377]] (Digitalizirano naprej [[E-rara]]).
# ''[[Ta slovenski koledar]]'' 1557 (ponovno 1582)
# ''[[En regišter... Ena kratka postila]]'', 1558
# ''[[Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta]]'', 1560
# ''[[Register (1561)|Register]]'', 1561
# ''[[Svetiga Pavla ta dva listy htim Corintariem]]'', 1561
# ''[[Articuli|Articvli]]'', 1562
# ''[[Cerkovna ordninga]]'', {{COBISS|ID=104502528}} 1564
# ''[[Ta celi psalter Dauidou]]'', {{COBISS|ID=54951680}} 1566
# ''[[Abecedarivm]]'' {{COBISS|ID=1487475}}, 1566
# ''[[Ta celi catehismvs]]'' {{COBISS|ID=179186944}}, 1567
# ''[[Ena duhovska peissen svbper Turke]]'' {{COBISS|ID=10707769}}, 1567
# ''[[Svetiga Pavla lystvvi]]'', 1567
# ''[[Eni psalmi, ta celi catehismus]]'' {{COBISS|ID=121661184}}, 1567
# ''[[Try duhouske peisni]]'', 1567
# ''[[Catehismvs sdveima islagama]]'', 1567
# ''[[Noviga testamenta pvsledni deil]]'', 1567
# ''[[Ta pervi psalm shnega triiemi islagami]]'', 1569
# ''[[Ta celi nov testament]]'', 1582 ([http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 e-izdaja v Zbranih delih primoža Trubarja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110319200311/http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 |date=2011-03-19 }})
# ''[[Hishna postilla]]'' {{COBISS|ID=53542144}}, 1595

Trubarjevi predgovori in posvetila hrvaškim knjigam:
#''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1561
#''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo in soavtorstvo hrvaškega predgovora, 1561
#''[[Artikuli]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562
#''[[Artikuli]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562
#''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško in prevedeno posvetilo, 1562
#''[[Prvi dell Novoga testamenta]]'' (hrvaško v glagolici) Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega in prevedenega predgovora, 1563
#''[[Prvi del Novoga teštamenta]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila, 1563

== Glej tudi ==
* [[Slovenski prevodi Svetega pisma]]
* [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|slika slovenskih skladateljev Saše Šantla]]
* [[dan Primoža Trubarja]]
* [[Primož Trubar (pesnitev)]]
* [[Velikolaška kulturna pot]]
* [[Protestantizem na Slovenskem]]
* [[Trubarjeva domačija]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
*[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Boris Golec, ''Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu.''] Elektronska izdaja. ZRC SAZU, 2013
*[[Boris Golec]]: Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? V: Vera in hotenja. Ur. Sašo Jerše, Ljubljana, Slovenska matica, 2009.
* [[Jože Javoršek]], ''Primož Trubar'', Partizanska knjiga, Ljubljana,[[1986]], 2. dopolnjena izdaja ob štiristoletnici Trubarjeve smrti {{COBISS|ID=16324865}}
* [[Mihael Glavan]], ''Trubarjev album : romanje s Trubarjem'', Ljubljana: Mladinska knjiga, [[2008]], {{COBISS|ID=240776960}}
* ''Teologija reformatorja Primoža Trubarja'' (zbornik, ZRC SAZU, 2018)
*[[Kozma Ahačič]]: Nova odkritja o slovenski protestantiki. Slavistična revija 61/4, 2013, str. 543-555.
*[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Abecednik (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008.
*[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Katekizem (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009.
*{{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=126-128 |language=de, la |cobiss=30015233}}
*{{SloBio|id=729148|avtor=Rajhman Jože|ime=Trubar Primož|vir=SBL}} 
*{{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}} 

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{kategorija v Zbirki}}
* {{Dlib|ime=Primož Trubar}}
*[https://www.pei.si/zaloznistvo/zbrana-dela-primoza-trubarja/ Zbrana dela Primoža Trubarja]
* [[v:Primož+Trubar|Primož Trubar na Wikiverzi]]
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/primoz-trubar-500-let-kasneje/ Dokumentarna oddaja o P. Trubarju]
{{Slovenski skladatelji}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trubar, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]]
[[Kategorija:Primož Trubar| ]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]
[[Kategorija:Slovenski biblicisti]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Slovenski protestanti]]</text>
      <sha1>gxmgzsv3ltv7jihon2f03dheshirmmm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761360</id>
      <parentid>6761354</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:29:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50467-15|~2026-50467-15]] ([[User talk:~2026-50467-15|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]</comment>
      <origin>6757940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22234" sha1="lq4b9932vld3ryrh6nv05yup7df1tl3" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name             = Primož Trubar
| birth_date       = 
| birth_place      = 
| death_date       = 
| death_place      = [[Derendingen]] (Nemčija)
| image            = 
| caption          = 
| nationality      = [[Slovenci|Slovenec]]
| notableworks     = ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]] (prva slovenska tiskana knjiga)&lt;br /&gt;[[Abecedarium|Abecednik]]&lt;br /&gt;[[Cerkovna ordninga]]&lt;br /&gt;[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]
}}

'''Primož Trubar''' (rojstno ime '''Primož Malnar''' ali '''Primož Mullner''', tudi '''Primož Truber''', '''Primus Trubar''', '''Primus Truber''', '''Primosh Truber''', '''Primus Truberus''', '''Primos Truberius''' ali '''Primosh Truberius'''), {{Avdio|Sl-Primož Trubar.oga|[prímož trúbar]}}, [[Slovenci|slovenski]] [[Protestantizem|protestantski]] in sprva [[Rimokatolicizem|rimokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisec]], [[prevajalec]] in [[teolog]], * [[junij]] [[1508]], [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], † [[28. junij]] [[1586]], [[Derendingen]] (danes del [[Tübingen]]a v [[Nemčija|Nemčiji]]).

Trubar je bil osrednja osebnost [[Reformacija|reformacije]] na [[Kranjska|Kranjskem]], znan pa je predvsem kot avtor prvih [[Tisk|natisnjenih]] knjig v [[slovenščina|slovenskem jeziku]], ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'' in ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' (1550). Od vse protestantske knjižne produkcije v slovenščini je napisal polovico in uredil dve tretjini del. Protestantska književna tradicija je tako močno zasenčila katoliško, da se je morala le-ta nasloniti na protestantska dela tudi potem, ko je s [[Protireformacija|protireformacijo]] katolištvo prevladalo nad protestantizmom. Zato velja Trubar za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost.

Trubar je večinoma deloval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je okoli leta 1535 postal pridigar in leta 1542 stolni kanonik. Bil je ustanovitelj ter superintendent (1561–65) protestantske cerkve na Kranjskem. Leta 1564 je izdal ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovno ordningo]]'', cerkveni red. Ker je s tem posegel v pristojnosti deželnega kneza, je bil leta 1565 dokončno izgnan iz Kranjske – obiskal jo je le še enkrat. Zatem je do smrti prebival in služboval na Nemškem v [[Baden-Württemberg|Württembergu]].

== Življenje ==
Primož Trubar se je najbolj verjetno rodil junija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri [[Velike Lašče|Velikih Laščah]] v [[Kranjska|Vojvodini Kranjski]], oziroma v neposredni bližini vasi pod [[Kukmaka|Kukmako]]. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še ni bilo zahtevano voditi; uporabljali so tudi staro koledarsko štetje. Zgodovinarji so podatke raziskali s pomočjo drugih listin. Ni bil rojen točno na lokaciji mlina, kjer je danes spominski muzej, ampak pri nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku. Po očetu se je pisal Malnar (mlinar), Truber oziroma izvorno Trobar pa se je pisala njegova mati. Primož je ta priimek prevzel najpozneje leta 1526. Od leta 1528 naprej se je v pismih podpisoval kot Truber in ne Trubar.&lt;ref&gt;Golec 2009&lt;/ref&gt; 

Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika, zato je nadarjeni mladenič pri dvanajstih letih za vedno odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na [[Reka, Hrvaška|Reki]], nato dve leti v [[Salzburg]]u, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v [[Trst]] pod tutorstvo tržaškega rimskokatoliškega škofa [[Peter Bonomo|Petra Bonoma]], kjer je prišel v stik s [[Renesančni humanizem|humanističnimi]] pisatelji, še posebej z Erazmom Roterdamskim.

Ko je bil star devetnajst let, mu je škof Peter Bonomo dodelil [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|župnijo Loka pri Zidanem Mostu]]. Jeseni 1527 je Bonomo mladega Trubarja napotil na študij teologije na [[Dunaj]]. Zaradi oboroženih sil [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki so se [[Prvo obleganje Dunaja|bližala Dunaju]], je bilo ogroženo in oteženo življenje v mestu. Zato se je jeseni 1529 vrnil k Bonomu v Trst. Tam je maševal in pridigal v minoritski cerkvi. Leta 1530 ga je škof posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. Duhovno službo je tam opravljal v skladu s katoliškim obredom, vendar so njegove zgodnje pridige že spominjale na pridige [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]]. Prenavljal je cerkve in župnišča v Celju, Laškem in drugod.
[[Slika:Grb Primoža Trubarja (po Valvazorju).svg|levo|sličica|Trubarjev grb, kot ga je narisal [[Janez Vajkard Valvasor]] v knjigi [[Opus insignium armorumque]]]]
V [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vrnil leta 1536 in postal škofijski vikar. V mestu je pridigal slovensko in nemško. V svojih pridigah je uporabljal svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zwinglijancev [[Henrich Bullinger|Henricha Bullingerja]] in [[Konrad Pellikan|Konrada Pelikana]] in se seznanil z deli [[Martin Luther|Martina Luthra]]. Zaradi njegovih nazorov se je leta 1540 zganil deželni glavar [[Nikola Juršič]]. Trubar bi skoraj pristal v ječi, vendar so ga somišljeniki pravočasno posvarili. Zaradi preganjanja se je ponovno zatekel v Trst k Bonomu. Tam se je poglobil v teološke spise švicarskega reformatorja [[Jean Calvin|Calvina]]. Bonomo je ljubljanskega škofa Kacijanarja kmalu prepričal, da je Trubarja imenoval za [[kanonik]]a. V novo službo je tako stopil leta 1542, znova v Ljubljani.

Pod novim škofom [[Urban Textor|Urbanom Textorjem]], ki je bil vnet katolik, je leta 1546 dobil službo vikarja v [[Šentjernej]]u na Dolenjskem. Tam naj bi uredil gospodarstvo župnije. Textor je celo Trubarju naročil, naj pridiguje zoper prekrščevalce.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi695631/|title=Textor, Urban (okoli 1491–1558)|date=2013|accessdate=2025-12-03|website=Slovenska biografija|last=Smolik|first=Marijan}}&lt;/ref&gt; Od ok. leta 1547 Trubar ni bil več opredeljen kot katoličan, temveč kot protestant. Škof pa se je odločil obračunati s [[protestantizem|protestanti]], ki jih je dal pozapreti in postaviti pred sodišče. Trubar je bil spet pravočasno obveščen in se je od septembra 1547 skrival na ''varnem''. Po nekaj mesecih skrivanja ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, mu zaplenilo hišo v Ljubljani (sedanji Levstikov trg), šentjernejsko župnijo in celjski beneficiat, posvetno deželno sodišče pa ga je obsodilo na zapor. Marca 1548 je tako pobegnil na Nemško, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik.
[[Slika:Primoz-Trubar.jpg|sličica|Primož Trubar, 1578]]
Še istega leta se je odpravil v [[Nürnberg]]. Vodilni teolog in mestni pridigar [[Veit Dietrich]] je postal njegov mentor in pod njegovim vodstvom se je Trubar hitro vključil v [[luteranstvo|luteransko]] skupnost v mestu. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v [[Rothenburg]]u. Tam si je tudi ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero je imel štiri otroke. Kmalu po letu 1550 je Trubar dobil župnijo v [[Kempten|Kemptnu]], kjer je deloval med letoma 1553 in 1561. V Bad Urachu je služboval pred odhodom v Ljubljano in se po dveh mesecih bivanja v Ljubljani (1561) vrnil v [[Bad Urach]]. V tem mestu je baron [[Ivan Ungnad III.]] ustanovil biblijski zavod in tiskarno (''Windische, chrabatische und cirulische Thrukerey'') za tiskanje protestantskih knjig v italijanščini in [[Slovenščina|slovenščini]] in [[Hrvaščina|hrvaščini]] ter v [[Cirilica|cirilski]], [[Glagolica|glagolični]] in [[Latinica|latinični]] pisavi. Cvetoče podjetje, ki je izdalo najmanj 37 različnih del, je po njegovi smrti kmalu propadlo – tudi zaradi sporov med sodelavcav&lt;ref&gt;Štih, P.; Vidmar, L. (2025), str. 106-107&lt;/ref&gt; – nekaj časa je ta zavod vodil tudi Trubar. Po ponovnem izgnanstvu iz Ljubljane zaradi ''Cerkovne Ordninge'' je kot superintendent nekaj časa bival v mestu [[Lauffen am Neckar|Lauffen]] in se kasneje ustalil v [[Derendingen]]u, kjer je živel in služboval vse do svoje smrti. Pokopan je bil v cerkvi sv. Gala.

== Delo ==
[[Slika:Kip-Trubar.JPG|sličica|Spomenik Primoža Trubarja (kipar [[Franc Berneker|Fran Berneker]], beli marmor, 1910) v Ljubljani v [[Trubarjev park|Trubarjevem parku]], nasproti [[Moderna galerija Ljubljana|Moderne galerije]]]]
[[Slika:Trubar - Tübingen.jpg|sličica|Dvojezična spominska tabla v [[Tübingen]]u, kjer naj bi Trubar tiskal svoji prvi dve knjigi, a so najnovejše raziskave pokazale drugače]]

Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k [[Augsburška veroizpoved|augsburški veroizpovedi]] in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Začel je s prvo knjigo ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' (lat. ''Catechismus''), ki temelji na delih [[Veit Dietrich|Veita Dietricha]], [[Martin Luther|Martina Luthra]], [[Matija Vlačić Ilirik|Matije Vlačića Ilirika]] in [[Johann Brenz|Johanna Brenza]]''.''&lt;ref&gt;Ahačič 2009&lt;/ref&gt;

Še v istem letu je pripravil kratki ''Abecednik'' (polni naslov ''Abecednik in mali katekizem v slovenskem jeziku'', nem. ''Abecedarium vnd der klein Catechismus in der Windischen Sprach''), saj se je zavedal, da mora ljudi najprej naučiti osnov branja ali vsaj osnovnih molitev in krščanskih resnic. Pri odločitvi za jezik, ki je bil že narečno in socialno razslojen, mu je prav prišlo poznavanje jezika v različnih slovenskih deželah, za osnovo pa je vzel osrednjeslovenski prostor, kjer sta se mešala gorenjščina in dolenjščina. Trubar je dal obe knjižici v tisk tiskarju Petru Frentzu v mestu [[Schwäbisch Hall]].&lt;ref&gt;Ahačič 2013&lt;/ref&gt; V Katekizmu se je podpisal kot ''Philopatridus Illiyricus'' (''ilirski domoljub''), v obeh delih pa je tiskarju nadel izmišljeno ime Jernej Škrjanec s Sedmograškega. Zaradi določil ''interima'' bi namreč lahko v nasprotnem primeru tiskar izgubil pravico do opravljanja obrti. ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]'' vsebuje nekatera pojasnjevalna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je Trubar hotel učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem. Katekizem je bil namenjen za neposredno uporabo predvsem izobraženim ljudem. ''Abecednik'', ki vsebuje osem listov, pa je Trubar napisal z namenom, da bi se rojaki iz njega naučili branja (''Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti.'') in da bi tiste, ki še ne znajo brati, učili osnov krščanske vere. Šlo je torej za delo za manj izobražene in nepismene.&lt;ref&gt;Ahačič 2008&lt;/ref&gt; S tema deloma je Trubar postal začetnik slovenske književnosti.

Kmalu po izidu prve knjige je Trubar dobil župnijo v [[Kempten]]u ob tirolski meji. Zelo prav mu je prišla zveza s [[Peter Pavel Vergerij|Petrom Pavlom Vergerijem]], bivšim modruškim in koprskim škofom, ki je bil tedaj pri württemberškem vojvodi Krištofu kot svetovalec. Z Vergerijevo pomočjo je leta 1555 izdal nov, manj izviren ''Katekizem ''in nov ''Abecednik'', tokrat v [[latinica|latinici]], ter ''Ta Evangeli Svetiga Matevža'' in prevod Vergerijevega italijanskega dela ''Ena molitev tih kerščenikov'' (beguncev). Leta 1557 je Trubar izdal tisoč strani obsegajočo knjigo ''Ta pervi deil Tiga noviga testamenta'', ki vsebuje prevode evangelijev in dejanj [[apostol]]ov ter je opremljena z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere, s [[koledar]]jem (''Ta slovenski koledar'', ki je bil prvi na Slovenskem) in ''Postilo'', to je razlaga nedeljskih in prazničnih evangelijev.

Kljub težavam s Petrom Vergerijem je Trubar ob zaščiti barona [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]], bivšega štajerskega glavarja, ki je tedaj bival v [[Bad Urach]]u blizu Tübingena, pri vojvodi Krištofu dosegel odobritev za izdajo knjige ''Ta drugi deil Tiga noviga testamenta'' in leta 1560 je izdal ''Pavlovo pismo Rimljanom''. Deželni stanovi so ga povabili, da bi sprejel mesto [[superintendant|superintendent]]a (protestantskega dekana) v Ljubljani. V tem času je imel veliko dela, dobil je župnijo v Urachu in prevzel vodenje [[biblija|biblijskega ]]zavoda. Samostojno je izdal knjigo ''Svetiga Pavla ta dva listi h tim Korintarjem inu ta h tim Galatarjem'', napisal pa je tudi nemško posvetilo za glagolski katekizem in v nemščini izdal ''Register'', poročilo o svojih dotedanjih delih, da bi ovrgel očitke, da je ''zwinglijanec''. To poročilo je prvo [[bibliografija|bibliografsko]] delo pri Slovencih.

Junija 1561 se je Trubar odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno sprejeli. V vlogi superintendenta slovenske protestantske cerkve se je lotil reševanja glavnih vprašanj. Uredil je slovensko protestantsko Cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem postavili kompetentne pridigarje. Žal je kmalu prišel v spor z [[Matija Klombner|Matijo Klombnerjem]], stanovskim pisarjem, ki je vzdrževal stike z Ungnadovim zavodom v Urachu, kjer so prevajali Sveto pismo v hrvaški jezik. Spor je izbruhnil zaradi kvalitete hrvaškega prevoda Svetega pisma, saj je Trubar trdil, da prevod vsebuje veliko napak (kljub temu, da tudi sam ni bil vedno dosleden pri pravopisu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|last=Sket|first=Jakob|year=1893|location=Dunaj|page=45|cobiss=5088440|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF}}&lt;/ref&gt;).
[[Slika:Primož_Trubar_-_Articuli.pdf|sličica|Upodobitev Primoža Truberja na platnici knjige ''Articuli'', 1562]]
Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani se je Trubar vrnil v Bad Urach, kjer je zagreto delal naprej. Med drugim je napisal več posvetil v različne glagolske in cirilske knjige (''Prvi del novoga testamenta'' 1562 in ''Articuli'' 1562). Naslednje leto, junija 1562, se je vrnil kot superintendent v Ljubljano. Zelo je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal nemška posvetila za hrvaške knjige, ki so jih izdajali v Ungnadovem zavodu. Sestavil in izdal (leta 1564) je ''Cerkveno ordningo, ''to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice deželnega kneza, ki je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati. Besedilo velja za prvi pravni tekst v našem jeziku.

Po vrnitvi v Nemčijo je Trubar bival nekaj mesecev v [[Lauffen]]u ob [[Neckar]]ju, nato se je za stalno naselil v [[Derendingen, Tübingen|Derendingen]]u, kjer je bil župnik do smrti. Tu je leta 1566 izdal ''Ta celi psalter Davidov'', nov ''Abecedarij'' in nemško-slovenski ''Ta celi katehismus'' ... Leta 1567 se je za kratek čas vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od osmanskih ujetnikov v Ljubljani in [[Ribnica|Ribnici]] kaj več poizvedel o [[koran]]u.

Po sedmih letih, torej leta 1574, je dal v tisk tretjo izdajo pesmarice z naslovom ''Ta celi katehismus … inu pejsni''. Tri leta kasneje je končal svoje življenjsko delo s prevodom ''Noviga testamenta puslednji dejl''; pet let pozneje pa je v celoti ponovno izdal popravljen ''Ta celi novi testament''. Zadnje njegovo delo je prevod Lutrove ''Hišne postile'', ki jo je šele devet let po njegovi smrti izdal njegov mlajši sin [[Felicijan Trubar|Felicijan]]. Trubar je umrl star 78 let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.

== Označitve Primoža Trubarja  ==
Ob 505. obletnici rojstva Primoža Trubarja mu je spletni iskalnik [[Google]] posvetil svojo naslovnico (&quot;[[Google Doodle]]&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.google.com/doodles/finder/2013/All%20doodles |title= Doodles/2013 |accessdate=8. junij 2013 |date= |format= |work=Google inc. }}&lt;/ref&gt; Trubar ima v Sloveniji ducat javnih spomenikov, od Murske Sobote in Lendave, Celja, Loke pri Zidanem mostu, Velikih Lašč do Rubij (Sovodnje pri Gorici). Posamezni stojijo v njegovi rojstni vasi, pred cerkvijo, v kateri je bil krščen, v krajih, kjer je bil župnik. Najbolj znan in likovno izjemen je ljubljanski spomenik na robu Tivolija. Predstavlja celopostavnega pridigarja. Fran Berneker ga je izklesal iz marmorja iz Laasa. 

== Bibliografija ==
[[Slika:Primož Trubar - Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (cover).jpg|thumb|right|200px|[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta ]]'' (1557)]]
[[Slika:Primož Trubar - Cerkovna ordninga 1564.pdf|thumb|right|200px|''[[Cerkovna ordninga]]'' (1564)]]
[[Slika:Primož Trubar - Hišna Postila.jpg|thumb|right|200px|[[Hishna postilla]]'' (1595)]]
Večina del, ki jih je Trubar napisal v slovenskem jeziku, je bila natisnjena v Tübingenu:
# ''[[Catechismus (1550)|Catechismus]]'' {{COBISS|ID=109441536}}, 1550
# ''[[Abecedarium]]'' {{COBISS|ID=10698553}}, 1550
# ''[[Catechismvs]]'', 1555
# ''[[Abecedarivm]]'', 1555
# ''[[Ta evangeli svetiga Matevsha]]'' {{COBISS|ID=36383232}}, 1555
# ''[[Ena molitov tih kerszhenikov]]'', 1555
# ''[[Ta pervi deil tiga Noviga testamenta]]'', {{COBISS|ID=57301248}}, 1557,  [[doi:10.3931/e-rara-79377]] (Digitalizirano naprej [[E-rara]]).
# ''[[Ta slovenski koledar]]'' 1557 (ponovno 1582)
# ''[[En regišter... Ena kratka postila]]'', 1558
# ''[[Ta drvgi deil tiga Noviga testamenta]]'', 1560
# ''[[Register (1561)|Register]]'', 1561
# ''[[Svetiga Pavla ta dva listy htim Corintariem]]'', 1561
# ''[[Articuli|Articvli]]'', 1562
# ''[[Cerkovna ordninga]]'', {{COBISS|ID=104502528}} 1564
# ''[[Ta celi psalter Dauidou]]'', {{COBISS|ID=54951680}} 1566
# ''[[Abecedarivm]]'' {{COBISS|ID=1487475}}, 1566
# ''[[Ta celi catehismvs]]'' {{COBISS|ID=179186944}}, 1567
# ''[[Ena duhovska peissen svbper Turke]]'' {{COBISS|ID=10707769}}, 1567
# ''[[Svetiga Pavla lystvvi]]'', 1567
# ''[[Eni psalmi, ta celi catehismus]]'' {{COBISS|ID=121661184}}, 1567
# ''[[Try duhouske peisni]]'', 1567
# ''[[Catehismvs sdveima islagama]]'', 1567
# ''[[Noviga testamenta pvsledni deil]]'', 1567
# ''[[Ta pervi psalm shnega triiemi islagami]]'', 1569
# ''[[Ta celi nov testament]]'', 1582 ([http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 e-izdaja v Zbranih delih primoža Trubarja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110319200311/http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88 |date=2011-03-19 }})
# ''[[Hishna postilla]]'' {{COBISS|ID=53542144}}, 1595

Trubarjevi predgovori in posvetila hrvaškim knjigam:
#''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1561
#''[[Katehikismus. Edna malahna knjiga]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo in soavtorstvo hrvaškega predgovora, 1561
#''[[Artikuli]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562
#''[[Artikuli]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila in njegovega prevoda, 1562
#''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Edni kratki razumni nauci]]'' (hrvaško v cirilici), Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubarjevo nemško in prevedeno posvetilo, 1562
#''[[Prvi dell Novoga testamenta]]'' (hrvaško v glagolici) Trubarjevo nemško posvetilo, 1562
#''[[Postila]]'' (hrvaško v glagolici), Trubar soavtor nemškega in prevedenega predgovora, 1563
#''[[Prvi del Novoga teštamenta]]'' (hrvaško v cirilici), Trubar soavtor nemškega posvetila, 1563

== Glej tudi ==
* [[Slovenski prevodi Svetega pisma]]
* [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|slika slovenskih skladateljev Saše Šantla]]
* [[dan Primoža Trubarja]]
* [[Primož Trubar (pesnitev)]]
* [[Velikolaška kulturna pot]]
* [[Protestantizem na Slovenskem]]
* [[Trubarjeva domačija]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
*[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Boris Golec, ''Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu.''] Elektronska izdaja. ZRC SAZU, 2013
*[[Boris Golec]]: Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? V: Vera in hotenja. Ur. Sašo Jerše, Ljubljana, Slovenska matica, 2009.
* [[Jože Javoršek]], ''Primož Trubar'', Partizanska knjiga, Ljubljana,[[1986]], 2. dopolnjena izdaja ob štiristoletnici Trubarjeve smrti {{COBISS|ID=16324865}}
* [[Mihael Glavan]], ''Trubarjev album : romanje s Trubarjem'', Ljubljana: Mladinska knjiga, [[2008]], {{COBISS|ID=240776960}}
* ''Teologija reformatorja Primoža Trubarja'' (zbornik, ZRC SAZU, 2018)
*[[Kozma Ahačič]]: Nova odkritja o slovenski protestantiki. Slavistična revija 61/4, 2013, str. 543-555.
*[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Abecednik (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2008.
*[[Kozma Ahačič]] (ur.): Primož Trubar - Katekizem (1550). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum, 2009.
*{{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=126-128 |language=de, la |cobiss=30015233}}
*{{SloBio|id=729148|avtor=Rajhman Jože|ime=Trubar Primož|vir=SBL}} 
*{{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}} 

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{kategorija v Zbirki}}
* {{Dlib|ime=Primož Trubar}}
*[https://www.pei.si/zaloznistvo/zbrana-dela-primoza-trubarja/ Zbrana dela Primoža Trubarja]
* [[v:Primož+Trubar|Primož Trubar na Wikiverzi]]
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/primoz-trubar-500-let-kasneje/ Dokumentarna oddaja o P. Trubarju]
{{Slovenski skladatelji}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trubar, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]]
[[Kategorija:Primož Trubar| ]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]
[[Kategorija:Slovenski biblicisti]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Slovenski protestanti]]</text>
      <sha1>lq4b9932vld3ryrh6nv05yup7df1tl3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nacionalsocializem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>21490</id>
    <revision>
      <id>6761444</id>
      <parentid>6377544</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:05:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ lazkkz</comment>
      <origin>6761444</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6262" sha1="iuyon9foxofzj3uh8xrl4hf5y32yds5" xml:space="preserve">[[Slika:Nazi_Swastika.svg|thumb|right|[[Svastika]], simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije]]
'''Nacionalsocializem''' (tudi '''nacionalni socializem''' in '''nacizem''') se je sprva pojavil kot ideologija [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] (NSDAP) pod vodstvom [[Northrop B-2|ADOLF HITLER]] v Nemčiji po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Kasneje je postal politični sistem [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in je to tudi ostal do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

Zanj so bili značilni [[antisemitizem]], ''Blut-und-Boden'' (kri in zemlja) ideologija, [[rasizem]], nemški [[nacionalizem]] in [[antikomunizem]]. Njegov politični sistem opredeljuje program NSDAP z 20 točkami. Vodja nacionalsocialistične države je [[diktatura|diktator]] in se imenuje Führer.[https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep]

== Stranka NSDAP in doktrina nacizma ==

Za nacizem je bil značilen [[antisemitizem]], [[Blut-und-Boden]] [[ideologija]], [[rasizem]] ([[Arijci]]), [[ekspanzionizem]] (politična ideja o [[lebensraum]]u). Značilnosti nacizma je predstavil [[Adolf Hitler]] v svoji programski knjigi [[Moj boj]].

Nacizem je enopartijski politični sistem, ki ga opredeljuje program [[NSDAP]] in ki ga vodi diktator , imenovan Vodja (''Führer'').

Za organizacijo stranke so značilni [[gauleiter]]ji (vzporedno državnim organom).

Za nacizem je značilen njegov odnos do [[socializem|socializma]], [[komunizem|komunizma]], nacionalnega, [[religija|religije]] in do [[intelektualec|intelektualcev]].

Za nacizem je značilna tudi intenzivna [[propaganda]].

== Prihod na oblast ==

Nasilen prevzem oblasti leta 1923 ni uspel. Leta pozneje je podpora rasla. Stranki [[NSDAP]] je nato leta 1933 na volitvah uspelo priti na oblast. S tem je [[Adolf Hitler]] postal nemški kancler.

V državi se je izvedla [[centralizacija]], ukinilo se je deželno zastopstvo (Reichsrat), stranka [[NSDAP]] je postala edina dovoljena stranka v državi, vpeljala se je [[vojna ekonomija]].
 
== Zakonodaja ==

* Zakon o zaščiti ljudstva in države (februar 1933) je ukinil tiste člene ustave, ki so govorili o državljanskih svoboščinah in svobodi tiska pod pretvezo komunistične nevarnosti; v teh primerih je priznaval vsemočnost zvezne oblasti.
* Zakon o javni službi (aprila 1933) je določal, da morajo [[Jud]]je zapustiti vse državne in javne službe.
* Zakon o ljudskih sodiščih (maj 1934) je predvideval posebna sodišča za primere izdaje in veleizdaje.
* [[Nürnberška zakona]] (september 1934) sta določala, da Judje (do ¼) izgubijo državljanstvo (prepoved porok, obvezna prijavitev premoženja).

== Nacizem in Cerkev ==
{{Glej tudi|Religija v Tretjem rajhu}}
Hitlerjev minister za propagando [[Joseph Goebbels]] je trdil, da obstaja &quot;nerešljivo nasprotovanje&quot; med krščanskim in nacističnim pogledom na svet in da sta le-ta nezdružljiva. Hitler je leta 1934 za uradnega nacističnega ideologa imenoval Alfreda Rosenberga, odkritega pogana. [[Papež]] je marca [[1937]] z [[enciklika|okrožnico]] ''[[Mit brennender Sorge]]'' obsodil nacionalsocializem.

Drugi nacisti so si pa prizadevali za t. i. nacionalno Cerkev, ki so jo poimenovali Pozitivno krščanstvo (nemško ''Positives Christentum''), ki je zanikala [[Stara zaveza|Staro zavezo]] in trdila, da je &quot;resnično krščanstvo&quot; boj proti Judom; Jezusa so prikazovali kot Arijca.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Holy Reich: Nazi Conceptions of Christianity, 1919-1945|url=https://archive.org/details/holyreichnazicon0000stei_s5l3|last=Steigmann-Gall|first=Richard|year=2004|isbn=9780521603522}}&lt;/ref&gt;

== Neonacizem ==

[[Neonacizem]] je oznaka za družbena in politična gibanja po koncu druge svetovne vojne, ki si prizadevajo za oživitev nacizma in ustvaritev nacionalsocialistične države. Na Slovenskem je aktivna neonacistična skupina [[Blood &amp; Honour]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neonacisti-v-sloveniji-podtalne-skupine-ki-izbruhnejo-v-nasilju/297096|title=Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju|date=1.12.2012|accessdate=14.5.2020|website=RTV Slovenija}}&lt;/ref&gt;

== Resolucija ZN, ki obsoja poveličevanje nacizma ==
[[Generalna skupščina ZN]] je leta 2017 sprejela [[Resolucija Združenih narodov|resolucijo]] o obsodbi poveličevanja nacizma. Večina držav se je vzdržala ali je glasovala za podporo resoluciji, vendar so tri države glasovale proti resoluciji: [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ukrajina]] in [[Palav]]. Ameriški razlogi za nasprotovanje resoluciji so bili pomisleki glede svobode govora in da Rusija uporablja resolucijo kot politični napad na Ukrajino.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2017-11-21|title=US one of only three countries to vote against UN resolution condemning Nazism|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-un-nazi-glorification-resolution-vote-against-free-speech-far-right-white-supremacist-neo-alt-a8066761.html|access-date=2021-12-22|website=The Independent|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Ministrstvo za zunanje zadeve (Rusija)|Rusko Ministrstvo za zunanje zadeve]] je to glasovanje uporabilo za domnevo, da se je Ukrajina povezala z nacizmom, zato sta ga ZDA in Ukrajina po glasovanju ostro obsodili.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ukraine crisis: Is Russia waging an information war?|url=https://www.bbc.com/news/60292915|access-date=25 February 2022|work=BBC News|date=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Nacistični pozdrav]]

* [[Fašizem]]
* [[Totalitarizem]]
* [[Tretji rajh]]
* [[Schutzstaffel]]
* [[Holokavst]]
* [[NSDAP]]
* [[Mit brennender Sorge]]
* [[Weimarska republika]]

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Politična gibanja]]
[[Kategorija:Nacizem|*]]
[[Kategorija:Totalitarizem]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]
[[Kategorija:Fašizem]]</text>
      <sha1>iuyon9foxofzj3uh8xrl4hf5y32yds5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761445</id>
      <parentid>6761444</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:05:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pristome</username>
        <id>251796</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/Jepsep43|Jepsep43]] ([[Uporabniški pogovor:Jepsep43|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika HenrikBaun</comment>
      <origin>6761445</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5776" sha1="9l01k7jsiqpbe9klktsgdq58tta4nrz" xml:space="preserve">[[Slika:Nazi_Swastika.svg|thumb|right|[[Svastika]], simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije]]
'''Nacionalsocializem''' (tudi '''nacionalni socializem''' in '''nacizem''') se je sprva pojavil kot ideologija [[NSDAP|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] (NSDAP) pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] v Nemčiji po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Kasneje je postal politični sistem [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in je to tudi ostal do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

Zanj so bili značilni [[antisemitizem]], ''Blut-und-Boden'' (kri in zemlja) ideologija, [[rasizem]], nemški [[nacionalizem]] in [[antikomunizem]]. Njegov politični sistem opredeljuje program NSDAP z 20 točkami. Vodja nacionalsocialistične države je [[diktatura|diktator]] in se imenuje Führer.

== Stranka NSDAP in doktrina nacizma ==

Za nacizem je bil značilen [[antisemitizem]], [[Blut-und-Boden]] [[ideologija]], [[rasizem]] ([[Arijci]]), [[ekspanzionizem]] (politična ideja o [[lebensraum]]u). Značilnosti nacizma je predstavil [[Adolf Hitler]] v svoji programski knjigi [[Moj boj]].

Nacizem je enopartijski politični sistem, ki ga opredeljuje program [[NSDAP]] in ki ga vodi diktator , imenovan Vodja (''Führer'').

Za organizacijo stranke so značilni [[gauleiter]]ji (vzporedno državnim organom).

Za nacizem je značilen njegov odnos do [[socializem|socializma]], [[komunizem|komunizma]], nacionalnega, [[religija|religije]] in do [[intelektualec|intelektualcev]].

Za nacizem je značilna tudi intenzivna [[propaganda]].

== Prihod na oblast ==

Nasilen prevzem oblasti leta 1923 ni uspel. Leta pozneje je podpora rasla. Stranki [[NSDAP]] je nato leta 1933 na volitvah uspelo priti na oblast. S tem je [[Adolf Hitler]] postal nemški kancler.

V državi se je izvedla [[centralizacija]], ukinilo se je deželno zastopstvo (Reichsrat), stranka [[NSDAP]] je postala edina dovoljena stranka v državi, vpeljala se je [[vojna ekonomija]].
 
== Zakonodaja ==

* Zakon o zaščiti ljudstva in države (februar 1933) je ukinil tiste člene ustave, ki so govorili o državljanskih svoboščinah in svobodi tiska pod pretvezo komunistične nevarnosti; v teh primerih je priznaval vsemočnost zvezne oblasti.
* Zakon o javni službi (aprila 1933) je določal, da morajo [[Jud]]je zapustiti vse državne in javne službe.
* Zakon o ljudskih sodiščih (maj 1934) je predvideval posebna sodišča za primere izdaje in veleizdaje.
* [[Nürnberška zakona]] (september 1934) sta določala, da Judje (do ¼) izgubijo državljanstvo (prepoved porok, obvezna prijavitev premoženja).

== Nacizem in Cerkev ==
{{Glej tudi|Religija v Tretjem rajhu}}
Hitlerjev minister za propagando [[Joseph Goebbels]] je trdil, da obstaja &quot;nerešljivo nasprotovanje&quot; med krščanskim in nacističnim pogledom na svet in da sta le-ta nezdružljiva. Hitler je leta 1934 za uradnega nacističnega ideologa imenoval Alfreda Rosenberga, odkritega pogana. [[Papež]] je marca [[1937]] z [[enciklika|okrožnico]] ''[[Mit brennender Sorge]]'' obsodil nacionalsocializem.

Drugi nacisti so si pa prizadevali za t. i. nacionalno Cerkev, ki so jo poimenovali Pozitivno krščanstvo (nemško ''Positives Christentum''), ki je zanikala [[Stara zaveza|Staro zavezo]] in trdila, da je &quot;resnično krščanstvo&quot; boj proti Judom; Jezusa so prikazovali kot Arijca.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Holy Reich: Nazi Conceptions of Christianity, 1919-1945|url=https://archive.org/details/holyreichnazicon0000stei_s5l3|last=Steigmann-Gall|first=Richard|year=2004|isbn=9780521603522}}&lt;/ref&gt;

== Neonacizem ==

[[Neonacizem]] je oznaka za družbena in politična gibanja po koncu druge svetovne vojne, ki si prizadevajo za oživitev nacizma in ustvaritev nacionalsocialistične države. Na Slovenskem je aktivna neonacistična skupina [[Blood &amp; Honour]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neonacisti-v-sloveniji-podtalne-skupine-ki-izbruhnejo-v-nasilju/297096|title=Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju|date=1.12.2012|accessdate=14.5.2020|website=RTV Slovenija}}&lt;/ref&gt;

== Resolucija ZN, ki obsoja poveličevanje nacizma ==
[[Generalna skupščina ZN]] je leta 2017 sprejela [[Resolucija Združenih narodov|resolucijo]] o obsodbi poveličevanja nacizma. Večina držav se je vzdržala ali je glasovala za podporo resoluciji, vendar so tri države glasovale proti resoluciji: [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ukrajina]] in [[Palav]]. Ameriški razlogi za nasprotovanje resoluciji so bili pomisleki glede svobode govora in da Rusija uporablja resolucijo kot politični napad na Ukrajino.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2017-11-21|title=US one of only three countries to vote against UN resolution condemning Nazism|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-un-nazi-glorification-resolution-vote-against-free-speech-far-right-white-supremacist-neo-alt-a8066761.html|access-date=2021-12-22|website=The Independent|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Ministrstvo za zunanje zadeve (Rusija)|Rusko Ministrstvo za zunanje zadeve]] je to glasovanje uporabilo za domnevo, da se je Ukrajina povezala z nacizmom, zato sta ga ZDA in Ukrajina po glasovanju ostro obsodili.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ukraine crisis: Is Russia waging an information war?|url=https://www.bbc.com/news/60292915|access-date=25 February 2022|work=BBC News|date=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Nacistični pozdrav]]

* [[Fašizem]]
* [[Totalitarizem]]
* [[Tretji rajh]]
* [[Schutzstaffel]]
* [[Holokavst]]
* [[NSDAP]]
* [[Mit brennender Sorge]]
* [[Weimarska republika]]

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Politična gibanja]]
[[Kategorija:Nacizem|*]]
[[Kategorija:Totalitarizem]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]
[[Kategorija:Fašizem]]</text>
      <sha1>9l01k7jsiqpbe9klktsgdq58tta4nrz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>21492</id>
    <revision>
      <id>6761503</id>
      <parentid>6760651</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:22:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6761503</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47656" sha1="a7rvtdla741atcrwj25488wwunst6b8" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''.
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}

{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Aleksander Abraham]]
*[[Josip Abram]] (1837–1907)
* [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952)
* [[Lojze Abram]]
* [[Mario Abram]]
* [[Vojko Adamič]]
* [[Juro Adlešič]]
* [[Branko Agneletto]]
* [[Josip Agneletto]]
* [[Ivan Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]]
* [[Franc Aichholzer]]
* [[Sanja Ajanović Hovnik]]
* [[Fran Albreht]]
* [[Roman Albreht]]
* [[Mihael Ambrož]]
* [[Borut Ambrožič]]
* [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]]
*[[Mark Boris Andrijanič]]
*[[Igor Antauer]]
*[[Damjan Anželj]]
*[[Darko Anželj]]
* [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]]
* [[Milan Apih]]
* [[Lidija Apohal-Vučkovič]]
* [[Pavel Apovnik]]
* [[Matej Arčon]]
* [[Sonja Areh Lavrič]]
* [[Adolf Arigler]]
* [[Fran Arko]]
* [[Mihael Arko]]
* [[Janko Arnejc]]
* [[Boris Arnejšek]]
* [[Stojan Auer]]
* [[Viktor Avbelj]]
* [[Franc Avberšek]]
* [[Ivan Avsenek]]
* [[Jaka Avšič]]
* [[Jože Avšič]]

== B ==
* [[Bojan Babič]]
* [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]]
* [[Geza Bačič]]
* [[Anja Bah Žibert]]
* [[Andrej Bahun]]
* [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]]
* [[Josip Bajc]]
* [[Franc Bajlec]]
* [[Anton Bajt]]
* [[Andrej Bajuk]]
* [[Predrag Baković]] 
* [[Ingrid Bakše]]
* [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]]
* [[Anton Balažek]]
* [[Marko Balažic]]
* [[Milan Balažic]]
* [[Vilko Baltič]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Mirko Bandelj]]
* [[Marko Bandelli]]
* [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]]
* [[Janez Barborič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Bogdan Barovič]]
* [[Fran Bartl]]
* [[Jože Basaj]]
* [[Maks Bastl]]
* [[Lovro Baš]]
* [[Ivan Baša]]
* [[Ciril Baškovič]]
* [[Danilo Bašin]]
* [[Roberto Battelli]]
* [[Igor Bavčar]]
* [[Boris Bavdek]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Cene Bavec]]
* [[Kazimir Bavec]]
* [[Aleš Bebler]]
* [[Anton Bebler]]
* [[Peter Bekeš]]
* [[Nataša Belopavlovič]]
* [[Niko Belopavlovič]]
* [[Franc Belšak]]
* [[Julij Beltram]]
* [[Živa Beltram]]
* [[Dragoljuba Benčina]]
* [[Jožef Benkő]]
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]]
* [[Ivo Benkovič]]
* [[Tadej Beočanin]]
* [[Ivan Berbuč]]
* [[Miroslav Berger]]
* [[Gabrijel Berlič]]
* [[Marija Bernetič]]
* [[Rudolf Bernetič]]
* [[Ivan Bernot]]
* [[Zvonimir Bernot]]
* [[Angel Besednjak]]
* [[Engelbert Besednjak]]
* [[Mara Bešter]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Andrej Bertoncelj]]
* [[Ivan Bertoncelj]]
* [[Mitja Bervar]]
* [[Ladislav Bevc]]
* [[France Bevk]]
* [[Samo Bevk]]
* [[Vladimir Beznik]]
* [[Vlada Bidovec]]
* [[Stojan Binder]]
* [[Bogdan Biščak]]
* [[Karel Birsa]]
* [[Mirko Bitenc]]
* [[Josip Bitežnik]]
* [[Mitja Bitežnik]]
* [[Ivan Bizjak]]
* [[Pavel Bizjak]]
* [[Julijana Bizjak Mlakar]]
* [[Stane Bizjak]]
* [[Dušan Blaganje]]
* [[Tilka Blaha]]
* [[Ana Blatnik]]
* [[John Blatnik]]
* [[Viktor Blažič]]
* [[Tamara Blažina]]
*[[Ivan Blažir]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
* [[Rudolf Blüml]]
*[[Stane Bobnar]]
*[[Tatjana Bobnar]]
* [[Mohor Bogataj]]
* [[Franc Bogovič]]
* [[Katja Boh]]
*[[Slavko Bohanec]]
*[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]]
* [[Rado Bohinc]]
* [[Janez Bohorič]]
* [[Pavle Bojc]]
* [[Anton Bole]]
* [[Dušan Bole]]
* [[Leopold Bolko]]
* [[Mavricij Borc]]
* [[Jože Borštnar]]
* [[France Borštnik]]
* [[Bojan Boštjančič]]
* [[Franc Boštjančič]]
* [[Klemen Boštjančič]]
* [[Danijel Božič]]
* [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]]
* [[Jože Božič]]
* [[Katja Božič]]
* [[Peter Božič]]
* [[Tilen Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Edo Brajnik]]
* [[Anton Brandner]]
* [[Franc Braniselj]]
* [[Rihard Braniselj]]
* [[Milan Bratec]]
* [[Darko Bratina]]
* [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]]
* [[Alenka Bratušek]]
* [[Dušan Bravničar]]
* [[Aleš Brecelj]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Erik Brecelj]]
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]
* [[Martin Brecelj]]
* [[Boris Janez Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Rudi Bregar]]
* [[Janko Brejc]]
* [[Mihael Brejc]]
* [[Tomo Brejc]]
* [[Miloš Brelih]]
* [[Mihael Brenčič (politik)]]
* [[Stanislav Brenčič]]
* [[Viktor Brezar]]
* [[Barbara Brezigar]]
* [[Bojan Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]]
* [[Albert Breznk]]
* [[Franc Breznik]]
* [[Boštjan Brezovnik]]
* [[Uroš Brežan]] 
* [[Bela Brglez]]
* [[Milan Brglez]]
* [[Jože Brilej]]
* [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]]
* [[Andrej Briški]]
* [[Janez Brodar]]
* [[Andrej Brovč]]
* [[Stane Brovet]]
* [[Josip Broz - Tito]]
* [[Ivan Brozovič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Mirko Brulc]]
* [[Branko Brumen]]
* [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]]
* [[Bogomil Brvar]]
* [[France Bučar]]
* [[Janez Bučar]]
* [[Miloš Bučar]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Andrej Budal]]?
* [[Karmelo Budihna]]
* [[Alojz Budin]]
* [[Ivan Budin]]
* [[Miloš Budin]]
* [[Bojan Bugarič]]
* [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]]
* [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik
* [[Sonja Bukovec]]
* [[Alan Bukovnik]]
* [[Marko Bulc]]
* [[Violeta Bulc]]
* [[Matija Burger]]
* [[Franc But]]

== C ==
* [[Leopold Caharija]]
* [[Ivan Cankar]]
* [[Izidor Cankar]]
* [[Karel Cankar]]
* [[Aleš Cantarutti]]
* [[Andrej Capuder]]
* [[Franc Capuder]]
* [[Karl Capuder|Karel Capuder]]
* [[France Cesar - Ferko|France Casar]]
* [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]
* [[Zdenka Cerar]]
* [[Anton Cestnik]]
* [[Željko Cigler]]
* [[Janez Cigler Kralj]]
* [[Štefan Cigoj]]
* [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]]
* [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] 
* [[Anton Colarič]]
* [[Alojz Colarič]]
* [[Darja Colarič]]
* [[Srečko Colja]]
* [[Egon Conradi]]
*[[Alfred Coronini]]
*[[Franc Coronini]] 
* [[Etbin Henrik Costa]]
* [[Marjeta Cotman]]
* [[Blaž Crobath]]
* [[France Cukjati]]
* [[Petra Culetto]]
* [[Bojana Cvahte]]
* [[Milan Martin Cvikl]]
* [[Marjeta Cotman]]
*[[Daniel Cukjati]]
*[[France Cukjati]]
*[[Bojana Cvahte]]

== Č ==
* [[Rudi Čačinovič]]
* [[Milan Čadež]]
*[[Vida Čadonič Špelič]]
*[[Mateja Čalušić]]
*[[Franc Čebulj]]
*[[Robert Čeh]]
* [[Dušan Čehovin]]
* [[Jerko Čehovin]]
* [[Stane Čehovin]]
* [[Štefan Čelan]]
* [[Vojko Čeligoj]]
* [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] 
* [[Drago Čepar]]
* [[Mirko Čepič]]
* [[Aleš Čerin]]
* [[Zvonko Černač]]
* [[Anton Černe]]
* [[Dušan Černe]]
* [[Franc Černe - Klemen]]
* [[Robert Černe]]
* [[Darko Černej]]
* [[Dragan Černetič]]
* [[Dominik S. Černjak]]
* [[Janko Česnik]]
* [[Peter Jožef Česnik]]
* [[Melhijor Čobal]]
* [[Franc Svobodin Čok]]
* [[Ivan Marija Čok]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Stanko Čok]]
* [[Štefan Čok]]
*[[Brigita Čokl]]
* [[Anton Čop]]
* [[Silva Črnugelj]]
* [[Uroš Čufer]]
* [[Andrej Čuš]]
* [[Vlado Čuš]]

== D ==
* [[Viktor Damjan]]
* [[Slavko Debelak]]
* [[Stanko Debeljak]]
* [[Zorko Debeljak]]
* ([[Božidar Debenjak]])
* [[Ivan Dečko]]
* [[Jasminka Dedić]]
* [[Jože Dekleva]]
* [[Anton Delak]]
* ([[Drago Demšar]])
* [[Franci Demšar]]
* [[Janez Demšar]]
* ([[Marko Demšar]])
* [[Vincencij Demšar]]
* [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]]
* [[Josip Dermastia]]
* [[Marijan Dermastija]]
* [[Mihaela Dermastia]]
* [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]]
* [[Ivan Deržič]]
* [[Oto Detela|Oton Detela]]
* [[Josip Devetak]]
* [[Janko Deželak]]
* [[Rok Deželak]]
* [[Dragotin Dežman]]
* [[Jože Dežman]]
* [[Alojz Diacci]]
*[[Marjan Dikaučič]]
* [[Iva Dimic]]
* [[Vlado Dimovski]]
* [[Rudolf Dobovišek]]
* [[Bojan Dobovšek]]
* [[Franc Dobovšek]]
* [[Polonca Dobrajc]]
* [[Irena Dobravc Tatalovič]]
* [[Stane Dolanc]]
*[[Marjan Dolenc]]
* [[Nataša Dolenc]]
* [[Viktor Dolenc]]
* [[Hinko Dolenec]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Anton Dolgan]]
* [[Ervin Dolgan]]
* [[Rafko Dolhar]]
* [[Ivan Dolinar]]
* [[Lojze Dolinar (politik)]]
* [[Tone Dolinšek]]
* [[Josip Doljak]]
* [[Matija Doljak]]
* [[Ivan Dolničar]]
* [[Josip Doltar]]
* [[Ignac Domej]]
* [[Anton Domicelj]]
* [[Andrej Dominkuš]]
* [[Davor Dominkuš]]
* [[Ferdinand Dominkuš]]
* [[Danilo Dougan]]
* [[Franc Dragan]]
* [[Zvone Dragan]]
* [[Metod Dragonja]]
* [[Slavko Dragovan]]
* [[Marija Drakslar]]
* [[Fran Drenik]]
* [[Gorazd Drevenšek]]
*[[Franc Drobež]]
* [[Anton Drobnič]]
* [[Janez Drobnič]]
* [[Rok Drofenik]]
* [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]]
* [[Janez Drnovšek]]
* [[Valter Drozg]]
* [[Mojca Drčar Murko]]
* [[Albin Dujc]]
* [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]
*[[Marjan Dvornik]]
* [[Geza Džuban]]

== E ==
* [[Janez Friderik Egger]]
*[[Albin Ehrlich]]
* [[Lambert Ehrlich]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Franc Einspieler]]
*[[Gregor Einspieler]]
*[[Lambert Einspieler]]
*[[Valentin Einspieler]]
* [[Karl Erjavec]]
* [[Mojca Erjavec]]
* [[Tomaž Ertl]]

== F ==
* [[Josip Fabiani]]
* [[Ivo Fabinc]]
* [[Andrej Fabjan]]
* [[Vladislav Fabjančič]]
* [[Josip Faganel]]
* [[Tone Fajfar]]
* [[Tanja Fajon]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Anton Falle]]
* [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]]
* [[Igor Feketija]]
* [[Darjo Felda]]
* [[Franci Feltrin]]
* [[Jasmin Feratović]]
* [[Ignac Ferfila]]
* [[Andrej Ferjančič]]
* [[Ferdinand Ferjančič]]
* [[Ignac Ferjančič]]
* [[Josip Ferfolja]]
* [[Davorin Ferligoj]]
* [[Branko Ficko]]
* [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]]
* [[Peter Ficko]]
* [[Boris Filli]]
* [[Janez Fischer]]
* [[Anton Fister]]
* [[Peter Fister]]
* [[Andrej Fištravec]]
* [[Božidar Flajšman]]
* [[Janvid Flere]]
* [[Drago Flis]]
* [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]]
* [[Tone Florjančič]]
* [[Josip Fon]]
* [[Karel Forte]]
* [[Aleksander Forte]]
* [[Anton Fortič]]
* [[Dušan Fortič]]
* [[Alojz Fortuna]]
* [[Olga Franca]]
* [[Matevž Frangež]]
* ([[Mario Franzil]])
* [[Alojzij Franko]]
* [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]]
* [[Janez Franko]]?
* [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]]
* [[Ignacija Fridl Jarc]]
* [[Boris Frlec]]
* [[Dušan Furlan]]
* [[Slavko Furlan]]
* [[France Furlani]]
*[[Karmen Furman]]

== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Josip Gaberšček]]
* [[Silvester Gaberšček]]
* [[Oskar Viljem Gaberščik]]
* [[Andrej Gabrijelčič]]
* [[Ludvik Gabrijelčič]]
* [[Andrej Gabrovšek]]
* [[Franc Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Mojca Gabrovšek]]
* [[Andrej Gabršček]]
* [[Nuška Gajšek]]
* [[Ivan Gale]]
* [[Pavel Gantar]]
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Rudolf Ganziti]]
* [[Ljubo Germič]]
* [[Majda Gaspari]]
* [[Mitja Gaspari]]
* [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]]
* [[Maks Gašparič]]
* [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]]
* [[Peter Gašperšič]]
* [[Rado Genorio]]
* [[Jelka Gerbec]]
* [[Andrej Gerenčer]]
* [[Franc Gerič]]
* [[Teodor Geršak]]
* [[Miroslav Geržina]]
* [[Henrik Gjerkeš]]
* [[Rado Gladek]]
* [[Peter Glavič]]
* [[Slavko Gliha]]
* [[Franc Glinšek]]
* [[Jože Globačnik]]
* [[Anton Globočnik]]
* [[Viktor Globočnik]]
* [[Ivan Godec]]
* [[Jelka Godec]]
* [[Franc Godeša]]
* [[Albin Godina]]
* [[Boris Godina]]
* [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]]
* [[Januš Golec]]
* [[Boris Goličnik]]
* [[Franc Golija]]
* [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]]
* [[Janvit Golob]]
* [[Ludvik Golob]]
* [[Gregor Golobič]]
* [[Rudolf Golouh]]
* [[Brane Golubović]]
* [[Franc Gombač]]
* [[László Göncz]] (slovenski Madžar)
* [[Silvo Gorenc]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Alojz Goričan]]
* [[Miran Gorinšek]]
* [[Milan Gorišek]]
* [[Bogo Gorjan]]
* [[Alojz Gorjup]]
* [[Anton Gorjup]]
* [[Franc Gorjup]]
* [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]]
* [[Mitja Gorjup]]
* [[Luka Goršek]]
* [[Milko Goršič]]
* [[Josip Gorup]]
* [[Andrej Gosar]]
* [[Miran Goslar]]
* [[Josip Gostinčar]]
* [[Fedor Gradišnik ml.]]
* [[Franc Grafenauer]]
* ([[Niko Grafenauer]])
* [[Matej Grah]]
* [[Andrej Grahor]]
* [[Peter Grasselli]]
* [[Franc Grašič]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Anton Gregorčič]]
* [[Monika Gregorčič]]
* [[Lavoslav Gregorec]]
* [[Peter Gregorčič]]?
* [[Alojz(ij) Gregorič]]
* [[Vinko Gregorič]]
* [[Gustav Gregorin]]
* [[Martin Greif]]
* [[Lena Grgurevič]]
* [[Matevž Grilc]]
* [[Uroš Grilc]]
* [[Anton Grill]]
* [[Ivan Grill]]
* [[Branko Grims]]
* [[Anton Grizold]]
* [[Vitomir Gros]]
* [[Anton Grošelj]]
* [[Klemen Grošelj]]
* [[Aleš Gulič]]
* [[Ludvik Gumilar]]
* [[Dragotin Gustinčič]]
* [[Ivan (Janez) Gutman]]
* [[József Györkös]]
* [[Vesna Györkös Žnidar]]

== H ==
* [[Matevž Hace]]
* [[Lovro Hacin]]
* [[Andrej Haderlap]]
* [[Lipe Haderlap]]
* [[Vinko Hafner]]
* [[Primož Hainz]]
* [[Valentin Hajdinjak]]
* [[Matjaž Han]]
* [[Matjaž Hanžek]]
* [[Slavko Hanžel]]
* [[Anton Harej]]
* [[Jože Hartman]]
* [[Tina Heferle]]
* [[Alenka Helbl]]
* [[Mihael Hermann]]
* [[Albert Hlebec]]
* [[Jože Hliš]]
* [[Jože Hobič]]
* [[France Hočevar]]
* [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]]
* [[Martin Hočevar]]
* [[Miloš Hočevar]]
* [[Pavla Hočevar]] 
* [[Alojz Hohkraut]]
* [[Josip Hohnjec]]
* [[Aleš Hojs]]
* [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]]
* [[Jožef Horvat]]
* [[Milan Horvat]]
* [[Mitja Horvat]]
* [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]]
* [[Gregor Horvatič]]
* [[Meira Hot]]
* [[Janez Nepomuk Hradecky]]
* [[Silvo Hrast]]
* [[Peter Hrastelj]]
* [[Valentin Hrastnik]]
* [[Franc Hrašovec]]
* [[Juro Hrašovec]]
* [[Alojz Hren]]
* [[Marko Hren]]
* [[Helena Hren Vencelj]]
* [[Dušan Hreščak]]
* [[Gabriel Hribar]]
* [[Ivan Hribar]]
* [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]]
* [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]]
* [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]]
* [[Spomenka Hribar]]
* ([[Tine Hribar]])
* [[Rudolf Hribernik-Svarun]]
* [[Robert Hrovat]]
* [[Tone Hrovat]]
* [[Ivan Hršak]] 
* [[Ivan Hržič]]
* [[Bojana Hudales Kori]]
* [[Franček Hudej]]
* [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]]
*[[Jože Hujs]]
* [[Ivan Humar]]
* [[Slavko Humar]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Ivo Hvalica]]
* [[Srečko Hvauc]]

== I == 
* [[Jože Ingolič]]
* [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]]
* [[Valentin Inzko]]
* [[Eva Irgl]]
* [[Boris Iskra]]
* [[Marija Ivančič]]
* [[Franc Ivanoci]]
* [[Jani Ivanuša]]
* [[Lidija Ivanuša]]

== J ==
* [[Emil Jager]]
* [[Jože Jager]]
*[[Jože Jagodnik]]
* [[Roman Jakič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklitsch]]
* [[Igor Jakomin]]
* [[Livio Jakomin]]
* [[Albert Jakopič]]
* [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]]
* [[Jožef Jakopič]] 
* [[Milan Jakopovič]]
* [[Mirko Jamar]]
* [[Peter Jamnikar]]
* [[Peter Jambrek]]
* [[Jernej Jan]]
* [[Vladka Jan]]
*[[Zoltan Jan]]
*[[Konrad Janežič]]
*[[Rudi Janhuba]]
* [[Alojz Janko]]
* [[Branko Janc]]
* [[Kristijan Janc]]
* [[Mica Jančar]]
* [[Janko Janežič]]
* [[Rudi Janhuba]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Zoran Janković]]
* [[Janez Janša]]
* [[Ivo Janžekovič]]
* [[Vlado Janžič]]
* [[Janez Japelj]]
* [[Evgen Jarc]]
* [[Iztok Jarc]]
* [[Ljubo Jasnič]]
* [[Božo Jašovič]]
* [[Franc Jazbec]]
* [[Miha Jazbinšek]]
* [[Ivan Jelen]]
* [[Celestin Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Zorko Jelinčič]]
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]
* [[Gabrijel Jelovšek]]
* [[Ljubica Jelušič]]
* [[Mihael Jenčič]]
* [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]]
* [[Slavoj Jenko]]
* [[Zlatko Jenko]]
* [[Alenka Jeraj]]
* [[Jožef Jeraj]]
* [[Josip Jeras]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Silva Jereb]]
* [[Aljoša Jerič]]
* [[Alojzij Jerič]]
* [[Ivan Jerič]]
* [[Josip Jerič]]
* [[Miran Jerič]]
* [[Andreja Jerina]]
* [[Riko Jerman]]
* [[Anton Jerovšek]]
* [[Jožef Jerovšek]]
* [[Tone Jerovšek]]
* [[Miro Jeršič]]
* [[Aleksander Jevšek]]
* [[Slavko Jež]]
* [[Savin Jogan]]
* [[Romana Jordan]]
* [[Irena Joveva]]
* [[Aurelio Juri]]
* [[Franco Juri]]
* [[Luka Juri]]
* [[Ljuba Jurković]]
* [[Franc Jurša]]
* [[Franc Jurtela]]
* [[Alojzij Juvan]]
* [[Dan Juvan]]
* [[Ivo Juvančič]]
* [[Marko Juvančič]]

== K ==

* [[Anton Kacin]]? 
* [[Jelko Kacin]] 
*[[Vladimir Kadunec]]
*[[Filip Jakob Kafol]] 
*[[Tomo Kajdiž]]
*[[Tone Kajzer]]
* [[Igor Kalin]]&lt;nowiki/&gt;
* [[Andrej Kalan]] 
* [[Dejan Kaloh]] 
* [[Ladislav Kaluža]] 
* [[Miha Kambič]]
* [[Anton Kampuš]]
* [[Franc Kangler]]
* [[Mirko Kaplja]]
* [[Olga Karba]]
* [[Edvard Kardelj]] 
* [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]]
* [[Metka Karner-Lukač]] 
* [[Andreja Katič]]
* [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] 
* [[Hinko Kavčič]] 
* [[Ivica Kavčič]]
* [[Matija Kavčič]] 
* [[Stane Kavčič]]
* [[Vladimir Kavčič]]
* [[Dušan Keber]] 
* [[Evgenija Kegl Korošec]] 
* [[Bojan Kekec]] 
* [[Branko Kelemina]]
*[[Leopold Kemperle]]
* [[Dušan Kermavner]] 
* [[Ivan Kern]]
* [[Gregor Kersche]]
* [[Lojze Kersnič]]
* [[Petra Kersnič]]
* [[Anton Kersnik]]
* [[Janko Kersnik]] 
* [[Nuša Kerševan]] 
* [[Boris Kidrič]]
* [[Branko Kidrič]]
* [[Zdenka Kidrič]] 
* [[Franc Žiga Kimovec]]
* [[Monika Kirbiš Rojs]]
* [[Urška Klakočar Zupančič]]
* [[Ksenija Klampfer]] 
* [[Rado Klančar]] 
* [[Anton Klančič]] 
* [[Franc Klar]] 
* [[Janja Klasinc]] 
* [[Fedja Klavora]] 
* [[Vasja Klavora]] 
* [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]]
* [[Zofka Klemen]]
*[[Marijan Klemenc]]
* [[Goran Klemenčič]]
* [[Ivo Klemenčič]]
* [[Lovro Klemenčič]] 
* [[Vlado Klemenčič]]
* [[Mojca Kleva]]
* [[Valentin Klinar]]
* [[Anton Klinc]]
* [[Ladislav Klinc]]
* [[Lado Klinc]] 
* [[David Klobasa]] 
* [[France Klopčič]]
* [[Karel Klun]]
* [[Sandy Klun]]
* [[Vinko Fereri Klun]]
* [[Matjaž Kmecl]] 
* [[Jože Knez]]
* [[Milan Kneževič]] 
* [[Svetko Kobal]] 
* [[Anton Kobi]]
* [[Anton Koblar]]
* [[Aleksander Kobler]]
* [[Edvard Kocbek]] 
* [[Boris Kocijančič]]
* [[Ivan Kocijančič]]
* [[Janez Kocijančič]]
* [[Maša Kociper]]
* [[Štefan Kociper]]
* [[Maja Kocjan]] 
* [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]]
* [[Ivan Kocmur]]
* [[Jožef Kocuvan]]
*[[Magda Kočar]]
*[[Matjaž Kočar]]
*[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]]
* [[Štefan Kočevar]] 
* [[Avgust Kodrič]]
* [[Branko Kodrič]]
* [[Ravel Kodrič]] 
* [[Josip Kokail]] 
* [[Andreja Kokalj]] 
* [[Anton Kokalj (politik)]]
* [[Katja Kokot]]
* [[Milojka Kolar]] 
* [[Vera Kolarič]]
* [[Riko Kolenc]]
* [[Viktor Koleša]]
* [[Stane Kolman]]
* [[Matej Kolmanič]]
* [[Silvo Komar]]
* dr. Kolterer?
* [[Darko Končan]]
* [[Franci Koncilija]]
* [[Bojan Kontič]]
* [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]]
* [[Janez Kopač]] 
* [[Josip Kopač]]
* [[Josip Kopinič]]
* [[Jak Koprivc]]
* [[Marko Koprivc]]
* [[Boris Koprivnikar]]
* [[Marcel Koprol]] 
* [[Jožef Kopše]] 
* [[Davorin Kopše]] 
* [[Milan Kopušar]]
* [[Jerca Korče]] 
* [[Miha Kordiš]]
* [[Drago Koren]]
*[[Miha Koren]]
* [[Martin Kores]]
* [[Boštjan Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]] 
* [[Anton Korošec]]
* [[Janez Korošec]] 
* [[Štefan Korošec]]
* [[Jože Korže]] 
* [[Milan Korun]]
* [[Leopoldina Kos]] 
* [[Duško Kos]]
* [[Saša Kos]]
* [[Franc Kosar]]
* [[Andrej Kosi]]
* [[Franc Kosič]]
* [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] 
* [[Tanja Kosmina]]
* [[Janko Köstl]]
* [[Miha Košak]]
* [[Fedor Košir]] 
* [[Martin Košir]]
* [[Mirko Košir]]
* [[Miran Košmelj]]
* [[Josip Košuta]]
* [[Marjana Kotnik Poropat]]
* [[Albin Kovač]]
* [[Božo Kovač]]
* [[Matija Kovač]]
* [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96)
* [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?)
* [[Štefan Kovač]]
* [[Boštjan Kovačič]]
* [[Dimitrij Kovačič]]
* [[Ignacij Kovačič]]
* [[Ivan Kovačič]]
* [[Matjaž Kovačič]]
* [[Oskar Kovačič]]
* [[Tone Kovič]]
* [[Alenka Kovšca]]  
* [[Alojz Kovšca]]
* [[Alojz Kovše]]
* [[Ferdo Kozak]] 
* [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]]
* [[Miha Kozinc]] 
* [[Peter Kozler]]
* [[Lilijana Kozlovič]]
* [[Davorin Kračun]] 
* [[Ferdo Kraiger]]
* [[Bojan Kraigher]]
* [[Boris Kraigher]] 
* [[Dragana Kraigher Šenk]] 
* [[Dušan Kraigher]]
* [[Sergej Kraigher]]
* [[Vito Kraigher]]
* [[Darij Krajčič]]
* [[Darko Krajnc]]
* [[Marjan Krajnc]]
* [[Boris Kralj (politik)]]
* [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]]
* [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]]
* [[Ivan Kramberger]]
* [[Janez Kramberger]]
* [[Albert Kramer]] 
* [[Marko Kranjc]]
* [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] 
*[[Marko Kranjec (kemik)]] 
* [[Marko Kranjec]]
* [[Alojzij Krapež]] 
* [[Vekoslava Krašovec]] 
* [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] 
* [[Lev Kreft]]
* [[Vladimir Kreft]]
* [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]]
* [[Janez Evangelist Krek]]
* [[Miha Krek]] 
* [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] 
* [[Anton Krempl]] 
* [[France Kremžar]]
* [[Marko Kremžar]] 
* [[Katarina Kresal]]
* [[Leopold Krese]] 
* [[Anton Kristan]]
* [[Etbin Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] 
* [[Milan Kristan]]
* [[Ružena Kristan-Popelak]] 
* [[Vinko Kristan]] 
* [[Danijel Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Vladimir Krivic]]
* [[Franc Križan]]
* [[Anton Križanič]]
* [[Franc Križanič|Franci Križanič]] 
* [[Alojz Križman]]
*[[Marijan Križman]]
* [[Maks Krmelj]]
* [[Tone Kropušek]]
* [[Zdravko Krvina]]
* [[Ermin Kržičnik]]
* [[Anton Kržišnik]]
* [[Zalka Kuchling]]
* [[Mojca Kucler Dolinar]]
* [[Milan Kučan]]
* [[Franc Küčan]]
* [[Alojzij Kuhar]] 
* [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) 
* [[Anica Kuhar]]
* [[Brigita Kuhar]]
* [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] 
* [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]]
* [[Božo Kuharič]]
* [[Angelo Kukanja]]
* [[Ivan Kukovec]]
* [[Vekoslav Kukovec]]
* [[Fran Kulovec]]
* [[Andrej Kumar]]
* [[Bojan Kumer]]
* [[Dušan Kumer]]
* [[Mirko Kumer]] - Črčej
* [[Franc Kumše]]
* [[Matija Kunc]]
* [[Jožef Kunič]]
* [[Franc Kurinčič]]
* [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] 
* [[Igor Kušar]] 
* [[Janko Kušar]] 
* [[Josip Kušar]]
* [[Dušan Kveder]]

== L ==

* [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]]
* [[Damjan Lah]]
* [[Tomaž Lah]]
*[[Zvonko Lah]]
*[[Peter Laharnar]]
*[[Matej Lahovnik]]
*[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]]
*[[Evgen Lampe]]
*[[Jože Lampret]]
*[[Sašo Lap]]
*[[Ivan Lapajna]]
*[[Anton Laschan]] 
*[[Ivan Lavrenčič]] 
*[[Matej Lavrenčič]]
*[[Karel Lavrič]]
*[[Maksimiljan Lavrinc]]
*[[Roman Lavtar]]
*[[Darja Lavtižar Bebler]]
*[[Jure Leben]]
*[[Branko Ledinek]]
*[[Miloš Ledinek]]
*[[Dragomir Legiša]]
*[[Roman Leljak]]
*[[Milan Lemež]]
*[[Andrej Lenarčič]]
*[[Janez Lenarčič]]
*[[Josip Lenarčič]] 
*[[Marjan Lenarčič]]
*[[Leopold Lenard]]
*[[Marek Lenardič]]
*[[Stane Lenardič]]
*[[Alojzij Lenček]]
*([[Ignacij Lenček]])
*[[Nikolaj Lenček]]
*[[Jože Lenič]]
*[[Jurij Lep]]
*[[Suzana Lep Šimenko]]
*[[Dušan Lesjak]]
*[[Romana Lesjak]]
*[[Franc Leskošek]] 
*[[Josip Leskovar]] 
*[[Ludvik Leskovar]] 
*[[Peter Lešnik]]
*[[Zoran Lešnik]]
*[[Dejan Levanič]] 
*[[Miroslav Levar]]
*[[Fran Levstik]]
*[[Jože Levstik]]
*[[Borut Likar]]
*[[Karel Linhart]]
*[[Franc Lipoglavšek]]
*[[Franjo Lipold]]
*[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?)
*[[Ivan Lipold]]
*[[Janez Lipold]]
*[[Tomaž Lisec]]
*[[Mitja Ljubeljšek]]
*[[Branko Lobnikar]]
*[[Franc Lodrant]]
*[[Anže Logar]]
*[[Cene Logar]] 
*[[Mihaela Logar]]
*[[Romana Logar]]
*[[Vladimir Logar]]   
*[[Konrad Lokar]]
*[[Sonja Lokar]] 
*[[Dragotin Lončar]]
*[[Jože Lončarič]]
*[[Lučka Lorber]]
*[[Marko Lotrič]]
*[[Joža Lovrenčič]] 
*[[Dušan Lovriha]]
*([[Frank Lovše]])
*[[Marko Lovše]]
*[[Dragotin Lubej]]
*[[Bojan Lubej]]
*[[Franc Lubej]]
*[[Miroslav Luci]]
*[[Brane Lučovnik]]
*[[Janez Lukač]]
*[[Marija Lukačič]] 
*[[Miroslav Lukan]]
*[[Zdravko Luketič]]
*[[Branko Lukšič]] 
*[[Igor Lukšič]]
*[[Karel Luter]]

== M ==

* [[Gregor Macedoni]]
* [[Uroš Macerl]]
* [[Ivan Maček Matija]] 
*[[Polde Maček]] 
*[[Viktor Maček]] 
*[[Janko Mačkovšek]]  
*[[Zoran Madon]]  
*[[Andrej Magajna]] 
*[[Franc Magdič]] 
*[[Janez Magyar]]
*[[Igor Maher]]
*([[Anton Mahnič]])
*[[Žan Mahnič]] 
*[[Rajmund Mahorčič]] 
*[[Matija Majar Ziljski]] 
*[[Danilo Majaron]] 
*[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] 
*[[Stanko Majcen]] 
*[[Boris Majer]] 
*[[Branko Majes]] 
*[[Vlado Majhen]] 
*[[Franc Majnardi]] 
*[[Tilen Majnardi]] 
*[[Maja Makovec Brenčič]] 
*[[Ivan Makuc]] 
*[[Danijel Malenšek]]
*([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) 
*[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] 
*[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril
*[[Simon Maljevac]] 
*[[Jurij Malovrh]]  
*[[Ivan Mamić]]  
*[[Josip Mandelj]] 
*[[Andrej Manfreda]] 
*[[Anton Manfreda]] 
*[[Ivo Marenk]]
*[[Jože Marentič]]
*[[Darko Marin]]
*[[Andrej Marinc]]
*[[Lojze Marinček]]  
*[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]]
*[[Tone Marinček]] 
*[[Branko Marinič]] 
*[[Miha Marinko]]  
*[[Marija Markeš]] 
*[[Janko Markič]] 
*[[Stane Markič]]
*[[Uroš Markič]]
*[[Danilo Markočič]]
*[[Jože Marn]]
*[[Jože Marolt]]
*[[Robert Marolt]] 
*Alex Marsič
*[[Dorijan Maršič]] 
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] 
*[[Tomo Martelanc]] 
*[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] 
*[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] 
*[[Darko Marušič]] 
*[[Dorijan Marušič]] 
*[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] 
*[[Tomaž Marušič]] 
*([[Tomaž Mastnak]]) 
*[[Dragutin Mate]] 
*[[Cene Matičič]]
*[[Branko Matkovič]] 
*[[Franci Matoz]] 
*[[Marjan Maučec]] 
*[[Franc Mayer]] 
*[[Jože Mazovec]] 
*[[Zofija Mazej Kukovič]] 
*[[Felicita Medved]]
*[[Rudi Medved]]  
*[[Borut Meh]]  
*[[Srečko Meh]] 
*[[Miran Mejak]] 
*[[Jože Mencinger]] 
*[[Tomaž Tom Mencinger]] 
*[[Aleksander Merlo]] 
*[[Ivan Mermolja]]  
*[[Luka Mesec]] 
*[[Alojzij Metelko]] 
*[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] 
*[[Alojzij Mihelčič]] 
*[[Jože Mihelčič]] 
*[[Karel Mikl]]
*[[Borut Miklavčič]] 
*[[Franc Miklavčič]] 
*[[Klemen Miklavič]] 
*[[Gregor Miklič]] 
*[[Martin Mikolič]] 
*[[Boris Mikoš]]
*[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]]
*[[Dušan Mikuš]] 
*[[Anton Mikuž]]
*[[Metod Mikuž]]
*[[Franček Mirtič]]
*[[Peter Misja]]
*[[Franc Mišič]]
*[[Alojz Mlakar]]
*[[Franc Mlakar]] 
*Janez Mlakar 
*[[Angelika Mlinar]] 
*[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] 
*[[Martin Mlinar]]
*([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]])
*[[Jani Möderndorfer]] 
*[[Erik Modic]] 
*[[Heli Modic]]  
*[[Lev Modic]]
*[[Rudolf Moge]] 
*[[Ivan Mohorič]] 
*[[Jakob Mohorič]] 
*[[Ivan Molan]] 
*[[Miha Molan]] 
*[[Jože Molek]] 
*[[Ivan More]]-Žan 
*[[Alfonz Mosche]]
*[[Miroslav Mozetič]] 
*([[Dragan Mozetič]]) 
*[[Vinko Mozetič]] 
*[[Jože Možgan]] 
*[[Cecilija Možič]]  
*[[Janez Možina]] 
*[[Dušan Mramor]]  
*[[Darinka Mravljak]]  
*[[Milan Mravlje]]  
*[[Jerca Mrzel]] 
*[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) 
*([[Matjaž Mulej]]) 
*[[Andrej Muren]] 
*[[Jasna Murgel]] 
*[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]]
*[[Josip Mursa]]
*[[Jožef Muršec]]
*[[Bojana Muršič]]
*[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] 
*[[Boris Muževič]]

== N ==
* [[Ivan Nabergoj]]
* [[Črtomir Nagode]]
* [[Aleksander Nagy]]
*[[Cvetko Nanut]]
*[[Viljem Nanut]]
*[[Janja Napast]]
* [[Marko Natlačen]]
* [[Jožef Nemanič]]
* [[Ivan Nemec]]
* [[Matjaž Nemec]]
* [[Anton Novačan]]
* [[Ante Novak]]
* [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]]
* [[Fran Novak]]
* [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]]
* [[Ivan Novak-Očka]]
* [[Janez Novak (politik)]]
* [[Janže Novak]]
* [[Jože Novak]]
* [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]]
* [[Ljudmila Novak]] 
* [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]]
* [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]]
* [[Tereza Novak]]

== O ==
* [[Bela Obal]]
* [[Maks Oblak]]
* [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]]
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Adolf Obreza]]
* [[Angela Ocepek]]
* [[Lojze Ocepek]]
* [[Andrej Ocvirk]]
* [[Mojmir Ocvirk]]
* [[Srečko Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Fran Ogrin]]
* [[Franjo Ogris]]
* [[Hanzi Ogris]]
* [[Janko Ogris]]
* [[Tomaž Ogris]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* [[Fortunat Olip]]
* [[Ivan Oman]]
* [[Igor Omerza]]
* [[Branko Omerzu]]
* [[Luka Omladič]]
* [[Jasmina Opec Vöröš]]
* [[Miloš Oprešnik]]
* [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti''
* [[Ludvik Orban]]
* [[Josef Ornig]]
* [[Marjan Orožen]]
* [[Milan Orožen Adamič]]
* [[Bogdan Osolnik]]
* [[Slavko Osredkar]]
* [[Alojz Oset]]
* [[Jože Osterc]]
* [[Tadej Ostrc]]
* [[Ana Osterman]]
* [[Jože Osterman]]
* [[Božena Ostrovršnik]]
* [[Vincenc Otoničar]]
* [[Milica Ozbič]]
* [[Jožef Ozmec]]
* [[Milan Ozimič]]

== P ==
* [[Jože Pacek (politik)]]
* [[Natalis Pagliaruzzi]] 
* [[Borut Pahor]] 
* [[Drago Pahor]] 
* [[Samo Pahor]] 
* [[Sergij Pahor]] 
* [[Alojzij Pajer]]- Monriva 
* [[Stane Pajk]] 
* [[Robert Pal]] 
* [[Boris Pangerc]] 
* [[Josip Pangerc]] 
* Franc Papež (1838-1929)
* [[Bojan Papič]] 
* [[Igor Papič]] 
* [[Anton Partljič|Tone Partljič]] 
* [[Ingo Paš]] 
* [[Damjan Paulin]] 
* [[Tone Pavček]] 
* [[Andrej Pavlica]] 
* [[Josip Pavlica]] 
* [[Alenka Pavlič]] 
* [[Darja Pavlič]] 
* [[Irena Pavlič]] 
* [[Lojze Pavlič]] 
* [[Stane Pavlič]] 
* [[Jože Pavličič]] 
* [[Marko Pavliha]] 
* [[Boštjan Pavlin]] 
* [[Blaž Pavlin]] 
* [[Jernej Pavlin (politik)]] 
* [[Irma Pavlinič Krebs]] 
* [[Marko Pavlišič]] 
* [[Robert Pavšič]] 
* [[Rudi Pavšič]] 
* [[Breda Pečan]] 
* [[Sašo Peče]] 
* [[Vladislav Pegan]] (pravnik)
* [[Vladislav Pegan]] 
* [[Rado Pehaček]] 
* [[Sergij Pelhan]] 
* [[Stojan Pelko]] 
* [[Jože Penca]] 
* [[Peter Pengal]] 
* [[Truda Pepelnik]] 
* [[Gorazd Perenič]] 
* [[Janez Perenič]] 
* [[Klavdija Perger]] 
* [[Ljudevit Perič]] 
* [[Franc Perko (župan)]]
* Franc Perko?
* [[Vencelj Perko]] 
* [[France Perovšek]] 
* [[Janez Perovšek]] 
* [[Tone Peršak]] 
* [[Just Pertot]] 
* [[Pavel Pestotnik]] 
* [[Bojan Petan]] 
* [[Rudolf Petan]] 
* [[Josip Petejan]]
* [[Jože (Josip) Petejan]] 
* [[Franc Petek]] 
* [[Milan Petek]] 
* [[Miro Petek]] 
* [[Alojz (Lojze) Peterle]] 
* [[Josip Peternel]] 
* [[Ernest Petrič]] 
* [[Josip Petrič]] 
* [[Pavle Petričič]] 
* [[Tea Petrin]] 
* [[Bortolo Petronio]] 
* [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] 
* [[Mihael Petrovič]] 
* [[Peter Petrovič]] 
* [[Viljem Pfeifer]] 
* [[Janez Piber]] 
* [[Jernej Pikalo]] 
* [[Ludvik Pinkava]] 
* [[Emil Milan Pintar]] 
* [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]]
* [[Ciril Pirc]] 
* [[Nataša Pirc Musar]] 
* ([[Dušan Pirjevec]])
* ([[Jože Pirjevec]])
* [[Edo Pirkmajer]] 
* [[Milko Pirkmajer]] 
* [[Otmar Pirkmajer]] 
* [[Pavel Pirkmajer]] 
* [[Franc Pirkovič]] 
* [[Jelka Pirkovič]] 
* [[Vilma Pirkovič Bebler]] 
* [[Rajko Pirnat]] 
* [[Marko Pisani]] 
* [[Franc Pišek]] 
* [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] 
* [[Leonid Pitamic]] 
* [[Franc Pišek]] 
* [[Aleksandra Pivec]] 
* [[Franci Pivec]] 
* [[Ljudevit Pivko]] 
* [[Silvester Plahutnik]] 
* [[Ivan Plantan]] 
* [[Dušan Pleničar]] 
* [[Ivan Ples]] 
* [[Cirila Pleško Štebi]] 
* [[Miroslav Ples]] 
* [[Janko Pleterski]] 
* [[Jože Plevnik]] 
* [[Senko Pličanič]] 
* [[Jakob Ploj]] 
* [[Miroslav Ploj]] 
* [[Klemen Ploštajner]] 
* [[Zlata Ploštajner]] 
* [[Alojz Pluško]] 
* [[Dušan Plut]] 
* [[Zdravko Počivalšek]] 
* [[Jakob Počivavšek]] 
* [[Valentin Podgorc]] 
* [[Karel Podgornik]] 
* [[Dejan Podgoršek]] 
* [[Jože Podgoršek]] 
* [[Bojan Podkrajšek]] 
* [[Sida Podlesek]] 
* [[Anton Podobnik]] 
* [[Janez Podobnik]] 
* [[Marjan Podobnik]] 
* [[Josip Pogačnik]] 
* [[Lovro Pogačnik]] 
* [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] 
* [[Milan Pogačnik]] 
* [[Valentin Pohorec]] 
* [[Marijan Pojbič]] 
* [[Jože Pokorn]] 
* [[Boštjan Poklukar]] 
* [[Janez Poklukar]] 
* [[Josip Poklukar]] 
* [[Anton Polajnar]] 
* [[Ignac Polajnar]] 
* [[Bojan Polak]] 
* [[Radko Polič star.|Radko Polič]] 
* [[Svetozar Polič]] 
* [[Zoran Polič]]
* [[Ludvik Poljanec]] 
* [[Vinko Poljanec]] 
* [[Majda Poljanšek]] 
* [[Ferdinand Pollak]] 
* [[Anton Poljšak]] 
* [[Robert Polnar]] 
* [[Marjan Poljšak]] 
* [[Tone Poljšak]] 
* [[France Popit]] 
* [[Boris Popovič]] 
* [[Carlo Porenta]] 
* [[Alojz Posedel]] 
* [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] 
* [[Franc Potočnik]] 
* [[Janez Potočnik]] 
* [[Jožef Potočnik]] 
* [[Miha Potočnik]] 
* [[Vika Potočnik]] 
* [[Ivo Potokar]] 
* [[Majda Potrata]] 
* [[Ivan Potrč]] 
* [[Jože Potrč]] 
* [[Miran Potrč]] 
* [[Avgust Povše]] 
* [[Fran Povše]] 
* [[Zoran Poznič]] 
* [[Albin Poznik]] 
* [[Maria Pozsonec]] 
* [[Hubert Požarnik]] 
* [[Avgust Praprotnik]] 
* [[Nik Prebil]] 
* [[Vladimir Prebilič]] 
* [[Božo Predalič]] 
* [[Izidor Predan]] 
* [[Janko Predan]] 
* [[Jani Prednik]] 
* [[Miroslav Pregl]] 
* [[Živko Pregl]] 
* [[Ivan Prekoršek]] 
* [[Matija Prelog]] 
* [[Martin Premk]] 
* ([[Ljuba Prenner]]) 
* [[Albin Prepeluh]] 
* [[Jakob Presečnik]] 
* [[Dejan Prešiček]] 
* [[Mihael Prevc]] 
* [[Valentina Prevolnik Rupel]] 
* [[Srečko Prijatelj]] 
* [[Uroš Prikl]] 
* [[Aleš Primc]] 
* [[Jana Primožič]] 
* [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] 
* [[Franc Props]] 
* [[Matija Prosekar]] 
* [[Miloš Prosenc]] 
* [[Jože Protner]] 
* [[Janko Prunk]] 
* [[Karel Prušnik]] 
* [[Boris Puc]] 
* [[Dinko Puc]] 
* [[Ivan Pucelj]] 
* [[Dino Pucer]] 
* [[Ciril Pucko]] 
* [[Ivan Pučnik]] 
* [[Jože Pučnik]] 
* Franc (Aco) Puhar 
* [[Jožica Puhar]] 
* [[Vitodrag Pukl]] 
* [[Franc Pukšič]] 
* [[Ciril Metod Pungartnik]] 
* [[Iztok Purič]] 
* [[Jože Pustoslemšek]] 
* [[Ludvik Puš]] 
* [[Janez Pušar]] 
* [[Rado Pušenjak]] 
* [[Rudolf Pušenjak]] 
* [[Vladimir Pušenjak]] 
* [[Henrik Pušnik]]

== R ==
* [[Boris Race]]
* [[Darja Radić]]
* [[Božidar Raič]]
* [[Janko Rajar]]
* [[Andreja Rajbenšu]]
* [[Jožef Rajšp]]
* [[Sonja Ramšak]]
* [[Stanislav Raščan]]
* [[Vladimir Ravnihar]]
* [[Franjo Ravnik]]
* [[Miha Ravnik]]
* [[Rudolf Ravnik]]
* [[Aleksander Ravnikar]]
* [[Jernej Ravnikar]]
* [[Ludvik Ravnikar]]
* [[Franc Razdevšek]]
* [[Radoslav Razlag]]
* [[Rafael Razpet]]
* [[Ivan Rebek]]
* [[Aleksander Reberšek]]
* [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]]
* [[Amalija Regent]]
* [[Ivan Regent]]
* [[Izidor Rejc]]
* [[Albert Rejec]]
* [[Marjan Rekar]]
* [[Tone Remc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Bogumil Remec]]
* [[Vladimir Remec]]
* [[Tine Remškar]]
* [[Ivan Renko]]
* [[Viktor Repič]]
* [[Samo Resnik]]
* [[Vili Rezman]]
* [[Cvetka Ribarič Lasnik]]
* [[Alojz Ribič]]
* [[Janez Ribič]]
* [[Marija Ribič]]
* [[Mateja Ribič]]
* [[Ciril Ribičič]]
* [[Mitja Ribičič]]
* [[Adolf Ribnikar]]
* [[Ivan Ribnikar]]
* [[Anton Rifelj]]
* [[Polona Rifelj]]
* [[Herman Rigelnik]]
* [[Andreja Rihter]]
* [[Cvetana Rijavec]]
* [[Robert Rinaldo]]
* [[Franc Robič]]
* [[Marija Rogar]]
* [[Vitja Rode]]
* [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940)
* [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958)
* [[Anton Rojec]]
* [[Ivan Rojec]]
* [[Lojze Rojec]]
* [[Anton Rojina]]
* [[Franci Rokavec]] 
* [[Borut Rončević]] 
* [[Anton Rop]]
* [[Franjo Rosina]]
* [[Igor Rosina]]
* [[Jožef Rosina]]
* [[Janez Nepomuk Rosmann]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
* [[Eduard Roškar]]
* [[Ivan Roškar]]
* [[Metod Rotar]]
* [[Zdenko Roter]]
* [[Anton Rous]]
* [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]]
* [[Vito Rožej]]
* [[Marjan Rožič]]
* [[Jakob Rožič]]
* [[Valentin Rožič]]
* [[Franc Rudež]]
* [[Karel Dragotin Rudež]]
* [[Aleksander Rudolf]]
* [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]]
* [[Janko Rudolf]]
* [[Bojan Rugelj]]
* [[Matija Rulitz]]
* [[Pavel Rupar]]
* [[Dimitrij Rupel]]
* [[Mara Rupena-Osolnik]]
* [[Zora Rupena]]
* [[Leon Rupnik]]
* [[Andrej Rus]]
* [[Josip Rus]]
* [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]]
* [[Veljko Rus]]
* [[Vojan Rus]]
* [[Marko Rusjan]]
* [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Otokar Rybář]]
== S ==
* [[Bernard Sadovnik]]
* [[Franc Sagaj]]
* [[Borut Sajovic]]
* [[Ivan Sajovic]]
* [[Franc Salamon]]
* [[Evgen Sapač]]
* [[Dorče Sardoč]]
* [[Silvano Sau]]
* [[Jožef Savinšek]]
* [[Franc Schaubach]]
* [[Jožef Kamilo Schmidburg]]
* [[Jožef Schneid-Treuenfeld]]
* [[Jožef Schwegel]]
* [[Viljem Schweitzer]]
* [[Alojz Sedej]]
* [[Cvetka Selšek]]
* [[Dušan Semolič]]
* [[Matej Senčar]]
* [[Sabina Senčar]]
* [[Alojz Senekovič]]
* [[Bogomil Senekovič]]
* [[Dušan Sernec]]
* [[Janko Sernec]]
* [[Josip Sernec]]
* [[Stanka Setnikar Cankar]]
* [[Anton Sfiligoj]]
* [[Avgust Sfiligoj]]
* [[Ivan Simčič]]
* [[Teofil Simčič]] (1902-97)
* [[Franc Simonič (partizan)]]
* [[Vasko Simoniti]]
* [[Danica Simšič]]
* [[Ljubo Sirc]]
* [[Janez Sirše]]
* [[Ivan Sisinger]]
* [[Primož Siter]]
* [[Janez Skedl]]
* [[Josip Skerk]]
* [[Matej Skočir]]
* [[Lojze Skok]]
* [[Nada Skuk]]
* [[Karel Slanc]]
* [[Anton Slapernik]]
* [[Tadej Slapnik]]
* [[Edvard Slavik]]
* [[Mitja Slavinec]]
* [[Uroš Slavinec]]
* [[Anton Slokar]]
* [[Jolanda Slokar]]
* [[Jožef Slokar]]
* [[Janja Sluga]]
* [[Alenka Smerkolj]]
* [[Rudolf Smersu]]
* [[Franc Smodej]]
* [[Robert Smodej]]
* [[Janko Smole]]
* [[Jože Smole]]
* [[Karel Smolle]]
* [[Ciril Smrkolj]]
* [[Franc Snoj]]
* [[Jože Sodja]]
* [[Janez Sodržnik]]
* [[Mojca Sojar]]
* [[Mitja Sojer]]
* [[Alojz Sok]]
* [[Slavko Soršak]]
* [[Boris Sovič]]
* [[Stojan Spetič]]
* [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]]
* [[Zoran Stančič]]
* [[Edvard Stanič]]
* [[Gojko Stanič]]
* [[Marjan Stanič]]
* [[Stane Stanič]]
* [[Nina Stankovič]]
* [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]]
* [[Ivan Stanovnik]]
* [[Janez Stanovnik]]
* [[Peter Stante]]
* [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]]
* [[Miloš Stare]]
* [[Andrijana Starina Kosem]]
* [[Bojan Starman]]
* [[Danijel Starman]]
* [[Marko Starman]]
* [[Emil Stefanovič]]
* [[Andrej Stegnar]]
* [[Henrik Stepančič]]
* [[Zoran Stevanović]]
* [[Stana Stopar]]
* [[Viktor Stopar]]
* [[Vojko Stopar]]
* [[Jože Strgar]]
* [[Francka Strmole-Hlastec]]
* [[Tanja Strniša]]
* [[Lojzka Stropnik]]
* [[Marjan Sturm]]
* [[Janko Stušek]]
* [[Karel Sukič]]
* [[Josef Suppan]]
* [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]]
* [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]]
* [[Janez Sušnik]]
* [[Peter Sušnik]]
* [[Ernest Svetec]]
* [[Luka Svetec]]
* [[Andrej Svetek]]
* [[France Svetek]]
* [[Lev Svetek]]
* [[Albert Svetina-Erno]]
* [[Anton Svetina]]
* [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]]
* [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]]
* [[Ivan Svetlik]]

== Š ==
* [[Aleš Šabeder]]
* [[Franc Šali]]
* [[Marjan Šarec]]
* [[Oskar Šavli]]
* [[Karel Šavnik]]
* [[Pavel Šavnik]]
* [[Virgil Šček]]
* [[Franc Šebjanič]]
* [[Boštjan Šefic]]
* [[Rudi Šeligo]]
* [[Lidija Šentjurc]]
* [[Rudi Šepič]] 
* [[Jernej Šerjak]]
* [[Leo Šešerko]]
* [[Jože Šeško]]
* [[Dušan Šešok]]
* [[Franc Šetinc]]
* [[Lenart Šetinc]]
* [[Marjan Šetinc]]
* [[Mile Šetinc]]
* [[Mojca Šetinc Pašek]]
* [[Drago Šiftar]]
* [[Ivan Vanek Šiftar]]
* [[Niko Šilih]]
* [[Rudi Šimac]]
* [[Rok Šimenc]]
* [[Dušan Šinigoj]]
* [[Irena Šinko]]
* [[Josip Šinko]]
* [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]]
* [[Majda Širca]]
* [[Andrej Šircelj]]
* [[Albert Širok]]
* [[Andrej Šiško]]
* [[Dušan Šiško]]
* [[Jože Šiškovič]]
* [[Karel Šiškovič]]
* [[Raul Šiškovič]]
* [[Matija Škerbec]]
* [[Albin Škerk]]
* [[Andrej Škerlavaj]]
* [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]]
* [[Jan Škoberne]]
* [[Jožef Školč]]
* [[Mojca Škrinjar]]
* [[Bojan Škrk]]
* [[Boštjan Škrlec]]
* [[Karel Škulj]]
* [[Jože Šlander]]
* [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]]
* [[Slavko Šlander]]
* [[Albin Šmajd]]
* [[Franc Šmon]]
* [[Boris Šnuderl]]
* [[Makso Šnuderl]]
* [[Katja Šoba]]
* [[Jakob Šolar]]
* [[Igor Šoltes]]
* [[Tomo Šorli]]
* [[Črtomir Špacapan]]
* [[Mirko Špacapan]]
* [[Bogomir Špiletič]]
* [[Vekoslav Špindler]]
* [[Bojan Šrot]]
* [[Tomaž Štebe]]
* [[Anton Štebi]]
* [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]]
* [[Ivo Štempihar]]
* [[Andrej Šter]]
* [[Emil Štern]]
* [[France Štiglic]]
* [[Anton Štihec]]
* [[Drago Štoka]]
* [[Franc Štoka]]
* [[Adolf Štorman]]
* [[Ivan Štravs]]
* [[Alojzij Štrekelj]]
* [[Jernej Štromajer]]
* [[Branimir Štrukelj]]
* [[Josip Štrukelj]] 
* [[Jožko Štrukelj]]
* [[Lovro Šturm]]
* [[Jadranka Šturm Kocjan]]
* [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866)
* [[Vinko Šumrada]]
* [[Vojka Štular]]
* [[Dagmar Šuster]]
* [[Jože Šušmelj]]
* [[Boris Šuštar]]
* [[Boris Šuštaršič]]
* [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]]
* [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] 
* [[Janez Šušteršič]]
* [[Matjaž Švagan]]

== T == 
* [[Lucija Tacer Perlin]]
* [[Maks Tajnikar]]
* [[Peter Tancig]]
* [[Jože Tanko]]
* [[Matic Tasič]]
* [[Matej Tašner Vatovec]]
* [[Veno Taufer]]
* [[Boštjan Tavčar]]
* [[Franja Tavčar]]
* [[Irena Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar]]
* [[Ivo Tavčar]]
* [[Metka Tekavčič]]
* [[Marjan Tepina]]
* [[Štefan Teraž]]
* [[Davorin Terčon]]
* [[Josip Terčon]]
* [[Marjan Terpin]]
* [[France Terseglav]]
*[[Tina Teržan]] 
* [[Ciril Testen]]
* [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]]
* [[Zoran Thaler]]
* [[Gustav Thurn-Valsassina]]
* [[Joško Tischler]]
* [[Ivan Tokan]]
* [[Josip Broz - Tito]]
* [[Vilmoš Tkalec]]
* [[Anton Valentin Toman]]
* [[Lovro Toman]]
* [[Tone Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
* [[Zala Tomašič]]
*[[Matej Tomazin]]
* [[Anton Tomažič]]
* [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]]
* [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]]
* [[Pinko Tomažič]]
* [[Gregor Tomc]]
* [[Romana Tomc]]
* [[Branka Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Ana Tomić]] (r. Trdin)
* [[Zora Tomič]]
* [[Violeta Tomić]]
* [[Teodor Tominšek]]
* [[Tina Tomlje]]
*[[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]]
* [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]]
* Mira Tomšič Svetina
* [[Stanko Tomšič]]
* [[Tone Tomšič]]
* [[Vida Tomšič]]
* [[Frane Tončič]]
* [[Matej Tonin]]
* [[Josip Tonkli]]
* [[Nikolaj Tonkli]]
* [[Ludvik Toplak]]
* [[Vladimir Topler]]
* [[Peter Toš]]
* [[Magdalena Tovornik]]
*[[Hilda Tovšak]]
*[[Stojan Tramte]]
* [[Ignac Tratar]]
* [[Tadej Trček]]
* [[Maurizio Tremul]]
* [[Tone Tribušon]]
* [[Boštjan Trilar]]
* [[Karel Triller]]
* [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]]
* [[Vili Trofenik]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Tomo Trstenjak]]
* [[Verica Tr(s)tenjak]]
* [[Henrik Tuma]]
* [[Samo Turel]]
* [[Boštjan M. Turk]]
* [[Danilo Türk]]
* [[Marta Turk]]
* [[Milan Turk]]
* [[Žiga Turk]]
* [[Edo Turnher]]
* [[Tone Turnher]]
* [[Tit Turnšek]]

== U == 
* [[Lojze Ude starejši]]
* [[Lojze Ude mlajši]]
* [[Mateja Udovč]]
* [[Marjetka Uhan]]
* [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]]
* [[Andrej Ujčič]]
* [[Karel Ullepitch/Ulepič]]
* [[Ela Ulrih-Atena]]
* [[Tone Ulrih]]
* [[Andrej Umek]]
* [[Igor Umek]]
* [[Anton Umnik]]
* [[Alenka Urbančič]]
* [[Andrej Uršič]]
* [[Cveto Uršič]]
* [[Duško Uršič]]
* [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]]
* [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]]
* [[Jože Utenkar]]

== V ==
* [[Katja Vadnal]]
* [[Boris Vadnjal]]
* [[Ivo Vajgl]]
* [[Uroš Vajgl]]
* [[Davorin Valentinčič]]
* [[Dejan Valentinčič]]
* [[Lado Vavpetič]]
* [[Janko Veber]]
* [[Norbert Veber]]
* [[Andrej Veble]]
* [[Andraž Vehovar]]
* [[Ivan Vehovec]]
* [[Herman Velik]]
* ? Velikonja
* [[Jože Velikonja]]
* [[Ivan Vencajz]]
* [[Ljudevit Vencajz]]
* [[Peter Vencelj]]
* [[Albin Vengust]]
* [[Vinko Verbec]]
* [[Andrej Verbič]]
* [[Dušan Verbič]]
* [[Peter Verlič]]
* [[Karel Verstovšek]]
* [[Rudi Veršnik]]
* [[Ivan Verzolak]]
* [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]]
* [[Alojz Vesenjak]]
* [[Ivan Vesenjak]]
* [[Peter Vesenjak]]
* [[Matic Vidic]]
* [[Josip Vidmar]]
* [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]]
* [[Gorazd Vidrih]]
* [[Rudolf Vidrih]]
* [[Josip Vilfan]]
* [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]]
* [[Marija Vilfan]]
* [[Peter Vilfan]]
* [[Albin Vipotnik]]
* [[Janez Vipotnik]]
* [[Olga Vipotnik Červan]]
* [[Gregor Virant]]
* [[Franc Višnikar]]
* [[Andrej Vizjak]]
* [[Bogomil Vižintin]]
* [[Patrick Vlačič]]
* [[Angela Vode]]
* [[Albin Vodopivec]]
* [[Fran Vodopivec]]
* [[Albert Vodovnik]]
* [[Gustav Vodušek]]
* [[Fran Voglar]]
* [[Olga Voglauer]]
* [[Željko Vogrin]]
* [[Mitja Volčič]]
* [[Božidar Voljč]]
* [[Ignac Voljč]]
* [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]]
* [[Vojko Volk]]
* [[Tamara Vonta]]
* [[Alojzij Voršič]]
* [[Reginald Vospernik]]
* [[Bogumil Vošnjak]]
* [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]]
* [[Josip Vošnjak]]
* [[Mihael Vošnjak]]
* [[Mitja Vošnjak]]
* [[Rudi Vouk]]
* [[Olga Vrabič]]
* [[Marko Vraničar]]
* [[Mateja Vraničar Erman]]
* [[Anton Vratuša]]
* [[Marko Vrhunec]]
* [[Vinko Vrhunec]]
* [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]]
* [[Andrej Vrtovec]]
* [[Jernej Vrtovec]]
* [[Dušan Vučko]]
* [[Ivan Vuk]]
* [[Martina Vuk]]
== W ==
* [[Anton Fran Wagner]]
* [[Andrej Wakounig]]
* [[Jože Wakounig]]
* [[Marko Waltritsch]]
* [[Franc Wankmüler]]
* [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]]
* [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]]
* [[Franc Wiesthaler]]
*[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi)
* [[Andrej Winkler]]
* [[Iztok Winkler]]
* [[Janez Winkler]]
* [[Miha Wohinz]]
* [[Karel Wurzbach]]

== Z ==
* [[Andreja Zabret]]
* [[Jože Zabukovec]]
* [[Zdravko Zabukovec]]
* [[Bojan Zadel]]
* [[Ludvik Zadnik]]
* [[Boštjan Zagorac]]
* [[Franc Zagožen]]
* [[Jože Zagožen]]
* [[Janez Zahrastnik]]
* [[Janez Zajc]]
* [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]]
* [[Simon Zajc]]
* Janez Zajec
* [[Marjan Zajec]]
* [[Aleš Zalar]]
* [[Vinko Zalar]]
* [[Cvetka Zalokar Oražem]]
* [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]]
* [[Valentin Zarnik]]
* [[Franc Zdolšek]]
* [[Danilo Zelen]]
* [[Jože Zemljak]]
* [[Janez Zemljarič]]
* [[Pavel Zgaga]]
* [[Urša Zgojznik]]
* [[Marko Zidanšek]]
* [[Miloš Zidanšek]]
* [[Milovan Zidar]]
* [[Boris Ziherl]]
* [[Milenko Ziherl]]
* [[Slavko Ziherl]]
* [[Jože Zimšek]]
* [[Mirko Zlatnar]]
* [[Ciril Zlobec]]
* [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]]
* [[Jaša Zlobec]]
* [[Branko Zlobko]]
* [[Igor Zorčič]]
* [[Peter Zorko]]
* [[Mirko Zorman]]
* [[Aleksander Zorn]]
* [[Damijan Zrim]]
* [[Adolf Zupan]]
* [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]]
* [[Majda Zupan]]
* [[Beno Zupančič]]
* ([[Boštjan M. Zupančič]])
* [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]]
* [[Marija Zupančič]]
* [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]]
* [[Martin Zupančič]]
* [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]]
* [[Mihael Zupančič]]
* [[Niko Zupanič]]
* [[Josip Zurc]]
* [[Milan Zver]]
* [[Franci Zwitter]]
* Janko [[Zwitter]] (1946)
* [[Mirt Zwitter]]
* [[Zdravko Zwitter]]

== Ž == 
* [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]]
* [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]]
* [[Iztok Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Zoran Žagar]]
* [[Janez Žakelj]]
* [[Viktor Žakelj]]
* [[Roko Žarnić]]
* [[Pavle Žaucer]]
* [[Lenart Žavbi]]
* [[Samuel Žbogar]]
* [[Ciril Žebot]]
* [[Franjo Žebot]]
* [[Boštjan Žekš]]
* [[France Železnikar]]
* [[Jakob Žen]]
* [[Gregor Žerjav]]
* [[Radovan Žerjav]]
* [[Janko Ževart]]
* [[Barbara Žgajner Tavš]]
* [[Nestl Žgank]]
*[[Darko Žiberna]]
*[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]]
*[[Sara Žibrat]]
* [[Josip Žičkar]]
* [[Dejan Židan]]
* [[Gregor Židan]]
* [[Anton Žigon]]
* [[Ignacij Žitnik]]
* [[Rudolf Žitnik]]
* [[Felice Žiža]]
* ([[Slavoj Žižek]])
* [[Mara Žlebnik]]
*[[Mirko Žlender]]
* [[Gorazd Žmavc]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Franci Žnidaršič]]
* [[Ivica Žnidaršič]]
* [[Jonas Žnidaršič]]
* [[Alojz Žokalj]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Ivan Žolger]]
* [[Jakob Žorga]]
* [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]]
* [[Srečko Žumer]]
* [[Anton Žunič]]
* [[Anton Žunter]]
* [[Oton Župančič]]
* [[Niko Županič]]
* [[Melita Župevc]]
* [[Leopold Žužek]]

== Glej tudi ==
* [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih
*[[Vlada Republike Slovenije]]
* [[seznam ministrov Republike Slovenije]]
*[[Državni zbor RS]]
*[[Seznam slovenskih političnih strank]]
*[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]]

==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]]
* [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]]
[[Kategorija:Slovenski politiki|*]]</text>
      <sha1>a7rvtdla741atcrwj25488wwunst6b8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mirko Cuderman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>29816</id>
    <revision>
      <id>6761384</id>
      <parentid>6704741</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:34:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761384</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2614" sha1="05tu7ckkgcmeqy3k29nvzpkq87j2egi" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Mirko''' (Friderik) '''Cuderman''', [[Slovenci|slovenski]] [[dirigent]], [[zborovodja]], [[muzikolog]] in [[duhovnik]], * [[18. julij]] [[1930]], [[Tupaliče]], † [[27. februar]] [[2025]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=IN MEMORIAM : Dr. CUDERMAN Mirko (1930 – 2025)|url=https://www.astrum.si/blog/Si-CM25|website=www.astrum.si|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Po končani teološki fakulteti v Ljubljani je študiral na [[dunaj]]ski Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost ter na Filozofski fakulteti, kjer je leta [[1960]] tudi doktoriral. Po vrnitvi v Ljubljano je bil do leta [[1970]] ''regens cori'' ljubljanske stolnice. Takrat pa ga je [[Slovenska filharmonija]] zaposlila kot vodja arhiva. Leta [[1968]] je ustanovil [[Consortium musicum]], ki se kot vrhunski amaterski zbor že več kot tri desetletja posveča izvajanju vokalno instrumentalne in ''a cappella'' glasbe. V osemdesetih letih je sprejel mesto dirigenta Komornega zbora [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. V tem obdobju je postal tudi predavatelj za zborovsko literaturo, izvajalsko prakso in dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na njegovo pobudo in pod okriljem Ministrstva za kulturo RS je bil leta [[1991]] ustanovljen [[Slovenski komorni zbor]], katerega umetniški direktor in zborovodja je še danes. Od leta [[2000]] do 2008? je bil umetniški vodja [[Slovenski oktet|Slovenskega okteta]], nato njegov častni član.   

Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, tudi [[Prešernova nagrada|Prešernove nagrade]] za življenjsko delo (2022).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih katoliških duhovnikov]]
* [[seznam slovenskih dirigentov]]
* [[seznam slovenskih muzikologov]]
* [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

==Zunanje povezave==
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174845456 Dr. Mirko Cuderman, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo]. Naši umetniki pred mikrofonom (5. februar 2022). RTV Slovenija.

{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{Prejemniki Prešernove nagrade}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cuderman, Mirko}}
[[Kategorija:Slovenski dirigenti]]
[[Kategorija:Slovenski muzikologi]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>05tu7ckkgcmeqy3k29nvzpkq87j2egi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Penis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30547</id>
    <revision>
      <id>6761284</id>
      <parentid>6748710</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:59:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>obmodek -&gt; epididimis (nadmodek)</comment>
      <origin>6761284</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11169" sha1="dbrp58ao5ihfvv1lhorqu3v4km6eeue" xml:space="preserve">{{Infobox Anatomy
|  Name         = Penis
|  Latin        = penis, penes
|  GraySubject  = 262
|  GrayPage     = 1247
|  Image        = Labelled_flaccid_penis.jpg
|  Image2       =
|  Caption      =
|  Width        = 220
|  Precursor    = 
|  System       =
|  Artery       = arterije penisa, globoke arterije penisa
|  Vein         = vene penisa
|  Nerve        = hrbtni živec penisa
|  Lymph        = površinske dimeljske bezgavke
|  MeshName     = Penis
|  MeshNumber   = A05.360.444.492
|  DorlandsPre  =
|  DorlandsSuf  =
}}

'''Pénis''', '''môški spôlni úd''' ali '''môško spolovílo''' je s [[koža|kožo]] pokrit del [[moška spolovila|moškega zunanjega spolovila]], zgrajen iz dveh [[kavernozno telo|kavernoznih teles]] in [[spongiozno telo|spongioznega telesa]], skozi katerega poteka [[sečnica]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=penis {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140328012734/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=penis |date=2014-03-28 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 11. 2011.&lt;/ref&gt;

== Anatomija ==
Penis sestavljajo pretežno tri cilindrična telesa [[brecilno tkivo|brecilnega]] oziroma erektilnega [[tkivo|tkiva]] (gobasto tkivo, polno drobnih žil), po vsej dolžini [[organ]]a. Tej telesom pravimo tudi brecila. Dve t. i. kavernozni telesi, ''corpora cavernosa'', ležita druga ob drugi v zgornjem delu penisa. Tretje, spongiozno telo, ''corpus spongiosum'' leži v sredini pod njima in se na kraju razširi, da oblikuje glavico penisa. Skozi sredini spongioznega telesa teče sečnica, ozka cevka, po kateri skozi ustje na glavici penisa odtekata iz telesa [[seč]] in [[seme]]. Brecilno tkivo obdaja ovojnica [[fibrozno vezivo|fibroznega veziva]], ki ga obdaja koža. Preko glavice naredi koža ohlapno gubo, imenovano [[kožica penisa|kožica]], ki jo včasih odstranijo. Koža penisa je nežna, raztegljiva in pomična.

== Fiziološke funkcije penisa ==
=== Puberteta ===
[[Puberteta]] je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki in dozorijo spolni organi, ki omogočajo reprodukcijo. Pri moškem se puberteta po navadi pojavi med 11. in 15. letom. Začne jo [[možganski privesek]] (hipofiza) z izločanjem [[hormon]]ov, ki spodbudijo [[moda]], da začnejo tvoriti [[testosteron]]. Ta povzroči nenadno rast mod in [[modnik]]a, sledi pa poraščenost osramja,obraza in pazduhe. Penis se začne večati približno v 13. letu in doseže odraslo velikost dve leti pozneje. Vendar obstajajo v razvoju velike razlike, tako da so nekateri dečki pri 14 ali 15 letih že popolno zreli, drugi pa imajo spolovila še nerazvita. Večja tvorba testosterona v telesu spodbuja nastajanje semena in povzroči, da dozorijo [[prostata]] in semenski mešički.

=== Erekcija ===
[[Slika:Erection Development.jpg|thumb|right|200px|Erekcija]]
[[Erekcija]] pomeni povečanje in utrditev penisa. Do nje pride pri spolnem in nespolnem vzburjanju, takrat začne telo v penis preko razširjenih [[arterija|arterij]] pošiljati velike količine krvi, ki napolni tri cilindrična telesa brecilnega tkiva. Ko se ta telesa napolnijo s krvjo ,pritisnejo na žile (vene), ki odvajajo kri iz penisa tako, da v penis prihaja več krvi, kot jo iz njega izstopa. To traja toliko časa, dokler se pretok krvi med krvjo, ki prihaja v penis, in krvjo, ki odhaja iz penisa, ne uravnovesi, takrat penis doseže svojo največjo in konstantno velikost.

Med erekcijo je lahko penis usmerjen v različne smeri: skoraj vertikalno, horizontalno in celo navzdol. Usmerjenost je odvisna od zgradbe gobastega tkiva. Spodnja preglednica kaže statistične podatke usmerjenosti penisa med erekcijo, pri čemer 0 stopinj pomeni, da je penis usmerjen navzgor proti trebuhu, 90 stopinj, da je usmerjen naravnost, in 180 stopinj, da je usmerjen navzdol proti nogam.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
|+ Koti erekcij
! Kot (º)&lt;br /&gt;od zgoraj navzdol
! Delež&lt;br /&gt;moških
|-
| 0–30
| style=&quot;text-align: right;&quot; | 5
|-
| 30–60
| style=&quot;text-align: right;&quot; | 30
|-
| 60–85
| style=&quot;text-align: right;&quot; | 31
|-
| 85–95
| style=&quot;text-align: right;&quot; | 10
|-
| 95–120
| style=&quot;text-align: right;&quot; | 20
|-
| 120–180
| style=&quot;text-align: right;&quot; | 5
|}[[Slika:Kožica foreskin predsemenska tekočina precum.jpg|sličica|374x374px|Kožica neobrezanega penisa in predsemenska tekočina.]]
=== Ejakulacija ===
[[Ejakulacija]] je izbrizganje semena iz penisa, v večini primerov pa je vzrok zanjo [[orgazem]]. Za ejakulacijo skrbijo mišice, ki seme iz modnika preko sečnice izstisnejo iz penisa. Da pride do tega, je potrebna spolna stimulacija, katere del je lahko tudi stimulacija prostate. Do izliva semena lahko pride tudi spontano med spanjem, temu pravimo [[mokre sanje]].

Ejakulacija je sestavljena iz dveh delov: emisije in izliva. Pri emisiji je ejakulacija pod nadzorom [[simpatično živčevje|simpatičnega živčnega sistema]], sam izliv pa je pod nadzorom živcev iz [[hrbtenica|hrbtenice]].
[[Slika:Ejaculation penis, ejakulacija penisa, Ejakulation des Penis.jpg|levo|sličica|639x639_pik|Ejakulacija penisa pri moškem oz. izliv semena]]


&lt;br /&gt;


=== Penis kot spolni organ ===
Penis je spolni organ, ki moškemu poleg izločanja seča omogoča, da ima [[spolni odnos|spolne odnose]] in da oplodi [[Jajčece|jajčeca]] s [[semenčica]]mi. Semenčice in  moški spolni hormoni nastanejo v modih, paru jajčastih žlez, ki visita v kožni vrečki ali modniku (skrotumu). Iz mod prehajajo semenčice v [[epididimis]]a po dolgi zaviti cevki, ki leži za modi. V odmodku so semenčice shranjena in počasi dozorevajo. Malo pred ejakulacijo (izbrizganjem semena) preidejo v [[semenovod]] in po njem potujejo do semenskih mešičkov, para vrečic, ki ležita za [[sečni mehur|mehurjem]]. Semenska mešička izločata semensko tekočino, v katero se pomešajo semenčice. Vse skupaj tvori seme. To nato potuje iz semenskih mešičkov po dveh vodih v [[sečnica|sečnico]] (uretra), cevko, ki je izvodilo za seč in seme. Sečnica poteka skozi prostato, [[žleza|žlezo]] kostanjeve oblike, ki leži pod mehurjem in obdaja zgornji del sečnice. V prostati nastajajo izločki, ki se premešajo semenu. Med orgazmom pride do izbrizganja semena iz sečnice skozi nabrekel penis.

Misel na spolnost pri moškemu povzroči kopičenje krvi v spolnem udu kar povzroči, da penis nabrekne in utrdi. Pri spolnem odnosu med moškim in žensko je to namenjeno prodiranju penisa v [[nožnica|nožnico]]. Ko ta prodre v nožnico, se pričnejo potiskajoči gibi, to pri moškem povzroči občutek užitka. Penis pri tem doseže svojo največjo velikost, moda pa se dvignejo. V določenem obdobju spolnega odnosa pride pri moškem do orgazma. Ta povzroči krčenje mišic v semenskih vodih, ki nato izbrizgajo oz. ejakulirajo seme v žensko spolovilo.

=== Izločanje seča ===
Seč prihaja iz sečnega mehurja, ki se nahaja pred [[zadnjik]]om, ter nato potuje po sečnici do konca penisa, kjer se izloči iz telesa. Prevelika kožica na koncu penisa lahko moti tok seča, ker pride do turbulence. Posledica tega je počasen ter debelejši tok urina. Če kožica ne ovira toka urina, je ta tanek in potuje s hitrostjo, ki je enaka tisti ob izhodu iz sečnice.

== Motnje in bolezni ==
Najpogostejša prirojena hiba penisa je [[hipospadija]], pri kateri se sečnica odpira spodaj na penisu nekje med bazo glavice in korenom. Ta hiba se pogosto pojavlja skupaj s [[psevdohermafrodizem|psevdohermafrodizmom]], ki je prav tako prirojena hiba. Za to hibo je značilen zelo majhen penis. Vnetje kože penisa se imenuje [[balanitis]], pri tem gre za vnetje glavice in kožice. V večini primerov je vzrok za vnetje [[kandidioza]], povzročijo pa ga lahko tudi različne spolno prenosljive bolezni, kot sta npr. [[gonoreja]] in [[sifilis]]. Balanitis lahko včasih povzroči [[fimoza|fimozo]], pri kateri je kožica na penisu nenormalno tesna, včasih pa parafimozo, pri kateri se kožica med erekcijo pomakne nazaj čez glavico, nazaj pa se ne vrne. Bradavice na penisu povzročajo [[virus|virusi]] ([[Herpes simplex]], [[humani papiloma virus]]), ki se prenašajo spolno.

[[Impotenca]] (nezmožnost doseči erekcijo ali jo ohraniti) je najpogostejša težava, povezana s penisom. V večini primerov je psihološkega izvora. Povzroča pa jo tudi okvara živcev pri [[sladkorna bolezen|sladkorni bolezni]], [[alkoholizem|alkoholni odvisnosti]], [[ateroskleroza|aterosklerozi]] ali okvari [[hrbtni mozeg|hrbtnega mozga]]. Nasprotje impotence je [[priapizem]], pri katerem je erekcija boleča in traja nenormalno dolgo. Nabrekne samo spongiozno telo. Priapizem je značilen za [[levkemija|levkemijo]].

[[Rak (bolezen)|Rak]] penisa je redek, najpogosteje se pojavi pri neobrezanih moških s pomanjkljivo osebno higieno. Dodatna vzročna dejavnika sta virusna infekcija in [[kajenje]]. Kadar bolezen izbruhne, se maligni [[tumor]] navadno pojavi na glavici ali na kožici kot suha, neboleča, bradavici podobna oteklina ali boleča razjeda, ki se kasneje razvije v cvetačasto gmoto. Tumor se v večini primerov širi počasi, vendar pa se lahko zelo agresiven tumor razširi tudi v [[bezgavka|bezgavke]] v [[dimlje|dimljah]]. Bolezen je smrtna in jo je treba hitro zdraviti.

== Obrezanje ==
{{glavni|Obrezovanje moških}}
Obrezanje (cirkumcizija) je odstranitev kožice ob glavici spolnega uda. Opravijo ga lahko pri [[novorojenček|novorojenčku]] iz verskih razlogov. Lahko pa se ta poseg opravi tudi pri starejših otrocih ali odraslih. V osnovi je obrezovanje verski obred, ki ga že mnoga stoletja opravljajo [[Jud]]je in [[musliman]]i. V nekaterih deželah obrezujejo rutinsko iz higienskih razlogov, saj se pod kožico nabirajo izločki, kar lahko privede do vnetja in okužbe. Medicinski razlogi za obrezovanje so: tesna kožica, ki povzroča napihovanje pri uriniranju ali ponavljajoči se balanitis (vnetje kožice zaradi nabiranja izločkov). Kožico je treba odstraniti tudi, kadar je pretesna in povzroča bolečine med spolnim odnosom.

Obrezanje se lahko pri novorojenčkih opravi pod [[lokalna anestezija|lokalno anestezijo]], pri starejših otrocih ali odraslih pa v [[splošna anestezija|splošni anesteziji]]. Pri operaciji se odrežeta zunanji in notranji sloj kožice, obrezani robovi pa se nato zašijejo.

== Viri ==
{{seznam_referenc}}

#  {{navedi knjigo |title=Histologija |last=Petrovčič D |first=Zorc M|authorlink= |year=2005 |publisher=Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=222138880 |page= |pages= }}
#  {{navedi knjigo |title=Kirurgija |last=Smrkolj V |first=|authorlink= |year=1995 |publisher= |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |page= |pages= }}
#  {{navedi knjigo |title=Interna medicina |last=Kocijančič A |first= Mrevlje F|authorlink= |year=2005 |publisher=Littera picta |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=217601536 |page= |pages= }}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.kinseyinstitute.org/resources/bib-penis.html Kinsey Institute on the penis]

{{Zbirka|Category:Penis}}
{{Wikislovar|penis|Penis}}
{{anatomija človeka}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Spolovila]]
[[Kategorija:Penis| ]]</text>
      <sha1>dbrp58ao5ihfvv1lhorqu3v4km6eeue</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mitohondrij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31455</id>
    <revision>
      <id>6761556</id>
      <parentid>6440219</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:33:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761556</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3698" sha1="2kavokixueim8rvpeyx513gf0y7ivdi" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Mitohondrij
| Latin       = mitochondrium, mitochondrion
| Image       = Animal mitochondrion diagram en.svg
| Caption     = Shema živalskega mitohondrija
| PartOf = [[celica]]
}}
[[Slika:Mitochondria, mammalian lung - TEM.jpg|desno|thumbnail|250px|Elektronski [[mikrograf]] mitohondrija]]
'''Mitohondrij''' je [[membranska struktura]] (struktura, ki je obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment [[evcita|evcite]], ki služi [[celično dihanje|celičnemu dihanju]].

Sestavni deli mitohondrija so:
* zunanja membrana
* notranja membrana (je nagubana in posledično ima večjo površino)
* matriks (v tem delu so v plazmi matriksa procitske (krožne) molekule [[DNK]] in procitski [[ribosom]]i)

Predniki današnjega mitohondrija so bile [[bakterije]], ki so v nekem času vzpostavile [[Endosimbioza|znotrajcelično simbiozo]] z zgodnjimi evkariontskimi (oz. »preevkariontskimi«) celicami. [[Evkariont]]ske celice imajo jedro, ki na [[kromosom]]ih vsebuje glavni [[dedni zapis]] organizma v obliki [[DNK]]. Poleg tega ima v citoplazmi mitohondrije (celični organeli), ki prav tako nosijo del dedne informacije v obliki krožne DNK. 

Mitohondriji so zelo pomembni, saj v njih potekajo respiratorni in [[oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijski]] procesi (mehanizem produkcije [[adenozin trifosfat|ATP]]). Humana mitohondrijska DNK se razlikuje od jedrne DNK po dolžini (jedrna DNA ima približno 3∙10&lt;sup&gt;9&lt;/sup&gt; [[bazni par|bp]]), obliki (jedrna DNA je linearna molekula), dedovanju (mtDNA se deduje po mami, jedrna DNA od obeh staršev), rekombinaciji (ni prisotne rekombinacije pri mtDNA) in številu kopij.

Celica lahko vsebuje tudi do 1000 mitohondrijev. Velikost mitohondrijskega [[genom]]a je približno 16 569 bp (baznih parov) in ne vsebuje [[histon]]ov. Mitohondrij vsebuje od 2 do 10 kopij mtDNA. Ena izmed verig je močno bogata s [[purin]]om (imenovana težka veriga, »H« veriga), medtem ko je druga bogata s [[pirimidin]]om (imenovana lahka veriga, »L« veriga). 

[[Mitohondrijska DNK|Mihonodrijski genom]] je kompakten in ima zapis za 13 [[polipeptid]]ov, vključenih pri oksidativni fosforilaciji, dve [[rRNA]] (ribosomska RNA) in 22 [[tRNA]] (prenašalna RNA). Glede na kodirajoče regije v mtDNA, najdemo eno pomembno nekodirajočo regijo, kontrolno regijo (CR). Včasih omenjeno regijo imenujejo tudi D-zanka (D-loop). CR regija je približno dolga 1125 bp in vsebuje [[promotor]]je za policistronsko RNA prepisovanje [[gen]]ov, tako lahke, kot težke verige in mesto začetka podvojevanja »H« verige. 

Majhna učinkovitost mtDNA polimeraze in pomanjkanje mtDNA popravljalnega mehanizma vodi do višje stopnje [[mutacija|mutacij]] mtDNA v primerjavi z jedrno DNA. Tako so se nekatere regije mtDNA tudi do 10x hitreje »razvijale« v primerjavi z jedrno DNA. Zaradi visoke raznolikosti so te regije zelo zanimive za testiranje humanih identitet. Večino sekvenčnih raznolikosti med posamezniki najdemo znotraj dveh specifičnih segmentov CR: močno raznolika regija 1 (hypervariable region 1), HV1, in močno raznolika regija 2, HV2 HV1 se razteza od mesta 16 024 do ≈16 365, HV2 pa od ≈73 do ≈74. Meje niso točno določene oz. definirane in se razlikujejo pri določenih študijah ali laboratorijih.

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |author1=Cooper, G.M.|author2=Hausmann, R.E. |year=2007 |title=The Cell: A Molecular Approach. |edition=4|publisher=Washington D.C.: ASM Press, Sinauer Associates |isbn=978-0-87893-219-1 |cobiss=2964500 |pages=}}
&lt;/div&gt;
{{Celična anatomija}}

[[Kategorija:Celično dihanje]]
[[Kategorija:Organeli]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2kavokixueim8rvpeyx513gf0y7ivdi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Endoplazemski retikulum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32411</id>
    <revision>
      <id>6761562</id>
      <parentid>6737954</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:42:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+slika; +{{organelle diagram}}</comment>
      <origin>6761562</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1420" sha1="m24wgpfpbsg3gnixc6xhnbg140a4anu" xml:space="preserve">[[File:Blausen 0350 EndoplasmicReticulum.png|thumb|300px|3D-upodobitev endoplazemskega retikuluma]]
{{Organelle diagram}}
[[Slika:Clara cell lung - TEM.jpg|thumb|250px|Endoplazemski retikulum na prerezu celice pod [[transmisijski elektronski mikroskop|transmisijskim elektronskim mikroskopom]]. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so [[mitohondrij]]i.]]
'''Éndoplázemski retíkulum''' ('''ER'''; tudi ''endoplazmatski ~'', a je primernejša prva oblika) je [[celica|celični]] [[organel]], ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju [[protein]]ov v celicah. Zanj je značilno, da ima obliko med seboj povezanih votlih zaobljenih plošč, obdan pa je z dvoslojno [[celična membrana|membrano]].

Obstajata [[gladki endoplazemski retikulum|gladki]] in [[zrnati endoplazemski retikulum]] z zelo podobno osnovno obliko. Zrnati endoplazemski retikulum imenujemo tako, ker ima na površini pripete [[ribosom]]e, ki so sestavljeni iz [[RNK]] in [[beljakovina|beljakovin]] in na njih poteka [[sinteza]] beljakovin, ti pa se hkrati, ko sinteza še poteka, prenesejo v notranjost oziroma ''lumen'' endoplazemskega retikuluma. Zrnati endoplazmatski retikulumi so tesno povezani z [[celično jedro|jedrom]] na eni strani in z [[Golgijev aparat|Golgijevim aparatom]] na drugi. 

{{Commonscat|Endoplasmic reticulum}}
{{Cell-biology-stub}}
{{Celična anatomija}}

[[Kategorija:Organeli]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m24wgpfpbsg3gnixc6xhnbg140a4anu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>33380</id>
    <revision>
      <id>6761245</id>
      <parentid>6751509</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:06:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ž */</comment>
      <origin>6761245</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29625" sha1="0p1aeervq0i5jwxnm2hegm3s36byw5e" xml:space="preserve">

'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.'''

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2|g=G}}

== A ==
* [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938)
* [[Uroš Ahačič]]
* [[Janez Aleš]]
* [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025)
* [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927)
* [[Aljaž Anderle]] (1973 -)
* [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful
* [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]])
*[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec)
*[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010)
*[[Matej Arh]]
* [[Miha Arih]] (1918 - 1944)
*[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]])
* [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009)
*[[Ivan Arnšek]]
* [[Tomislav Aurednik]] (1977 -)
* [[France Avčin]] (1910 - 1984)
*Lilijana Avčin ?
* [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -)
*[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec)
*[[Urban Ažman]] - Urbi

== B ==

* [[Silvo Babič]]
* [[Metod Badjura]]
* [[Rudolf Badjura]]
* Lev Baebler
* [[Ambrož Bajde]]
* Inko Bajde
* [[Peter Bajec]] - Poli
* [[Ana Baumgartner]]
* [[Franc Bauman]]
*[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944)
*[[Jure Bečan]] (1989 -)
* [[Klemen Bečan]] (1982 -)
* [[Marko Bekeš]] 
* [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995)
* [[Andreja Belavič Benedik]]
* I. Bele
* [[Jani Bele]]
* [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024)
* [[Filip Bence]] - &quot;Ta črn&quot; (1950 - 2009)
*[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija)
*[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002)
* [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985)
*[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926)
*[[Zvonko Berlič]]
*[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]])
* [[Zoran Bešlin]]
* F. Bešter
* T. Bešter
* [[Matej Balažic]]
* Peter Benedik
*[[Bogdan Biščak]] (1958 -)
*[[Franc Bizjak]]
*Janez Bizjak
* [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -)
* [[Rok Blagus]]
* [[Anton Blažej]] (1898 - 1972)
* [[Janko Blažej]]
* Benjamin Blažič 
*[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020)
*[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025)
*[[Zvone Blažina]]
*[[Martin Bombač]]
*[[Franc Borštnar]] (1905 - ?)
*[[Saša Bolčič]]
*[[Ines Božič Skok]]
*[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav)
*[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962)
* [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995)
* [[Bogdan Brecelj]] 
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]
*[[Drago Bregar]] (1952 - 1977)
*Jernej Breščak 
* [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003)
*[[Marjeta Brežnik]] - Daisy
*[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953)
*[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914)
*[[Vesna Britovšek]]
*[[Janez Brojan]] (1906 - 2002)
*Janez Brojan ml. (1947 -)
*Tine Bucik
*[[Jennifer Buckley]] (2007 -)
* [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950)
* [[Lado Bučer]]
* [[Tone Bučer]] (1917 - 1986)
*Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -)
*[[Stojan Burnik]] (1951 -)
*[[Marko Butinar]]

== C ==
* [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983)
*[[Slavko Cankar]] - &quot;Ata&quot;
*[[Danilo Cedilnik]] (1947 -)
*B. Cegnar
*[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026)
*[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija)
* [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988)
* [[Jože Cesar]] (1907 - 1993)
*[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977)
* [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013)
* J. Ciperle
* [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944)
* [[Tine Cuder]] (1979 -)
*[[Rok Cencelj]]
*[[Jurij Cencelj]]
*[[Josip Cerk]]?
*[[Fanny Copeland]]?

== Č ==
* [[Matic Čakš]] (1991 -)
* [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006)
* [[Marko Čar]] (1969 - 2000)
*[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022)
* [[Urh Čehovin]] (1977 -)
* [[Klemen Čepič]] (1967 -)
* [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973)
* [[Milan Černilogar]]
* [[Aleš Česen]] (1982 -)
* [[Nejc Česen]] (1985 -)
* [[Tomo Česen]] (1959 -)
* [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec)
* [[Anže Čokl]] (1982 -)
* [[Jaka Čop]] (1911 - 2002)
* [[Miha Čop]] (1888 - 1938)
* [[Joža Čop]] (1893 - 1975)
* [[Sara Čopar]]
*[[Martin Čufar]] (1947 - 2003)
* [[Martina Čufar]] (1977 -)
* [[Iztok Čurči]] (1972 -)

== D ==
* [[Nastja Davidova]] (1979 -)
* [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982)
* [[David Debeljak]]
*[[Dušan Debelak]] (1966 -)
* [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948)
* [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -)
* [[Tadej Debevec]] (1978 -)
* [[Friderik Degen]] (1906 - 2001)
*[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005)
*[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961)
*Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926)
*[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018)
* [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980)
* [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017)
* Albert (=Dorči?) Detiček
*[[Metod Di Batista]]
* [[Tina Di Batista]] (1975 -)
* [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?)
*[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023)
*[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020)
*[[Polona Dobrovoljc]]
*[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]]  (1921 - 2005)
*[[Aleš Dolenc]] (1963 -)
*[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar
*[[Matjaž Dolenc]]
*[[Alojz Dolhar]]  (1902 - 1969)
*[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026)
*[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936)
*[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994)
*[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955)
*[[Tone Dovjak]]
*[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -)
*[[Jože Drab]]
*Peter Dragar
* [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -)
* [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993)
* [[Tomo Drolec]]
* [[Robert Držan]] (1964 -)
* [[Janez Duhovnik]] (1942 -)
* [[Marko Dular]] (1936 - 1957)

== E ==

*[[Franc Ekar]]
*[[Andrej Erceg]] - Crni
*[[Boris Erjavec]]
*[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943)
*[[Peter Erjavšek]]

== F ==
*Maja Fabjan
*[[Rado Fabjan]]
*[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989)
*[[Polona Fajdiga]] (1982 -)
*[[Vlado Fajgelj]]?
*[[Peter Ficko]]
*[[Mitja Filipič]]
*[[Matjaž Fistravec]] (1958 -)
* [[Matej Flis]]
* [[Jure Franko]]
* [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]])
* [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991)
* [[Slavko Frantar]] - Čopk
* Bruno Fras ?
* [[Marica Frece]]
* Drago Frelih
* [[Janez Frelih]]
*[[Jože Frelih]]
*[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944)
* [[Marjan Frešer]] (1953 -)
* [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996)

== G ==
* [[Janja Garnbret]] (1999 -)
* [[Andrej Gaspari]]
*[[Mario Gec]]
* [[Milan Gladek]]
* Aleš Glavnik 
*Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka)
*[[Borut Gogala]] (1986 -)
*[[Tone Golnar]]
* [[Janez Golob]] (1940 -)
* [[Jure Golob]] (1971 -)
* [[Lojze Golob]] (1939 -)
* Ludvik Golob
* [[Tadej Golob]] (1967 -)
* [[Urban Golob]] (1970 - 2015)
*[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950)
*Marko Gorišek (1962 - 2026)
*[[France Gorjanc]] (1913 - 1986)
* [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik
* Marko Goršič
*[[Asja Gosar]]
*[[Milan Gostiša]]
*[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000)
*[[Jože Grabljevec]] 
*[[Daniel Gradišar]]
*[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -)
*[[Živojin Gradišar]]?
*[[Andrej Gradišnik]] (1963 -)
* [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993)
* [[Matevž Gradišnik]]
* [[Blaž Grapar]] (1978 -)
* [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)''
* [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007)
* [[Živa Grgič]]
*[[Cene Griljc]] (1933 -)
* [[Andrej Grmovšek]] (1973 -)
* [[Tanja Grmovšek]] (1976 -)
* [[Aljoša Grom]] (1973 -)
* [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -)
* [[Natalija Gros]] (1984 -)
*[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970)
* [[Viki Grošelj]] (1952 -)
* M. Grubešič
* [[Andrej Grudnik]]
* [[Matic Grudnik]] (1985 -)
*[[Jernej Grudnik]]
* [[Vili Guček]] (1966 -)
* [[Nastja Guzzi]]
* [[Gustl Vršnik]]

== H ==
* [[Miha Habjan]] (1977 -)
*[[Vladimir Habjan]] (1957 -)
*[[Baltazar Hacquet]]
*[[Žiga Hafner]] - &quot;Baron&quot;
*Ljubo Hansel
*[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921)
*[[Erika Heim]] (1913 - 2014)
*[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981)
*Emil Herlec (predvojni alpinist)
*[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle
*[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987)
*[[Franc Herle]] (1917 - 1944)
*[[Roman Herlec]]
*[[Jože Herman]] - John
* [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -)
* [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]])
* [[Jože Hobič]] (1955 -)
* [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]]
* [[Metod Hočevar]]
* [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -)
* [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]]
* [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935)
* [[Aleš Holc]] (1975 - 2014)
* [[Lidija Honzak]]
* [[Matija Horvat]] (1935 - 2014)
* [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]])
* [[Primož Hostnik]] (1982 -)
*[[Andreja Hrastnik]] &amp; [[Martin Hrastnik]]
*Gorazd Hren
*Stanko Hribar?
*[[Bojan Hribernik]]
*J. Hribernik
*Ursula Hribernik (2012 -)
* [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011)
*[[Stanko Hudnik]]
* [[Janko Humar]] (1959 -)
* [[Marko Humar]]
* [[Metod Humar]] (1939 - 2012)
* [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009)

== I ==
*[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'')
*[[Franc Intihar]]
* [[Iztok Ipavec]]
* [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022)

== J ==
*[[Andreja Jagodic]] (1975 -)
*[[Cveto Jagodic]]
*B. Jaklič
*[[Sara Jaklič]] (1993? -)
*[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979)
*[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -)
*[[Alenka Jamnik]]
*[[Matjaž Jamnik]]
*[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -)
*[[Igor Jamnikar]]
*[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015)
*[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -)
* [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997)
*[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -)
* [[Dušan Jelinčič]] (1953 -)
* [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965)
* Tjaša Jelovčan
* [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022)
* [[Aleš Jensterle]] (1972 -)
* [[Matjaž Jeran]] (1980 -)
* J. Jeranko
* [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022)
* Denis Jerant
*[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -)
*[[Blaž Jereb]]
* [[France Jerman]] (1920 - 1980)
* [[Janko Jerman]] - Jančman
* Mojca Jernejc
* [[Peter Jeromel]]
*[[Anže Jerše]]
*Jure Jeršin
*Tomo Jeseničnik (1964 -)
*[[Julček Jesenšek]]
* [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976)
*[[Matic Jezeršek]]
*[[Andrej Jež]] (1994)
* [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942)
*[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007)
* [[Matic Jošt]] (1971 -)
* Silvester Jošt
* [[Klement Jug]] (1898 - 1924)
* [[Darko Juhant]] (1963 -)
* [[Stane Jurca]] (1933 -)
*[[Jelena Justin]]?
*[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016)
*[[Marjan Juvan]] (1949? -)
*[[Peter Juvan]]
*[[Sašo Juvan]]

== K ==

* [[Katja Kadić]] &gt; Katja Debevec (1995 -)
*([[France Kadilnik]])
*[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939)
*[[Miha Kajzelj]] (1967 -)
*[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986)
*[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972)
*O. Kalan
*[[Tjaša Kalan]] (1996 -)
*[[Boris Kambič]] (1939 -)
* [[Monika Kambič]] Mali (1969 -)
*[[Rebeka Kamin]]
*([[Janez Kanoni]])
*[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998)
* [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019)
* [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -)
*[[Luka Karničar]] (1956 - 1997)
* [[Silvo Karo]] (1960 -)
* [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016)
* [[Jaka Kastelic]]
*[[Matej Kastelic]]
*Marija Kavar-Mica (= Marija Markež)
*[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993)
*[[Olga Kekec]]
*[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017)
*[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980)
*[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921)
*[[Marko Kern]]
*N. Kern
*[[Stane Kersnik]]
*[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003)
*[[Urša Kešar]]
*[[Peter Keše]] - Šodr
*Jože Kidrič?
*[[Mitja Kilar]]
*Gregor Kladnik
*[[Kristian Klajnšček]]
*[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995)
*Matic Klanjšek?
* [[Matija Klanjšček]] (1977 -)
* [[Lado Klar]] (1936 -)
* Klavora
* [[Stane Klemenc]] (1950 -)
* Alenka Klemenčič
* [[Dušan Klepec]]
* [[Janez Klinar]] - &quot;Požganc&quot; (1843 - 1926)
*[[Rudi Klinar]] (1944 -)
*[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023)
*Tomaž Klinar (1969 - 2016)
*J. Klofutar
*[[Ivanka Klopčič Casar]]?
*[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937)
*[[Gašper Knez]]
* [[Franček Knez]] (1955 - 2017)
* Knific
* [[Klemen Kobal]]
* [[Jože Kobilica]]
*[[Stane Koblar]] (1919 - 1983)
*[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930)
*([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -)
*[[Rudi Kocjančič]]
*[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024)
*I. Kodran
*Kodrič =? Tomaž Kodrič
*Grega Kofler
*[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja)
*[[Boris Kofol]]
* [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -)
* [[Rok Kolar]]
*Andrej Komac - Mota (1853 - 1908)
*[[Domen Komac]]
*[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939)
*[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006)
*[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986)
*[[Jože Kordiš]]?
*[[Roman Kordiš]]
*[[Dejan Koren]]
*[[Janko Koren]] (1931 - 2011)
*[[Zlatko Koren]]
*[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar
*Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975)
*Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav)
*[[Tone Korošec]] (1917 - 1998)
*[[Blaž Kos]] (1979 -)
*Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav)
*Miha Kos (1868 - 1927)
* [[Ana Kosmač]] (1987 -)
*[[Dušan Košir]] (1923 - 2010)
*([[Fedor Košir]] 1908 - 1972)
*[[Mitja Košir]] (1947 -)
*J. Košnik
* [[Vasja Košuta]] (1974 -)
* [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) 
*[[Marjan Kovač]]
*[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?)
*Matej Kovačič
* [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008)
* [[Edo Kozorog]] (1963 -)
* [[Aleš Koželj]] (1974 -)
* Marjan Kožuh ?
* [[Silvo Kragelj]] (? - 2023)
*[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995)
*[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -)
*[[Roman Krajnik]] (1975 -)
*[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988)
* Tone Kralj 
* [[Matevž Kramer]] 
*[[Mia Krampl]] (2000 -)
* [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -)
* [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]]
* [[Matej Kranjc]]
* M. Kraševec
*Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?)
*[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) 
*M. Krč
*F. Kreačič
*[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) 
*[[Marjan Kregar]] (1956 -)
*[[Marta Krejan Čokl]] (&amp; [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -)
* [[Igor Kremser]]
* [[Gregor Kresal]] (1969 -)
* [[Dominik Krese]]
*[[Anica Kristančič]]
*[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005)
*[[Boris Krivic]] - Boro
*[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005)
*[[Vinko Križaj]]
*T. Križnar ?
*[[Samo Krmelj]] (1973 -)
*Luka Kronegger
* [[Jernej Kruder]] (1990 -)
*[[Julija Kruder]] (1997 -)
*[[Franci Krumpak]]
*[[Janez Krušic]] (1917 - 2003)
*[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019)
* [[Julius Kugy]] (1858 - 1944)
* [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023)
* [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984)
*[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967)
*[[Matjaž Kunaver]] ?
*[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988)
*[[Primož Kunaver]]
*[[Vlasta Kunaver]] (1963 -)
*Janez Kunstelj
*[[Matevž Kunšič]]
*[[Simon Kurinčič]] (1975 -)
* [[Matej Kranjc]] (1957 -)
* Boris Kurnik
*[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950)

== L  ==
* [[Grega Lačen]] (1976 - 2020)
* [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]]
* [[Leopold Lampič]]
* [[Franc Langerholc]]
*[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016)
*[[Božo Lavrič]] (1943 -)
*[[Alina Ledinek]]
*Lemajič
*[[Matevž Lenarčič]]
*[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946)
* [[Bojan Leskošek]]
* [[Ivana Leskovar]]
*[[Ela Leskovšek]]
*[[Marjeta Leva]]
* [[Vlado Leva]]
*[[Janez Levec (vojak)]]
*[[Bor Levičnik]]
*[[Igor Levstek]] (1931 - 2010)
*[[Matjaž Ličer]] (1978 -)
*[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005)
*[[Srečko Likar]]
* [[Tamara Likar]] (1959 - 1982)
*[[Blaž Lindič]]
*[[Luka Lindič]]
*[[Henrik Lindtner]] - Pipar
*[[Matija Lipar]]
*[[Beba Lipold]]
*[[Jože Lipovec]] (1910 - ?)
*[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) 
*[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995)
* [[Maja Lobnik]] (1979–2021)
*[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -)
* [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -)
* [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987)
* Boštjan Ložar
*[[Vita Lukan]] (2000 -)
* [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -)
*[[Alenka Lukič]]
*[[Marko Lukič]] (1969 -)
*[[Sara Lukič]]
*[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932)

== M ==

* [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011)
*[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018)
* [[Gregor Malenšek]] (1971 -)
* [[France Malešič]] (1921 - 2020)
* France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...)
*[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic)
*[[Minka Mali]] (1893 - 1991)
*[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000)
*[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015)
*[[Nejc Marčič]]
* [[Anže Marenče]]
* [[Miha Marenče]] (1974 -)
*[[Štefan Marenče]] - Štef
* [[Tine Marenče]]
* [[Janez Marinčič]]
* [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]])
* [[Dušan Markič]]
*[[Peter Markič]] - Pero
*[[Rado Markič]]
*S. Markič
*[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000)
* [[Mina Markovič]] (1987 -)
* [[Tine Martinčič]]
* ([[Andrej Mašera]]) (1946 -)
* [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005)
* [[Viktor Matičič]] (1966 -)
* [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni)
*([[Vilko Mazi]] 1888-1986)
*[[Maks Medja]] (1906 - 1985)
*[[Janko Meglič]] (1965 - 2012)   
* [[Matej Mejovšek]] (1970 -)
* [[Jože Melanšek]] (1932 -)
* [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020)
* [[Damjan Meško]] (1943 -)
*[[Igor Mezgec]]
* [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014)
*[[Ivan Michler]] (1891 - 1982)
*Jože A.(ndrej) &quot;Joža&quot; Mihelič (1946 -)
* [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004)
* Davo Mihev
* Stanko Mihev
*[[Peter Mikša]] (1977 -)
*[[Anton Mikuš]]
*[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021)
*[[Bine Mlač]]?
*([[Janko Mlakar]])
*[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -)
*Močnik in Poljanšek
*[[Vinko Modec]]
*Stane Mokotar
* [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004)
* [[Lojze Motore]] (1920 - 2004)
* [[Anton Mrak]]
* [[Franci Mrak]]
* [[Irena Mrak]] (1973 -)
* Peter Mrak
* [[Tadej Mrak]]
* [[Ervin Mlakar]]
* [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -)
* Vinko Modec
* [[Minca Mramor]] 
*[[Peter Muck]] (1930 - 2023)
*M. Murovec
*[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -)

== N ==

* [[Blaž Navršnik]] - Dolfa
* Justin Nemeček
* [[Lara Nikolič]]
* Boris Novak
* [[Franjo Novak]]
* Niko Novak
* Silvo Novak
* [[Urban Novak]]
* Jurček Nowakk (IN-planinec) 

== O ==

*[[Blaž Oblak]] (ledni)
*[[Igor Oblak]]
*[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951)
*Matjaž Ocepek
*[[Erih Obrez]]
*[[Domen Oder]]
*[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009)
*[[France Ogrin]] (1911 - 1944)
*[[Ana Ogrinc]]
*[[Dejan Ogrinec]]
*[[Pavel Oman]]
*[[Igor Omersa]]
*[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -)
*[[Žiga Oražem]]
*[[Tine Orel]] (1913 - 1985)
*[[Fran Orožen]]?
*[[Miranda Ortar]] (1967 -)

== P ==
* [[Andrej Pahovnik]]
* [[Lidija Painkiher]]
*[[Danica Pajer]]
*[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]])
*M. Papler
* [[Mateja Pate]]
* [[Anton Pavlič]] - Čif
* [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949)
*[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni)
*[[Matevž Pečovnik]]
*[[Matjaž Pečovnik]]
*[[Anže Peharc]] (1997 -)
*[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -)
*Franc Perc
*[[Tone Perčič]] (1954 -)
*[[Doriano Perhat]] ?
*Kazimir Perko
*[[Marjan Perko]] (+ 1997)
* [[Uroš Perko]] (1976 -)
* [[Željko Perko]]
* Matija Perko - Janči
* ([[Marko Pernhart]])
*[[Borut Peršolja]] (1972 -)
*[[Janko Pertot]] (1896 - 1987)
*Tomaž Petač
*[[Anja Petek]] 
*[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999)
*Eva Petrič ?
* [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996)
* [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006)
* [[Lojze Pezdirnik]]
* Janez Pikon
*[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003)
*Leo Pipan 
*Gorazd Pipenbaher (2012)?
*Aleš Pirc 
*[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg)
*[[Blaž Pišek]]
* [[Katja Planinc]]
* Peter Planko
* [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996)
* [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996)
* [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010)
* M. Podbevšek
* Srečo Podbevšek
* [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982)
* [[Peter Podgornik]] (1958 -)
* Cveto Podlogar 
*Jože Pogačnik (1927 - 1951)
*[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965)
*[[Bojan Pograjc]] =?
*Ivan Pohar (1887 - ?)
*[[Cene Polajnar]]
* [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998)
* [[Peter Poljanec]]
*[[Urša Poljanšek]]
*[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -)
*B. Popovič
*[[Luka Potočar]] (2001 -)
*[[Franjo Potočnik]]
* [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995)
*[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012)
*[[Nejc Pozvek]]
*Zvone - [[Zvonko Požgaj]]
*[[Ciril Praček]] &amp; [[Lojzka Praček]]
*[[Miha Praprotnik]] (1967 -)
*Rok Preložnik
*Vid Preložnik?
* [[Klemen Premrl]] (1973 -)
* [[Angelca Prepotnik|Angelca (&quot;Gelca&quot;) Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) &amp; [[Jože Prepotnik]] (brat)
* [[Milan Preskar]]
* [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) 
*[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969)
*[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001)
* [[Marko Prezelj]] (1965 -)
* [[Jaka Prijatelj]]
*[[Anton Primožič]] (1855 - 1944)
*[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?)
*[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -)
*[[Urban Primožič]]
*[[Poldi Pristov]]
*[[Lojze Pristovnik]]
*[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka)
* [[Roman Pugelj]]  (1948 - 2010)
* [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi)
*[[Brane Pečar]]
* [[Anton Pavlič]]

== R ==
*[[Gašper Rak]]
*[[Lučka Rakovec]] (2001 -)
*[[Blaž Rant]] (1983 -)
* [[Tomaž Rant]] (1973 -)
* [[Matjaž Ravhekar]]
* [[Benjamin Ravnik]]
* [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982)
* [[Jurij Ravnik]] (1979 -)
* [[Silvo Ravnik]] - Gvava
* Marjan Raztresen?
* Slavko Rebec
*[[Milan Rebula]] - &quot;Bistri&quot;
*Matic Redelonghi
* [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926)
* [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]]
* [[Lojze Rekar]] (? - 1971)
* [[Rosa Rekar]] (2005 -)
* Marko Renčelj ?
*[[Urška Repušič]] (2000 -)
* [[Janez Resnik]] (1948 - 1969)
*[[Boris Režek]] (1908 - 1996)
*''Vilko Rifel''
*Ivan Rihar
*Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz)
* [[Roman Robas]] (1942 -)
* [[Simon Robič]] (1824 - 1897)
* [[Avgust Robnik]]
*[[Tanja Rojs]]
* [[Milan Romih]] (1960 -)
* [[Nuša Romih]] (1964 -)
* Roš
*[[Tomaž Rotar]]
*Jakob Roter
*[[Bojan Rotovnik]] ?
*[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -)
*[[Vlado Rotovnik]]
*Jože Rovan ?
*Žarko Rovšček (1951 -)
*[[Jože Rozman]] (1955 - 1991)
*[[Jože Rožič]] (1951 -)
*[[Luka Rožič]]
*[[Slavko Rožič]] - Slavc
*Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav)
*[[Janez Rožman]] (1901 - 1937)
*[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021)
*[[Uroš Rupar]] (1965 -)
*Jože Rus (1888 - 1945)?
*[[Iztok Rutar]]

== S ==
* [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a
* M. Salberger
* Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015)
* [[Franci Savenc]] (1935 - 2023)
* [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -)
* [[Milan Schara]]
* [[Janez Anton Scopoli]]
* [[Boris Sedej]] - Pinko
*[[Primož Sedej]] - &quot;Logaški&quot;
*Sekloča
*[[Grega Senčar]]
*[[Karl Seunig]] - Pipar
*[[Aljaž Simonič]] - Ali
*[[Boris Simončič]] (1963 - 1983)
*Ivan Simunič (1933 -) (Italija)
*[[Janko Skerlep]]
* [[Janez Skok]]
*[[Stane Skok]]
*[[Maks Skribe]]
*[[Jurij Skvarča]] (Argentina)
*[[Peter Skvarča]] (Argentina)
* [[Tadej Slabe]] (1959 -)
* [[Jaka Slapar]] (1992 -)
* [[Mirko Slapar]]
*Boštjan Slatenšek
*[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933)
* [[Simon Slejko]]
* [[Gregor Sluga]]
* [[Miha Smolej]] (1948 - 2015)
* [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961)
* Toni Smolej - reševalec
* [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka)
* [[Borut Soklič]]
* [[Matej Sova]] (1979 -)
* Sabina Sovinc
*[[Borut Spacal]] (1947 -)
*[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997)
* [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021)
* [[Matic Standeker]]
*[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847)
*[[Uroš Stanonik]]
*[[Luka Stražar]] (1988 -)
*[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025)
*[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912)
* [[Blaž Stres]] (1974 -)
*[[Jernej Stritih]]
*[[Boris Strmšek]]
*Tone Strojin
*[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec)
* [[Marko Sušnik]] (1993 -)
* Goran Suzić (? - 1987)
* [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991)
* [[Leo Svetičič]]
* [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995)
*[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019)

== Š ==
*[[Marjana Šah Štrok]]
*[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) 
*[[Peter Ščetinin]] (1935 -)
*[[Tine Ščuka]]
*[[Gregor Šegel]] (ledni...)
*D. Šegregur
*[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017)
*[[Gregor Šeliga]]
*[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996)
*[[Miha Šercer]] - Šerc 
* [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -)
* ([[Vinko Šeško]] (1937 -)
*[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) 
*[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011)
*[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011)
* [[Andrej Škafar]] (1955 -)
* [[Igor Škamperle]] (1962 -)
*Jože Škantar - Šest (1809 - 1891)
*[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911)
*[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997)
* [[Metod Škarja]] (1963 -)
* [[Simona Škarja]] (1967 -)
* [[Tone Škarja]] (1937 - 2020)
* [[Danilo Škerbinek]]  (1940 -)
*[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj?
*U. Škerl?
*[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002)
*Aljaž Škerlavaj
*Dušan Škodič ?
*[[Anton Škof]] - Pipar
*[[Nejc Škof]]
* [[Domen Škofic]] (1994 -)
* Martin Škrk
* [[Martin Šolar]]
* [[Jaka Šprah]]
* [[Bojan Šrot]] (1960 -)
* Štamcar
* [[Miro Štebe]] (1953 -)
* [[Lojze Šteblaj]]
* [[Grega Štendler]] (1971 -)
* F. Šter
* J. Šterk
* [[Andrej Štremfelj]] (1956 -)
* [[Anže Štremfelj]] (1983 -)
*[[Katarina Štremfelj]] (1980? -)
*[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]])
* [[Marija Štremfelj]] (1957 -)
* [[Marko Štremfelj]]
*[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974)
* [[Jagoda Štrukelj]]
* [[Urša Štrukelj]] (1975 -)
* [[Mojca Štrumbelj]]
* [[Albert Štupar]] (1929 - 1956)
* [[Tomaž Štupar]]
*[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024)
* [[Ivan Šturm]]
* [[Živko Šumer]] (? - 1966)
*([[Ivan Šumljak]])
*[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -)
*[[Franci Šušteršič]] (1943 -)
*[[Miro Šušteršič]] - Čeha
*[[Erik Švab]] (1970 -)
* [[Mojca Švajger]]
*[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954)
*[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) 

== T ==
*[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -)
*P. Taler
*[[Lucija Tarkuš]] (2003 -)
*Karl Tarter (1909 - 1973)
*[[Ivan Tavčar (učitelj)]]
*[[Franc Telcer]] (1918 - 2008)
*[[Andrej Terčelj]] (1959 -)
*Danilo (Dani) Tič (1961 -)
*[[Josip Tičar]] (1875 - 1946)
* [[Tomaž Tišler]]
* [[Iztok Tomazin]] (1960 -)
*[[Stane Tominec]] (1894 - 1991)
*[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943)
*[[Josip Tominšek]]
*[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961)
*[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]]
*[[Janez Toni]]
*[[Albin Torelli]] (1898 - 1973)
* [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]]
* [[Emil Tratnik]]
* [[Jožica Trček]] (1947 -)
*[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore
*[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]])
*[[Tone Trobevšek]]
*[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969)
* [[Saša Truden]]
* [[Žarko Trušnovec]]
* [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935)
* [[Matija Tuma]] (1938 - 2024)
* [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996)
* [[Eva Tušar]]
*[[Slavko Tuta]]

== U ==

* [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005)
* [[Jure Ulčar]]
* [[Simon Unuk]]
* [[Bruno Urh]] (1968 -)
*[[Franc Urh]]
*[[Silva Urh]]
*[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec)

== V ==
*[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020)
*[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?)
*[[Milan Valant]] (1939 - 2014)
*Ivo Valič
*[[Miha Valič]] (1978 - 2008)
* [[Tomaž Valjavec]]
* [[Igor Varjačič]] (1966 -)
* [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007)
* Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz)
*[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]&lt;nowiki/&gt;[[Petra Vencelj|j]] (1967 -)
*[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]&lt;nowiki/&gt;[[Stane Veninšek|ek]]
*[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]&lt;nowiki/&gt;[[Patricija Verdev|rdev]]
*[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]&lt;nowiki/&gt;[[Franc Verko-Verč|Verč]]
*[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]&lt;nowiki/&gt;[[Miha Verovšek|k]]
*Brane Vezoni&lt;nowiki/&gt;k (1964 -)
*Ciril Vezoni&lt;nowiki/&gt;k
*[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]&lt;nowiki/&gt;[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -)
*[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]&lt;nowiki/&gt;[[Danijel Vezovnik|vnik]]
*Grega Vida (&lt;nowiki/&gt;1977 -)
*[[Franc Vidic]] &lt;nowiki/&gt;(1957 -)
*[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]&lt;nowiki/&gt;[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992)
* [[Katja Vidmar]] (1984 -)
* [[Lado Vidmar]] (ledni)
* [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -)
* [[Saša Vidmar]]
* [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021)
* [[Tina Vintar]]
* [[Tomo Virk]] (1960 -)
* [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'')
* [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)?
* Dušan Vodeb (1946 -)
*[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]]
*Vojvodič
*[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]]
*[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]]
*[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022)
*[[Matija Volontar]]
*[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968)
*Andrej Vrbec  
*[[Miha Vreča]]
*[[Damjan Vrečur]]
*[[Miha Vrevc]]
*[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]]

== W ==

* [[Matjaž Wiegele]]
* Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778)
* [[Tatjana Winter]]

== Z ==
* [[Drago Zagorc]]
* [[Nuša Zagorc]] (1943 -)
* [[Boris Zajc]] (1933 - 1995)
* [[Luka Zajc]]
* Maja Zalar
* [[Rok Zalokar, alpinist]]
* [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000)
* [[Rudi Zaman]]
* [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983)
* [[Luka Zazvonil]] (1977 -)
* [[Mira Zorič]]
* [[Janez Zorko]] (1937 - 2023)
* Andrej Zorman
* [[Tadej Zorman]] (1977 -)
* [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977)
* [[Miha Zupin]]
* [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -)
* [[Davor Zupančič]] (1959 -)
*[[Ljubo Zupančič]]
* [[Peter Zupančič]] (1973 -)

== Ž ==
* Jernej Ženko (1991 - 2026)
* [[Mojca Žerjav]]
*Tomaž Žerovnik
*[[Tomaž Žgajnar]]

*Stanko Židan (1974 -)
*[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995)
*Žnidaršič
*[[Jože Žumer]] (1953 - 2006)
*[[Anton Žunter]]?
* [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992)
*[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920)
*[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016)


{{seznami narodov po poklicu|plezalcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]]
[[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]]
[[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]]
[[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]]</text>
      <sha1>0p1aeervq0i5jwxnm2hegm3s36byw5e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761505</id>
      <parentid>6761245</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:29:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29718" sha1="jpihsdvako4tphkhikxkw6uo4tbudtt" xml:space="preserve">

'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.'''

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2|g=G}}

== A ==
* [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938)
* [[Uroš Ahačič]]
* [[Janez Aleš]]
* [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025)
* [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927)
* [[Aljaž Anderle]] (1973 -)
* [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful
* [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]])
*[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec)
*[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010)
*[[Matej Arh]]
* [[Miha Arih]] (1918 - 1944)
*[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]])
* [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009)
*[[Ivan Arnšek]]
* [[Tomislav Aurednik]] (1977 -)
* [[France Avčin]] (1910 - 1984)
*Lilijana Avčin ?
* [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -)
*[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec)
*[[Urban Ažman]] - Urbi

== B ==

* [[Silvo Babič]]
* [[Metod Badjura]]
* [[Rudolf Badjura]]
* Lev Baebler
* [[Ambrož Bajde]]
* Inko Bajde
* [[Peter Bajec]] - Poli
* [[Ana Baumgartner]]
* [[Franc Bauman]]
*[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944)
*[[Jure Bečan]] (1989 -)
* [[Klemen Bečan]] (1982 -)
* [[Marko Bekeš]] 
* [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995)
* [[Andreja Belavič Benedik]]
* I. Bele
* [[Jani Bele]]
* [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024)
* [[Filip Bence]] - &quot;Ta črn&quot; (1950 - 2009)
*[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija)
*[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002)
*Cene Berčič 
* [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985)
*[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926)
*[[Zvonko Berlič]]
*[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]])
* [[Zoran Bešlin]]
* F. Bešter
* T. Bešter
* [[Matej Balažic]]
* Peter Benedik
*[[Bogdan Biščak]] (1958 -)
*[[Franc Bizjak]]
*Janez Bizjak
* [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -)
* [[Rok Blagus]]
* [[Anton Blažej]] (1898 - 1972)
* [[Janko Blažej]]
* Benjamin Blažič 
*[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020)
*[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025)
*[[Zvone Blažina]]
*[[Martin Bombač]]
*[[Franc Borštnar]] (1905 - ?)
*[[Saša Bolčič]]
*[[Ines Božič Skok]]
*[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav)
*[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962)
* [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995)
* [[Bogdan Brecelj]] 
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]
*[[Drago Bregar]] (1952 - 1977)
*Jernej Breščak 
* [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003)
*[[Marjeta Brežnik]] - Daisy
*[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953)
*[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914)
*[[Vesna Britovšek]]
*[[Janez Brojan]] (1906 - 2002)
*Janez Brojan ml. (1947 -)
*Tine Bucik
*[[Jennifer Buckley]] (2007 -)
* [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950)
* [[Lado Bučer]]
* [[Tone Bučer]] (1917 - 1986)
*Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -)
*[[Stojan Burnik]] (1951 -)
*[[Marko Butinar]]

== C ==
* [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983)
*[[Slavko Cankar]] - &quot;Ata&quot;
*[[Danilo Cedilnik]] (1947 -)
*B. Cegnar
*[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026)
*[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija)
* [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988)
* [[Jože Cesar]] (1907 - 1993)
*[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977)
* [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013)
* J. Ciperle
* [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944)
* [[Tine Cuder]] (1979 -)
*[[Rok Cencelj]]
*[[Jurij Cencelj]]
*[[Josip Cerk]]?
*[[Fanny Copeland]]?

== Č ==
* [[Matic Čakš]] (1991 -)
* [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006)
* [[Marko Čar]] (1969 - 2000)
* Adolf Čebulj
*[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022)
* [[Urh Čehovin]] (1977 -)
* [[Klemen Čepič]] (1967 -)
* [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973)
* [[Milan Černilogar]]
* [[Aleš Česen]] (1982 -)
* [[Nejc Česen]] (1985 -)
* [[Tomo Česen]] (1959 -)
* [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec)
* [[Anže Čokl]] (1982 -)
* [[Jaka Čop]] (1911 - 2002)
* [[Miha Čop]] (1888 - 1938)
* [[Joža Čop]] (1893 - 1975)
* [[Sara Čopar]]
*[[Martin Čufar]] (1947 - 2003)
* [[Martina Čufar]] (1977 -)
* [[Iztok Čurči]] (1972 -)

== D ==
* [[Nastja Davidova]] (1979 -)
* [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982)
* [[David Debeljak]]
*[[Dušan Debelak]] (1966 -)
* [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948)
* [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -)
* [[Tadej Debevec]] (1978 -)
* [[Friderik Degen]] (1906 - 2001)
*[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005)
*[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961)
*Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926)
*[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018)
* [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980)
* [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017)
* Albert (=Dorči?) Detiček
*[[Metod Di Batista]]
* [[Tina Di Batista]] (1975 -)
* [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?)
*[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023)
*[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020)
*[[Polona Dobrovoljc]]
*[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]]  (1921 - 2005)
*[[Aleš Dolenc]] (1963 -)
*[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar
*[[Matjaž Dolenc]]
*[[Alojz Dolhar]]  (1902 - 1969)
*[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026)
*[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936)
*[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994)
*[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955)
*[[Tone Dovjak]]
*[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -)
*[[Jože Drab]]
*Peter Dragar
* [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -)
* [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993)
* [[Tomo Drolec]]
* [[Robert Držan]] (1964 -)
* [[Janez Duhovnik]] (1942 -)
* [[Marko Dular]] (1936 - 1957)

== E ==

*[[Franc Ekar]]
*[[Andrej Erceg]] - Crni
*[[Boris Erjavec]]
*[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943)
*[[Peter Erjavšek]]

== F ==
*Maja Fabjan
*[[Rado Fabjan]]
*[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989)
*[[Polona Fajdiga]] (1982 -)
*[[Vlado Fajgelj]]?
*[[Peter Ficko]]
*[[Mitja Filipič]]
*[[Matjaž Fistravec]] (1958 -)
* [[Matej Flis]]
* [[Jure Franko]]
* [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]])
* [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991)
* [[Slavko Frantar]] - Čopk
* Bruno Fras ?
* [[Marica Frece]]
* Drago Frelih
* [[Janez Frelih]]
*[[Jože Frelih]]
*[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944)
* [[Marjan Frešer]] (1953 -)
* [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996)

== G ==
* [[Janja Garnbret]] (1999 -)
* [[Andrej Gaspari]]
*[[Mario Gec]]
*Aleš Gladek 
* [[Milan Gladek]]
* Aleš Glavnik 
*Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka)
*[[Borut Gogala]] (1986 -)
*[[Tone Golnar]]
* [[Janez Golob]] (1940 -)
* [[Jure Golob]] (1971 -)
* [[Lojze Golob]] (1939 -)
* Ludvik Golob
* [[Tadej Golob]] (1967 -)
* [[Urban Golob]] (1970 - 2015)
*[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950)
*Marko Gorišek (1962 - 2026)
*[[France Gorjanc]] (1913 - 1986)
* [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik
* Marko Goršič
*[[Asja Gosar]]
*[[Milan Gostiša]]
*[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000)
*[[Jože Grabljevec]] 
*[[Daniel Gradišar]]
*[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -)
*[[Živojin Gradišar]]?
*[[Andrej Gradišnik]] (1963 -)
* [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993)
* [[Matevž Gradišnik]]
* [[Blaž Grapar]] (1978 -)
* [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)''
* [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007)
* [[Živa Grgič]]
*[[Cene Griljc]] (1933 -)
* [[Andrej Grmovšek]] (1973 -)
* [[Tanja Grmovšek]] (1976 -)
* [[Aljoša Grom]] (1973 -)
* [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -)
* [[Natalija Gros]] (1984 -)
*[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970)
* [[Viki Grošelj]] (1952 -)
* M. Grubešič
* [[Andrej Grudnik]]
* [[Matic Grudnik]] (1985 -)
*[[Jernej Grudnik]]
* [[Vili Guček]] (1966 -)
* [[Nastja Guzzi]]
* [[Gustl Vršnik]]

== H ==
* [[Miha Habjan]] (1977 -)
*[[Vladimir Habjan]] (1957 -)
*[[Baltazar Hacquet]]
*[[Žiga Hafner]] - &quot;Baron&quot;
*Ljubo Hansel
*[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921)
*[[Erika Heim]] (1913 - 2014)
*[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981)
*Emil Herlec (predvojni alpinist)
*[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle
*[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987)
*[[Franc Herle]] (1917 - 1944)
*[[Roman Herlec]]
*[[Jože Herman]] - John
* [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -)
* [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]])
* [[Jože Hobič]] (1955 -)
* [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]]
* [[Metod Hočevar]]
* [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -)
* [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]]
* [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935)
* [[Aleš Holc]] (1975 - 2014)
* [[Lidija Honzak]]
* [[Matija Horvat]] (1935 - 2014)
* [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]])
* [[Primož Hostnik]] (1982 -)
*[[Andreja Hrastnik]] &amp; [[Martin Hrastnik]]
*Gorazd Hren
*Stanko Hribar?
*[[Bojan Hribernik]]
*J. Hribernik
*Ursula Hribernik (2012 -)
* [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011)
*[[Stanko Hudnik]]
* [[Janko Humar]] (1959 -)
* [[Marko Humar]]
* [[Metod Humar]] (1939 - 2012)
* [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009)

== I ==
*[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'')
*[[Franc Intihar]]
* [[Iztok Ipavec]]
* [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022)

== J ==
*[[Andreja Jagodic]] (1975 -)
*[[Cveto Jagodic]]
*B. Jaklič
*[[Sara Jaklič]] (1993? -)
*[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979)
*[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -)
*[[Alenka Jamnik]]
*[[Matjaž Jamnik]]
*[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -)
*[[Igor Jamnikar]]
*[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015)
*[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -)
* [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997)
*[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -)
* [[Dušan Jelinčič]] (1953 -)
* [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965)
* Tjaša Jelovčan
* [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022)
* [[Aleš Jensterle]] (1972 -)
* [[Matjaž Jeran]] (1980 -)
* J. Jeranko
* [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022)
* Denis Jerant
*[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -)
*[[Blaž Jereb]]
* [[France Jerman]] (1920 - 1980)
* [[Janko Jerman]] - Jančman
* Mojca Jernejc
* [[Peter Jeromel]]
*[[Anže Jerše]]
*Jure Jeršin
*Tomo Jeseničnik (1964 -)
*[[Julček Jesenšek]]
* [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976)
*[[Matic Jezeršek]]
*[[Andrej Jež]] (1994)
* [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942)
*[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007)
* [[Matic Jošt]] (1971 -)
* Silvester Jošt
* [[Klement Jug]] (1898 - 1924)
* [[Darko Juhant]] (1963 -)
* [[Stane Jurca]] (1933 -)
*[[Jelena Justin]]?
*[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016)
*[[Marjan Juvan]] (1949? -)
*[[Peter Juvan]]
*[[Sašo Juvan]]

== K ==

* [[Katja Kadić]] &gt; Katja Debevec (1995 -)
*([[France Kadilnik]])
*[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939)
*[[Miha Kajzelj]] (1967 -)
*[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986)
*[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972)
*O. Kalan
*[[Tjaša Kalan]] (1996 -)
*[[Boris Kambič]] (1939 -)
* [[Monika Kambič]] Mali (1969 -)
*[[Rebeka Kamin]]
*([[Janez Kanoni]])
*[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998)
* [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019)
* [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -)
*[[Luka Karničar]] (1956 - 1997)
* [[Silvo Karo]] (1960 -)
* [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016)
* [[Jaka Kastelic]]
*[[Matej Kastelic]]
*Marija Kavar-Mica (= Marija Markež)
*[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993)
*[[Olga Kekec]]
*[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017)
*[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980)
*[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921)
*[[Marko Kern]]
*N. Kern
*[[Stane Kersnik]]
*[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003)
*[[Urša Kešar]]
*[[Peter Keše]] - Šodr
*Jože Kidrič?
*[[Mitja Kilar]]
*Gregor Kladnik
*[[Kristian Klajnšček]]
*[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995)
*Matic Klanjšek?
* [[Matija Klanjšček]] (1977 -)
* [[Lado Klar]] (1936 -)
* Klavora
* [[Stane Klemenc]] (1950 -)
* Alenka Klemenčič
* [[Dušan Klepec]]
* [[Janez Klinar]] - &quot;Požganc&quot; (1843 - 1926)
*[[Rudi Klinar]] (1944 -)
*[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023)
*Tomaž Klinar (1969 - 2016)
*J. Klofutar
*[[Ivanka Klopčič Casar]]?
*[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937)
*[[Gašper Knez]]
* [[Franček Knez]] (1955 - 2017)
* Knific
* [[Klemen Kobal]]
* [[Jože Kobilica]]
*[[Stane Koblar]] (1919 - 1983)
*[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930)
*([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -)
*[[Rudi Kocjančič]]
*[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024)
*I. Kodran
*Kodrič =? Tomaž Kodrič
*Grega Kofler
*[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja)
*[[Boris Kofol]]
* [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -)
* [[Rok Kolar]]
*Andrej Komac - Mota (1853 - 1908)
*[[Domen Komac]]
*[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939)
*[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006)
*[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986)
*[[Jože Kordiš]]?
*[[Roman Kordiš]]
*[[Dejan Koren]]
*[[Janko Koren]] (1931 - 2011)
*[[Zlatko Koren]]
*[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar
*Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975)
*Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav)
*[[Tone Korošec]] (1917 - 1998)
*[[Blaž Kos]] (1979 -)
*Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav)
*Miha Kos (1868 - 1927)
* [[Ana Kosmač]] (1987 -)
*[[Dušan Košir]] (1923 - 2010)
*([[Fedor Košir]] 1908 - 1972)
*[[Mitja Košir]] (1947 -)
*J. Košnik
* [[Vasja Košuta]] (1974 -)
* [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) 
*[[Marjan Kovač]]
*[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?)
*Matej Kovačič
* [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008)
* [[Edo Kozorog]] (1963 -)
* [[Aleš Koželj]] (1974 -)
* Marjan Kožuh ?
* [[Silvo Kragelj]] (? - 2023)
*[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995)
*[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -)
*[[Roman Krajnik]] (1975 -)
*[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988)
* Tone Kralj 
* [[Matevž Kramer]] 
*[[Mia Krampl]] (2000 -)
* [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -)
* [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]]
* [[Matej Kranjc]]
* M. Kraševec
*Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?)
*[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) 
*M. Krč
*F. Kreačič
*Dušan Kregar
*[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) 
*[[Marjan Kregar]] (1956 -)
*[[Marta Krejan Čokl]] (&amp; [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -)
* [[Igor Kremser]]
* [[Gregor Kresal]] (1969 -)
* [[Dominik Krese]]
*[[Anica Kristančič]]
*[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005)
*[[Boris Krivic]] - Boro
*[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005)
*[[Vinko Križaj]]
*T. Križnar ?
*[[Samo Krmelj]] (1973 -)
*Luka Kronegger
* [[Jernej Kruder]] (1990 -)
*[[Julija Kruder]] (1997 -)
*[[Franci Krumpak]]
*[[Janez Krušic]] (1917 - 2003)
*[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019)
* [[Julius Kugy]] (1858 - 1944)
* [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023)
* [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984)
*[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967)
*[[Matjaž Kunaver]] ?
*[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988)
*[[Primož Kunaver]]
*[[Vlasta Kunaver]] (1963 -)
*Janez Kunstelj
*[[Matevž Kunšič]]
*[[Simon Kurinčič]] (1975 -)
* [[Matej Kranjc]] (1957 -)
* Boris Kurnik
*[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950)

== L  ==
* [[Grega Lačen]] (1976 - 2020)
* [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]]
* [[Leopold Lampič]]
* [[Franc Langerholc]]
*[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016)
*[[Božo Lavrič]] (1943 -)
*[[Alina Ledinek]]
*Lemajič
*[[Matevž Lenarčič]]
*[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946)
* [[Bojan Leskošek]]
* [[Ivana Leskovar]]
*[[Ela Leskovšek]]
*[[Marjeta Leva]]
* [[Vlado Leva]]
*[[Janez Levec (vojak)]]
*[[Bor Levičnik]]
*[[Igor Levstek]] (1931 - 2010)
*[[Matjaž Ličer]] (1978 -)
*[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005)
*[[Srečko Likar]]
* [[Tamara Likar]] (1959 - 1982)
*[[Blaž Lindič]]
*[[Luka Lindič]]
*[[Henrik Lindtner]] - Pipar
*[[Matija Lipar]]
*[[Beba Lipold]]
*[[Jože Lipovec]] (1910 - ?)
*[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) 
*[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995)
* [[Maja Lobnik]] (1979–2021)
*[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -)
* [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -)
* [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987)
* Boštjan Ložar
*[[Vita Lukan]] (2000 -)
* [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -)
*[[Alenka Lukič]]
*[[Marko Lukič]] (1969 -)
*[[Sara Lukič]]
*[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932)

== M ==

* [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011)
*[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018)
* [[Gregor Malenšek]] (1971 -)
* [[France Malešič]] (1921 - 2020)
* France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...)
*[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic)
*[[Minka Mali]] (1893 - 1991)
*[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000)
*[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015)
*[[Nejc Marčič]]
* [[Anže Marenče]]
* [[Miha Marenče]] (1974 -)
*[[Štefan Marenče]] - Štef
* [[Tine Marenče]]
* [[Janez Marinčič]]
* [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]])
* [[Dušan Markič]]
*[[Peter Markič]] - Pero
*[[Rado Markič]]
*S. Markič
*[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000)
* [[Mina Markovič]] (1987 -)
* [[Tine Martinčič]]
* ([[Andrej Mašera]]) (1946 -)
* [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005)
* [[Viktor Matičič]] (1966 -)
* [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni)
*([[Vilko Mazi]] 1888-1986)
*[[Maks Medja]] (1906 - 1985)
*[[Janko Meglič]] (1965 - 2012)   
* [[Matej Mejovšek]] (1970 -)
* [[Jože Melanšek]] (1932 -)
* [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020)
* [[Damjan Meško]] (1943 -)
*[[Igor Mezgec]]
* [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014)
*[[Ivan Michler]] (1891 - 1982)
*Jože A.(ndrej) &quot;Joža&quot; Mihelič (1946 -)
* [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004)
* Davo Mihev
* Stanko Mihev
*[[Peter Mikša]] (1977 -)
*[[Anton Mikuš]]
*[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021)
*[[Bine Mlač]]?
*([[Janko Mlakar]])
*[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -)
*Močnik in Poljanšek
*[[Vinko Modec]]
*Stane Mokotar
* [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004)
* [[Lojze Motore]] (1920 - 2004)
* [[Anton Mrak]]
* [[Franci Mrak]]
* [[Irena Mrak]] (1973 -)
* Peter Mrak
* [[Tadej Mrak]]
* [[Ervin Mlakar]]
* [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -)
* Vinko Modec
* [[Minca Mramor]] 
*[[Peter Muck]] (1930 - 2023)
*M. Murovec
*[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -)

== N ==

* [[Blaž Navršnik]] - Dolfa
* Justin Nemeček
* [[Lara Nikolič]]
* Boris Novak
* [[Franjo Novak]]
* Niko Novak
* Silvo Novak
* [[Urban Novak]]
* Jurček Nowakk (IN-planinec) 

== O ==

*[[Blaž Oblak]] (ledni)
*[[Igor Oblak]]
*[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951)
*Matjaž Ocepek
*[[Erih Obrez]]
*[[Domen Oder]]
*[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009)
*[[France Ogrin]] (1911 - 1944)
*[[Ana Ogrinc]]
*[[Dejan Ogrinec]]
*[[Pavel Oman]]
*[[Igor Omersa]]
*[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -)
*[[Žiga Oražem]]
*[[Tine Orel]] (1913 - 1985)
*[[Fran Orožen]]?
*[[Miranda Ortar]] (1967 -)

== P ==
* [[Andrej Pahovnik]]
* [[Lidija Painkiher]]
*[[Danica Pajer]]
*[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]])
*M. Papler
* [[Mateja Pate]]
* [[Anton Pavlič]] - Čif
* [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949)
*[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni)
*[[Matevž Pečovnik]]
*[[Matjaž Pečovnik]]
*[[Anže Peharc]] (1997 -)
*[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -)
*Franc Perc
*[[Tone Perčič]] (1954 -)
*[[Doriano Perhat]] ?
*Kazimir Perko
*[[Marjan Perko]] (+ 1997)
* [[Uroš Perko]] (1976 -)
* [[Željko Perko]]
* Matija Perko - Janči
* ([[Marko Pernhart]])
*[[Borut Peršolja]] (1972 -)
*[[Janko Pertot]] (1896 - 1987)
*Tomaž Petač
*[[Anja Petek]] 
*[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999)
*Eva Petrič ?
* [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996)
* [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006)
* [[Lojze Pezdirnik]]
* Janez Pikon
*[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003)
*Leo Pipan 
*Gorazd Pipenbaher (2012)?
*Aleš Pirc 
*[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg)
*[[Blaž Pišek]]
* [[Katja Planinc]]
* Peter Planko
* [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996)
* [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996)
* [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010)
* M. Podbevšek
* Srečo Podbevšek
* [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982)
* [[Peter Podgornik]] (1958 -)
* Cveto Podlogar 
*Jože Pogačnik (1927 - 1951)
*[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965)
*[[Bojan Pograjc]] =?
*Ivan Pohar (1887 - ?)
*[[Cene Polajnar]]
* [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998)
* [[Peter Poljanec]]
*[[Urša Poljanšek]]
*[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -)
*B. Popovič
*[[Luka Potočar]] (2001 -)
*[[Franjo Potočnik]]
* [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995)
*[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012)
*[[Nejc Pozvek]]
*Zvone - [[Zvonko Požgaj]]
*[[Ciril Praček]] &amp; [[Lojzka Praček]]
*[[Miha Praprotnik]] (1967 -)
*Rok Preložnik
*Vid Preložnik?
* [[Klemen Premrl]] (1973 -)
* [[Angelca Prepotnik|Angelca (&quot;Gelca&quot;) Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) &amp; [[Jože Prepotnik]] (brat)
* [[Milan Preskar]]
* [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) 
*[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969)
*[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001)
* [[Marko Prezelj]] (1965 -)
* [[Jaka Prijatelj]]
*[[Anton Primožič]] (1855 - 1944)
*[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?)
*[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -)
*[[Urban Primožič]]
*[[Poldi Pristov]]
*[[Lojze Pristovnik]]
*[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka)
* [[Roman Pugelj]]  (1948 - 2010)
* [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi)
*[[Brane Pečar]]
* [[Anton Pavlič]]

== R ==
*[[Gašper Rak]]
*[[Lučka Rakovec]] (2001 -)
*[[Blaž Rant]] (1983 -)
* [[Tomaž Rant]] (1973 -)
* [[Matjaž Ravhekar]]
* [[Benjamin Ravnik]]
* [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982)
* [[Jurij Ravnik]] (1979 -)
* [[Silvo Ravnik]] - Gvava
* Marjan Raztresen?
* Slavko Rebec
*[[Milan Rebula]] - &quot;Bistri&quot;
*Matic Redelonghi
* [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926)
* [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]]
* [[Lojze Rekar]] (? - 1971)
* [[Rosa Rekar]] (2005 -)
* Marko Renčelj ?
*[[Urška Repušič]] (2000 -)
* [[Janez Resnik]] (1948 - 1969)
*[[Boris Režek]] (1908 - 1996)
*Berto Ribič 
*''Vilko Rifel''
*Ivan Rihar
*Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz)
* [[Roman Robas]] (1942 -)
* [[Simon Robič]] (1824 - 1897)
* [[Avgust Robnik]]
*[[Tanja Rojs]]
* [[Milan Romih]] (1960 -)
* [[Nuša Romih]] (1964 -)
* Roš
*[[Tomaž Rotar]]
*Jakob Roter
*[[Bojan Rotovnik]] ?
*[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -)
*[[Vlado Rotovnik]]
*Jože Rovan ?
*Žarko Rovšček (1951 -)
*[[Jože Rozman]] (1955 - 1991)
*[[Jože Rožič]] (1951 -)
*[[Luka Rožič]]
*[[Slavko Rožič]] - Slavc
*Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav)
*[[Janez Rožman]] (1901 - 1937)
*[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021)
*[[Uroš Rupar]] (1965 -)
*Jože Rus (1888 - 1945)?
*[[Iztok Rutar]]

== S ==
* [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a
* M. Salberger
* Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015)
* [[Franci Savenc]] (1935 - 2023)
* [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -)
* [[Milan Schara]]
* [[Janez Anton Scopoli]]
* [[Boris Sedej]] - Pinko
*[[Primož Sedej]] - &quot;Logaški&quot;
*Sekloča
*[[Grega Senčar]]
*[[Karl Seunig]] - Pipar
*[[Aljaž Simonič]] - Ali
*[[Boris Simončič]] (1963 - 1983)
*Ivan Simunič (1933 -) (Italija)
*[[Janko Skerlep]]
* [[Janez Skok]]
*[[Stane Skok]]
*[[Maks Skribe]]
*[[Jurij Skvarča]] (Argentina)
*[[Peter Skvarča]] (Argentina)
* [[Tadej Slabe]] (1959 -)
* [[Jaka Slapar]] (1992 -)
* [[Mirko Slapar]]
*Boštjan Slatenšek
*[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933)
* [[Simon Slejko]]
* [[Gregor Sluga]]
* [[Miha Smolej]] (1948 - 2015)
* [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961)
* Toni Smolej - reševalec
* [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka)
* [[Borut Soklič]]
* [[Matej Sova]] (1979 -)
* Sabina Sovinc
*[[Borut Spacal]] (1947 -)
*[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997)
* [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021)
* [[Matic Standeker]]
*[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847)
*[[Uroš Stanonik]]
*[[Luka Stražar]] (1988 -)
*[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025)
*[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912)
* [[Blaž Stres]] (1974 -)
*[[Jernej Stritih]]
*[[Boris Strmšek]]
*Tone Strojin
*[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec)
* [[Marko Sušnik]] (1993 -)
* Goran Suzić (? - 1987)
* [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991)
* [[Leo Svetičič]]
* [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995)
*[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019)

== Š ==
*[[Marjana Šah Štrok]]
*[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) 
*[[Peter Ščetinin]] (1935 -)
*[[Tine Ščuka]]
*[[Gregor Šegel]] (ledni...)
*D. Šegregur
*[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017)
*[[Gregor Šeliga]]
*[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996)
*[[Miha Šercer]] - Šerc 
* [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -)
* ([[Vinko Šeško]] (1937 -)
*[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) 
*[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011)
*[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011)
* [[Andrej Škafar]] (1955 -)
* [[Igor Škamperle]] (1962 -)
*Jože Škantar - Šest (1809 - 1891)
*[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911)
*[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997)
* [[Metod Škarja]] (1963 -)
* [[Simona Škarja]] (1967 -)
* [[Tone Škarja]] (1937 - 2020)
* [[Danilo Škerbinek]]  (1940 -)
*[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj?
*U. Škerl?
*[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002)
*Aljaž Škerlavaj
*Dušan Škodič ?
*[[Anton Škof]] - Pipar
*[[Nejc Škof]]
* [[Domen Škofic]] (1994 -)
* Martin Škrk
* [[Martin Šolar]]
* [[Jaka Šprah]]
* [[Bojan Šrot]] (1960 -)
* Štamcar
* [[Miro Štebe]] (1953 -)
* [[Lojze Šteblaj]]
* [[Grega Štendler]] (1971 -)
* F. Šter
* J. Šterk
* [[Andrej Štremfelj]] (1956 -)
* [[Anže Štremfelj]] (1983 -)
*[[Katarina Štremfelj]] (1980? -)
*[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]])
* [[Marija Štremfelj]] (1957 -)
* [[Marko Štremfelj]]
*[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974)
* [[Jagoda Štrukelj]]
* [[Urša Štrukelj]] (1975 -)
* [[Mojca Štrumbelj]]
* [[Albert Štupar]] (1929 - 1956)
* [[Tomaž Štupar]]
*[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024)
* [[Ivan Šturm]]
* [[Živko Šumer]] (? - 1966)
*([[Ivan Šumljak]])
*[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -)
*[[Franci Šušteršič]] (1943 -)
*[[Miro Šušteršič]] - Čeha
*[[Erik Švab]] (1970 -)
* [[Mojca Švajger]]
*[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954)
*[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) 

== T ==
*[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -)
*P. Taler
*[[Lucija Tarkuš]] (2003 -)
*Karl Tarter (1909 - 1973)
*[[Ivan Tavčar (učitelj)]]
*[[Franc Telcer]] (1918 - 2008)
*[[Andrej Terčelj]] (1959 -)
*Danilo (Dani) Tič (1961 -)
*[[Josip Tičar]] (1875 - 1946)
* [[Tomaž Tišler]]
* [[Iztok Tomazin]] (1960 -)
*[[Stane Tominec]] (1894 - 1991)
*[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943)
*[[Josip Tominšek]]
*[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961)
*[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]]
*[[Janez Toni]]
*[[Albin Torelli]] (1898 - 1973)
* [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]]
* [[Emil Tratnik]]
* [[Jožica Trček]] (1947 -)
*[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore
*[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]])
*[[Tone Trobevšek]] 
*[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969)
* [[Saša Truden]]
* [[Žarko Trušnovec]]
* [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935)
* [[Matija Tuma]] (1938 - 2024)
* [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996)
* [[Eva Tušar]]
*[[Slavko Tuta]]

== U ==

* [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005)
* [[Jure Ulčar]]
* [[Simon Unuk]]
* [[Bruno Urh]] (1968 -)
*[[Franc Urh]]
*[[Silva Urh]]
*Janez Uršič
*[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec)

== V ==
*[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020)
*[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?)
*[[Milan Valant]] (1939 - 2014)
*Ivo Valič
*[[Miha Valič]] (1978 - 2008)
* [[Tomaž Valjavec]]
* [[Igor Varjačič]] (1966 -)
* [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007)
* Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz)
*[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]&lt;nowiki/&gt;[[Petra Vencelj|j]] (1967 -)
*[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]&lt;nowiki/&gt;[[Stane Veninšek|ek]]
*[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]&lt;nowiki/&gt;[[Patricija Verdev|rdev]]
*[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]&lt;nowiki/&gt;[[Franc Verko-Verč|Verč]]
*[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]&lt;nowiki/&gt;[[Miha Verovšek|k]]
*Brane Vezoni&lt;nowiki/&gt;k (1964 -)
*Ciril Vezoni&lt;nowiki/&gt;k
*[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]&lt;nowiki/&gt;[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -)
*[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]&lt;nowiki/&gt;[[Danijel Vezovnik|vnik]]
*Grega Vida (&lt;nowiki/&gt;1977 -)
*[[Franc Vidic]] &lt;nowiki/&gt;(1957 -)
*[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]&lt;nowiki/&gt;[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992)
* [[Katja Vidmar]] (1984 -)
* [[Lado Vidmar]] (ledni)
* [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -)
* [[Saša Vidmar]]
* [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021)
* [[Tina Vintar]]
* [[Tomo Virk]] (1960 -)
* [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'')
* [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)?
* Dušan Vodeb (1946 -)
*[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]]
*Vojvodič
*[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]]
*[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]]
*[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022)
*[[Matija Volontar]]
*[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968)
*Andrej Vrbec  
*[[Miha Vreča]]
*[[Damjan Vrečur]]
*[[Miha Vrevc]]
*[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]]

== W ==

* [[Matjaž Wiegele]]
* Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778)
* [[Tatjana Winter]]

== Z ==
* [[Drago Zagorc]]
* [[Nuša Zagorc]] (1943 -)
* [[Boris Zajc]] (1933 - 1995)
* [[Luka Zajc]]
* Maja Zalar
* [[Rok Zalokar, alpinist]]
* [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000)
* [[Rudi Zaman]]
* [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983)
* [[Luka Zazvonil]] (1977 -)
* [[Mira Zorič]]
* [[Janez Zorko]] (1937 - 2023)
* Andrej Zorman
* [[Tadej Zorman]] (1977 -)
* [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977)
* [[Miha Zupin]]
* [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -)
* [[Davor Zupančič]] (1959 -)
*[[Ljubo Zupančič]]
* [[Peter Zupančič]] (1973 -)

== Ž ==
* Jernej Ženko (1991 - 2026)
* [[Mojca Žerjav]]
*Tomaž Žerovnik
*[[Tomaž Žgajnar]]

*Stanko Židan (1974 -)
*[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995)
*Žnidaršič
*[[Jože Žumer]] (1953 - 2006)
*[[Anton Žunter]]?
* [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992)
*[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920)
*[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016)


{{seznami narodov po poklicu|plezalcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]]
[[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]]
[[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]]
[[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]]</text>
      <sha1>jpihsdvako4tphkhikxkw6uo4tbudtt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761507</id>
      <parentid>6761505</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:29:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6761507</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29717" sha1="lxjqgiz9nqrb50nng9db1xuemwmorjd" xml:space="preserve">

'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.'''

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2|g=G}}

== A ==
* [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938)
* [[Uroš Ahačič]]
* [[Janez Aleš]]
* [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025)
* [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927)
* [[Aljaž Anderle]] (1973 -)
* [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful
* [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]])
*[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec)
*[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010)
*[[Matej Arh]]
* [[Miha Arih]] (1918 - 1944)
*[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]])
* [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009)
*[[Ivan Arnšek]]
* [[Tomislav Aurednik]] (1977 -)
* [[France Avčin]] (1910 - 1984)
*Lilijana Avčin ?
* [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -)
*[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec)
*[[Urban Ažman]] - Urbi

== B ==

* [[Silvo Babič]]
* [[Metod Badjura]]
* [[Rudolf Badjura]]
* Lev Baebler
* [[Ambrož Bajde]]
* Inko Bajde
* [[Peter Bajec]] - Poli
* [[Ana Baumgartner]]
* [[Franc Bauman]]
*[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944)
*[[Jure Bečan]] (1989 -)
* [[Klemen Bečan]] (1982 -)
* [[Marko Bekeš]] 
* [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995)
* [[Andreja Belavič Benedik]]
* I. Bele
* [[Jani Bele]]
* [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024)
* [[Filip Bence]] - &quot;Ta črn&quot; (1950 - 2009)
*[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija)
*[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002)
*Cene Berčič 
* [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985)
*[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926)
*[[Zvonko Berlič]]
*[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]])
* [[Zoran Bešlin]]
* F. Bešter
* T. Bešter
* [[Matej Balažic]]
* Peter Benedik
*[[Bogdan Biščak]] (1958 -)
*[[Franc Bizjak]]
*Janez Bizjak
* [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -)
* [[Rok Blagus]]
* [[Anton Blažej]] (1898 - 1972)
* [[Janko Blažej]]
* Benjamin Blažič 
*[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020)
*[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025)
*[[Zvone Blažina]]
*[[Martin Bombač]]
*[[Franc Borštnar]] (1905 - ?)
*[[Saša Bolčič]]
*[[Ines Božič Skok]]
*[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav)
*[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962)
* [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995)
* [[Bogdan Brecelj]] 
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]
*[[Drago Bregar]] (1952 - 1977)
*Jernej Breščak 
* [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003)
*[[Marjeta Brežnik]] - Daisy
*[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953)
*[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914)
*[[Vesna Britovšek]]
*[[Janez Brojan]] (1906 - 2002)
*Janez Brojan ml. (1947 -)
*Tine Bucik
*[[Jennifer Buckley]] (2007 -)
* [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950)
* [[Lado Bučer]]
* [[Tone Bučer]] (1917 - 1986)
*Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -)
*[[Stojan Burnik]] (1951 -)
*[[Marko Butinar]]

== C ==
* [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983)
*[[Slavko Cankar]] - &quot;Ata&quot;
*[[Danilo Cedilnik]] (1947 -)
*B. Cegnar
*[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026)
*[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija)
* [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988)
* [[Jože Cesar]] (1907 - 1993)
*[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977)
* [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013)
* J. Ciperle
* [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944)
* [[Tine Cuder]] (1979 -)
*[[Rok Cencelj]]
*[[Jurij Cencelj]]
*[[Josip Cerk]]?
*[[Fanny Copeland]]?

== Č ==
* [[Matic Čakš]] (1991 -)
* [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006)
* [[Marko Čar]] (1969 - 2000)
* Adolf Čebulj
*[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022)
* [[Urh Čehovin]] (1977 -)
* [[Klemen Čepič]] (1967 -)
* [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973)
* [[Milan Černilogar]]
* [[Aleš Česen]] (1982 -)
* [[Nejc Česen]] (1985 -)
* [[Tomo Česen]] (1959 -)
* [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec)
* [[Anže Čokl]] (1982 -)
* [[Jaka Čop]] (1911 - 2002)
* [[Miha Čop]] (1888 - 1938)
* [[Joža Čop]] (1893 - 1975)
* [[Sara Čopar]]
*[[Martin Čufar]] (1947 - 2003)
* [[Martina Čufar]] (1977 -)
* [[Iztok Čurči]] (1972 -)

== D ==
* [[Nastja Davidova]] (1979 -)
* [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982)
* [[David Debeljak]]
*[[Dušan Debelak]] (1966 -)
* [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948)
* [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -)
* [[Tadej Debevec]] (1978 -)
* [[Friderik Degen]] (1906 - 2001)
*[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005)
*[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961)
*Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926)
*[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018)
* [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980)
* [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017)
* Albert (=Dorči?) Detiček
*[[Metod Di Batista]]
* [[Tina Di Batista]] (1975 -)
* [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?)
*[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023)
*[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020)
*[[Polona Dobrovoljc]]
*[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]]  (1921 - 2005)
*[[Aleš Dolenc]] (1963 -)
*[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar
*[[Matjaž Dolenc]]
*[[Alojz Dolhar]]  (1902 - 1969)
*[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026)
*[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936)
*[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994)
*[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955)
*[[Tone Dovjak]]
*[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -)
*[[Jože Drab]]
*Peter Dragar
* [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -)
* [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993)
* [[Tomo Drolec]]
* [[Robert Držan]] (1964 -)
* [[Janez Duhovnik]] (1942 -)
* [[Marko Dular]] (1936 - 1957)

== E ==

*[[Franc Ekar]]
*[[Andrej Erceg]] - Crni
*[[Boris Erjavec]]
*[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943)
*[[Peter Erjavšek]]

== F ==
*Maja Fabjan
*[[Rado Fabjan]]
*[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989)
*[[Polona Fajdiga]] (1982 -)
*[[Vlado Fajgelj]]?
*[[Peter Ficko]]
*[[Mitja Filipič]]
*[[Matjaž Fistravec]] (1958 -)
* [[Matej Flis]]
* [[Jure Franko]]
* [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]])
* [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991)
* [[Slavko Frantar]] - Čopk
* Bruno Fras ?
* [[Marica Frece]]
* Drago Frelih
* [[Janez Frelih]]
*[[Jože Frelih]]
*[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944)
* [[Marjan Frešer]] (1953 -)
* [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996)

== G ==
* [[Janja Garnbret]] (1999 -)
* [[Andrej Gaspari]]
*[[Mario Gec]]
*Blaž Gladek
* [[Milan Gladek]]
* Aleš Glavnik 
*Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka)
*[[Borut Gogala]] (1986 -)
*[[Tone Golnar]]
* [[Janez Golob]] (1940 -)
* [[Jure Golob]] (1971 -)
* [[Lojze Golob]] (1939 -)
* Ludvik Golob
* [[Tadej Golob]] (1967 -)
* [[Urban Golob]] (1970 - 2015)
*[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950)
*Marko Gorišek (1962 - 2026)
*[[France Gorjanc]] (1913 - 1986)
* [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik
* Marko Goršič
*[[Asja Gosar]]
*[[Milan Gostiša]]
*[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000)
*[[Jože Grabljevec]] 
*[[Daniel Gradišar]]
*[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -)
*[[Živojin Gradišar]]?
*[[Andrej Gradišnik]] (1963 -)
* [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993)
* [[Matevž Gradišnik]]
* [[Blaž Grapar]] (1978 -)
* [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)''
* [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007)
* [[Živa Grgič]]
*[[Cene Griljc]] (1933 -)
* [[Andrej Grmovšek]] (1973 -)
* [[Tanja Grmovšek]] (1976 -)
* [[Aljoša Grom]] (1973 -)
* [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -)
* [[Natalija Gros]] (1984 -)
*[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970)
* [[Viki Grošelj]] (1952 -)
* M. Grubešič
* [[Andrej Grudnik]]
* [[Matic Grudnik]] (1985 -)
*[[Jernej Grudnik]]
* [[Vili Guček]] (1966 -)
* [[Nastja Guzzi]]
* [[Gustl Vršnik]]

== H ==
* [[Miha Habjan]] (1977 -)
*[[Vladimir Habjan]] (1957 -)
*[[Baltazar Hacquet]]
*[[Žiga Hafner]] - &quot;Baron&quot;
*Ljubo Hansel
*[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921)
*[[Erika Heim]] (1913 - 2014)
*[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981)
*Emil Herlec (predvojni alpinist)
*[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle
*[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987)
*[[Franc Herle]] (1917 - 1944)
*[[Roman Herlec]]
*[[Jože Herman]] - John
* [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -)
* [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]])
* [[Jože Hobič]] (1955 -)
* [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]]
* [[Metod Hočevar]]
* [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -)
* [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]]
* [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935)
* [[Aleš Holc]] (1975 - 2014)
* [[Lidija Honzak]]
* [[Matija Horvat]] (1935 - 2014)
* [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]])
* [[Primož Hostnik]] (1982 -)
*[[Andreja Hrastnik]] &amp; [[Martin Hrastnik]]
*Gorazd Hren
*Stanko Hribar?
*[[Bojan Hribernik]]
*J. Hribernik
*Ursula Hribernik (2012 -)
* [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011)
*[[Stanko Hudnik]]
* [[Janko Humar]] (1959 -)
* [[Marko Humar]]
* [[Metod Humar]] (1939 - 2012)
* [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009)

== I ==
*[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'')
*[[Franc Intihar]]
* [[Iztok Ipavec]]
* [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022)

== J ==
*[[Andreja Jagodic]] (1975 -)
*[[Cveto Jagodic]]
*B. Jaklič
*[[Sara Jaklič]] (1993? -)
*[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979)
*[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -)
*[[Alenka Jamnik]]
*[[Matjaž Jamnik]]
*[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -)
*[[Igor Jamnikar]]
*[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015)
*[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -)
* [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997)
*[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -)
* [[Dušan Jelinčič]] (1953 -)
* [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965)
* Tjaša Jelovčan
* [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022)
* [[Aleš Jensterle]] (1972 -)
* [[Matjaž Jeran]] (1980 -)
* J. Jeranko
* [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022)
* Denis Jerant
*[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -)
*[[Blaž Jereb]]
* [[France Jerman]] (1920 - 1980)
* [[Janko Jerman]] - Jančman
* Mojca Jernejc
* [[Peter Jeromel]]
*[[Anže Jerše]]
*Jure Jeršin
*Tomo Jeseničnik (1964 -)
*[[Julček Jesenšek]]
* [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976)
*[[Matic Jezeršek]]
*[[Andrej Jež]] (1994)
* [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942)
*[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007)
* [[Matic Jošt]] (1971 -)
* Silvester Jošt
* [[Klement Jug]] (1898 - 1924)
* [[Darko Juhant]] (1963 -)
* [[Stane Jurca]] (1933 -)
*[[Jelena Justin]]?
*[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016)
*[[Marjan Juvan]] (1949? -)
*[[Peter Juvan]]
*[[Sašo Juvan]]

== K ==

* [[Katja Kadić]] &gt; Katja Debevec (1995 -)
*([[France Kadilnik]])
*[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939)
*[[Miha Kajzelj]] (1967 -)
*[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986)
*[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972)
*O. Kalan
*[[Tjaša Kalan]] (1996 -)
*[[Boris Kambič]] (1939 -)
* [[Monika Kambič]] Mali (1969 -)
*[[Rebeka Kamin]]
*([[Janez Kanoni]])
*[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998)
* [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019)
* [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -)
*[[Luka Karničar]] (1956 - 1997)
* [[Silvo Karo]] (1960 -)
* [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016)
* [[Jaka Kastelic]]
*[[Matej Kastelic]]
*Marija Kavar-Mica (= Marija Markež)
*[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993)
*[[Olga Kekec]]
*[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017)
*[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980)
*[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921)
*[[Marko Kern]]
*N. Kern
*[[Stane Kersnik]]
*[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003)
*[[Urša Kešar]]
*[[Peter Keše]] - Šodr
*Jože Kidrič?
*[[Mitja Kilar]]
*Gregor Kladnik
*[[Kristian Klajnšček]]
*[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995)
*Matic Klanjšek?
* [[Matija Klanjšček]] (1977 -)
* [[Lado Klar]] (1936 -)
* Klavora
* [[Stane Klemenc]] (1950 -)
* Alenka Klemenčič
* [[Dušan Klepec]]
* [[Janez Klinar]] - &quot;Požganc&quot; (1843 - 1926)
*[[Rudi Klinar]] (1944 -)
*[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023)
*Tomaž Klinar (1969 - 2016)
*J. Klofutar
*[[Ivanka Klopčič Casar]]?
*[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937)
*[[Gašper Knez]]
* [[Franček Knez]] (1955 - 2017)
* Knific
* [[Klemen Kobal]]
* [[Jože Kobilica]]
*[[Stane Koblar]] (1919 - 1983)
*[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930)
*([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -)
*[[Rudi Kocjančič]]
*[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024)
*I. Kodran
*Kodrič =? Tomaž Kodrič
*Grega Kofler
*[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja)
*[[Boris Kofol]]
* [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -)
* [[Rok Kolar]]
*Andrej Komac - Mota (1853 - 1908)
*[[Domen Komac]]
*[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939)
*[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006)
*[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986)
*[[Jože Kordiš]]?
*[[Roman Kordiš]]
*[[Dejan Koren]]
*[[Janko Koren]] (1931 - 2011)
*[[Zlatko Koren]]
*[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar
*Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975)
*Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav)
*[[Tone Korošec]] (1917 - 1998)
*[[Blaž Kos]] (1979 -)
*Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav)
*Miha Kos (1868 - 1927)
* [[Ana Kosmač]] (1987 -)
*[[Dušan Košir]] (1923 - 2010)
*([[Fedor Košir]] 1908 - 1972)
*[[Mitja Košir]] (1947 -)
*J. Košnik
* [[Vasja Košuta]] (1974 -)
* [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) 
*[[Marjan Kovač]]
*[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?)
*Matej Kovačič
* [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008)
* [[Edo Kozorog]] (1963 -)
* [[Aleš Koželj]] (1974 -)
* Marjan Kožuh ?
* [[Silvo Kragelj]] (? - 2023)
*[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995)
*[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -)
*[[Roman Krajnik]] (1975 -)
*[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988)
* Tone Kralj 
* [[Matevž Kramer]] 
*[[Mia Krampl]] (2000 -)
* [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -)
* [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]]
* [[Matej Kranjc]]
* M. Kraševec
*Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?)
*[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) 
*M. Krč
*F. Kreačič
*Dušan Kregar
*[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) 
*[[Marjan Kregar]] (1956 -)
*[[Marta Krejan Čokl]] (&amp; [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -)
* [[Igor Kremser]]
* [[Gregor Kresal]] (1969 -)
* [[Dominik Krese]]
*[[Anica Kristančič]]
*[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005)
*[[Boris Krivic]] - Boro
*[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005)
*[[Vinko Križaj]]
*T. Križnar ?
*[[Samo Krmelj]] (1973 -)
*Luka Kronegger
* [[Jernej Kruder]] (1990 -)
*[[Julija Kruder]] (1997 -)
*[[Franci Krumpak]]
*[[Janez Krušic]] (1917 - 2003)
*[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019)
* [[Julius Kugy]] (1858 - 1944)
* [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023)
* [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984)
*[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967)
*[[Matjaž Kunaver]] ?
*[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988)
*[[Primož Kunaver]]
*[[Vlasta Kunaver]] (1963 -)
*Janez Kunstelj
*[[Matevž Kunšič]]
*[[Simon Kurinčič]] (1975 -)
* [[Matej Kranjc]] (1957 -)
* Boris Kurnik
*[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950)

== L  ==
* [[Grega Lačen]] (1976 - 2020)
* [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]]
* [[Leopold Lampič]]
* [[Franc Langerholc]]
*[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016)
*[[Božo Lavrič]] (1943 -)
*[[Alina Ledinek]]
*Lemajič
*[[Matevž Lenarčič]]
*[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946)
* [[Bojan Leskošek]]
* [[Ivana Leskovar]]
*[[Ela Leskovšek]]
*[[Marjeta Leva]]
* [[Vlado Leva]]
*[[Janez Levec (vojak)]]
*[[Bor Levičnik]]
*[[Igor Levstek]] (1931 - 2010)
*[[Matjaž Ličer]] (1978 -)
*[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005)
*[[Srečko Likar]]
* [[Tamara Likar]] (1959 - 1982)
*[[Blaž Lindič]]
*[[Luka Lindič]]
*[[Henrik Lindtner]] - Pipar
*[[Matija Lipar]]
*[[Beba Lipold]]
*[[Jože Lipovec]] (1910 - ?)
*[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) 
*[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995)
* [[Maja Lobnik]] (1979–2021)
*[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -)
* [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -)
* [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987)
* Boštjan Ložar
*[[Vita Lukan]] (2000 -)
* [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -)
*[[Alenka Lukič]]
*[[Marko Lukič]] (1969 -)
*[[Sara Lukič]]
*[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932)

== M ==

* [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011)
*[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018)
* [[Gregor Malenšek]] (1971 -)
* [[France Malešič]] (1921 - 2020)
* France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...)
*[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic)
*[[Minka Mali]] (1893 - 1991)
*[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000)
*[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015)
*[[Nejc Marčič]]
* [[Anže Marenče]]
* [[Miha Marenče]] (1974 -)
*[[Štefan Marenče]] - Štef
* [[Tine Marenče]]
* [[Janez Marinčič]]
* [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]])
* [[Dušan Markič]]
*[[Peter Markič]] - Pero
*[[Rado Markič]]
*S. Markič
*[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000)
* [[Mina Markovič]] (1987 -)
* [[Tine Martinčič]]
* ([[Andrej Mašera]]) (1946 -)
* [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005)
* [[Viktor Matičič]] (1966 -)
* [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni)
*([[Vilko Mazi]] 1888-1986)
*[[Maks Medja]] (1906 - 1985)
*[[Janko Meglič]] (1965 - 2012)   
* [[Matej Mejovšek]] (1970 -)
* [[Jože Melanšek]] (1932 -)
* [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020)
* [[Damjan Meško]] (1943 -)
*[[Igor Mezgec]]
* [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014)
*[[Ivan Michler]] (1891 - 1982)
*Jože A.(ndrej) &quot;Joža&quot; Mihelič (1946 -)
* [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004)
* Davo Mihev
* Stanko Mihev
*[[Peter Mikša]] (1977 -)
*[[Anton Mikuš]]
*[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021)
*[[Bine Mlač]]?
*([[Janko Mlakar]])
*[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -)
*Močnik in Poljanšek
*[[Vinko Modec]]
*Stane Mokotar
* [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004)
* [[Lojze Motore]] (1920 - 2004)
* [[Anton Mrak]]
* [[Franci Mrak]]
* [[Irena Mrak]] (1973 -)
* Peter Mrak
* [[Tadej Mrak]]
* [[Ervin Mlakar]]
* [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -)
* Vinko Modec
* [[Minca Mramor]] 
*[[Peter Muck]] (1930 - 2023)
*M. Murovec
*[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -)

== N ==

* [[Blaž Navršnik]] - Dolfa
* Justin Nemeček
* [[Lara Nikolič]]
* Boris Novak
* [[Franjo Novak]]
* Niko Novak
* Silvo Novak
* [[Urban Novak]]
* Jurček Nowakk (IN-planinec) 

== O ==

*[[Blaž Oblak]] (ledni)
*[[Igor Oblak]]
*[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951)
*Matjaž Ocepek
*[[Erih Obrez]]
*[[Domen Oder]]
*[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009)
*[[France Ogrin]] (1911 - 1944)
*[[Ana Ogrinc]]
*[[Dejan Ogrinec]]
*[[Pavel Oman]]
*[[Igor Omersa]]
*[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -)
*[[Žiga Oražem]]
*[[Tine Orel]] (1913 - 1985)
*[[Fran Orožen]]?
*[[Miranda Ortar]] (1967 -)

== P ==
* [[Andrej Pahovnik]]
* [[Lidija Painkiher]]
*[[Danica Pajer]]
*[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]])
*M. Papler
* [[Mateja Pate]]
* [[Anton Pavlič]] - Čif
* [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949)
*[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni)
*[[Matevž Pečovnik]]
*[[Matjaž Pečovnik]]
*[[Anže Peharc]] (1997 -)
*[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -)
*Franc Perc
*[[Tone Perčič]] (1954 -)
*[[Doriano Perhat]] ?
*Kazimir Perko
*[[Marjan Perko]] (+ 1997)
* [[Uroš Perko]] (1976 -)
* [[Željko Perko]]
* Matija Perko - Janči
* ([[Marko Pernhart]])
*[[Borut Peršolja]] (1972 -)
*[[Janko Pertot]] (1896 - 1987)
*Tomaž Petač
*[[Anja Petek]] 
*[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999)
*Eva Petrič ?
* [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996)
* [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006)
* [[Lojze Pezdirnik]]
* Janez Pikon
*[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003)
*Leo Pipan 
*Gorazd Pipenbaher (2012)?
*Aleš Pirc 
*[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg)
*[[Blaž Pišek]]
* [[Katja Planinc]]
* Peter Planko
* [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996)
* [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996)
* [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010)
* M. Podbevšek
* Srečo Podbevšek
* [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982)
* [[Peter Podgornik]] (1958 -)
* Cveto Podlogar 
*Jože Pogačnik (1927 - 1951)
*[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965)
*[[Bojan Pograjc]] =?
*Ivan Pohar (1887 - ?)
*[[Cene Polajnar]]
* [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998)
* [[Peter Poljanec]]
*[[Urša Poljanšek]]
*[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -)
*B. Popovič
*[[Luka Potočar]] (2001 -)
*[[Franjo Potočnik]]
* [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995)
*[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012)
*[[Nejc Pozvek]]
*Zvone - [[Zvonko Požgaj]]
*[[Ciril Praček]] &amp; [[Lojzka Praček]]
*[[Miha Praprotnik]] (1967 -)
*Rok Preložnik
*Vid Preložnik?
* [[Klemen Premrl]] (1973 -)
* [[Angelca Prepotnik|Angelca (&quot;Gelca&quot;) Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) &amp; [[Jože Prepotnik]] (brat)
* [[Milan Preskar]]
* [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) 
*[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969)
*[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001)
* [[Marko Prezelj]] (1965 -)
* [[Jaka Prijatelj]]
*[[Anton Primožič]] (1855 - 1944)
*[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?)
*[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -)
*[[Urban Primožič]]
*[[Poldi Pristov]]
*[[Lojze Pristovnik]]
*[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka)
* [[Roman Pugelj]]  (1948 - 2010)
* [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi)
*[[Brane Pečar]]
* [[Anton Pavlič]]

== R ==
*[[Gašper Rak]]
*[[Lučka Rakovec]] (2001 -)
*[[Blaž Rant]] (1983 -)
* [[Tomaž Rant]] (1973 -)
* [[Matjaž Ravhekar]]
* [[Benjamin Ravnik]]
* [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982)
* [[Jurij Ravnik]] (1979 -)
* [[Silvo Ravnik]] - Gvava
* Marjan Raztresen?
* Slavko Rebec
*[[Milan Rebula]] - &quot;Bistri&quot;
*Matic Redelonghi
* [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926)
* [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]]
* [[Lojze Rekar]] (? - 1971)
* [[Rosa Rekar]] (2005 -)
* Marko Renčelj ?
*[[Urška Repušič]] (2000 -)
* [[Janez Resnik]] (1948 - 1969)
*[[Boris Režek]] (1908 - 1996)
*Berto Ribič 
*''Vilko Rifel''
*Ivan Rihar
*Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz)
* [[Roman Robas]] (1942 -)
* [[Simon Robič]] (1824 - 1897)
* [[Avgust Robnik]]
*[[Tanja Rojs]]
* [[Milan Romih]] (1960 -)
* [[Nuša Romih]] (1964 -)
* Roš
*[[Tomaž Rotar]]
*Jakob Roter
*[[Bojan Rotovnik]] ?
*[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -)
*[[Vlado Rotovnik]]
*Jože Rovan ?
*Žarko Rovšček (1951 -)
*[[Jože Rozman]] (1955 - 1991)
*[[Jože Rožič]] (1951 -)
*[[Luka Rožič]]
*[[Slavko Rožič]] - Slavc
*Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav)
*[[Janez Rožman]] (1901 - 1937)
*[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021)
*[[Uroš Rupar]] (1965 -)
*Jože Rus (1888 - 1945)?
*[[Iztok Rutar]]

== S ==
* [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a
* M. Salberger
* Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015)
* [[Franci Savenc]] (1935 - 2023)
* [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -)
* [[Milan Schara]]
* [[Janez Anton Scopoli]]
* [[Boris Sedej]] - Pinko
*[[Primož Sedej]] - &quot;Logaški&quot;
*Sekloča
*[[Grega Senčar]]
*[[Karl Seunig]] - Pipar
*[[Aljaž Simonič]] - Ali
*[[Boris Simončič]] (1963 - 1983)
*Ivan Simunič (1933 -) (Italija)
*[[Janko Skerlep]]
* [[Janez Skok]]
*[[Stane Skok]]
*[[Maks Skribe]]
*[[Jurij Skvarča]] (Argentina)
*[[Peter Skvarča]] (Argentina)
* [[Tadej Slabe]] (1959 -)
* [[Jaka Slapar]] (1992 -)
* [[Mirko Slapar]]
*Boštjan Slatenšek
*[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933)
* [[Simon Slejko]]
* [[Gregor Sluga]]
* [[Miha Smolej]] (1948 - 2015)
* [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961)
* Toni Smolej - reševalec
* [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka)
* [[Borut Soklič]]
* [[Matej Sova]] (1979 -)
* Sabina Sovinc
*[[Borut Spacal]] (1947 -)
*[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997)
* [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021)
* [[Matic Standeker]]
*[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847)
*[[Uroš Stanonik]]
*[[Luka Stražar]] (1988 -)
*[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025)
*[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912)
* [[Blaž Stres]] (1974 -)
*[[Jernej Stritih]]
*[[Boris Strmšek]]
*Tone Strojin
*[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec)
* [[Marko Sušnik]] (1993 -)
* Goran Suzić (? - 1987)
* [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991)
* [[Leo Svetičič]]
* [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995)
*[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019)

== Š ==
*[[Marjana Šah Štrok]]
*[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) 
*[[Peter Ščetinin]] (1935 -)
*[[Tine Ščuka]]
*[[Gregor Šegel]] (ledni...)
*D. Šegregur
*[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017)
*[[Gregor Šeliga]]
*[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996)
*[[Miha Šercer]] - Šerc 
* [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -)
* ([[Vinko Šeško]] (1937 -)
*[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) 
*[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011)
*[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011)
* [[Andrej Škafar]] (1955 -)
* [[Igor Škamperle]] (1962 -)
*Jože Škantar - Šest (1809 - 1891)
*[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911)
*[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997)
* [[Metod Škarja]] (1963 -)
* [[Simona Škarja]] (1967 -)
* [[Tone Škarja]] (1937 - 2020)
* [[Danilo Škerbinek]]  (1940 -)
*[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj?
*U. Škerl?
*[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002)
*Aljaž Škerlavaj
*Dušan Škodič ?
*[[Anton Škof]] - Pipar
*[[Nejc Škof]]
* [[Domen Škofic]] (1994 -)
* Martin Škrk
* [[Martin Šolar]]
* [[Jaka Šprah]]
* [[Bojan Šrot]] (1960 -)
* Štamcar
* [[Miro Štebe]] (1953 -)
* [[Lojze Šteblaj]]
* [[Grega Štendler]] (1971 -)
* F. Šter
* J. Šterk
* [[Andrej Štremfelj]] (1956 -)
* [[Anže Štremfelj]] (1983 -)
*[[Katarina Štremfelj]] (1980? -)
*[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]])
* [[Marija Štremfelj]] (1957 -)
* [[Marko Štremfelj]]
*[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974)
* [[Jagoda Štrukelj]]
* [[Urša Štrukelj]] (1975 -)
* [[Mojca Štrumbelj]]
* [[Albert Štupar]] (1929 - 1956)
* [[Tomaž Štupar]]
*[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024)
* [[Ivan Šturm]]
* [[Živko Šumer]] (? - 1966)
*([[Ivan Šumljak]])
*[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -)
*[[Franci Šušteršič]] (1943 -)
*[[Miro Šušteršič]] - Čeha
*[[Erik Švab]] (1970 -)
* [[Mojca Švajger]]
*[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954)
*[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) 

== T ==
*[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -)
*P. Taler
*[[Lucija Tarkuš]] (2003 -)
*Karl Tarter (1909 - 1973)
*[[Ivan Tavčar (učitelj)]]
*[[Franc Telcer]] (1918 - 2008)
*[[Andrej Terčelj]] (1959 -)
*Danilo (Dani) Tič (1961 -)
*[[Josip Tičar]] (1875 - 1946)
* [[Tomaž Tišler]]
* [[Iztok Tomazin]] (1960 -)
*[[Stane Tominec]] (1894 - 1991)
*[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943)
*[[Josip Tominšek]]
*[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961)
*[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]]
*[[Janez Toni]]
*[[Albin Torelli]] (1898 - 1973)
* [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]]
* [[Emil Tratnik]]
* [[Jožica Trček]] (1947 -)
*[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore
*[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]])
*[[Tone Trobevšek]] 
*[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969)
* [[Saša Truden]]
* [[Žarko Trušnovec]]
* [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935)
* [[Matija Tuma]] (1938 - 2024)
* [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996)
* [[Eva Tušar]]
*[[Slavko Tuta]]

== U ==

* [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005)
* [[Jure Ulčar]]
* [[Simon Unuk]]
* [[Bruno Urh]] (1968 -)
*[[Franc Urh]]
*[[Silva Urh]]
*Janez Uršič
*[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec)

== V ==
*[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020)
*[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?)
*[[Milan Valant]] (1939 - 2014)
*Ivo Valič
*[[Miha Valič]] (1978 - 2008)
* [[Tomaž Valjavec]]
* [[Igor Varjačič]] (1966 -)
* [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007)
* Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz)
*[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]&lt;nowiki/&gt;[[Petra Vencelj|j]] (1967 -)
*[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]&lt;nowiki/&gt;[[Stane Veninšek|ek]]
*[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]&lt;nowiki/&gt;[[Patricija Verdev|rdev]]
*[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]&lt;nowiki/&gt;[[Franc Verko-Verč|Verč]]
*[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]&lt;nowiki/&gt;[[Miha Verovšek|k]]
*Brane Vezoni&lt;nowiki/&gt;k (1964 -)
*Ciril Vezoni&lt;nowiki/&gt;k
*[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]&lt;nowiki/&gt;[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -)
*[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]&lt;nowiki/&gt;[[Danijel Vezovnik|vnik]]
*Grega Vida (&lt;nowiki/&gt;1977 -)
*[[Franc Vidic]] &lt;nowiki/&gt;(1957 -)
*[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]&lt;nowiki/&gt;[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992)
* [[Katja Vidmar]] (1984 -)
* [[Lado Vidmar]] (ledni)
* [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -)
* [[Saša Vidmar]]
* [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021)
* [[Tina Vintar]]
* [[Tomo Virk]] (1960 -)
* [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'')
* [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)?
* Dušan Vodeb (1946 -)
*[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]]
*Vojvodič
*[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]]
*[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]]
*[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022)
*[[Matija Volontar]]
*[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968)
*Andrej Vrbec  
*[[Miha Vreča]]
*[[Damjan Vrečur]]
*[[Miha Vrevc]]
*[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]]

== W ==

* [[Matjaž Wiegele]]
* Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778)
* [[Tatjana Winter]]

== Z ==
* [[Drago Zagorc]]
* [[Nuša Zagorc]] (1943 -)
* [[Boris Zajc]] (1933 - 1995)
* [[Luka Zajc]]
* Maja Zalar
* [[Rok Zalokar, alpinist]]
* [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000)
* [[Rudi Zaman]]
* [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983)
* [[Luka Zazvonil]] (1977 -)
* [[Mira Zorič]]
* [[Janez Zorko]] (1937 - 2023)
* Andrej Zorman
* [[Tadej Zorman]] (1977 -)
* [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977)
* [[Miha Zupin]]
* [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -)
* [[Davor Zupančič]] (1959 -)
*[[Ljubo Zupančič]]
* [[Peter Zupančič]] (1973 -)

== Ž ==
* Jernej Ženko (1991 - 2026)
* [[Mojca Žerjav]]
*Tomaž Žerovnik
*[[Tomaž Žgajnar]]

*Stanko Židan (1974 -)
*[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995)
*Žnidaršič
*[[Jože Žumer]] (1953 - 2006)
*[[Anton Žunter]]?
* [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992)
*[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920)
*[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016)


{{seznami narodov po poklicu|plezalcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]]
[[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]]
[[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]]
[[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]]</text>
      <sha1>lxjqgiz9nqrb50nng9db1xuemwmorjd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Plazilci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>33710</id>
    <revision>
      <id>6761363</id>
      <parentid>6728572</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:58:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761363</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45564" sha1="osniarqapy5q81ma6ek5fnh1ix3dz3e" xml:space="preserve">{{Short description|Razred živali}}
{{automatic taxobox
| name = Plazilci
| fossil_range = {{fossil range|Pozna kreda|recentno|ref=&lt;ref name=M2021&gt;{{cite journal|last1=Marjanović|first1=D.|year=2021|title=The Making of Calibration Sausage Exemplified by Recalibrating the Transcriptomic Timetree of Jawed Vertebrates|journal=Frontiers in Genetics|volume=12|article-number=521693|doi=10.3389/fgene.2021.521693|doi-access=free |pmid=34054911 |pmc=8149952 }}&lt;/ref&gt;}}
| image = Reptiles.jpg
| image_caption = v smeri urinega kazalca od leve strani zgoraj: [[kajman očalar]] (''Caiman crocodilus''), [[orjaška črepaha]] (''Chelonia mydas''), [[tuatara]] (''Sphenodon punctatus'') in [[vzhodna diamantna klopotača]]  (''Crotalus adamanteus'').
| taxon = Reptilia
| authority = [[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]], 1768
| subdivision_ranks = Današnje skupine
| subdivision = * [[Lepidosauria]]
** [[Rhynchocephalia]]  {{small|([[tuatara]])}}
** [[Squamata]] {{small|([[kuščarji]] in [[kače]])}}
*[[Archelosauria]]
** [[Testudines]] {{small|(želve)}}
** [[Archosaur]]ia
*** [[Crocodilia]] (krokodili)
*** [[Dinosauria]] {{small|(dinozavri)}}
**** [[Aves]] {{small|(ptiči, kladistično vključeno)}}

{{small|Za izumrle skupine glej [[#Taksonomija|besedilo]].}}
}}
'''Plazílci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Reptilia''') so [[vretenčarji]], (s [[hrbtenica|hrbtenico]] iz vretenc) prav tako kot [[ribe]], [[dvoživke]], [[ptiči]] in [[sesalci]]. [[Latinščina|Latinsko]] ime »''reptilia''« pomeni plaziti se. Ime skupini ustreza, saj večina plazilcev svoje telo vleče po podlagi, čeprav imajo nekatere vrste tudi razvite noge. Plazilci so hladnokrvni in vse življenje dihajo s [[pljuča|pljuči]] in nimajo [[Preobrazba (biologija)|preobrazbe]], kakršno imajo dvoživke. Njihova telesna temperatura se prilagaja okolju in je včasih le neznatno višja od tiste v okolju. Po obliki so si zelo različni, telo imajo lahko okroglo ali ploščato, drugi pa iztegnjeno in črvasto z nogami ali pa brez njih. [[Vrat]] je kratek in negibljiv, ali pa je dolg in upogljiv.&lt;ref name=brehm&gt;Theo Jahn (1982). ''Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=45116}}&lt;/ref&gt; 

So prva od življenja v [[voda|vodi]] neodvisna skupina vretenčarjev. Pred izsušitvijo jih varuje luskasta [[koža]], zarodkov razvoj pa poteka v celoti na kopnem.

Izlegajo [[Amniota|amniotska jajca]] - to so [[jajce|jajca]] z [[apnenec|apnenčasto]] ali [[pergament]]asto lupino, ki preprečuje izhlapevanje tekočine iz jajca. Večina plazilcev jajca odlaga ([[oviparija]]), za mnoge pa je značilna živorodnost ([[viviparija]]) ali pa samice skotijo žive mladiče, ki pa se malo pred tem izležejo v notranjosti samice iz jajc ([[ovoviviparija]]).&lt;ref name=mrsic&gt;{{navedi knjigo |author=[[Narcis Mršić]] |year=1997 |title=Plazilci (Reptilia) Slovenije |publisher=Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo |isbn=961-234-029-3 |cobiss=65274624 |pages=92-93}}&lt;/ref&gt; 

Danes so plazilci razširjeni na vseh [[celina]]h razen [[Antarktika|Antarktike]] in so razporejeni v štirih [[red (biologija)|redovih]]:
* [[Crocodilia]] ([[krokodili]], [[gaviali]], [[kajmani]] in [[aligatorji]]): 23 vrst
* [[Sphenodontia]] ([[tuatara]] iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]): 2 vrsti
* [[Squamata]] (luskarji - [[kuščarji]], [[kače]] in [[kolutniki]]): približno 7.900 vrst
* [[Testudines]] ([[želve]]): približno 300 vrst

Biološka disciplina, ki proučuje plazilce (in dvoživke) se imenuje [[herpetologija]].

== Klasifikacija plazilcev ==
=== Zgodovina klasifikacije ===
[[Slika:Traditional Reptilia.png|thumb|300px|Plazilci (zeleno obarvano) so [[parafilija|parafiletska]] skupina, ki izključuje vse ptice in sesalce.]]
Plazilci so bili na začeku klasifikacije združeni z [[dvoživke|dvoživkami]]. [[Linnaeus]], ki je raziskoval na [[Švedska|Švedskem]], ki ima malo različnih vrst plazilcev in kjer pogosto najdemo [[navadni gad|navadnega gada]] ter [[belouška|belouško]] loviti v vodi, je v svoji ''[[Systema Naturae]]'' vkjučil vse plazilce in dvoživke v [[razred (biologija)|razred]] &quot;III&amp;nbsp;– Amphibia&quot;.&lt;ref name=&quot;Linn1758&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Linnaeus |first=Carolus |authorlink=Carl Linnaeus |title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. |publisher=Holmiae (Laurentii Salvii) |year=1758 |url=http://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542 |accessdate=2008-09-22 |language=la |edition=10th}}&lt;/ref&gt; Izraza &quot;Reptilia (plazilec)&quot; in &quot;Amphibia (dvoživka)&quot; sta bila med seboj zamenljiva, &quot;Reptilia&quot; (iz [[latinščina|latinščine]] ''repere'', &quot;plaziti se&quot;) so bolj uporabljali francozi.&lt;ref&gt;Encyclopaedia Britannica, 9th ed. (1878). [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/EnBrit/Amphibia.html original text]&lt;/ref&gt; [[Josephus Nicolaus Laurenti]] je prvi uradno uporabil izraz &quot;Reptilia&quot; za razširjen izbor plazilcev in dvoživk, ki je v osnovi podoben Linnaeusovem izboru.&lt;ref&gt;Laurenti, J.N. (1768): ''Specimen Medicum, Exhibens Synopsin Reptilium Emendatam cum Experimentis circa Venena''. [http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=281657 Facsimile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150904013401/http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=281657 |date=2015-09-04 }}, showing the mixed composition of his ''Reptilia''&lt;/ref&gt; Šele na  začetku [[19,. stoletje|19. stoletja]] je postalo jasno, da so plazilci in dvoživke v resnici precej različne živali; [[Pierre André Latreille]] je za slednje postavil razred ''Batracia'' (1825), [[tetrapodi|tetrapode]] (vretenčarje s štirimi okončinami) pa je razdelil v štiri razrede plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev.&lt;ref&gt;Latreielle, P.A. (1804): Nouveau Dictionnaire à Histoire Naturelle, xxiv., cited in Latreille's ''Familles naturelles du règne animal, exposés succinctement et dans un ordre analytique'', 1825&lt;/ref&gt;

Britanski anatom [[Thomas Henry Huxley]], ki je splošno razširil Latreillovo definicijo, je skupaj z [[Richard Owen|Richardom Owenom]] razširil skupino Reptilia z raznimi fosilnimi “pošastmi izpred [[vesoljni potop|vesoljnega potopa]]”, vključno s sesalcem podobnim plazilcem ([[Synapsida|sinapsid]]) [[Dicynodon]], ki ga je sam pomagal opisati. To ni bil edini takratni sistem razvrščanja: v ''[[Hunterian lectures]]'' na [[Royal College of Surgeons of England|Royal College of Surgeons]] leta 1863, je Huxley združil vretenčarje v sesalce, sauroide in ichthyoide (slednji vsebuje ribe in dvoživke). Pozneje je predlagal imena [[Sauropsida]] in [[Ichthyopsida]].&lt;ref&gt;Huxley, T.H. (1863):  The Structure and Classification of the Mammalia. Hunterian lectures, presented in ''Medical Times and Gazette, 1863''. [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/Gazettes/Mamma.html original text]&lt;/ref&gt;

Ob koncu 19. stoletja je razred Reptilia vključeval vse [[Amniota|amniote]] razen [[ptice|ptic]] in [[sesalci|sesalcev]]. Ti plazilci so bili opredeljeni kot skupino [[živali]], ki vključujejo današnje [[krokodili|krokodile]], [[aligatorji|aligatorje]], [[tuatara|tuatare]], [[kuščarji|kuščarje]], [[kače]], [[Amphisbaenia|kolutnike]] in [[želve]], pa tudi fosilne skupine kot so [[dinozavri]], [[sinapsidi]] in primitivni [[Pareiasauridae]]. To je danes še vedno običajna definicija izraza. Vendar pa so v zadnjih letih mnogi [[taksonomija|taksonomisti]] začeli vztrajati, da bi takson moral biti [[klad|monofiletski]], to je, da bi skupine morale vključevati vse potomce. Plazilci, kot so opisani zgoraj, so [[parafilija|parafiletski]], saj izključujejo ptice in sesalce, čeprav so se le-ti prav tako razvili iz prvotnih plazilcev. Colin Tudge piše:

&lt;blockquote&gt;Sesalci so [[klad]], zato [[filogenetska nomenklatura|kladisti]] z veseljem potrjujejo tradicionalni takson [[Mammalia]]; prav tako so tudi ptice klad in so splošno uvrščene v uradni takson [[Aves]]. Mammalia in Aves so v resnici, subklada znotraj velikega klada Amniota. Toda tradicionalni razred Reptilia ni klad. Je samo del klada Amniota: del, ki ostane po odcepitvi Mammalia in Aves. To ni mogoče opredeliti z [[sinapomorfija|sinapomorfijo]], kot bi bilo pravilno. Namesto tega je opredeljen s kombinacijo značilnosti, ki jih ima in značilnosti, ki mu manjkajo: plazilcev so amnioti brez krzna ali perja. V najboljšem primeru kladisti prelagamo, da so tradicionalni Reptilia &quot;amnioti brez ptic in sesalcev&quot;.&lt;ref name=&quot;tudge&quot;&gt;{{navedi knjigo | author = [[Colin Tudge]] | year = 2000| title = The Variety of Life| url = https://archive.org/details/varietyoflifesur0000tudg_t0n5 | publisher = Oxford University Press|isbn= 0-19-860426-2 }}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Izraza &quot;Sauropsida&quot; (&quot;obrazi kuščarjev&quot;) in &quot;[[sinapsidi|Theropsida]]&quot; (&quot;obrazi pošasti&quot;) je zopet začel uporabljati leta [[1916]] [[Edwin Stephen Goodrich|E.S. Goodrich]], ki je na ta način razlikoval med kuščarji, pticami in njihovimi sorodniki na eni strani (Sauropsida) in na drugi strani sesalci z njihovimi izumrlimi sorodniki (Theropsida). Goodrich je podpiral to delitev zaradi srca in krvnih žil v vsaki skupini, in zaradi drugih značilnosti kot je struktura možganov. Glede na trditve Goodricha, sta se obe liniji razvili iz zgodnejše skupine Protosauria (&quot;prvi kuščarji&quot;), ki vključuje nekaj [[paleozoik|paleozojskih]] dvoživk, kot tudi zgodnje plazilce.&lt;ref name=&quot;goodrich1916&quot;&gt;{{cite journal|last=Goodrich|first=E.S.|title=On the classification of the Reptilia|journal=Proceedings of the Royal Society of London|volume= 89B|pages=261–276|year=1916|doi=10.1098/rspb.1916.0012}}&lt;/ref&gt;

Leta [[1956]] je [[D. M. S. Watson|D.M.S. Watson]] opazil, da sta se prvi dve skupini odcepili zelo zgodaj v zgodovini plazilcev, in tako je Goodrichevo skupino Protosauria razdelil med njima. Prav tako je ponovno interpretiral skupini Sauropsida in Theropsida tako, da je  izključil ptice in sesalce. Tako njegova skupina Sauropsida vključuje [[Procolophonia]], [[Eosuchia]], [[Millerosauria]],  [[Chelonia]] (želve), [[Squamata]] (kuščarji in kače), [[Sphenodontia|Rhynchocephalia]], [[Crocodilia]], &quot;[[Thecodont]]e&quot; ([[parafilija|parafiletski]] [[Archosauria|arhozavri]]), neleteči [[dinozavri]], [[Pterosauria|pterozavri]], [[Ichthyosauria|ihtiozavri]] in [[Sauropterygia]]&lt;ref name=&quot;watson1956&quot;&gt;{{cite journal|last=Watson|first=D.M.S.|year=1957|title=On Millerosaurus and the early history of the sauropsid reptiles|url=|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London, Series B, Biological Sciences|volume=240|issue=673|pages=325–400|doi=10.1098/rstb.1957.0003}}&lt;/ref&gt;.

Delitev na sinapside in sauropside je dododala drug pristop, ki je plazilce razvrščal v štiri podrazrede glede na število in položaj odprtin na straneh lobanje za očmi. Zasnovo za to razvrstitev je postavil [[Henry Fairfield Osborn]], razširil in populariziral pa jo je [[Alfred Romer|Romer]] v svojem klasičnem delu ''[[Vertebrate Paleontology]]''.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1=Osborn | first1=H.F. | author-link=Henry Fairfield Osborn | year=1903 | title=The reptilian subclasses ''Diapsida'' and ''Synapsida'' and [the] early history of ''Diaptosauria'' | journal=Memoirs of the American Museum of Natural History | volume=1 | pages=451–507 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=romer1933&gt;{{navedi knjigo |last=Romer |first=A.S. |author-link=Alfred Romer |orig-date=1933 |year=1966 |title=Vertebrate Paleontology |url=https://archive.org/details/vertebratepaleon0000rome_q1n3 |edition=3rd |publisher=University of Chicago Press |place=Chicago, IL}}&lt;/ref&gt; Ti štirje podrazredi so bili:
* [[Anapsida]] (anapsidi) – brez odprtin – [[Captorhinida|cotilozavri]] in [[Želve|chelonia]] ([[želve]] in sorodniki){{efn|
Ta taksonomija ne odraža sodobnih molekularnih dokazov, ki uvrščajo želve med [[Diapsida|diapside]].
}}
* [[Synapsida]] (sinapsidi) – ena nižja odprtina – [[Pelycosauria|pelikozavri]] in [[Terapsida|terapsidi]] (sesalcem podobni plazilci)
* [[Euryapsida]] (evriapsidi) – ena višja odprtina – [[Protorosauria|protorozavri]] (majhnimi, zgodnji kuščarjem podobni plazilci) ter morski [[Sauropterygia|sauropterigi]] in [[Ichthyosauria|ihtiozavri]].
* [[Diapsida]] (diapsidi) – dve odprtini – večina plazilcev, vključno s [[kuščarji]], [[kače|kačami]], [[krokodili]], [[dinozavri]] in [[Pterosauria|pterozavri]].

[[File:Varanodon1DB.jpg|thumb|right|Filogenetske klasifikacije združujejo tradicionalne &quot;sesalcem podobne plazilce&quot;, kot je ta ''[[Varanodon]]'', z drugimi sinapsidi, ne pa z danes živečimi plazilci]]
Sestava skupine Euryapsidani bila jasno določena. Za [[Ichthyosauria|ihtiozavre]] je včasih veljalo, da so se razvili neodvisno od ostalih Euryapsida,  zato so jim dodelili starejše ime Parapsida. Ta skupina je bila kasneje večinoma opuščena (ihtiozavre pa so uvrstili kot ''[[incertae sedis]]'' (negotovega položaja) ali znotraj Euryapsida). Kljub temu se je delitev na štiri (oz. tri, če se Euryapsida združi z Diapsida) podrazrede ohranila v splošni literaturi skozi celotno 20. stoletje. Sodobni raziskovalci so to delitev večinoma opustili. Izkazalo se je namreč, da se anapsidna zgradba lobanje pojavlja pri tako različnih in nesorodnih skupinah, da ne predstavlja več uporabnega kriterija za razlikovanje.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Tsuji |first1=L.A. |last2=Müller |first2=J. |year=2009 |title=Assembling the History of the Parareptilia: Phylogeny, diversification, and a new definition of the clade |journal=Fossil Record |volume=12 |issue=1 |pages=71–81 |doi=10.1002/mmng.200800011 |bibcode=2009FossR..12...71T |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Taksonomija ===
[[Slika:Trachemys_scripta_elegans_(Wied)_(1865)_by_Karl_Bodmer.jpg|thumb|right|[[Rdečevratka]], red [[Turtle|Testudines]]]]
[[Slika:Ichthyosaurus h harder.jpg|thumb|right|''[[Ichthyosaurus]]'', red [[Ichthyosauria]]]]
[[Slika:Tuatera.JPG|thumb|right|[[Tuatara]], red [[Sphenodontida]]]]
[[Slika:Viperaberus1.jpg|thumb|right|[[Navadni gad]], red [[Squamata]]]]
[[Slika:China-Alligator.jpg|thumb|right|[[Kitajski aligator]], red [[Crocodilia]]]]
General classification of extinct and living reptiles, focusing on major groups.&lt;ref name=benton2005&gt;{{navedi knjigo |last=Benton |first=Michael J. |author-link=Michael J. Benton |year=2005 |title=Vertebrate Palaeontology |edition=3rd |publisher=Blackwell Science |location=Oxford, UK |isbn=978-0-632-05637-8 |url=http://palaeo.gly.bris.ac.uk/benton/vertclass.html |access-date=2015-02-15 |archive-date=2008-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081019121413/http://palaeo.gly.bris.ac.uk/benton/vertclass.html }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=benton2014&gt;{{navedi knjigo |last=Benton |first=Michael J. |author-link=Michael J. Benton |year=2014 |title=Vertebrate Palaeontology |edition=4th |publisher=Blackwell Science |location=Oxford, UK |isbn=978-0-632-05637-8}}&lt;/ref&gt;&lt;!-- Note to editors: the nested infraclasses are as presented in Benton's 4th edition. Infraclass Diapsida contains Infraclass Neodiapsida, which contains infraclasses Archosauromorpha and Lepidosauromorpha, with the latter containing Infraclass Ichthyosauria within an unnamed Infrasubclass --&gt;

* '''Reptilia'''/'''[[Sauropsida]]'''
**{{extinct}}'''[[Parareptilia]]'''
** '''[[Eureptilia]]'''
***{{extinct}}[[Captorhinidae]]
***'''[[Diapsid]]a''' &lt;!-- note that the multiple nested infraclasses is part of the classification in Benton's 4th edition --&gt;
****{{extinct}}[[Araeoscelidia]]
****'''[[Neodiapsida]]'''
*****{{extinct}}[[Drepanosauromorpha]] (negotova uvrstitev)
*****{{extinct}}[[Younginiformes]] ([[parafiletska]])
*****{{extinct}}[[Ichthyosauromorpha]] (negotova uvrstitev)
*****{{extinct}}[[Thalattosauria]] (negotova uvrstitev)
*****'''[[Sauria]]'''
******'''[[Lepidosauromorpha]]'''
*******[[Lepidosauriformes]]
********[[Rhynchocephalia]] (tuatara)
********[[Squamata]] (kuščarji in kače)
******{{extinct}}[[Choristodera]] (negotova uvrstitev)
******{{extinct}}[[Sauropterygia]] (negotova uvrstitev)
******'''[[Pantestudines]]''' (želve in sorodniki, negotova uvrstitev)
******'''[[Archosauromorpha]]'''
*******{{extinct}}[[Protorosauria]] (parafiletski)
*******{{extinct}}[[Rhynchosauria]]
*******{{extinct}}[[Allokotosauria]]
*******[[Archosauriformes]]
********{{extinct}}[[Phytosauria]] (pterozavri)
********'''[[Archosauria]]'''
*********[[Pseudosuchia]]
**********[[Crocodilia]] (krokodili)
*********[[Avemetatarsalia]]/[[Ornithodira]]
**********{{extinct}}[[Pterosaur]]ia
**********[[Dinosauria]] (dinozavri)
***********{{extinct}}[[Ornithischia]] (ornitishiji)
***********[[Saurischia]] (zavrishiji, vključuje ptiče ('''[[Aves]]'''))

=== Filogenija ===
[[Kladistika|Kladogram]] predstavlja &quot;družinsko drevo&quot; plazilcev. Je poenostavljena verzija sorodstev, ki jih je raziskala M.S. Lee, in 2013.&lt;ref name=scaffold2013&gt;{{cite journal | last1=Lee | first1=M.S.Y. | year=2013 | title=Turtle origins: Insights from phylogenetic retrofitting and molecular scaffolds | journal=Journal of Evolutionary Biology | volume=26 | issue=12 | pages=2729–2738 | doi=10.1111/jeb.12268 |doi-access=free | pmid=24256520}}&lt;/ref&gt; Vse [[filogenija|genetske]] študije so podprle hipotezo, da so želve diapsidi; nekatere so želve uvrstile znotraj Archosauromorpha,&lt;ref name=scaffold2013/&gt;&lt;ref name=&quot;Mannen&quot;&gt;{{cite journal |author1=Mannena, Hideyuki |author2=Li, Steven S.-L. |year=1999 |title=Molecular evidence for a clade of turtles |url=https://archive.org/details/molecular-phylogenetics-and-evolution_1999-10_13_1/page/144 |journal=[[Molecular Phylogenetics and Evolution]] |volume=13 |issue=1 |pages=144–148 |doi=10.1006/mpev.1999.0640 |pmid=10508547|bibcode=1999MolPE..13..144M }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Zardoya&gt;{{cite journal |last1=Zardoya |first1=R. |last2=Meyer |first2=A.| year=1998|title=Complete mitochondrial genome suggests diapsid affinities of turtles |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1998-11-24_95_24/page/14226 |journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences USA]] |volume=95 |issue=24 |pages=14226–14231 |doi=10.1073/pnas.95.24.14226 |doi-access=free |pmid=9826682 |pmc=24355 |bibcode=1998PNAS...9514226Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Iwabe&gt;{{cite journal |author1=Iwabe, N. |author2=Hara, Y. |author3=Kumazawa, Y. |author4=Shibamoto, K. |author5=Saito, Y. |author6=Miyata, T. |author7= Katoh, K. |date = 2004-12-29 |title = Sister group relationship of turtles to the bird-crocodilian clade revealed by nuclear DNA-coded proteins |journal = [[Molecular Biology and Evolution]] |volume = 22 |issue = 4 |pages = 810–813  |doi = 10.1093/molbev/msi075 |doi-access=free |pmid = 15625185 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name =Roos&gt;{{cite journal |last1 = Roos |first1 = Jonas |last2= Aggarwal |first2=Ramesh K. |last3=Janke |first3=Axel |date = Nov 2007 |title = Extended mitogenomic phylogenetic analyses yield new insight into crocodylian evolution and their survival of the Cretaceous–Tertiary boundary |url = https://archive.org/details/molecular-phylogenetics-and-evolution_2007-11_45_2/page/663 |journal = [[Molecular Phylogenetics and Evolution]] |volume = 45 |issue = 2 |pages = 663–673 |doi = 10.1016/j.ympev.2007.06.018 |pmid = 17719245 |bibcode = 2007MolPE..45..663R }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = &quot;Katsu&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Katsu | first1 = Y. | last2= Braun |first2=E.L. |last3=Guillette |first3=L.J. Jr. |last4=Iguchi |first4=T. | title = From reptilian phylogenomics to reptilian genomes: analyses of c-Jun and DJ-1 proto-oncogenes | journal = Cytogenetic and Genome Research | volume = 127 | issue = 2–4 | pages = 79–93 | date = 2010-03-17 | doi = 10.1159/000297715 | pmid = 20234127| s2cid = 12116018 }}&lt;/ref&gt; čeprav so jih nekatere namesto tega umestile med Lepidosauromorpha.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Lyson, Tyler R. |author2=Sperling, Erik A. |author3=Heimberg, Alysha M. |author4=Gauthier, Jacques A. |author5=King, Benjamin L. |author6=Peterson, Kevin J. |year=2012 |title=MicroRNAs support a turtle + lizard clade |journal=[[Biology Letters]] |volume=8 |issue=1 |pages=104–107 |doi=10.1098/rsbl.2011.0477 |doi-access=free |pmid=21775315 |pmc=3259949 |bibcode=2012BiLet...8..104L }}&lt;/ref&gt; Spodnji kladogram je za pridobitev rezultatov uporabil kombinacijo genetskih (molekularnih) in fosilnih (morfoloških) podatkov.&lt;ref name=scaffold2013/&gt;

{{clade| style=font-size:80%;line-height:80%
|label1=[[Amniote|Amniota]]
|1={{clade
   |1=[[Synapsida]] ([[sesalci]] in njihovi izumrli sorodniki) [[File:Rattus norvegicus (white background).png|50px]]
   |label2='''[[Sauropsida|Sauropsida / Reptilia]]''' |sublabel2=(celotna skupina)
   |2={{clade
         |label1={{extinct}}[[Parareptilia]]
         |1={{clade
               |1={{extinct}}[[Millerettid]]ae [[File:Milleretta BW flipped.jpg|50px]]
               |label2=&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;unnamed&lt;/span&gt;
               |2={{clade
                  |1={{extinct}}''[[Eunotosaurus]]''
                  |label2={{extinct}}[[Ankyramorpha]]
                  |2={{clade
                  |1={{extinct}}[[Lanthanosuchidae]] [[File:Lanthanosuchus NT flipped.jpg|50px]]
                  |label2={{extinct}}[[Procolophonia]]
                    |2={{clade
                        |1={{extinct}}[[Pareiasauromorpha]] [[File:Scutosaurus BW flipped.jpg|50px]]
                        |2={{extinct}}[[Procolophonoidea]] [[File:Sclerosaurus1DB.jpg|50px]]
                        }}
                     }}
                 }}
             }}
      |label2=[[Eureptilia]]
      |2={{clade
         |1={{extinct}}[[Captorhinidae]] [[File:Labidosaurus flipped.jpg|50px]]
         |label2=[[Romeriida]]
         |2={{clade
            |1={{extinct}}''[[Paleothyris]]''
            |label2=[[Diapsida]]
            |2={{clade
               |1={{extinct}}[[Araeoscelidia]] [[File:Spinoaequalis schultzei reconstruction.jpg|50px]]
               |label2=[[Neodiapsida]]
               |2={{clade
               |1={{extinct}}''[[Claudiosaurus]]''[[File:Claudiosaurus white background.jpg|50px]]
               |2={{clade
                  |1={{extinct}}[[Younginiformes]] [[File:Hovasaurus BW flipped.jpg|50px]]
                  |label2='''Crown Reptilia'''/ |sublabel2=[[Sauria]]
                  |2={{clade
                     |label1=[[Pan-Lepidosauria]]/ |sublabel1=[[Lepidosauromorpha]]
                     |1={{clade
                         |1={{extinct}}[[Kuehneosauridae]] [[File:Icarosaurus white background.jpg|50px]]
                         |label2=[[Lepidosauria]]
                         |2={{clade
                            |1=[[Rhynchocephalia]] ([[tuatara]] in njeni izumrli sorodniki) [[File:Hatteria white background.jpg|50px]]
                            |2=[[Squamata]] ([[kuščarji]] in [[kače]]) [[File:British reptiles, amphibians, and fresh-water fishes (1920) (Lacerta agilis).jpg|50px]] [[File:Python natalensis Smith 1840 white background.jpg|50px]] }} }}
                     |label2=[[Archelosauria]]/ |sublabel2=[[Archosauromorpha]] ''[[sensu lato|s. l.]]''
                     |2={{clade
                        |label1=[[Pan-Testudines]]/ |sublabel2=[[Pantestudines]]
                        |1={{clade
                          |1={{extinct}}[[Eosauropterygia]] [[File:Dolichorhynchops BW flipped.jpg|50px]]
                          |2={{clade
                            |1={{extinct}}[[Placodontia]] [[File:Psephoderma BW flipped.jpg|50px]]
                            |2={{clade
                              |1={{extinct}}''[[Sinosaurosphargis]]''
                              |2={{clade
                                |1={{extinct}}''[[Odontochelys]]''
                                |label2=[[Testudinata]]
                                |2={{clade
                                  |1={{extinct}}''[[Proganochelys]]''
                                  |2=[[Testudines]] ([[želve]]) [[File:Erpétologie générale, ou, Histoire naturelle complète des reptiles (Centrochelys sulcata).jpg|50px]]
                                   }}
                                 }}
                               }}
                             }}
                           }}
                        |label2=[[Pan-Archosauria]]
                        |2={{clade
                           |1={{extinct}}[[Choristodera]] &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Hyphalosaurus mmartyniuk wiki.png|60px]]&lt;/span&gt;
                           |label2=[[Archosauromorpha]] ''[[sensu stricto|s. s.]]''
                           |2={{clade
                              |1={{extinct}}[[Prolacertiformes]] [[File:Prolacerta broomi.jpg|50px]]
                              |2={{clade
                                   |2=[[Archosauriformes]] ([[krokodili]], [[ptiči]], dinozavri in izumrli sorodniki) &lt;span style=&quot;{{MirrorH}}&quot;&gt;[[File:Deinosuchus riograndensis.png|50px]]&lt;/span&gt; [[File:Meyers grosses Konversations-Lexikon - ein Nachschlagewerk des allgemeinen Wissens (1908) (Antwerpener Breiftaube).jpg|30 px]]
                                   |1={{clade
                                      |1={{extinct}}[[Rhynchosauria]] [[File:Hyperodapedon BW2 white background.jpg|50px]]
                                      |2={{extinct}}''[[Trilophosaurus]]''[[File:Trilophosaurus buettneri (flipped).jpg|50px]]
                                      }}
                                  }}
                              }}
                           }}
                         }}
                       }}
                     }}
                  }}
               }}
            }}
         }}
      }}
   }}
}}

== Evolucija plazilcev ==
Prvi plazilci so se pojavili pred približno 340 milijoni let, v [[karbon]]ski dobi. Razvili so se iz dvoživk in živeli na kopnem. Čeprav se ne ve dosti o teh prvih plazilcih, se domneva, da so bili podobni današnjim kuščarjem. Pozneje, v [[mezozoik]]u, pred približno 230 do 70 milijoni let, so se pojavili leteči plazilci. Takrat so nekateri plazilci zapustili kopno in se vrnili v vodo, osvojili oceane in jezera, dinozavri pa so zavladali na kopnem. 

[[Fosil]]ne ostanke prvih prepoznavnih želv so našli v več ko 200 milijonov let starih plasteh. Čeprav želve niso bile nikdar med vodilnimi plazilci, so se sproti prilagajale spremembam v okolju in preživele, medtem ko so mnoge druge skupine plazilcev izumrle. Ta prilagodljivost je omogočila, da so se želve, najstarejše med plazilci, razvile v uspešne kopenske in vodne živali.

Kuščarji so se prvič pojavili pred približno 200 milijoni let. Redke fosilne najdbe pričajo, da so proti koncu [[mezozoik]]a živeli različni kuščarji. Okrog 190 milijonov let stari [[Sharovisaurus]] priča o znakih, značilnih tudi za današnje kuščarje: majhna glava, kratek vrat, dolg trup in rep in na stran štrleče »plazilske« okončine.

Krokodili so verjetno najbližji sorodniki dinozavrov in so se pojavili v istem času kot kuščarji, pred približno 200 milijoni let, v [[trias]]u. Ostri koničasti zobje pričajo, da so se davni krokodili hranili v glavnem z [[riba]]mi, drugače kot današnji, ki ob mesni hrani zaužijejo tudi nekaj rastlinske. Oblika krokodilje [[lobanja|lobanje]] pa se je do danes le malo spremenila.

== Telesna zgradba ==
Telo plazilcev je, razen pri želvah, podaljšano in ima okončine ali pa je brez njih. Morske želve imajo okončine spremenjene v [[plavut]]i, želve in kuščarji (razen [[Anguis|slepcev]]) imajo dobro razvite okončine. 

Pri plazilcih je običajno izražen [[spolni dimorfizem]], ki se kaže v velikosti in obarvanosti telesa. 

=== Koža in kožne tvorbe ===
[[Koža]] ščiti pred izsuševanjem telesa, zato je suha in [[luska]]sta. Zaradi življenja na kopnem je njihovo telo zaščiteno s poroženelimi ali roženimi celicami na površini [[povrhnjica|povrhnjice]]. Pri želvah je roženi sloj v obliki plošč. Luskarji (kače in kuščarji) imajo roženo povrhnjico iz lusk in ploščic, luske se stalno obnavljajo, zato se levijo. Poleg poroženele povrhnjice imajo tudi okostenine v usnjici, ki pri želvah zrastejo z okostjem v hrbtni in trebušni ščit.&lt;ref name=mrsic /&gt; 

Tako lahko živijo celo v suhih [[puščava]]h. Ker koža nima dihalne vloge, imajo plazilci že bolj razvejana [[pljuča]]. Manj uspešno pa jih koža varuje pred mrazom, zato so odvisni od toplote okolja.

Zaradi močnega roženega sloja plazilci, razen kuščarjev, nimajo kožnih [[žleza|žlez]].&lt;ref name=mrsic /&gt;  Kuščarji imajo spremenjene kožne žleze na stegnih zadnjih nog in jih imenujemo bedrne (femoralne) pore.

=== Okostje ===
[[Slika:SmithTestudoSkeletonTagged.PNG|thumb|200px|right|Okostje želve]] 
[[Slika:SnakeSkelLyd.jpg|thumb|200px|right|Okostje kače]]
[[Slika:Crocodile skeleton.PNG|thumb|200px|right|Okostje krokodila]]
[[Okostje]] plazilcev je pokostenelo, [[hrustanec]] se pojavlja le pri gekonih in kuščarjih v repnem delu [[hrbtenica|hrbtenice]]. Med posameznimi skupinami so v obliki in zgradbi okostja precejšne razlike. Pri večini plazilcev ima hrbtenica lepo razvidni vratni, hrbtni, ledveni, križni in repni del in je sestavljena iz [[vretence|vretenc]]. Zaradi izgube okončin pri kačah in kačam podobnih plazilcih je prišlo do sprememb v hrbtenici. Število vretenc in [[rebro|reber]] pa je odvisno od dolžine telesa.&lt;ref name=brehm /&gt; 

* Želve imajo manj kot 30 vretenc. Imajo oklep sestavljen iz zgornjega in spodnjega dela. Oba dela sta med seboj povezana s kostjo. Rebra in večina vretenc so zlita z zgornjim delom oklepa. Želve nimajo [[grodnica|grodnice]]. &lt;/br&gt;Okostje želve (glej sl. desno): 1-lobanja; 2-vratna vretenca; 3-okolčje (''scapula''); 4-nadlahtnica (''humerus''); 5-podlahtnica (''ulna''); 6-koželjnica (''radius''); 7,8,9-prvi,tretji,peti prst; 10-hrbtna vretenca; 11-plastron (trebušni ščit); 12-oplečje (''ilium''); 13-križnična vretenca; 14-mečnica (''fibula''); 15-golenica (''tibia'')

* Kače imajo do 400 s sklepi povezanih vretenc, vsako vretence ima 2 izrastka, ki preprečujeta sukanje; rebra so pritrjena na hrbtenico le na trupu. Vretenca imajo dodaten sklep, ki poveča njihovo gibčnost. Kače nimajo grodnice. [[Rep]] nima reber.

* Krokodil ima kratek vrat, na prednjih nogah ima 5  med seboj ločenih prstov, na zadnjih nogah so 4 prsti povezani s plavalno kožico. Na prsna vretenca se pričvrščajo rebra, na dve križnični se veže okolčje. &lt;/br&gt;Okostje krokodila (glej sl. desno): vretenca (A-vratna; B-hrbtna (hrbet); C-ledvena; D-križnica (medenična votlina), E-repna); 1-lobanja; 2-spodnja čeljust; 3-oplečje; 4-prstne kosti s kremplji; 5-zapestje (''carpus''); 6-podlahtnica (''ulna''); 7-koželjnica (''radius''), 8-nadlahtnica (''humerus''), 9-rebra; 10-stegnenica (''femur''); 11-mečnica (''fibula''); 12-stopalo (''metatarsus''); 13-peta (''tarsus''); 14-golenica (''tibia'')

Sploščena [[lobanja]] je precej podobna ptičji lobanji, vendar imajo plazilci čeljustne in obrazne kosti veliko bolj močne.&lt;ref name=brehm /&gt; Okostje [[glava|glave]] je zapleteno in je pomembno pri razvrščanju plazilcev. Pomembno je število slepočnih (temporalnih) odprtin in število ter zgradba senčnih lokov lobanje.&lt;ref name=mrsic /&gt; Razen [[Anapsida|anapsidnih]] želv so vsi danes živeči plazilci [[Diapsida|diapsidni]].  
&lt;gallery&gt;
Slika:Skull anapsida.svg|[[Anapsida|Anapsidna]] (brezločna) lobanja - vse kosti lobanjskega svoda so združene. Lobanja je kompaktna in zaprta in brez senčnih oken. Anapsidno lobanjo imajo [[želve]].
Slika:Skull_synapsida.png|[[Synapsida|Sinapsidna]] (združenoločna)  lobanja - ima bočno senčno odprtino. Sinapsidno lobanjo so imeli nekateri izumrli plazilci ([[pelikozavri]] in [[terapsidi]]) in jo imajo [[sesalci]].
Slika:Skull_diapsida.png |[[Diapsida|Diapsidna]] (dvoločna) lobanja - ima senčno in bočno senčno votlino ter 2 senčna loka. Diapsidno lobanjo so imeli nekateri izumrli plazilci ([[zavropterigiji]] in [[arhozavri]]) in jo imajo [[krokodili]], [[kuščarji]] in [[kače]].
&lt;/gallery&gt;

=== Prebavila ===
[[Slika:Watersnake.JPG|thumb|200px|Vodna kača [[Malpolon monspessulanus|južnoevropska zrva]] pri hranjenju s kuščarjem. Večina plazilcev je mesojedih in mnogi med njimi v osnovi jedo druge plazilce.]]
[[Prebavni trakt|Prebavila]] se med posameznimi skupinami razlikujejo.&lt;ref name=brehm /&gt; Vratni del je pri plazilcih podaljšan in ravno tako [[požiralnik]]. Sledi mu [[želodec]] sestavljen iz obsežnega osnovnega dela in iz vratnega dela. Pri kačah je le-ta raven. V prvi del [[črevo|črevesa]] se izlivata [[trebušna slinavka]] in [[žolčnik]]. Zadnji del črevesa se odpira v [[stok]]. Le pri čokatih živalih ima črevo številne zavoje. 

* Želve nimajo [[zobje|zob]], drugi plazici pa imajo veliko število zob, ne samo na [[čeljustnica|čeljustnici]], temveč tudi na [[nebnica|nebnici]] in [[ralnica|ralnici]].&lt;ref name=brehm /&gt; Mnoge kače imajo v zgornji čeljusti [[strupnik]]e. Ti zobje so pri nekaterih vrstah cevasti (votli), pri drugih pa žlebasti. Povezani so s strupnimi žlezami.

* [[Jezik (organ)|Jezik]] ima različne oblike, kače imajo razcepljenega, krokodil ima štrelečo negibljivo gubo na ustnem dnu, želva ima jezik kratek in mesnat, kuščarji pa imajo jezik jajčast in sploščen, tudi razcepljen.
* Želodec se pred črevesjem zapira z zaklopko.
* Široko črevo je zavito in kratko.
* Črevo se končuje v stok ali kloako.
* [[Jetra]], žolčnik in [[vranica]] so vedno razviti, imajo trebušno slinavko.

Večina plazilcev je mesojedih in imajo precej enostavno in relativno kratko črevesje, saj je meso enostavno razgradljivo in lahko prebavljivo. Prebava je počasnejša kot pri sesalcih in odraža njihovo preprostejšo [[presnova|presnovo]] in njihovo nesposobnost žvečenja hrane. Biti [[poikilotermija|poikiloterm]] (nestalna telesna temperatura, ki jo regulira temperatura okolice) pomeni, da je njihova potreba po energiji približno petino do desetino energije, ki jo potrebuje sesalec enake velikosti. Veliki plazilci, kot so krokodili in velike [[boa|boe]], lahko več mesecev živijo od enega samega velikega obroka, ki ga počasi prebavljajo.

Medtem ko so sodobne vrste plazilcev pretežno mesojede, je v zgodnji zgodovini plazilcev več skupin predstavljalo rastlinojedo [[megafavna|megafavno]]. Danes so želve edina skupina rastlinojedih plazilcev, pa tudi več vrst vrst [[Agamidae|agam]] in [[Iguanidae|legvanov]] se je razvilo tako, da se v celoti ali delno preživijo z rastlinsko prehrano.

Rastlinojedi plazilci imajo enake probleme pri žvečenju kot rastlinojedi sesalci, vendar si lahko pri prebavi pomagajo brez zapletenega zobovja sesalcev tako, da nekatere vrste goltajo kamenje in prod (t. i. [[gastrolit]]i): kamenje se premika v želodcu in pomaga pri mletju rastlinske vsebine. Našli so fosilne gastrolite za katere je bilo ugotovljeno, da so bili povezani z [[Sauropoda|zavropodi]]. Morskim želvam, krokodilom in morskim legvanom gastroliti pomagajo kot balast pri potapljanju.

=== Izločala ===
[[izločala|Izločanje]] v glavnem opravljajo dve majhni [[ledvica|ledvici]]. Pri diapsidih je [[sečna kislina]] glavni [[dušik]]ov odpadni produkt; želve, kot tudi sesalci, izločajo predvsem [[sečnino|sečnina]]. Za razliko od ledvic sesalcev in ptic, ledvice plazilcev ne morejo proizvajati koncentriran tekoči urin. To je zato, ker nimajo specializirane strukture imenovane [[Henlejeva zanka]], ki je prisotna v [[nefrona|nefronih]] ptic in sesalcev. Zaradi tega mnogi plazilci uporabljajo [[debelo črevo]] za pomoč pri [[resorpcija|resorpciji]] vode (prehajanje vode skozi kožo ali sluznico v telesna tkiva). Nekateri so tudi sposobni prevzeti voda shranjeno v mehurju.

=== Obtočila ===
Imajo sklenjeno [[krvožilje]], njihovo [[srce]] je delno predeljeno. Pri vseh je srce sestavljeno iz dveh [[preddvor]]ov in enega [[prekat]]a, ki pa je popolnoma predeljen le pri [[krokodili]]h). Dve [[aorta|aorti]] vodita do [[sistemski krvni obtok|sistemskega krvnega obtoka]]. Stopnja mešanja krvi bogate s [[kisik]]om in deoksigenirane krvi (z malo kisika ali brez) v srcu je odvisna od posamezne vrste in njenega fiziološkega stanja. Pod različnimi pogoji lahko deoksigenirano kri ponovno porinejo nazaj po telesu ali pa kri bogato s kisikom ponovno porinejo nazaj v pljuča. Postavili so domnevo, da to odstopanje v pretoku krvi omogoči bolj učinkovito uravnavanje temperature in daljši čas potapljanja pri vodnih vrstah.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Hicks |first=James |year=2002 |title=The Physiological and Evolutionary Significance of Cardiovascular Shunting Patterns in Reptiles  |journal=News in Physiological Sciences |volume=17 |pages=241–245 |pmid=12433978}}&lt;/ref&gt; 

Čeprav so znani po nestalni [[telesna temperatura|telesni]] [[temperatura|temperaturi]] ([[poikilotermija]]), ima kri plazilca, ki se je ogrel na soncu, približno enako temperaturo kot človekova.

=== Dihala ===
Vsi plazilci pri [[dihanje|dihanju]] uporabljajo [[pljuča]]. Vodne želve so razvile več prepustne kože, in nekatere vrste so prilagodile svojo [[kloaka|kloake]], da so povečale površino za izmenjavo plinov.&lt;ref&gt;Orenstein, 2001&lt;/ref&gt; Kljub tem prilagoditvam, dihanje brez pomoči brez pljuč ni mogoče. Pljučna ventilacija (izmenjava zraka med pljuči in zunanjim zrakom) poteka različno v vsaki glavni skupini plazilcev. Pri luskarjih poteka ventilacija v pljučih skoraj izključno z aksialnim [[mišica|mišičevjem]]. To je isto mišičevje (vertikalno), ki se uporablja pri gibanju. Zaradi te omejitve, je večina luskarjev prisiljena zadrževati dih med intenzivnim tekom. Vendar so nekateri našli način, kako se temu izogniti. [[Varani]], in še nekaj drugih vrst kuščarjev, uporabljajo [[Dihanje#Na pozitivni pritisk|ustno črpanje zraka]] kot dopolnilo njihovega običajnega &quot;aksialnega dihanja&quot;, zrak najprej vstopi v [[ustna votlina|ustno votlino]] in nato ga potisnejo proti zvišanemu [[žrelo|žrelu]] ter v pljuča. To omogoča živalim, da v celoti napolnijo svoja pljuča med intenzivnim gibanjem in tako lahko dolgo časa ostanejo gibalno aktivni. [[Crocodilia|Krokodili]] imajo mišično prepono, ki je podobna [[Trebušna prepona|preponi]] sesalcev. Razlika je v tem, da mišice pri krokodilji preponi povlečejo sramnico (del [[medenica|medenice]], ki je pri krokodilih premična) nazaj, kar pomeni, da jetra potisnejo navzdol pri čemer ostane več prostora za širjenje pljuč. 

=== Čutila in živčevje ===
[[Čutila]] in [[živčevje]] so dobro razviti. Imajo dokaj velike prednje, srednje in male [[možgani|možgane]]. Telesa [[nevron]]ov so zbrana na robu velikih možganov in tvorijo možgansko skorjo.

Pri [[voh]]anju si mnoge [[vrsta (biologija)|vrste]] (denimo [[kače]]) pomagajo z razcepljenim [[Jezik (organ)|jezik]]om, s katerim vnašajo snovi v vohalne jamice ([[jacobsonov organ]] na ustnem nebu). Ne [[sluh|slišijo]] najbolje, vendar dobro zaznavajo tresljaje. Nekatere vrste nimajo niti ušesne odprtine, niti srednjega [[uho|ušesa]], zato se zvok prenaša po kosteh.&lt;ref name=&quot;ENC_ZIVALI&quot;&gt;Več avtorjev (2003). ''Živali: Velika ilustrirana enciklopedija'', ISBN 86-11-16527-6&lt;/ref&gt; Oči z vekami imajo večinoma dobro razvite.&lt;ref name=&quot;brehm&quot; /&gt;. Pri gekonih in kačah so veke zrasle v prozorno opno, ki prekriva [[oko|oči]]. Kuščarji in prakuščarji imajo na temenu za svetlobo občutljivo območje. Nekatere kače imajo organe za zaznavanje temperaturnih sprememb, ki jim pomagajo pri lovu.

Večina plazilcev je dnevnih živali. [[Vid]] je običajno prilagojen dnevni svetlobi, z razpoznavanjem barv in z naprednejšim vidnim zaznavanjem globine kot je to pri dvoživkah in večini sesalcev. Pri večini kač, ki rijejo v prsti, oči niso funkcionalne, ker so njihove veke prekrite s prosojnimi luskami. Veliko rodov kač je na sprednji strani glave razvilo za [[Infrardeče valovanje|infrardečo svetlobo]] občutljive jamice, s katerimi lahko zaznajo infrardeče žarke, ki jih oddajajo toplokrvne živali.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_aljancic_tanja.pdf|title=Kače kot hišne živali|author=Tanja Aljančič (diplomsko delo)| publisher=Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko |year= 2006|accessdate=2010-07-22}}&lt;/ref&gt;  

Plazilci se na splošno štejejo za manj inteligentne od sesalcev in ptic.&lt;ref name=&quot;Romer, A 1977&quot;&gt;[[Alfred Romer|Romer, A.S]]. &amp; T.S. Parsons. 1977. ''The Vertebrate Body.'' 5th ed. Saunders, Philadelphia. (6th ed. 1985)&lt;/ref&gt; Velikost njihovih možganov je glede na svoje telo veliko manjša od sesalcev; [[kvocient encefalizacije]] (EQ - označuje odnos med aktualno količino možganov in njegove pričakovane velikosti glede na težo živali) predstavlja približno desetino sesalčevega.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://brainmuseum.org/evolution/paleo/index.html |title=Figure of relative brain size in vertebrates |publisher=Brainmuseum.org |date= |accessdate=2010-03-16}}&lt;/ref&gt; 

== Razmnoževanje ==
[[Oploditev]] je neposredna, notranja. Neodvisnost od vodnega okolja je omogočilo tudi [[amniotsko jajce|amniotsko]] [[jajce]], ki ga najdemo tudi pri [[ptiči]]h in [[stokovci]]h. [[Zarodek]], ki se razvija v notranjosti [[plodnika]], zapolnjenega s [[plodovnica|plodovnico]] (amnionsko tekočino), črpa hrano iz [[rumenjak]]a in [[beljak]]a. Zadnji vsebuje tudi veliko vode. [[Lupina]] ga ščiti pred zunanjimi vplivi in omogoča izmenjavo dihalnih [[plin]]ov [[kisik]]a in [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. 

Njihovi mladiči se navadno izvalijo na kopnem. Ko se izvalijo iz jajc, so podobni staršem, le da so majhni. 

== Obrambni mehanizmi ==
[[Slika:Phelsuma dubia edit1.jpg|thumb|200px|Prikrit gekon ''[[Phelsuma deubia]]'' na palmovem listu]]
[[Slika:White-headed dwarf gecko.jpg|thumb|200px|Gekon ''[[Lygodactylus picturatus]]'' z odpadlim repom]]
Veliko malih plazilcev kot so kače in kuščarji, ki živijo na tleh ali v vodi so ranljivi, ker na njih prežijo raznovrstne mesojede živali. Tako je izogibanje najpogostejša oblika obrambe plazilcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/498684/reptile/38450/Behaviour |title=reptile (animal) :: Behaviour|publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2010-03-16}}&lt;/ref&gt; Ob prvem znaku nevarnosti se večina kač in kuščarjev odplazi v podrast, želve in krokodili pa se potopijo v vodo in tako izginejo iz vidnega polja.

Plazilci se lahko izogejo soočenju s prikrivanjem (kamuflažo). Z uporabo različnih barv sive, zelene in rjave se lahko te živali presenetljivo dobro zlijejo z ozadjem njihovega naravnega okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.teachervision.fen.com/animal-behavior/resource/8700.html |title=Reptile and Amphibian Defense Systems |publisher=Teachervision.fen.com |date= |accessdate=2010-03-16 |archive-date=2020-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200601010143/https://www.teachervision.com/animal-behavior/reptile-amphibian-defense-systems |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekateri celo spreminjajo barvo in risbe na telesu in se tako lažje prikrivajo. Takšno menjavanje barv temelji na premikanju barvil, širjenju in oženju pigmentnih celic v koži.&lt;ref name=brehm /&gt;

Če se nevarnost pojavi tako nenadoma, tako da je pobeg lahko nevaren, krokodili, želve, nekateri kuščarji in kače glasno sikajo pri soočenju s sovražnikom. [[Crotalinae|Klopotačam]] začne vibrirati konica repa in s tem povzročajo zvok. Če vse to ne odvrne sovražnika, so različne vrste privzele drugačne obrambne taktike.

[[Kače]] uporabljajo zapleten način vedenja, ko so napadene. Nekatere bodo najprej dvignile svojo glavo in razširile kožo na vratu v prizadevanju, da bi izgledale večje in bolj nevarne. Neuspeh te metode lahko privede do drugih ukrepov, ki jih izvajajo predvsem kobre, gadi in njim sorodne vrste, ki uporabljajo za napad [[strup]]. Strup je spremenjena [[slina]], ki se izloča skozi strupnike.

Ko se [[Crocodylidae|krokodil]] čuti ogroženega, bo odprl gobec, pokazal zobe in rumeni jezik. Če to ne deluje, krokodil postane bolj vznemirjen in običajno začne sikati. Nato krokodil spremeni svojo držo, da bi bil videti bolj zastrašujoč. Telo se napihne, da navidezno poveča svojo velikost. Če je nujno potrebno, se lahko odloči za napad sovražnika. Nekatere vrste poskusijo ugrizniti, nekateri bodo uporabili svoje glave kot kladivo in tako trčili z nasprotnikom, nekateri bodo iz razdalje drveli ali plavali proti grožnji ali jih celo preganjali.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://animal.discovery.com/convergence/safari/crocs/expert/expert6.html |title=Animal Planet :: Ferocious Crocs |publisher=Animal.discovery.com |date=2008-09-10 |accessdate=2010-03-16}}&lt;/ref&gt;

V primeru nevarnosti lahko [[Gekkonidae|gekoni]], [[Scincidae|skinki]] in drugi [[kuščarji]], ki so ujeti za [[rep]], le tega odvržejo  ([[avtotomija]]) in ga kasneje regenerirajo. Pri nepopolni odstranitvi repa in regeneraciji lahko izraste več repkov. Sposobnost regeneracije imajo tudi želve.&lt;ref name=mrsic /&gt;

==Opombe==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{seznam_referenc|2}}

== Viri ==
* Plazilci, Svet okrog nas, Colin McCarthy, 1997
* Ilustrirana enciklopedija živali, Plazilci, Karl Schmidt, Robert F.Inger, 1973

== Zunanje povezave ==
* [http://www.reptil.de The Reptile Database]
* {{Cite EB1911 |wstitle=Reptiles |short=x}}

{{plazilci}}
{{Taxonbar|from=Q10811}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vretenčarji]]
[[Kategorija:Plazilci|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768]]
[[Kategorija:Razredi vretenčarjev]]</text>
      <sha1>osniarqapy5q81ma6ek5fnh1ix3dz3e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spolni organ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>35095</id>
    <revision>
      <id>6761285</id>
      <parentid>6735370</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:59:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+epididimis</comment>
      <origin>6761285</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1548" sha1="1h7xm8ae2bfhjx4rkbpwovwg8ma4zsz" xml:space="preserve">[[Slika:Female and male genitalia.png|sličica|Spolni organi ženske in moškega]]
'''Spolovila ali spolni organi''' so [[človek|človeški]] ali [[žival|živalski]] [[organ (biologija)|organ]]i, namenjen [[razmnoževanje|razmnoževanju]]. Pri vseh [[sesalec|sesalcih]] je nastanek potomcev odvisen od sodelovanja dveh spolov, ker sta za nastanek novega bitja potrebna moška in ženska spolna celica. Spolne celice nastajajo in dozorevajo v spolnih žlezah. Moški spolni organ sta [[modo|modi]] (testisa), ženski pa [[jajčnik|jajčnika]] (ovaria). K spolnim organom prištevamo še [[izvodila]] in pri ženski [[rodila]]. Že ob rojstvu se spola ločita med seboj po spolnih organih. Sekundarni spolni znaki so nekatere [[anatomija|anatomske]], [[fiziologija|fiziološke]] in [[duševnost|duševne]] lastnosti in se razvijejo šele po rojstvu pod vplivom hormonov [[gonada|gonad]].

==Spolovila pri [[sesalci|sesalcih]]==
===Moška spolovila===
* [[Modo]]
* [[Semenska izvodila]]
** [[Ravne cevke]],
** [[Mrežje cevk]],
** [[Odvodne cevke moda]]
** [[Nadmodkov vod]]
** [[Semenovod]]
** [[Ejakulacijski vod]]
* [[Pomožne spolne žleze]]
** [[Semenjak]]
** [[Prostata]]
** [[Mehurčasta žleza]]
* [[Obmodek]]
* [[Epididimis]]

* [[Penis|Spolni ud]]

===Ženska spolovila===
* [[Jajčnik]]
* [[Jajcevod]]
* [[Maternica]]
* [[Nožnica]]
* [[Zunanje spolovilo]]

{{anatomija človeka}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-anatomija}}

[[Kategorija:Organi]]
[[Kategorija:Razmnoževalni sistem]]
[[Kategorija:Spolnost]]
[[Kategorija:Spolovila|*]]</text>
      <sha1>1h7xm8ae2bfhjx4rkbpwovwg8ma4zsz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Semenovod</title>
    <ns>0</ns>
    <id>35101</id>
    <revision>
      <id>6761287</id>
      <parentid>4759934</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:59:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>obmodek -&gt; epididimis (nadmodek)</comment>
      <origin>6761287</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="995" sha1="ii6q0jb3ap7exliccscigflxewfl2zc" xml:space="preserve">'''Semenovod''' ([[latinščina|latinsko]] ''Ductus deferens'') je del [[moški]]h [[spolni organ|spolnih organov]]. Je izvodilo [[epididimis]]a in vodi navzgor skozi [[dimeljski kanal]] v malo [[medenica|medenico]], kjer ob zadnji steni [[sečni mehur|sečnega mehurja]] zavije navzdol skozi [[prostata|prostato]] v [[sečnica|sečnico]]. Pred izlivom v sečnico se semenovodu pridruži izvodilo [[mehurčasta žleza|mehurčaste žleze]]. Semenovod je dolg približno 30 [[centimeter|cm]]. Stena semenovoda je iz gladkega mišičja, ki s peristaltiko usmerja [[spermij]]e proti sečnici. Od [[testis]]a proti dimeljskemu kanalu ga spremljajo [[krvna žila|žile]], [[mezgovnica|mezgovnice]] in [[živec|živci]]. Ta sveženj imenujemo semenski povezek, ki ga ovijajo še snopi skeletne mišice. Ti se pri draženju [[koža|kože]] na notranji strani stegna skrčijo in dvignejo testis.

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|semenovod|Semenovod}}

[[Kategorija:Spolovila]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ii6q0jb3ap7exliccscigflxewfl2zc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Epididimis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>35102</id>
    <revision>
      <id>6761268</id>
      <parentid>6739220</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:41:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Obmodek]] na [[Epididimis]]: članek opisuje epididimis (nadmodek), ne paradidimis (obmodek)</comment>
      <origin>4759935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="390" sha1="pavp3yaedanwhcb7mq52f51dj7ri4sn" xml:space="preserve">'''Obmodek''' ([[latinščina|latinsko]] ''Epididymis'') je del [[moški]]h [[spolni organ|spolnih organov]]. Je podolgovat [[organ (biologija)|organ]], ki leži zadaj ob modu. Glava obmodka je ob gornjem polu moda, rep obmodka pa se spušča ob modu navzdol. V repu se odvodni, zbiralni kalčki združijo v [[semenovod]].

{{anatomy-stub}}

[[Kategorija:Spolovila]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pavp3yaedanwhcb7mq52f51dj7ri4sn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761271</id>
      <parentid>6761268</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:48:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>popravek opisa, dodano infopolje</comment>
      <origin>6761271</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1098" sha1="oc5t223p2caxnen9rx8bvyidy5fcg6f" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija

| Name        = Epididimis
| Latin       = epididymis
| Greek       = ἐπιδιδυμίς 
| Image       = Epididymis-KDS.jpg
| Caption     = Testis odraslega moškega z označenim epididimisom: A. Glava epididimisa, B. Telo epididimisa, C. Rep epididimisa in D. Vas deferens
| Width       = 194
| Image2      = Gray1148.png
| Caption2    = Desni [[testis]], prikazan z odprto [[vaginalna tunika testisa|vaginalno tuniko]]
| Precursor   = [[mezonefrosni vod]]
| System      = 
| Artery      = 
| Vein        = [[pampiniformni pleksus]]
| Nerve       = [[pelvični splanhnični živci|pelvični]], [[hipogastrični živec]] in [[pudendalni živec]]
| Lymph       = 
}}

'''Epididimis''' ({{jezik-la|epididymis}}) ali '''nadmodek''' je del [[moški]]h [[spolni organ|spolnih organov]]. Je podolgovat [[organ (biologija)|organ]], ki leži zadaj ob modu. Glava epididimisa je ob gornjem polu moda, rep epididimisa pa se spušča ob modu navzdol. V repu se odvodni, zbiralni kalčki združijo v [[semenovod]].

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Spolovila]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>oc5t223p2caxnen9rx8bvyidy5fcg6f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761272</id>
      <parentid>6761271</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:49:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Moški reprodukcijski sistem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6761272</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1142" sha1="plz0yuzpidm8hskahsp0vzfrt6ruepm" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija

| Name        = Epididimis
| Latin       = epididymis
| Greek       = ἐπιδιδυμίς 
| Image       = Epididymis-KDS.jpg
| Caption     = Testis odraslega moškega z označenim epididimisom: A. Glava epididimisa, B. Telo epididimisa, C. Rep epididimisa in D. Vas deferens
| Width       = 194
| Image2      = Gray1148.png
| Caption2    = Desni [[testis]], prikazan z odprto [[vaginalna tunika testisa|vaginalno tuniko]]
| Precursor   = [[mezonefrosni vod]]
| System      = 
| Artery      = 
| Vein        = [[pampiniformni pleksus]]
| Nerve       = [[pelvični splanhnični živci|pelvični]], [[hipogastrični živec]] in [[pudendalni živec]]
| Lymph       = 
}}

'''Epididimis''' ({{jezik-la|epididymis}}) ali '''nadmodek''' je del [[moški]]h [[spolni organ|spolnih organov]]. Je podolgovat [[organ (biologija)|organ]], ki leži zadaj ob modu. Glava epididimisa je ob gornjem polu moda, rep epididimisa pa se spušča ob modu navzdol. V repu se odvodni, zbiralni kalčki združijo v [[semenovod]].

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Spolovila]]
[[Kategorija:Moški reprodukcijski sistem]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>plz0yuzpidm8hskahsp0vzfrt6ruepm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mišičje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>35592</id>
    <revision>
      <id>6761254</id>
      <parentid>6561494</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:15:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>popravek latinskega imena</comment>
      <origin>6761254</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7675" sha1="ag37ri5rnjlepn29ujaieytzkr7ctpt" xml:space="preserve">{{short description|Internal framework of the human body}}
{{Infobox anatomy
| Name        = Mišičje.
| Latin       = systema musculare
| Image       = Bougle whole2 retouched.png
| Caption     = Človeške mišice od spredaj, ilustracija iz 19. stoletja
| Width       =
| Image2      =
| Caption2    =
| Precursor   =
| System      =
| Artery      =
| Vein        =
| Nerve       =
| Lymph       =
}}
'''Míšičje''', '''míšičevje''' ali '''míšični sistém''' je [[organski sistem]], sestavljen iz [[Skeletna mišica|skeletnih]], [[Gladka mišica|gladkih]] in [[Srčna mišičnina|srčnih]] [[Mišica|mišic]]. Omogoča gibanje telesa, vzdržuje držo in pretaka kri po telesu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Histology: a text and atlas: with correlated cell and molecular biology|url=https://archive.org/details/histologytextatl0000ross_w3p7| vauthors = Ross MH, Wojciech P |date=2011|publisher=Wolters Kluwer/Lippincott Williams &amp; Wilkins Health|isbn=9780781772006|edition=  6th|location=Philadelphia|oclc=548651322}}&lt;/ref&gt; Mišični sistemi vretenčarjev so pod nadzorom [[Živčni sistem|živčnega sistema]], čeprav so lahko nekatere mišice (na primer srčna mišica) pretežno samostojne. Skupaj z [[Človeški skelet|okostjem]] pri človeku tvori mišično-skeletni sistem, ki je odgovoren za gibanje telesa.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Gray's anatomy : the anatomical basis of clinical practice| vauthors = Standring S, Gray H |isbn=9780702052309|edition=  Forty-first |location=[Philadelphia]|oclc=920806541|year = 2016}}&lt;/ref&gt;

== Vrste ==
{{Main|Mišično tkivo}}
[[File: Types Of Muscle.jpg|thumb|258x258px|Tri različne vrste mišic (od leve proti desni): gladka mišica v notranjih organih, srčna in skeletna mišica]]
Poznamo tri različne vrste mišic: skeletne mišice, srčne mišice in gladke (nevezane) mišice. Mišice zagotavljajo moč, ravnotežje, držo, gibanje in toploto za ohranjanje [[Telesna temperatura|telesne temperature]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Junqueira's basic histology : text and atlas| vauthors = Mescher AL, Junqueira LC |isbn=9780071807203|edition=  Thirteenth |location=New York|oclc=854567882|date = 2013-02-22}}&lt;/ref&gt;

V človeškem telesu je več kot 650 mišic.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2020-02-04|title=How Many Muscles Are in the Human Body? Plus a Diagram|url=https://www.healthline.com/health/how-many-muscles-are-in-the-human-body|access-date=2022-05-18|website=Healthline|language=en}}&lt;/ref&gt; Vsako mišico sestavlja elastično tkivo, ki je sestavljeno iz več tisoč ali deset tisoč majhnih mišičnih vlaken. Vsako vlakno je sestavljeno iz številnih drobnih nitk, imenovanih fibrile, impulzi iz živčnih celic pa nadzorujejo krčenje vsakega mišičnega vlakna.

=== Skeletna ===
{{Main|Skeletna mišica}}

Skeletna mišica je vrsta [[Prečno progasta mišičnina|progaste mišice]], sestavljena iz [[Mišična celica|mišičnih celic]], imenovanih mišična vlakna, ki so sestavljena iz miofibril. Miofibrile so sestavljene iz sarkomer, osnovnih gradnikov mišičnega tkiva. Po stimulaciji z [[Akcijski potencial|akcijskim potencialom]] skeletne mišice izvedejo usklajeno krčenje s skrajšanjem vsake sarkomere. Najboljši predlagani model za razumevanje krčenja je model drsnih vlaken mišičnega krčenja. V sarkomeri se aktinska in miozinska vlakna prekrivajo v kontrakcijskem gibanju drug proti drugemu. Miozinska vlakna imajo paličasto oblikovane miozinske glave, ki štrlijo proti aktinskim vlaknom&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Guyton and Hall textbook of medical physiology|vauthors=Hall JE, Guyton AC|year=2011|isbn=9781416045748|edition=Twelfth|location=Philadelphia, Pa.|oclc=434319356}}&lt;/ref&gt; in zagotavljajo pritrdilne točke na vezavnih mestih za aktinska vlakna. Miozinske glave se gibljejo usklajeno; zavrtijo se proti središču sarkomere, se odcepijo in nato ponovno pritrdijo na najbližje aktivno mesto aktinskega filamenta. Temu pravimo gonilni sistem z zaskočnim mehanizmom.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Pri tem procesu se porabijo velike količine [[Adenozin trifosfat|adenozin trifosfata]] (ATP), ki je vir energije v celici. ATP se veže na križne mostičke med glavami miozina in aktinskimi filamenti. Sproščanje energije poganja vrtenje miozinske glave. Ko se ATP porabi, se spremeni v [[adenozin difosfat]] (ADP) in ker mišice skladiščijo malo ATP, morajo izpraznjeni ADP nenehno nadomeščati z ATP. Mišično tkivo vsebuje tudi zaloge hitro delujoče kemične snovi za polnjenje, [[Kreatin fosfat|kreatin fosfata]], ki lahko po potrebi pomaga pri hitri regeneraciji ADP v ATP.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Marks' basic medical biochemistry : a clinical approach| vauthors = Lieberman M, Peet A |isbn=9781496324818|edition=  Fifth|location=Philadelphia|oclc=981908072|year = 2018}}&lt;/ref&gt;

Kalcijevi ioni so potrebni za vsak cikel sarkomere. Kalcij se sprošča iz sarkoplazemskega retikuluma v sarkomere, ko se mišica stimulira, da se skrči. Ta kalcij odkrije vezavna mesta aktina. Ko se mišici ni več treba krčiti, se kalcijevi ioni izčrpajo iz sarkomere in se vrnejo v skladišče v sarkoplazemski retikulum.&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt;

V človeškem telesu je približno 639 skeletnih mišic.

&lt;gallery&gt;
Slika:Muscles anterior labeled.png|alt=|Skeletne mišice od spredaj
Slika:Muscle posterior labeled.png|alt=|Skeletne mišice od zadaj
&lt;/gallery&gt;

=== Srčna ===
{{Main|Srčna mišica}}
Srčna mišica je progasta mišica, vendar se razlikuje od skeletne mišice, saj so mišična vlakna bočno povezana. Poleg tega je tako kot pri gladkih mišicah njihovo gibanje nehoteno. Srčno mišico nadzoruje sinusni vozel, na katerega vpliva [[Avtonomno živčevje|avtonomni živčni sistem]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Gladka ===
{{Main|Gladka mišica}}
Gladke mišice so pod neposrednim nadzorom avtonomnega živčnega sistema in so neprostovoljne, kar pomeni, da jih ni mogoče premikati zavestno.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Tudi funkcije, kot sta srčni utrip in [[dihanje]] (ki jih je mogoče zavestno nadzorovati, četudi v omejenem obsegu), so neavtonomne, vendar zanje niso odgovorne gladke mišice.

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin}}
* {{cite journal | vauthors = Cartee GD, Hepple RT, Bamman MM, Zierath JR | title = Exercise Promotes Healthy Aging of Skeletal Muscle | journal = Cell Metabolism | volume = 23 | issue = 6 | pages = 1034–1047 | date = June 2016 | pmid = 27304505 | pmc = 5045036 | doi = 10.1016/j.cmet.2016.05.007 }}
* {{cite journal | vauthors = Murphy AC, Muldoon SF, Baker D, Lastowka A, Bennett B, Yang M, Bassett DS | title = Structure, function, and control of the human musculoskeletal network | journal = PLOS Biology | volume = 16 | issue = 1 | pages = e2002811 | date = January 2018 | pmid = 29346370 | pmc = 5773011 | doi = 10.1371/journal.pbio.2002811 }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikibooks|Human Physiology|The Muscular System}}
{{Wikibooks|Anatomy and Physiology of Animals|Muscles}}
* {{navedi splet | title = Muscle | url = https://my.clevelandclinic.org/health/body/21887-muscle | work = Cleveland Clinic }}
* [https://web.archive.org/web/20060711193301/http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookMUSSKEL.html Online Muscle Tutorial]
* [http://www.getbodysmart.com/ap/muscularsystem/menu/menu.html GetBody Smart] Muscle system tutorials and quizzes
* [http://www.medbio.info/Horn/Time%206/muscle_metabolism_march_2007.htm MedBio.info]  Use and formation of ATP in muscle

{{Library resources box
|by=no
|onlinebooks=no
|others=no
|about=yes
|label=Muscular system}}

{{Authority control}}

[[Kategorija:Mišičje| ]]</text>
      <sha1>ag37ri5rnjlepn29ujaieytzkr7ctpt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761255</id>
      <parentid>6761254</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:15:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--pika</comment>
      <origin>6761255</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7674" sha1="emnq5h030jcmdoto19msp9wixowjdk7" xml:space="preserve">{{short description|Internal framework of the human body}}
{{Infobox anatomy
| Name        = Mišičje
| Latin       = systema musculare
| Image       = Bougle whole2 retouched.png
| Caption     = Človeške mišice od spredaj, ilustracija iz 19. stoletja
| Width       =
| Image2      =
| Caption2    =
| Precursor   =
| System      =
| Artery      =
| Vein        =
| Nerve       =
| Lymph       =
}}
'''Míšičje''', '''míšičevje''' ali '''míšični sistém''' je [[organski sistem]], sestavljen iz [[Skeletna mišica|skeletnih]], [[Gladka mišica|gladkih]] in [[Srčna mišičnina|srčnih]] [[Mišica|mišic]]. Omogoča gibanje telesa, vzdržuje držo in pretaka kri po telesu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Histology: a text and atlas: with correlated cell and molecular biology|url=https://archive.org/details/histologytextatl0000ross_w3p7| vauthors = Ross MH, Wojciech P |date=2011|publisher=Wolters Kluwer/Lippincott Williams &amp; Wilkins Health|isbn=9780781772006|edition=  6th|location=Philadelphia|oclc=548651322}}&lt;/ref&gt; Mišični sistemi vretenčarjev so pod nadzorom [[Živčni sistem|živčnega sistema]], čeprav so lahko nekatere mišice (na primer srčna mišica) pretežno samostojne. Skupaj z [[Človeški skelet|okostjem]] pri človeku tvori mišično-skeletni sistem, ki je odgovoren za gibanje telesa.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Gray's anatomy : the anatomical basis of clinical practice| vauthors = Standring S, Gray H |isbn=9780702052309|edition=  Forty-first |location=[Philadelphia]|oclc=920806541|year = 2016}}&lt;/ref&gt;

== Vrste ==
{{Main|Mišično tkivo}}
[[File: Types Of Muscle.jpg|thumb|258x258px|Tri različne vrste mišic (od leve proti desni): gladka mišica v notranjih organih, srčna in skeletna mišica]]
Poznamo tri različne vrste mišic: skeletne mišice, srčne mišice in gladke (nevezane) mišice. Mišice zagotavljajo moč, ravnotežje, držo, gibanje in toploto za ohranjanje [[Telesna temperatura|telesne temperature]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Junqueira's basic histology : text and atlas| vauthors = Mescher AL, Junqueira LC |isbn=9780071807203|edition=  Thirteenth |location=New York|oclc=854567882|date = 2013-02-22}}&lt;/ref&gt;

V človeškem telesu je več kot 650 mišic.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2020-02-04|title=How Many Muscles Are in the Human Body? Plus a Diagram|url=https://www.healthline.com/health/how-many-muscles-are-in-the-human-body|access-date=2022-05-18|website=Healthline|language=en}}&lt;/ref&gt; Vsako mišico sestavlja elastično tkivo, ki je sestavljeno iz več tisoč ali deset tisoč majhnih mišičnih vlaken. Vsako vlakno je sestavljeno iz številnih drobnih nitk, imenovanih fibrile, impulzi iz živčnih celic pa nadzorujejo krčenje vsakega mišičnega vlakna.

=== Skeletna ===
{{Main|Skeletna mišica}}

Skeletna mišica je vrsta [[Prečno progasta mišičnina|progaste mišice]], sestavljena iz [[Mišična celica|mišičnih celic]], imenovanih mišična vlakna, ki so sestavljena iz miofibril. Miofibrile so sestavljene iz sarkomer, osnovnih gradnikov mišičnega tkiva. Po stimulaciji z [[Akcijski potencial|akcijskim potencialom]] skeletne mišice izvedejo usklajeno krčenje s skrajšanjem vsake sarkomere. Najboljši predlagani model za razumevanje krčenja je model drsnih vlaken mišičnega krčenja. V sarkomeri se aktinska in miozinska vlakna prekrivajo v kontrakcijskem gibanju drug proti drugemu. Miozinska vlakna imajo paličasto oblikovane miozinske glave, ki štrlijo proti aktinskim vlaknom&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Guyton and Hall textbook of medical physiology|vauthors=Hall JE, Guyton AC|year=2011|isbn=9781416045748|edition=Twelfth|location=Philadelphia, Pa.|oclc=434319356}}&lt;/ref&gt; in zagotavljajo pritrdilne točke na vezavnih mestih za aktinska vlakna. Miozinske glave se gibljejo usklajeno; zavrtijo se proti središču sarkomere, se odcepijo in nato ponovno pritrdijo na najbližje aktivno mesto aktinskega filamenta. Temu pravimo gonilni sistem z zaskočnim mehanizmom.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Pri tem procesu se porabijo velike količine [[Adenozin trifosfat|adenozin trifosfata]] (ATP), ki je vir energije v celici. ATP se veže na križne mostičke med glavami miozina in aktinskimi filamenti. Sproščanje energije poganja vrtenje miozinske glave. Ko se ATP porabi, se spremeni v [[adenozin difosfat]] (ADP) in ker mišice skladiščijo malo ATP, morajo izpraznjeni ADP nenehno nadomeščati z ATP. Mišično tkivo vsebuje tudi zaloge hitro delujoče kemične snovi za polnjenje, [[Kreatin fosfat|kreatin fosfata]], ki lahko po potrebi pomaga pri hitri regeneraciji ADP v ATP.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Marks' basic medical biochemistry : a clinical approach| vauthors = Lieberman M, Peet A |isbn=9781496324818|edition=  Fifth|location=Philadelphia|oclc=981908072|year = 2018}}&lt;/ref&gt;

Kalcijevi ioni so potrebni za vsak cikel sarkomere. Kalcij se sprošča iz sarkoplazemskega retikuluma v sarkomere, ko se mišica stimulira, da se skrči. Ta kalcij odkrije vezavna mesta aktina. Ko se mišici ni več treba krčiti, se kalcijevi ioni izčrpajo iz sarkomere in se vrnejo v skladišče v sarkoplazemski retikulum.&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt;

V človeškem telesu je približno 639 skeletnih mišic.

&lt;gallery&gt;
Slika:Muscles anterior labeled.png|alt=|Skeletne mišice od spredaj
Slika:Muscle posterior labeled.png|alt=|Skeletne mišice od zadaj
&lt;/gallery&gt;

=== Srčna ===
{{Main|Srčna mišica}}
Srčna mišica je progasta mišica, vendar se razlikuje od skeletne mišice, saj so mišična vlakna bočno povezana. Poleg tega je tako kot pri gladkih mišicah njihovo gibanje nehoteno. Srčno mišico nadzoruje sinusni vozel, na katerega vpliva [[Avtonomno živčevje|avtonomni živčni sistem]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Gladka ===
{{Main|Gladka mišica}}
Gladke mišice so pod neposrednim nadzorom avtonomnega živčnega sistema in so neprostovoljne, kar pomeni, da jih ni mogoče premikati zavestno.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Tudi funkcije, kot sta srčni utrip in [[dihanje]] (ki jih je mogoče zavestno nadzorovati, četudi v omejenem obsegu), so neavtonomne, vendar zanje niso odgovorne gladke mišice.

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin}}
* {{cite journal | vauthors = Cartee GD, Hepple RT, Bamman MM, Zierath JR | title = Exercise Promotes Healthy Aging of Skeletal Muscle | journal = Cell Metabolism | volume = 23 | issue = 6 | pages = 1034–1047 | date = June 2016 | pmid = 27304505 | pmc = 5045036 | doi = 10.1016/j.cmet.2016.05.007 }}
* {{cite journal | vauthors = Murphy AC, Muldoon SF, Baker D, Lastowka A, Bennett B, Yang M, Bassett DS | title = Structure, function, and control of the human musculoskeletal network | journal = PLOS Biology | volume = 16 | issue = 1 | pages = e2002811 | date = January 2018 | pmid = 29346370 | pmc = 5773011 | doi = 10.1371/journal.pbio.2002811 }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikibooks|Human Physiology|The Muscular System}}
{{Wikibooks|Anatomy and Physiology of Animals|Muscles}}
* {{navedi splet | title = Muscle | url = https://my.clevelandclinic.org/health/body/21887-muscle | work = Cleveland Clinic }}
* [https://web.archive.org/web/20060711193301/http://www.emc.maricopa.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookMUSSKEL.html Online Muscle Tutorial]
* [http://www.getbodysmart.com/ap/muscularsystem/menu/menu.html GetBody Smart] Muscle system tutorials and quizzes
* [http://www.medbio.info/Horn/Time%206/muscle_metabolism_march_2007.htm MedBio.info]  Use and formation of ATP in muscle

{{Library resources box
|by=no
|onlinebooks=no
|others=no
|about=yes
|label=Muscular system}}

{{Authority control}}

[[Kategorija:Mišičje| ]]</text>
      <sha1>emnq5h030jcmdoto19msp9wixowjdk7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ</title>
    <ns>3</ns>
    <id>36162</id>
    <revision>
      <id>6761367</id>
      <parentid>6748917</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:42:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>Proceduralni odvzem</comment>
      <origin>6761367</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33723" sha1="r05dsh3z8586f5lhsyqq6r8ai8q4btd" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;text-align:center;clear:both;&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color:#c9e0f7;color:#000000;border:1px solid #606060;margin:2.5em 5% 1em 5%;font-weight:100;&quot;
|-----
| style=&quot;padding:3px 2em 3px 2em;text-align:center;vertical-align:middle;&quot; | &lt;div style=&quot;float:left;&quot;&gt;[[Slika:wiki.png|100px|Wiki]]&lt;/div&gt;[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošli]], '''{{PAGENAME}}'''! 

Veseli nas, da ste se odločili ter se pridružili vse večjemu mednarodnemu občestvu wikipedistov, sodelavcev [[Wikipedija|Wikipedije]]. Predlagamo, da sprva pogledate krajši '''[[Wikipedija:Uvod|uvod]]''', ki vam bo pomagal narediti prve korake pri [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanju]] ene največjih spletnih enciklopedij. Če imate vprašanja ali potrebujete [[Pomoč:Vsebina|pomoč]], se obrnite na dejavne uporabnike, [[Wikipedija:Administratorji|administratorje]] ali pa jih postavite '''[[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]'''. Urejanje lahko preizkušate v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]].

Začnete lahko tako, da si ustvarite svojo uporabniško stran in dodate svoje ime na sezname [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]]. Svoje prispevke na pogovornih straneh (ne pa tudi v člankih!) samodejno podpišete z uporabo štirih tild (~&amp;#126;~~); s tem se bo dodal vaš podpis in datum.
----
'''en:''' You don't speak [[:en:Slovenian language|Slovene]]? Welcome, please visit the '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Embassy]]''' and also put '''&lt;nowiki&gt;{{user sl-0}}&lt;/nowiki&gt;''' on your user and/or talk page.&lt;br /&gt;
'''fr:''' Vous ne parlez pas [[:fr:Slovène|Slovène]]? Bienvenue, visitez '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|l'Ambassade]]''' et ajoutez '''&lt;nowiki&gt;{{user sl-0}}&lt;/nowiki&gt;''' sur votre page utilisateur.
|}&lt;/div&gt;

--[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 10:39, 29 jun. 2005 (CEST)

== Slog ==
[[Wikipedija]] stremi k enotnemu slogu člankov, zato te prosim, da si pogledaš [[Wikipedija:Uvod]], [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Urejanje strani]]. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 00:17, 18 september 2005 (CEST)

Če začneš članek [[Analogno]] s &quot;Analogno Ima več pomenov&quot; in napišeš le enega, ima trenutno le en pomen. Dopolni ta članek in ga spodaj označi s &lt;nowiki&gt;{{disambig}}&lt;/nowiki&gt;. Če ima pa le en pomen, je pa uvod neprimeren. Poleg tega preglej članek za tn. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 23:46, 20 september 2005 (CEST)

Če je članek označen s predlogo slog oz. cleanup, ne odstranjuj te predloge, dokler ni popravljeno celotno besedilo. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 20:56, 3 oktober 2005 (CEST)

Oznake &lt;nowiki&gt;{{stub}}&lt;/nowiki&gt; se dodaja na dnu članka in ne na vrhu. Za položaje takih predlog si oglej [[Wikipedija:Splošne predloge]]. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:54, 9 oktober 2005 (CEST)

[[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] trenutno ne ustreza slogovnim smernicam WP; na WP se izogibaj alinejskega načina podatkov. Poskusi tudi preoblikovati besedilo, tako da se ne začne večina povedi na enak način. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 20:14, 13 oktober 2005 (CEST)

: Upoštevaj smernice o sestavi članka. Ktgr spada za besedilo, za predlogami in pred interwiki; ne pa nekje vmes. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:46, 10 november 2006 (CET)

== Naslavljanje člankov ==
Daj prosim članke naslovi s polnim izrazom in ne le s kratico (kratica ima lahko več pomenov). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]]) 00:09, 4 december 2005 (CET)
:Vem, kratice niso enolične. Sem upošteval tvoj napotek. Mislim, da je več kot pol člankov v računalništvu naslovljenih s kratico.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 01:14, 4 december 2005 (CET)

Zdravo! Članke lahko tudi preimenuješ: zgoraj desno je gumb &quot;prestavi&quot; (pišem zato, ker sem v teh dneh že drugič videl, da si na pogovorno stran napisal, da bi bilo kaj treba preimenovati; če si že vedel, se opravičujem). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:29, 28 januar 2006 (CET)

== Predlogi za brisanje ==
Mesto za predlaganje brisanja člankov ni moja uporabniška pogovorna stran. Dotični članek(ke) na vrhu označiš s &lt;nowiki&gt;{{vfd}}&lt;/nowiki&gt;, nato pa ta članek(ke) navedeš še na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlogih za brisanje]] z utemeljitvijo zakaj. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] | [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:56, 7 december 2005 (CET)

== Interwiki povezave ==

Načeloma ni potrebno dodajati vseh interwiki povezav, saj jih občasno doda [[Uporabnik:KocjoBot]]. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] &lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])&lt;/small&gt; 22:27, 11 december 2005 (CET)

== Notranje povezave ==
Pravilo se dodaja povezave direktno na članek in ne na preusmeritev; torej &lt;nowiki&gt;[[kilometer|kilometrov]] in ne [[km]]&lt;/nowiki&gt;. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:42, 30 december 2005 (CET)

:Pred ukazom redirect je potrebno dodati »#« ali uporabiti ukaz v spodnji orodni vrstici, drugače zadeva ne deluje.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 12:21, 3 januar 2006 (CET)


== Škrbine ==
Javi ni e-naslov prosim. Moj je v nastavitvah je pa:

janeznovakljubljana@yahoo.com

LP --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:39, 3 januar 2006 (CET)

Pa podpisuj svoje prispevke na pogovornih straneh, sicer te bo nekdo za &quot;sladke&quot; lase. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:43, 3 januar 2006 (CET)
:E-naslov sem ti posredoval. Pripombe &quot;za sladke lase&quot; pa ne razumem. Povej določneje.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 20:54, 3 januar 2006 (CET)

== Robert Fortune ==

Vidim, da poznaš lepši način izražanja od mojega. Opomnil bi te le na dve malenkosti. (1) Nihče ni želel, da bi čajevec prišel ''v Anglijo'', saj tam ne bi sploh uspeval; dovolj je bilo, da pride preko kitajske meje. (2) Kako si predstavljaš, da je Fortune prepeljal dvajsettisoč ''grmov''? Saj menda ni imel kake transtibetanske interevrope? Gre le za potaknjence, ki jih je tako ali drugače pretihotapil. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 17:40, 16 januar 2006 (CET)
:Oprosti za pikre besede. Bil sem malce &quot;nasajen&quot;, pa so mi ušle. Seveda ne želim, da bi se ogibal pogovoru z mano, nasprotno, upam, da bova v prihodnje sodelovala. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 12:27, 17 januar 2006 (CET)

== Vfd vs delete ==
V primeru, če v članek vstaviš predlogo vfd, le-ta zahteva, da članek vpišeš v seznam in navedeš razloge, zakaj si predlagal. Predloga delete pa po mnenju vstavljalca zahteva takojšen izbris glede na vsebino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 17:25, 19 januar 2006 (CET)

== Ekstremni šport ==

Zanima me kaj manjka temu članku, da si ga označil kot slogovno nepopolnega?
--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 13:19, 25 januar 2006 (CET)
:Prva dva stavka sta nerazumljiva. Kašna je razlika med surfanje in windsurfing?--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:28, 25 januar 2006 (CET)
::surf izkorišča energijo valove in wind-surf izkorišča energijo vetra!
::http://images.google.com/images?svnum=10&amp;hl=en&amp;lr=&amp;client=firefox-a&amp;rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&amp;q=surf&amp;btnG=Search
::http://images.google.com/images?svnum=10&amp;hl=en&amp;lr=&amp;client=firefox-a&amp;rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&amp;q=windsurf&amp;btnG=Search
::Lep Pozdrav! [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] 13:37, 25 januar 2006 (CET)
::Hvala.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:44, 25 januar 2006 (CET)

== Kandidatura ==
Če se strinjaš oz. ne strinjaš s kandidaturo, te prosim, da to zapišeš [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Bojan PLOJ|sem]]. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:58, 26 januar 2006 (CET)

== Ravnina ==

Bojan, [[ravnina (razločitev)|ravnina]]; to ni jedro, kvečjemu osnutek ali škrbina, v konkretnem primeru pa napiši v povzetek disambig. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] &lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])&lt;/small&gt; 15:47, 28 januar 2006 (CET)

:Zgleda, da različno razumema besedo jedro. Prosim za pojasnilo tvojega razumevanja.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 16:11, 28 januar 2006 (CET)

Jedro članka, bi bil po mojem glavni del članka, ki ga v primeru ravnine ni videti. Obseg besedila v konkretnem primeru je kvečjemu osnutek ali škrbina. Še bolj natančen opis pa je razločitev. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] &lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])&lt;/small&gt; 16:31, 28 januar 2006 (CET)

Aja, odgovora tukaj ne označuj z manjšim urejanjem. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] &lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])&lt;/small&gt; 16:34, 28 januar 2006 (CET)

== Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija ==
Članek ni namenjan spremembam, saj je to zaključen seznam, narejen po vzoru meta. To isto navodilo je v prvem odstavku na seznamu. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:17, 2 februar 2006 (CET)

== Hvala ==
Hvala za čestitko. obljubljam da bom priden. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 18:23, 3 februar 2006 (CET)

== Slika avtomobila ==
Zdravo, Bojan! Si prepričan, da je [[Honda]] [[:Slika:Civic2gn.jpg|sliko modela Civic]] dala v [[javna last|javno last]], kot si jo označil? S kje si dobil to sliko? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:41, 12 februar 2006 (CET)
:Slike so mi dali v prodajnem salonu Honde v Mariboru. Posebej sem jih vprašal, če lahko objavljamo te slike po mili volji. Vodja prodaje je po telefonu za vsak slučaj še dodatno preveril. Rekel je da ni nikakršnih zadržkov. Naj še dodatno preverim? LP --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 17:38, 12 februar 2006 (CET)  

:: Da, prosim. Pojem »[[javna last]]« si v ekstremni situaciji predstavljam tudi tako, da lahko konkurenca vzame sliko, jo prečrta in zraven napiše »Ne kupuj!«. Če so se le strinjali z objavo v Wikipediji, je verjetno namesto &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[Predloga:PD|PD]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; primernejša &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[Predloga:Promophoto|promophoto]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:53, 12 februar 2006 (CET)

: Če imaš probleme z licenco je v Zbirki precej slik Hondinih vozil, tudi Civica. Povezava na zbirko je v [[Honda]]. Če rabiš sliko najprej poglej v Zbirko. Tam so že drugi prekontrolirali licence in avtorske pravice. Lep pozdrav na lep dan. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 14:47, 12 februar 2006 (CET)


== Sadje ==
Meni članek normalno odpre pod [[Sadje]]. Da se nisi morda zatipkal? --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:02, 16 februar 2006 (CET)

== Civic ==
Meni se zdi članek zelo soliden. Poleg tehničnih podatkov je precej razlage. Nimam pa ideje kaj bi bilo za dopolniti (kar je v bistvu plus za članek). Veliko uspeha pri kandidaturi imaš mojo podporo. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 17:59, 17 februar 2006 (CET)

==Hawkwind==
Saj pri uporabi povezav pazim, ampak kadar gre za imena je pač nujno :/ (po mojem mnenju). Me pa zanima, kakšen se ti zdi prevod, glede na to, da nisem ravno vešč v besedišču ... [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 21:54, 25 julij 2006 (CEST)

== [[Wikipedija:Pomembnost]] ==

Bojan, prosim te, da podaš svoje mnenje o tem kdo ali kaj sodi v slovensko Wikipedijo → [[Pogovor o Wikipediji:Pomembnost|tukaj]]. Upam, da bomo tako temu končno prišli do dna. --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 14:17, 7 oktober 2006 (CEST)

== copyvio ==
*preden dodaš oznako za slog, prosim preveri copyvio (kot npr tu: [[Ptujski grad]]), lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 22:14, 15 oktober 2006 (CEST)

== iw ==
Poskusi narediti (1) iw tudi v obe smeri, da roboti lažje delajo: http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Vagus_nerve&amp;diff=95809408&amp;oldid=95791000 lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:26, 21 december 2006 (CET)

== Slogovno neurejen. ==

V čem je članek [[Plavt]] slogovno neurejen in če se ti res zdi tak, ga popravi TI. Lahko pa mi tudi odgovoriš na vprašanje. Lp, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] 07:33, 10 marec 2007 (CET)

== Predloga:Predhodnik-naslednik ==

Prosil bi te, če lahko malo pregledaš [[Predloga:Predhodnik-naslednik|Predlogo:Predhodnik-naslednik]]. Rad bi, da lahko vsakdo napiše sam tudi naziv, tako ni treba shranjevato posebej predlog za papeže, rimske cesarje, druge ceasrje itd. itd. Predlogo sem uporabil v člankoma [[Tomislav]] in [[Demetrij Zvonimir]] (hrvaška kralja). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 22:11, 6 april 2007 (CEST)

Hvala za pomoč, bom poskusil, kako se zdaj odziva. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 14:19, 7 april 2007 (CEST)

==Rickenbacker 4001 Bass==
Hello! Zmenita se z Žigo, kje bodo basure in kitare. Ti hočeš, da so Glasbila, Žiga hoče, da so Kitare. On mi je dal Mustang bas und kitaro med Kitare. Vidva se zmenita, jaz sem frišn - kot nov krompir in nevem nič. Jih samo poznam, ker sem jih vlačil po rokah in špilih. Novo je zanič, staro je DOBRO. Lep pozdrav!!!!!!˙([[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] 16:49, 2 maj 2007 (CEST))

== NE ==
Že n-tič, ne opremljaj avtorsko dvomljivih člankov ali jim dodajaj oznake slog, če prej ne preveriš njihovega izvora. Nazadnje je bilo to [http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik2.pdf]. Sicer si bo kdo vzel čas, da članek lepo wikificira, nakar ga bomo morali zaradi copyvio izbrisati. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 15:41, 2 junij 2007 (CEST)

In ponovno, tudi tu: [http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&amp;c_mod=rnews%2F&amp;op=sections&amp;func=read&amp;c_menu=15&amp;c_id=12886]

S takim načinom dodajanja (da ne narediš google check) namreč delaš dvojno delo drugim urejevalcem. Fino je torej, če se lahko na so-urejevalce zaneseš. Hvala in lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 15:53, 2 junij 2007 (CEST)

== Pozdrav in vabilo ==
Ali je možno, da se spoznava na srečanju 30.8. na ljubljanskem gradu. Potrdi prosim, LP--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 12:36, 4. avgust 2007 (CEST)
:koordinatorici pomagam zagotoviti čimveč potrditev prijav. Potrdiš lahko na Wikipedija:V živo. lp--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 13:04, 4. avgust 2007 (CEST)

Lep pozdrav, našla sem še tebe. Vidim da se ti je [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] že oglasil, zato te pa vseeno še jaz vabim na naše srečanje, prosim potrdi svoje srečanje na moji [[Uporabnik:Amazone7|uporabniški pogovorni strani]]. Koordinatorica, [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 17:39, 17. avgust 2007 (CEST)

Na srečanju v Mariboru pa mene ne bo, ker bom že na Poljskem. Rada bi videla, da nas pride čimveč, ker je to enkratna priložnost sodelovanja z mediji, predstavitve wikipedije širši javnosti itn. Še enkrat, vabljen-[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 18:34, 17. avgust 2007 (CEST)

==[[:Kategorija:Biografije]]==
Prosim, ne dodajaj člankov o osebah v kategorijo [[:kategorija:Biografije|Biografije]], ker ni namenjena posameznim osebam, ampak biografijam kot knjigam. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 10:29, 15. januar 2008 (CET)
OK --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:04, 15. januar 2008 (CET)

== [[Gostilna]] ==

Mimogrede sem opazil tvoje seme članka o gostilni. Če ga boš dopolnil ga bom opremil s kakšnimi desetimi fotografijami iz čudovite starinske, prave oštarije, ki deluje v sklopu muzeja na Velenjskem gradu. Fotke čakajo in plesnijo, jaz pa nimam volje, da bi napisal članek. LP --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 23:45, 7. februar 2008 (CET)


== Kt ==

Če posežeš v članek tipa http://sl.wikipedia.org/wiki/Kulm mu lahko dodaš tudki kakšno kategorijo ali drugo oznako, da ga bo nekoč lažje najti. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:00, 25. februar 2008 (CET)

Tudi [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaja_%C5%A0tiglic&amp;diff=1226513&amp;oldid=1223577 taka] dopolnila poskusi malo dodelati (kot sem npr. naredil tu: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaja_%C5%A0tiglic&amp;diff=1226538&amp;oldid=1226513]

Saj si vendar že dolgo z nami, in bi torej morda lahko vedel, kako je prav. Nenazadnje si admin. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 21:35, 25. februar 2008 (CET)

== Vandalizem ==

Ko si ravno tukaj, te prosim če (najbolje za vedno) blokiraš IP 194.249.186.71, ki je spet na pohodu. Je že bil pred časom blokiran, tako da izgleda vzgojni ukrepi nimajo smisla. Glej [[Posebno:Contributions/194.249.186.71]]. Hvala, --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:01, 21. marec 2008 (CET)

: Hja otroci so razposajeni. Težava je v tem, da človek ureja Wikipedijo z anonimnega naslova, tj. IP številka, ki je ni smiselno blokirati za vedno. Zaenkrat blokirano za teden dni, prav dolgo se človeku ne bo dalo na en teden hodit k nam in zganjati otročarije. | [[Uporabnik:Gap|Če]] 12:09, 21. marec 2008 (CET)

== 2. srečanje Wikipedistov (26. junij 2008) ==

Pozdravljen!

Lepo si vabljen na 2. srečanje Wikipedistov, ki bo po vsej verjetnosti v Grosupljem, v četrtek, 26. junija 2008. Prosim, da na [[Wikipedija:V živo/junij 2008]] potrdiš/zavrneš svojo prisotnost glede na ponujene termine (lahko dodaš tudi novega). Če bo dovolj prijavljenih bom nadaljnja obvestila posredoval pod lipo. Koordinator [[Uporabnik:Smihael|Miha]], 18:55, 3. junij 2008 (CEST)

== Kategorije in slog ==

Če se že ukvarjaš s kategorizacijo člankov bi te prosil, da jih uvrščaš v čim bolj specifične kategorije, ne v krovne. Tako recimo za [[C.S. Lewis]]a ne [[:Kategorija:Pisatelji]], ampak [[:Kategorija:Britanski pisatelji]], pa za biografije je relevantnih še precej drugih. V tako pomanjkljivih člankih je sicer treba urediti še kaj več (najbolje po zgledu v angleški WP), npr. popraviti očitne napake (recimo to da je bil naslov v kao rodilniku) in dodati vsaj kakšno medjezikovno povezavo. Oglej si članek o Lewisu zdaj, v njem se vidi o čem govorim. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:26, 9. oktober 2008 (CEST)

P.S.: če &quot;članek&quot; sestavlja samo en stavek brez konteksta (kot tisti o bivšem basistu skupine Dan D), potem priporočam brisanje, ker to še za škrbino ni dosti.

== [[Wikipedija:Predlogi_za_izbrani_članek#Druga_prilo.C5.BEnost_za_Encore|'''PIČ:''' '''''Encore''''']] ==
Prosim glasuj {{za}} ali {{proti}}. LP, --[[Uporabnik:7arazred|7arazred]] 22:24, 17. december 2011 (CET)

== SloWiki10 ==

[[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]]
Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:45, 17. februar 2012 (CET)

== Wikipedija gre med ljudi  ==

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt &quot;Wikipedija gre med ljudi&quot; :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:25, 9. februar 2013 (CET)

== [[Seznam publikacij s področja računalništva]] ==

Ojla, članek s tem naslovom si pred mnogo leti začel in ga pustil neprevedenega. Zdaj sem ga predlagal za brisanje. Na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam publikacij s področja računalništva]] lahko poveš svoje mnenje/morebitne načrte z njim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:40, 19. avgust 2017 (CEST)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

==Admin==
Pozdravljen, {{u|Bojan PLOJ}}, že kaki dve leti nisi urejal na slovenski Wikipediji, zato te želim opozoriti na [[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|pravilo o nedejavnih administratorjih]]. Dogovorjeno je, da se administratorski status ob predhodnem opozorilu odvzame tistemu, ki dve leti ni bil dejaven. Če želiš obdržati ta status, moraš v roku enega meseca z vsaj nekaj urejanji nakazati voljo do sodelovanja, sicer boš status administratorja izgubil. Odvzem bi bil seveda zgolj proceduralne narave in ni mišljen kot kazen, njegov namen je, da imajo administratorska pooblastila vsaj nekoliko dejavni wikipedisti. LP! --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:15, 18. december 2022 (CET)
:{{u|Bojan PLOJ}}, dve leti sta spet naokoli, prosim, preberi si zgornje obvestilo o nedejavnosti. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:52, 11. september 2026 (CEST)

== Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost|Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] (14. julij) ==
&lt;div style=&quot;border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;&quot;&gt; [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled&lt;!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]--&gt;, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;Razlog je naslednji

{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni zadostno podprta z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]]. ''Zanesljivi'' viri so potrebni, da se informacije lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preverijo]]. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]].|}}&lt;!--
--&gt;{{divbox|gray|3=Ta predložitev ne zagotavlja zadostnega [[Wikt:sl:kontekst|konteksta]] za tiste, ki niso seznanjeni s področjem vsebine. Za informacije, kako izboljšati svojo predložitev, si preberite [[Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov|vodnik za pisanje boljših člankov]].|}}&lt;!--
--
--&gt;&amp;nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji:

{{divbox|blue|3=Pred objavo v glavni imenski prostor potrebuje osnutek ustrezno navedene vire. Še posebej je to pomembno pri citatu v razdelku »Opis«, kjer naj poleg tega spomnim, da na slovenski Wikipediji po dogovoru namesto &quot; &quot; uporabljamo » «.

Drug problem pa se mi zdi v nezadostno razumljivi vsebini članka. Bilo bi veliko bolje, če bi vseboval še nekaj dodatnih informacij glede teme tako v uvodni vrstici kot v razdelku »Opis« in »Uporaba v umetnih nevronskih mrežah«. Trenutno je namreč za povprečnega bralca članek precej nerazumljiv.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled.
{{clear}}
* Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna.
* Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]].
* Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Od_vrstnega_reda_dra%C5%BEljajev_odvisna_prilagodljivost '''Forumu za pomoč''']&lt;/span&gt;, na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Od_vrstnega_reda_dra%C5%BEljajev_odvisna_prilagodljivost '''pregledovalčevi pogovorni strani''']&lt;/span&gt; ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}.

— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:55, 14. julij 2023 (CEST)&lt;/div&gt;&lt;!--Predloga:Odklonitev ČU--&gt;

== Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! ==

Hi everyone, 

We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there.

The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]'').

If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''.

[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Growth features - Mentorship and Community updates ==

​Hi everyone, 

Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page).

You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''.

CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''.

We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed.

If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]].

--[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

==Proceduralni odvzem==
 {{u|Bojan PLOJ}}, stevardi so ti odvzeli neuporabljeni administratorski status, seveda pa lahko Wikipedijo še zmeraj prosto urejaš, dodajaš vsebino in sodeluješ na pogovornih straneh. Vidim, da si strokovnjak na področju strojnega učenja, večina ostalih tukaj nas AI uporablja bistveno manj časa od tebe in smo na tem področju laiki, zato marsikdaj pri razpravah, ki si jih nazadnje začel na pogovornih straneh, nisi mogel imeti kompetentnega sogovornika in si se verjetno počutil prezrtega. Naš wiki je pač tak projekt, ki pri vseh vsebinah nima mase sodelavcev, naj ti to ne vzame entuziazma pri novem prispevanju. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 17:42, 6. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>r05dsh3z8586f5lhsyqq6r8ai8q4btd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761368</id>
      <parentid>6761367</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:42:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Proceduralni odvzem */ -zamik</comment>
      <origin>6761368</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33722" sha1="9x70b758tu68nastc8dvfc45y9bhk13" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;text-align:center;clear:both;&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color:#c9e0f7;color:#000000;border:1px solid #606060;margin:2.5em 5% 1em 5%;font-weight:100;&quot;
|-----
| style=&quot;padding:3px 2em 3px 2em;text-align:center;vertical-align:middle;&quot; | &lt;div style=&quot;float:left;&quot;&gt;[[Slika:wiki.png|100px|Wiki]]&lt;/div&gt;[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošli]], '''{{PAGENAME}}'''! 

Veseli nas, da ste se odločili ter se pridružili vse večjemu mednarodnemu občestvu wikipedistov, sodelavcev [[Wikipedija|Wikipedije]]. Predlagamo, da sprva pogledate krajši '''[[Wikipedija:Uvod|uvod]]''', ki vam bo pomagal narediti prve korake pri [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanju]] ene največjih spletnih enciklopedij. Če imate vprašanja ali potrebujete [[Pomoč:Vsebina|pomoč]], se obrnite na dejavne uporabnike, [[Wikipedija:Administratorji|administratorje]] ali pa jih postavite '''[[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]'''. Urejanje lahko preizkušate v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]].

Začnete lahko tako, da si ustvarite svojo uporabniško stran in dodate svoje ime na sezname [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]]. Svoje prispevke na pogovornih straneh (ne pa tudi v člankih!) samodejno podpišete z uporabo štirih tild (~&amp;#126;~~); s tem se bo dodal vaš podpis in datum.
----
'''en:''' You don't speak [[:en:Slovenian language|Slovene]]? Welcome, please visit the '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Embassy]]''' and also put '''&lt;nowiki&gt;{{user sl-0}}&lt;/nowiki&gt;''' on your user and/or talk page.&lt;br /&gt;
'''fr:''' Vous ne parlez pas [[:fr:Slovène|Slovène]]? Bienvenue, visitez '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|l'Ambassade]]''' et ajoutez '''&lt;nowiki&gt;{{user sl-0}}&lt;/nowiki&gt;''' sur votre page utilisateur.
|}&lt;/div&gt;

--[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 10:39, 29 jun. 2005 (CEST)

== Slog ==
[[Wikipedija]] stremi k enotnemu slogu člankov, zato te prosim, da si pogledaš [[Wikipedija:Uvod]], [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Urejanje strani]]. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 00:17, 18 september 2005 (CEST)

Če začneš članek [[Analogno]] s &quot;Analogno Ima več pomenov&quot; in napišeš le enega, ima trenutno le en pomen. Dopolni ta članek in ga spodaj označi s &lt;nowiki&gt;{{disambig}}&lt;/nowiki&gt;. Če ima pa le en pomen, je pa uvod neprimeren. Poleg tega preglej članek za tn. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 23:46, 20 september 2005 (CEST)

Če je članek označen s predlogo slog oz. cleanup, ne odstranjuj te predloge, dokler ni popravljeno celotno besedilo. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 20:56, 3 oktober 2005 (CEST)

Oznake &lt;nowiki&gt;{{stub}}&lt;/nowiki&gt; se dodaja na dnu članka in ne na vrhu. Za položaje takih predlog si oglej [[Wikipedija:Splošne predloge]]. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:54, 9 oktober 2005 (CEST)

[[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] trenutno ne ustreza slogovnim smernicam WP; na WP se izogibaj alinejskega načina podatkov. Poskusi tudi preoblikovati besedilo, tako da se ne začne večina povedi na enak način. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 20:14, 13 oktober 2005 (CEST)

: Upoštevaj smernice o sestavi članka. Ktgr spada za besedilo, za predlogami in pred interwiki; ne pa nekje vmes. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:46, 10 november 2006 (CET)

== Naslavljanje člankov ==
Daj prosim članke naslovi s polnim izrazom in ne le s kratico (kratica ima lahko več pomenov). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]]) 00:09, 4 december 2005 (CET)
:Vem, kratice niso enolične. Sem upošteval tvoj napotek. Mislim, da je več kot pol člankov v računalništvu naslovljenih s kratico.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 01:14, 4 december 2005 (CET)

Zdravo! Članke lahko tudi preimenuješ: zgoraj desno je gumb &quot;prestavi&quot; (pišem zato, ker sem v teh dneh že drugič videl, da si na pogovorno stran napisal, da bi bilo kaj treba preimenovati; če si že vedel, se opravičujem). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:29, 28 januar 2006 (CET)

== Predlogi za brisanje ==
Mesto za predlaganje brisanja člankov ni moja uporabniška pogovorna stran. Dotični članek(ke) na vrhu označiš s &lt;nowiki&gt;{{vfd}}&lt;/nowiki&gt;, nato pa ta članek(ke) navedeš še na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlogih za brisanje]] z utemeljitvijo zakaj. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] | [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:56, 7 december 2005 (CET)

== Interwiki povezave ==

Načeloma ni potrebno dodajati vseh interwiki povezav, saj jih občasno doda [[Uporabnik:KocjoBot]]. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] &lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])&lt;/small&gt; 22:27, 11 december 2005 (CET)

== Notranje povezave ==
Pravilo se dodaja povezave direktno na članek in ne na preusmeritev; torej &lt;nowiki&gt;[[kilometer|kilometrov]] in ne [[km]]&lt;/nowiki&gt;. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:42, 30 december 2005 (CET)

:Pred ukazom redirect je potrebno dodati »#« ali uporabiti ukaz v spodnji orodni vrstici, drugače zadeva ne deluje.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 12:21, 3 januar 2006 (CET)


== Škrbine ==
Javi ni e-naslov prosim. Moj je v nastavitvah je pa:

janeznovakljubljana@yahoo.com

LP --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:39, 3 januar 2006 (CET)

Pa podpisuj svoje prispevke na pogovornih straneh, sicer te bo nekdo za &quot;sladke&quot; lase. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:43, 3 januar 2006 (CET)
:E-naslov sem ti posredoval. Pripombe &quot;za sladke lase&quot; pa ne razumem. Povej določneje.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 20:54, 3 januar 2006 (CET)

== Robert Fortune ==

Vidim, da poznaš lepši način izražanja od mojega. Opomnil bi te le na dve malenkosti. (1) Nihče ni želel, da bi čajevec prišel ''v Anglijo'', saj tam ne bi sploh uspeval; dovolj je bilo, da pride preko kitajske meje. (2) Kako si predstavljaš, da je Fortune prepeljal dvajsettisoč ''grmov''? Saj menda ni imel kake transtibetanske interevrope? Gre le za potaknjence, ki jih je tako ali drugače pretihotapil. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 17:40, 16 januar 2006 (CET)
:Oprosti za pikre besede. Bil sem malce &quot;nasajen&quot;, pa so mi ušle. Seveda ne želim, da bi se ogibal pogovoru z mano, nasprotno, upam, da bova v prihodnje sodelovala. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 12:27, 17 januar 2006 (CET)

== Vfd vs delete ==
V primeru, če v članek vstaviš predlogo vfd, le-ta zahteva, da članek vpišeš v seznam in navedeš razloge, zakaj si predlagal. Predloga delete pa po mnenju vstavljalca zahteva takojšen izbris glede na vsebino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 17:25, 19 januar 2006 (CET)

== Ekstremni šport ==

Zanima me kaj manjka temu članku, da si ga označil kot slogovno nepopolnega?
--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 13:19, 25 januar 2006 (CET)
:Prva dva stavka sta nerazumljiva. Kašna je razlika med surfanje in windsurfing?--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:28, 25 januar 2006 (CET)
::surf izkorišča energijo valove in wind-surf izkorišča energijo vetra!
::http://images.google.com/images?svnum=10&amp;hl=en&amp;lr=&amp;client=firefox-a&amp;rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&amp;q=surf&amp;btnG=Search
::http://images.google.com/images?svnum=10&amp;hl=en&amp;lr=&amp;client=firefox-a&amp;rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&amp;q=windsurf&amp;btnG=Search
::Lep Pozdrav! [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] 13:37, 25 januar 2006 (CET)
::Hvala.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:44, 25 januar 2006 (CET)

== Kandidatura ==
Če se strinjaš oz. ne strinjaš s kandidaturo, te prosim, da to zapišeš [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/Bojan PLOJ|sem]]. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:58, 26 januar 2006 (CET)

== Ravnina ==

Bojan, [[ravnina (razločitev)|ravnina]]; to ni jedro, kvečjemu osnutek ali škrbina, v konkretnem primeru pa napiši v povzetek disambig. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] &lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])&lt;/small&gt; 15:47, 28 januar 2006 (CET)

:Zgleda, da različno razumema besedo jedro. Prosim za pojasnilo tvojega razumevanja.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 16:11, 28 januar 2006 (CET)

Jedro članka, bi bil po mojem glavni del članka, ki ga v primeru ravnine ni videti. Obseg besedila v konkretnem primeru je kvečjemu osnutek ali škrbina. Še bolj natančen opis pa je razločitev. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] &lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])&lt;/small&gt; 16:31, 28 januar 2006 (CET)

Aja, odgovora tukaj ne označuj z manjšim urejanjem. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] &lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pog.]], [[Posebno:Contributions/Andrejj|prisp.]])&lt;/small&gt; 16:34, 28 januar 2006 (CET)

== Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija ==
Članek ni namenjan spremembam, saj je to zaključen seznam, narejen po vzoru meta. To isto navodilo je v prvem odstavku na seznamu. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:17, 2 februar 2006 (CET)

== Hvala ==
Hvala za čestitko. obljubljam da bom priden. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 18:23, 3 februar 2006 (CET)

== Slika avtomobila ==
Zdravo, Bojan! Si prepričan, da je [[Honda]] [[:Slika:Civic2gn.jpg|sliko modela Civic]] dala v [[javna last|javno last]], kot si jo označil? S kje si dobil to sliko? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:41, 12 februar 2006 (CET)
:Slike so mi dali v prodajnem salonu Honde v Mariboru. Posebej sem jih vprašal, če lahko objavljamo te slike po mili volji. Vodja prodaje je po telefonu za vsak slučaj še dodatno preveril. Rekel je da ni nikakršnih zadržkov. Naj še dodatno preverim? LP --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 17:38, 12 februar 2006 (CET)  

:: Da, prosim. Pojem »[[javna last]]« si v ekstremni situaciji predstavljam tudi tako, da lahko konkurenca vzame sliko, jo prečrta in zraven napiše »Ne kupuj!«. Če so se le strinjali z objavo v Wikipediji, je verjetno namesto &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[Predloga:PD|PD]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; primernejša &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[Predloga:Promophoto|promophoto]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:53, 12 februar 2006 (CET)

: Če imaš probleme z licenco je v Zbirki precej slik Hondinih vozil, tudi Civica. Povezava na zbirko je v [[Honda]]. Če rabiš sliko najprej poglej v Zbirko. Tam so že drugi prekontrolirali licence in avtorske pravice. Lep pozdrav na lep dan. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 14:47, 12 februar 2006 (CET)


== Sadje ==
Meni članek normalno odpre pod [[Sadje]]. Da se nisi morda zatipkal? --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 20:02, 16 februar 2006 (CET)

== Civic ==
Meni se zdi članek zelo soliden. Poleg tehničnih podatkov je precej razlage. Nimam pa ideje kaj bi bilo za dopolniti (kar je v bistvu plus za članek). Veliko uspeha pri kandidaturi imaš mojo podporo. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 17:59, 17 februar 2006 (CET)

==Hawkwind==
Saj pri uporabi povezav pazim, ampak kadar gre za imena je pač nujno :/ (po mojem mnenju). Me pa zanima, kakšen se ti zdi prevod, glede na to, da nisem ravno vešč v besedišču ... [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 21:54, 25 julij 2006 (CEST)

== [[Wikipedija:Pomembnost]] ==

Bojan, prosim te, da podaš svoje mnenje o tem kdo ali kaj sodi v slovensko Wikipedijo → [[Pogovor o Wikipediji:Pomembnost|tukaj]]. Upam, da bomo tako temu končno prišli do dna. --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 14:17, 7 oktober 2006 (CEST)

== copyvio ==
*preden dodaš oznako za slog, prosim preveri copyvio (kot npr tu: [[Ptujski grad]]), lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 22:14, 15 oktober 2006 (CEST)

== iw ==
Poskusi narediti (1) iw tudi v obe smeri, da roboti lažje delajo: http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Vagus_nerve&amp;diff=95809408&amp;oldid=95791000 lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:26, 21 december 2006 (CET)

== Slogovno neurejen. ==

V čem je članek [[Plavt]] slogovno neurejen in če se ti res zdi tak, ga popravi TI. Lahko pa mi tudi odgovoriš na vprašanje. Lp, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] 07:33, 10 marec 2007 (CET)

== Predloga:Predhodnik-naslednik ==

Prosil bi te, če lahko malo pregledaš [[Predloga:Predhodnik-naslednik|Predlogo:Predhodnik-naslednik]]. Rad bi, da lahko vsakdo napiše sam tudi naziv, tako ni treba shranjevato posebej predlog za papeže, rimske cesarje, druge ceasrje itd. itd. Predlogo sem uporabil v člankoma [[Tomislav]] in [[Demetrij Zvonimir]] (hrvaška kralja). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 22:11, 6 april 2007 (CEST)

Hvala za pomoč, bom poskusil, kako se zdaj odziva. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 14:19, 7 april 2007 (CEST)

==Rickenbacker 4001 Bass==
Hello! Zmenita se z Žigo, kje bodo basure in kitare. Ti hočeš, da so Glasbila, Žiga hoče, da so Kitare. On mi je dal Mustang bas und kitaro med Kitare. Vidva se zmenita, jaz sem frišn - kot nov krompir in nevem nič. Jih samo poznam, ker sem jih vlačil po rokah in špilih. Novo je zanič, staro je DOBRO. Lep pozdrav!!!!!!˙([[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] 16:49, 2 maj 2007 (CEST))

== NE ==
Že n-tič, ne opremljaj avtorsko dvomljivih člankov ali jim dodajaj oznake slog, če prej ne preveriš njihovega izvora. Nazadnje je bilo to [http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik2.pdf]. Sicer si bo kdo vzel čas, da članek lepo wikificira, nakar ga bomo morali zaradi copyvio izbrisati. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 15:41, 2 junij 2007 (CEST)

In ponovno, tudi tu: [http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&amp;c_mod=rnews%2F&amp;op=sections&amp;func=read&amp;c_menu=15&amp;c_id=12886]

S takim načinom dodajanja (da ne narediš google check) namreč delaš dvojno delo drugim urejevalcem. Fino je torej, če se lahko na so-urejevalce zaneseš. Hvala in lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 15:53, 2 junij 2007 (CEST)

== Pozdrav in vabilo ==
Ali je možno, da se spoznava na srečanju 30.8. na ljubljanskem gradu. Potrdi prosim, LP--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 12:36, 4. avgust 2007 (CEST)
:koordinatorici pomagam zagotoviti čimveč potrditev prijav. Potrdiš lahko na Wikipedija:V živo. lp--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 13:04, 4. avgust 2007 (CEST)

Lep pozdrav, našla sem še tebe. Vidim da se ti je [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] že oglasil, zato te pa vseeno še jaz vabim na naše srečanje, prosim potrdi svoje srečanje na moji [[Uporabnik:Amazone7|uporabniški pogovorni strani]]. Koordinatorica, [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 17:39, 17. avgust 2007 (CEST)

Na srečanju v Mariboru pa mene ne bo, ker bom že na Poljskem. Rada bi videla, da nas pride čimveč, ker je to enkratna priložnost sodelovanja z mediji, predstavitve wikipedije širši javnosti itn. Še enkrat, vabljen-[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 18:34, 17. avgust 2007 (CEST)

==[[:Kategorija:Biografije]]==
Prosim, ne dodajaj člankov o osebah v kategorijo [[:kategorija:Biografije|Biografije]], ker ni namenjena posameznim osebam, ampak biografijam kot knjigam. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 10:29, 15. januar 2008 (CET)
OK --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 13:04, 15. januar 2008 (CET)

== [[Gostilna]] ==

Mimogrede sem opazil tvoje seme članka o gostilni. Če ga boš dopolnil ga bom opremil s kakšnimi desetimi fotografijami iz čudovite starinske, prave oštarije, ki deluje v sklopu muzeja na Velenjskem gradu. Fotke čakajo in plesnijo, jaz pa nimam volje, da bi napisal članek. LP --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 23:45, 7. februar 2008 (CET)


== Kt ==

Če posežeš v članek tipa http://sl.wikipedia.org/wiki/Kulm mu lahko dodaš tudki kakšno kategorijo ali drugo oznako, da ga bo nekoč lažje najti. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:00, 25. februar 2008 (CET)

Tudi [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaja_%C5%A0tiglic&amp;diff=1226513&amp;oldid=1223577 taka] dopolnila poskusi malo dodelati (kot sem npr. naredil tu: [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kaja_%C5%A0tiglic&amp;diff=1226538&amp;oldid=1226513]

Saj si vendar že dolgo z nami, in bi torej morda lahko vedel, kako je prav. Nenazadnje si admin. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 21:35, 25. februar 2008 (CET)

== Vandalizem ==

Ko si ravno tukaj, te prosim če (najbolje za vedno) blokiraš IP 194.249.186.71, ki je spet na pohodu. Je že bil pred časom blokiran, tako da izgleda vzgojni ukrepi nimajo smisla. Glej [[Posebno:Contributions/194.249.186.71]]. Hvala, --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:01, 21. marec 2008 (CET)

: Hja otroci so razposajeni. Težava je v tem, da človek ureja Wikipedijo z anonimnega naslova, tj. IP številka, ki je ni smiselno blokirati za vedno. Zaenkrat blokirano za teden dni, prav dolgo se človeku ne bo dalo na en teden hodit k nam in zganjati otročarije. | [[Uporabnik:Gap|Če]] 12:09, 21. marec 2008 (CET)

== 2. srečanje Wikipedistov (26. junij 2008) ==

Pozdravljen!

Lepo si vabljen na 2. srečanje Wikipedistov, ki bo po vsej verjetnosti v Grosupljem, v četrtek, 26. junija 2008. Prosim, da na [[Wikipedija:V živo/junij 2008]] potrdiš/zavrneš svojo prisotnost glede na ponujene termine (lahko dodaš tudi novega). Če bo dovolj prijavljenih bom nadaljnja obvestila posredoval pod lipo. Koordinator [[Uporabnik:Smihael|Miha]], 18:55, 3. junij 2008 (CEST)

== Kategorije in slog ==

Če se že ukvarjaš s kategorizacijo člankov bi te prosil, da jih uvrščaš v čim bolj specifične kategorije, ne v krovne. Tako recimo za [[C.S. Lewis]]a ne [[:Kategorija:Pisatelji]], ampak [[:Kategorija:Britanski pisatelji]], pa za biografije je relevantnih še precej drugih. V tako pomanjkljivih člankih je sicer treba urediti še kaj več (najbolje po zgledu v angleški WP), npr. popraviti očitne napake (recimo to da je bil naslov v kao rodilniku) in dodati vsaj kakšno medjezikovno povezavo. Oglej si članek o Lewisu zdaj, v njem se vidi o čem govorim. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:26, 9. oktober 2008 (CEST)

P.S.: če &quot;članek&quot; sestavlja samo en stavek brez konteksta (kot tisti o bivšem basistu skupine Dan D), potem priporočam brisanje, ker to še za škrbino ni dosti.

== [[Wikipedija:Predlogi_za_izbrani_članek#Druga_prilo.C5.BEnost_za_Encore|'''PIČ:''' '''''Encore''''']] ==
Prosim glasuj {{za}} ali {{proti}}. LP, --[[Uporabnik:7arazred|7arazred]] 22:24, 17. december 2011 (CET)

== SloWiki10 ==

[[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]]
Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:45, 17. februar 2012 (CET)

== Wikipedija gre med ljudi  ==

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt &quot;Wikipedija gre med ljudi&quot; :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:25, 9. februar 2013 (CET)

== [[Seznam publikacij s področja računalništva]] ==

Ojla, članek s tem naslovom si pred mnogo leti začel in ga pustil neprevedenega. Zdaj sem ga predlagal za brisanje. Na [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam publikacij s področja računalništva]] lahko poveš svoje mnenje/morebitne načrte z njim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:40, 19. avgust 2017 (CEST)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

==Admin==
Pozdravljen, {{u|Bojan PLOJ}}, že kaki dve leti nisi urejal na slovenski Wikipediji, zato te želim opozoriti na [[Wikipedija:Glasovanja/Proceduralni odvzem administratorskih pooblastil|pravilo o nedejavnih administratorjih]]. Dogovorjeno je, da se administratorski status ob predhodnem opozorilu odvzame tistemu, ki dve leti ni bil dejaven. Če želiš obdržati ta status, moraš v roku enega meseca z vsaj nekaj urejanji nakazati voljo do sodelovanja, sicer boš status administratorja izgubil. Odvzem bi bil seveda zgolj proceduralne narave in ni mišljen kot kazen, njegov namen je, da imajo administratorska pooblastila vsaj nekoliko dejavni wikipedisti. LP! --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:15, 18. december 2022 (CET)
:{{u|Bojan PLOJ}}, dve leti sta spet naokoli, prosim, preberi si zgornje obvestilo o nedejavnosti. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:52, 11. september 2026 (CEST)

== Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost|Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] (14. julij) ==
&lt;div style=&quot;border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;&quot;&gt; [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled&lt;!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]--&gt;, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;Razlog je naslednji

{{divbox|gray|3=Ta predložitev ni zadostno podprta z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]]. ''Zanesljivi'' viri so potrebni, da se informacije lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preverijo]]. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]].|}}&lt;!--
--&gt;{{divbox|gray|3=Ta predložitev ne zagotavlja zadostnega [[Wikt:sl:kontekst|konteksta]] za tiste, ki niso seznanjeni s področjem vsebine. Za informacije, kako izboljšati svojo predložitev, si preberite [[Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov|vodnik za pisanje boljših člankov]].|}}&lt;!--
--
--&gt;&amp;nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji:

{{divbox|blue|3=Pred objavo v glavni imenski prostor potrebuje osnutek ustrezno navedene vire. Še posebej je to pomembno pri citatu v razdelku »Opis«, kjer naj poleg tega spomnim, da na slovenski Wikipediji po dogovoru namesto &quot; &quot; uporabljamo » «.

Drug problem pa se mi zdi v nezadostno razumljivi vsebini članka. Bilo bi veliko bolje, če bi vseboval še nekaj dodatnih informacij glede teme tako v uvodni vrstici kot v razdelku »Opis« in »Uporaba v umetnih nevronskih mrežah«. Trenutno je namreč za povprečnega bralca članek precej nerazumljiv.}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled.
{{clear}}
* Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna.
* Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]].
* Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Od_vrstnega_reda_dra%C5%BEljajev_odvisna_prilagodljivost '''Forumu za pomoč''']&lt;/span&gt;, na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:GeographieMan&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Od_vrstnega_reda_dra%C5%BEljajev_odvisna_prilagodljivost '''pregledovalčevi pogovorni strani''']&lt;/span&gt; ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}.

— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:55, 14. julij 2023 (CEST)&lt;/div&gt;&lt;!--Predloga:Odklonitev ČU--&gt;

== Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! ==

Hi everyone, 

We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there.

The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]'').

If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''.

[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Growth features - Mentorship and Community updates ==

​Hi everyone, 

Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page).

You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''.

CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''.

We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed.

If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]].

--[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

==Proceduralni odvzem==
{{u|Bojan PLOJ}}, stevardi so ti odvzeli neuporabljeni administratorski status, seveda pa lahko Wikipedijo še zmeraj prosto urejaš, dodajaš vsebino in sodeluješ na pogovornih straneh. Vidim, da si strokovnjak na področju strojnega učenja, večina ostalih tukaj nas AI uporablja bistveno manj časa od tebe in smo na tem področju laiki, zato marsikdaj pri razpravah, ki si jih nazadnje začel na pogovornih straneh, nisi mogel imeti kompetentnega sogovornika in si se verjetno počutil prezrtega. Naš wiki je pač tak projekt, ki pri vseh vsebinah nima mase sodelavcev, naj ti to ne vzame entuziazma pri novem prispevanju. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 17:42, 6. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>9x70b758tu68nastc8dvfc45y9bhk13</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oploditev z biomedicinsko pomočjo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>38208</id>
    <revision>
      <id>6761288</id>
      <parentid>5989637</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:00:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>obmodek -&gt; epididimis (nadmodek)</comment>
      <origin>6761288</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33980" sha1="r6yb3n8vefbogg6bwpz33djzu5pw36x" xml:space="preserve">'''Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ali [[umetna oploditev]]''' je opredelitev, ki zajema več različnih tehnik, s pomočjo katerih lahko ustvarimo novo človeško življenje v umetnih pogojih, za kar ni potrebna spolna združitev moškega in ženske, temveč le oploditev ženske spolne celice oz. '''[[Jajčece|jajčeca]]''' z moško spolno celico oz. '''[[Semenčica|semenčico]].'''&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Bioetika za vse|url=https://www.worldcat.org/oclc/448114724|publisher=Družina|date=2005|location=Ljubljana|isbn=961-222-577-X|oclc=448114724|first=Ramón.|last=Lucas Lucas|first2=Emilio|last2=Giannelli|last3=Schwarz)}}&lt;/ref&gt; Naravno sicer proces [[Oploditev|oploditve]] ali fertilizacije poteka navadno tako, da se jajčece oplodi v ženskem jajcevodu približno 24 ur po ovulaciji in po tem, ko je med partnerjema prišlo do spolnega odnosa. Z oploditvijo nastane [[zigota]], ki se z intenzivnimi delitvami spreminja od blastomere preko morule do blastociste in ta se okoli četrtega dne po oploditvi ugnezdi v maternico ženske.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. izd|title=Ginekologija in perinatologija|url=https://www.worldcat.org/oclc/951264446|publisher=Medicinska fakulteta|date=2016|location=Maribor|isbn=978-961-6739-63-4|oclc=951264446|first=Iztok|last=Takač|first2=Iztok|last2=Takač|first3=Ksenija|last3=Geršak|first4=Elko|last4=Borko}}&lt;/ref&gt;

Namen OBMP je pomoč pri spočetju novega življenja za pare, pri katerih glede na izkušnje medicinske znanosti ne moremo pričakovati spočetja in [[Zanositev|zanositve]] po naravni poti in jim pri tem ne morejo pomagati drugi postopki zdravljenja neplodnosti. Vse tehnike OBMP se torej osredotočajo na preseganje ovir zanositve po tem, ko je bilo zdravljenje oziroma odpravljanje vzrokov [[Neplodnost|neplodnosti]] neuspešno ali nemogoče.

'''Uspešnost umetne oploditve''' je odvisna od več dejavnikov. Za uspešno oploditev po naravni poti morajo biti izpolnjeni trije pogoji: zrela jajčna celica, normalna semenčica in funkcionalno pravilno prehodne poti za srečanje in potovanje spolnih celic.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=2. dopolnjena izd|title=Ginekologija|url=https://www.worldcat.org/oclc/444376589|publisher=Visoka zdravstvena šola|date=2006|location=Maribor|isbn=961-6254-33-2|oclc=444376589|first=Darja|last=Arko|first2=Elko|last2=Borko|first3=Radovan|last3=Breznik|first4=Igor|last4=But}}&lt;/ref&gt; Pri umetni oploditvi je poleg drugih dejavnikov za uspešno nosečnost najbolj ključna starost ženske. Do 35. leta tako s postopki OBMP zanosi 33% žensk, od 35. do 38. leta 28% in od 38. do 43. leta 13% žensk, ki se odločijo za ta postopek. Sama stopnja zanositve po prenosu zarodka je v Sloveniji 33%, kar je primerljivo z drugimi evropskimi rezultati.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.reprodukcija.si/|title=Zunajtelesna oploditev|accessdate=1.6.2021|publisher=Klinični oddelek za reprodukcijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Pri odmrzovanju zarodkov je stopnja zanositve le malo manjša, in sicer 29%.

'''Najpogostejši zapleti''' pri postopkih OBMP so nastanki '''[[Večplodna nosečnost|večplodnih nosečnosti]]'''. Od kar se postopki opravljajo, je v svetu opazen porast takšnih nosečnosti. Verjetnost rojevanja dvojčkov je 75-krat večja, trojčkov pa kar 400-krat večja kot pred uvedbo postopkov OBMP. Večplodna nosečnost predstavlja grožnjo nosečnici, plodu in poteku nosečnosti. Prav zato obstajajo omejitve pri številu prenesenih zarodkov z embriotransferjem kljub temu, da je posledično verjetnost zanositve nižja.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
== Zgodovina ==
S področjem spočetja, nosečnosti in rojstva so se intenzivneje začeli ukvarjati že v antični Grčiji, kjer je Aristotel razlagal nastanek nosečnosti na podlagi obdukcij ter svoje ugotovitve strnil v delu ''O nezmožnosti spočetja''. Šele v 17. stoletju se je sicer začelo priznavanje enakovredno pomembne vloge tako moškega kot tudi ženske pri nastanku nosečnosti, saj so prej verjeli, da je za spočetje odgovoren zgolj moški. Bolj sodobne razlage o vlogi in sestavi semenske celice je podal nizozemski biolog '''[[Antonie van Leeuwenhoek|Van Leeuwenhoek]]'''. Njegove ugotovitve so bile ključna podlaga za začetek in razvoj postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Prvi postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo pri ljudeh so se začeli leta 1944 in 34 let kasneje, julija 1978, se je po postopku IVF (ang. »in vitro fertilization« ali oploditev v epruveti) rodil prvi otrok, deklica po imenu Louise Joy Brown'''.''' Postopek sta vodila kirurg '''Patrick Steptoe''' in '''[[Robert G. Edwards|Robert Edwards]]'''. Slednji je za ta dosežek prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za medicino]]. Kasneje so raziskovalci več pozornosti posvetili tudi moški neplodnosti, čemur je leta 1988 sledil razvoj metode ICSI (ang. »intracytoplasmic sperm injection«), ki v citoplazmo jajčne celice neposredno vnaša semenčico. V Sloveniji so se OBMP postopki začeli izvajati na Ginekološki kliniki v Ljubljani leta 1983, kjer sta se že leto pozneje rodili dvojčici. Postopke so kmalu začeli opravljati še v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in v Centru za oploditev z biomedicinsko pomočjo Postojna.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Od nastanka gamet do rojstva : oploditev z biomedicinsko pomočjo : teoretični in slikovni prikaz nastanka gamet, zgradbe gamet in tehnik oploditve z biomedicinsko pomočjo : (izkušnje na Ginekološki kliniki v Ljubljani)|url=https://www.worldcat.org/oclc/445709831|publisher=Didakta|date=2002|location=Radovljica|isbn=961-6363-88-3|oclc=445709831|first=Irma|last=Virant-Klun|first2=Helena|last2=Meden-Vrtovec|first3=Tomaž.|last3=Tomaževič|last4=Ma-tisk)}}&lt;/ref&gt;

== Delitev OBMP ==
Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo so torej metode, ki zajemajo vse od nadzora in pomoči pri oploditvi jajčne celice, do prenosa, ugnezditve in razvoja nosečnosti. Uporabljajo se tako pri '''ženski''', kakor tudi pri '''moški neplodnosti'''. Najpogostejši vzroki neplodnosti pri ženskah so sicer [[endometrioza]], neprehodni jajcevodi, motnje ovulacije, kromosomske&amp;nbsp;nepravilnosti ali pa je vzrok nepojasnjen. Pri moških pa lahko OBMP postopki pomagajo, kadar je seme slabše kakovosti, kadar v izlivu ni prisotnih semenčic ali pa so vzroki neplodnosti genetske motnje ali nepojasnjeni.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Na kratko lahko vrste umetne oploditve ločimo glede na izvor spolnih celic, ki se uporabljajo v postopkih OBMP. Kadar se uporabljajo spolne celice partnerjev, ki se trudita spočeti otroka, govorimo o '''homologni umetni oploditvi.''' Kadar pa vsaj ena izmed spolnih celic pripada darovalcu, torej neki tretji osebi, govorimo o '''heterologni umetni oploditvi'''.

Obe obliki umetne oploditve se lahko nadalje izvedeta s tehniko '''znotrajtelesne''' ali '''zunajtelesne oploditve,''' ki se med seboj razlikujeta glede na to, kje se zgodi sama oploditev jajčne celice. Tehnike znotrajtelesne oploditve vključujejo oploditev znotraj ženskega telesa, pri čemer se v spolne organe ženske vnašajo samo semenske celice ali pa jajčne celice skupaj s semenskimi celicami. Pri tehnikah zunajtelesne oploditve pa do združevanja ženske in moške spolne celice pride v laboratoriju, pod točno nadzorovanimi pogoji ali pogovorno rečeno »v epruveti«, čemur sledi prenos zgodnjih zarodkov v spolne organe ženske.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Vse najpogostejše tehnike so podrobneje razložene v nadaljevanju.

'''Tehnike asistirane reprodukcije''' ali '''ART''' (ang. »assisted reproductive tehnology«) so tehnike in postopki zdravljenja, ki vključujejo delo v pogojih ''[[in vitro]]'' z jajčnimi in semenskimi celicami ter [[Zarodek|zgodnjimi zarodki]], in katerih namen je sprožiti nosečnost. Tehnike ART vključujejo zunajtelesno oploditev in prenos zarodkov, zamrzovanje gamet in zgodnjih zarodkov, darovanje spolnih celic, drugod o svetu pa še nadomestno materinstvo in darovanje zarodkov. Med tehnike ART torej ne sodijo intrauterine inseminacije (IUI) s semenskimi celicami partnerja ali darovanimi semenskimi celicami.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Kje se opravljajo postopki OBMP in kakšen je standardni potek postopkov? ===
Laboratoriji, kjer se opravlja postopek OBMP, je visoko tehnološko opremljen in dovršen, saj poskuša simulirati naravne pogoje za oploditev in najzgodnejši razvoj zarodka ter sledi strogim smernicam za delo, ki veljajo v laboratorijih za transplantacijo celic, tkiv in organov.

Za OBMP potrebujemo tako moške kot ženske spolne celice, ki morajo biti ustrezno pripravljene za postopke. Za pridobitev moških spolnih celic se najpogosteje uporabljajo semenčice iz izliva ali pa tiste, pridobljene z biopsijo mod, kadar v ejakulatu ni prisotnih semenčic. Obvezno je potrebna analiza nekaterih pomembnih organskih parametrov ter klinična priprava oziroma laboratorijska obdelava vzorca semenčic za uspešen postopek umetne oploditve, ki izolira gibljive semenčice ter odstrani semensko tekočino in druge prisotne celice. Pridobitev ženskih spolnih celic oziroma jajčnih celic ali oocitov pa poteka z aspiracijo jajčnih mešičkov. Še nezrele celice, ki nato dozorijo na posebnih gojiščih z dodanimi hormoni, se po 24-urni zoritvi osemeni po metodi IVF ali ICSI. &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Postopki ART imajo več stopenj. Pri ženski se najprej spodbuja razvoj foliklov in spremlja se njihova rast. Temu sledi izsrkanje vsebine foliklov pod kontrolo ultrazvoka[GR16] . Nadalje se opravljajo različni postopki laboratorijske oskrbe gamet in zarodkov (IVF, ICSI itd.), opisani v nadaljevanju. Ko se zarodek izkaže za zdravega in normalnega, se ga s pomočjo embriotransferja vrne v telo ženske, čemur sledi spremljanje druge stopnje ciklusa ali lutealna suplementacija.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Najpogostejši postopki OBMP ===

==== Osemenitev ali vnašanje semena partnerja v rodila ženske (AIH = »Artificial Insemination Husband«) ====
Za vse metode '''osemenitve''' ali '''inseminacije''' je značilno, da se s pomočjo posebnih inštrumentov obdelana sperma, pridobljena s spolnim odnosom, masturbacijo ali kirurškim posegom, vnese v ženska rodila. Pred tem se pri ženskah s farmacevtskimi sredstvi spodbudi hkratno dozorevanje več jajčnih celic in se s tem poveča možnosti oploditve. Tehnike inseminacije so si med seboj različne glede na mesto, kamor se vbrizgajo moške spolne celice. Tako ločimo '''intracervikalno inseminacijo''' ('''ICI)''', za kar se uporabi seme, pridobljeno z masturbacijo (semenčice v semenski tekočini), '''intrauterino inseminacijo''' ('''IUI)''' in '''intratubarno inseminacijo''' ('''ITI)''', za kateri je potrebno seme, očiščeno semenske tekočine.

Najpogosteje se opravlja '''intrauterina inseminacija''' ('''IUI'''), pri kateri se pri ženskah najprej stimulira jajčnike z različnimi zdravili ali injekcijami. Žensko se spremlja na kliniki, kjer opravlja ultrazvočne preiskave. S stop injekcijo se nato sproži ovulacija in dva dni po njej se opravi inseminacija. Partner odda seme, ki se ga vnese v maternico ženske.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Tehnike osemenitve s partnerjevimi spolnimi celicami imajo relativno nizko uspešnost, ki znaša nekje med 5 in 7% na posamezni ciklus.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== Osemenitev ali vnašanje semena darovalca (donorja) v maternico (AID = »Artificial Insemination Donor«) ====
Poteka po enakem postopku, kot je zgoraj opisani postopek IUI s to razliko, da se v rodila ženske vnese seme darovalca. Uspešnost osemenitve z donorskimi semenčicami je nekoliko višja kot osemenitev s partnerjevimi, saj ima seme pri AIH inseminacijah običajno manjšo oploditveno sposobnost in se giblje se nekje med 15 in 20% na ciklus.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== Zunajtelesna oploditev ''in vitro fertilizacija'' (IVF) ====
''In vitro'' v širšem pomenu označuje metode umetne oploditve, ki poskušajo združiti genetski material moške in ženske spolne celice ter posledično doseči razvoj zarodka. V ožjem pomenu pa je '''[[Oploditev in vitro|in vitro fertilizacija]]''' '''ali IVF''' osnovna metoda in najstarejši postopek OBMP, pri kateri se izolirani jajčni celici obdani s kumulusnimi celicami doda kapljico prečiščenega semena z gibljivimi semenčicami. &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Jajčna celica se ženski odvzame v naravnem ali spodbujenem ciklusu s posegom izsrkavanja ali aspiracije, ko se z iglo nabode oziroma punktira jajčni mehurček in se iz njega posrka njegovo vsebino. V aspiratu je tudi jajčna celica, ki se prestavi na posebno gojišče v inkubatorju, kjer nato poteka oploditev. Semenčice izločene iz ejakulata se doda v gojišče, kjer se z mikroskopom opazuje združitev obeh spolnih celic. V naslednjih dneh se opravi v nadaljevanju opisan embriotransfer oz. prenos zarodka v maternico.

Uspešnost IVF postopka je nekje med 20 in 40% in je odvisna od več dejavnikov. Zelo pomembni so na primer vzroki oziroma indikacije, ki so privedli do neplodnosti in uporabe postopka: starost pacientke, način spodbujanja zorenja jajčnih celic, laboratorijski pogoji itd.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== Embriotransfer (ET) ====
'''Embriotransfer''' pomeni prenos zarodka v [[Maternica|maternico]] ženske. Zarodki, ki nastanejo po postopku zunajtelesne oploditve (IVF ali ICSI), se v maternico prenesejo 3. ali 5. dan. 18 do 20 ur po oploditvi se najprej opazuje, ali je sploh oploditev uspela. Tam, kjer sta vidni dve jedri, se po 48 urah razvije 2 do 6 celični zarodek. Le tega se pregleda, oceni in fotografira ter prenese v novo gojišče ali pa že vstavi v maternico. V gojišču se razvije 16-celični zarodek, imenovan morula. Peti dan se razvije blastocista, ki ima že notranjo in zunanjo plast celic. Taki zarodki, ki se v maternico prenašajo na stopnji blastociste, imajo večji potencial za uspešno nosečnosti, saj se lažje oceni njihova kvaliteta, hkrati pa se na ta način lažje izognejo večplodnim nosečnostim ali zapletom v nosečnosti in pri porodu. V maternico se pri nas prenaša največ dva zarodka hkrati. V Sloveniji se od leta 2008 pri ženskah do 35. leta v prvih dveh postopkih prenese po le en zarodek dobre kakovosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

==== Zamrzovanje in odmrzovanje zarodkov ([[Kriobiologija|krioprezervacija]]) ====
Če se v postopkih umetne oploditve pridobi več kot dva zarodka, se lahko nadštevilne zarodke dobre kvalitete zamrzne za kasnejše postopke. Zamrzne se jih tudi takrat, ko se prenosa ne da izvesti v tekočem ciklu ali pred [[Kemoterapija|kemoterapijo]]&amp;nbsp;pri rakavih bolnicah. Ob odmrzovanju se lahko te zarodke kasneje prenese v maternico. Zarodki so krioprezervirani v [[Tekoči dušik|tekočem dušiku]] za dobo 5 let. Takoj po odmrzovanju so v enakem stanju kot pred zamrzovanjem, torej ohranijo svojo kvaliteto. Hranijo se v banki zarodkov v posebnih posodah, kjer so natančno označeni. Po petih letih se lahko doba zamrzovanja podaljša s posebno vlogo, ki jo obravnavajo na Državni komisiji za OBMP. Poleg zarodkov se lahko zamrzne tudi jajčne celice ali jajčno tkivo, kar je posebej pomembno za rakave bolnice, saj se na ta način shrani genetski potencial za kasnejše obdobje. Po izteku dobe shranjevanja zarodkov se le te lahko s soglasjem staršev uporabi v znanstveno-raziskovalne namene.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
[[Slika:ICSI.jpg|sličica|ICSI]]

==== Neposreden vnos spermija v jajčno celico (ICSI) ====
Metoda '''ICSI''' ali '''metoda neposrednega vnosa semenčica v jajčno celico''' je ena od najbolj učinkovitih metod, ko se par spopada z moško neplodnostjo. Izvaja se pri parih, kjer ima moški slabšo kvaliteto semena – torej je v izlivu prisotnih malo semenčic, so le te slabo gibljive, spremenjene oblike ali pa v samem izlivu semenčic ni in so pridobljene iz testisov. V laboratoriju se po pripravi semenčic pod posebnim invertnim mikroskopom, imenovanim mikromanipulator, v jajčno celico vstavi le en spermij. Tako oplojene jajčne celice se inkubirajo ter se nato vstavijo s pomočjo embriotransferja v maternico ženske, enako kot pri klasičnem IVF postopku.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Če ni prisotnih semenčic v semenskem izlivu partnerja, se lahko le te iščejo v [[epididimis]]u ali v tkivu [[Modo|testisov]]. Že nekaj semenčic lahko zadostuje za uspešen postopek. Glede na mesto in način zbiranja semenčic metode poimenujemo kot '''PESA''' (semenčice pridobljene iz obmodkov), '''TESA''' (semenčice dobljene z aspiracijo testisa) ali '''TESE''' (semenčice dobljene z biopsijo testisa). Ko se za oploditev jajčne celice uporabi nezrele moške spolne celice, imenovane spermatide, pa postopek imenujemo '''ROSI'''.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== Neposreden vnos izbranega spermija v jajčno celico (IMSI) ====
Metoda '''IMSI''' je najnovejša metoda, ki omogoča, da se pred izvedbo ICSI postopka pregleda glave spermijev in se za postopek ICSI izbere točno določen spermij, ki ima največji potencial za uspešno oploditev jajčne celice.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

==== Drugi postopki OBMP ====
Malokrat ali skoraj nikoli uporabljene tehnike v asistirani reprodukciji so še '''asistirana levitev'''&amp;nbsp;'''(AH)''', kjer stanjšajo zaščitno ovojnico zarodka z namenom bolj uspešne ugnezditve v maternično sluznico, '''GIFT''' ali prenos jajčeca in semenčice direktno v jajcevod, '''TET''' ali prenos zarodka v jajcevod ženske, '''IVM''' ali in vitro maturacija, kjer se odvzame še nezrele jajčne celice, ki nato zorijo v pogojih in vitro.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Predimplantacijska diagnostika''' se opravlja na tri dni starih zarodkih, od katerih se odvzame dve celici (blastomeri). Kljub temu se zarodek naprej razvija normalno in nadomesti manjkajoče celice. Na odvzetih celicah se nadalje ugotavlja morebitna prisotnost nezaželenih genov, abnormalno število kromosomov ali pa se izbere spol zarodka, če je na spol vezana določena genetska okvara. Iz tega sledi, da se v maternico ženske prenesejo le zdravi in ustrezni zarodki.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; V Sloveniji je '''predimplantacijska genetska diagnostika''' dovoljena le v primerih, kjer lahko prepreči prenos pomembnih genetskih napak in mutacij.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2518|title=Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB), Uradni list RS, št. 70/00 in 15/17|date=8.8.2000|accessdate=1.6.2021}}&lt;/ref&gt; 

== Darovanje spolnih celic in umetna oploditev z darovanimi spolnimi celicami ==
'''Heterologna umetna oploditev''' je oploditev z darovanimi spolnimi celicami. Taki postopki so po Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP dovoljeni le iz zdravstveno utemeljenih razlogov. Zanjo se odločajo pri parih, kjer zaradi bolezni enega od partnerjev z nobenim postopkom ni mogoče pridobiti ustreznih spolnih celic, ali pa če sta partnerja nosilca hudih [[Dednost|dednih okvar]] ali kromosomskih nepravilnosti ter obstaja verjetnost, da se bo otrok rodil s hudo dedno boleznijo. Takih parov je nekje okoli 5% tistih, ki potrebujejo OBMP.

Dovoljeno je darovanje jajčnih in semenskih celic, pri čemer mora biti vsaj eden od roditeljev otrokov genetski starš. Uporaba darovanega jajčeca in semenčice hkrati ali uporaba darovanega zarodka tako v Sloveniji ni dovoljena. Tako kot pri umetni oploditve je zgornja starostna meja za ženske, ki prejemajo darovane celice, 43. let, prav tako mora biti ženska poročena ali v zunajzakonski zvezi.

Za darovalce spolnih celic je pomembno, da so brez pomislekov ter so se pripravljeni odreči vsem pravicam do otroka, ki jih po rojstvu dobita prejemnika darovanih celic. Darovanje je anonimno, zato je identiteta darovalcev strogo varovana za starše in otroke. Za darovanje spolnih celic je prepovedano prejeti plačilo ali druge koristi. Prav tako se darovane celice enega posameznika lahko uporabijo za rojstvo otrok v največ dveh različnih družinah.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; 

== Regulacija OBMP v Sloveniji in svetu ==
Ker zdravljenje neplodnosti izjemno hitro napreduje ter zajema široko paleto postopkov, od manipulacije z zarodnimi celicami in zarodki, predimplantacijsko diagnostiko do uporabe donorskih celic, je potrebno področje zelo dobro regulirati in nadzorovati, saj je lahko podvrženo možnosti hudih zlorab. V Republiki Sloveniji je področje urejeno z '''Zakonom o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo'''. [GR29] Ta v 5. členu navaja, da je do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičen par, torej moški in ženska, ki živita v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, v primeru, da ne moreta naravno s spolnim odnosom spočeti otroka in to ne moreta doseči z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti ali pa, če lahko uporaba OBMP postopka prepreči prenos hude genetske bolezni na otroka. Glede na zakonodajo se postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo opravljajo pri ženskah v starosti med 18. in 43. let ter pri polnoletnih moških. V Sloveniji je prepovedano [[nadomestno materinstvo]] ter shranjevanje in uporaba celic in zarodkov preminulih partnerjev Poleg tega je v Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo natančno določen sam proces izvajanja oploditve z biomedicinsko pomočjo ter kdo ga lahko izvaja.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Postopek umetne oploditve je v Republiki Sloveniji krit s strani zdravstvenega zavarovanja, ki krije največ šest ciklusov za prvi porod živorojenega otroka, za vsakega nadaljnjega otroka pa do največ štiri cikluse. [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS) je dodatno sprejel še sklep, da lahko zavarovane osebe (zaradi pomanjkanje darovanih celic v Sloveniji) na svojo željo opravijo postopek OBMP z darovano celico v tujini, ZZZS pa jim povrne stroške postopka v skladu z zdravstvenim zavarovanjem. Cene za samoplačnike pa se gibljejo od okoli 1500 € naprej, odvisno za kakšen postopek gre in ali je vključeno tudi zamrzovanje in odmrzovanje zarodkov.. Po dostopnosti postopkov OBMP naj bi bila Slovenija sedma v Evropi in delež vseh otrok rojenih s pomočjo umetne oploditve je bil 3,9 %, kar je najvišji delež v Evropi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Bioetika in sodobna embriologija : izhodišča za razpravo|url=https://www.worldcat.org/oclc/858772728|publisher=Pipinova knjiga|date=2013|location=Podsmreka|isbn=978-961-93354-3-7|oclc=858772728|first=Scott F.|last=Gilbert|first2=Emily J.|last2=Zackin|first3=Mina|last3=Mušinović|first4=Mira|last4=Hladnik}}&lt;/ref&gt;

Drugod po svetu države različno regulirajo postopke OBMP. Na sploh je v Evropi problematika umetnih oploditev manjša zaradi dobro razvitega javnega zdravstva. V Veliki Britaniji na primer zakonodaja, tako kot pri nas, strogo opredeljuje, kaj je na klinikah za umetne oploditve dovoljeno in kaj ne ter hkrati določa način, na katerega klinike poročajo o svojih rezultatih. V ZDA pa je ravno obratno, saj država niti finančno ne podpira in tudi zakonsko ne regulira raziskav in samega izvajanja OBMP, saj pravice do razmnoževanja spadajo v sfero zasebnih individualnih pravic posameznika, v katere države ne posega. Posledično je OBMP v ZDA zelo dobičkonosna panoga, ki letno prinese kar 2 milijardi dolarjev.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

== Etične dileme povezane z OBMP ==
Postopki za zdravljenje neplodnosti zagotovo premikajo meje in spreminjajo pogled na svet v širšem smislu. In čeprav je razvoj najrazličnejših tehnik umetne oploditve nedvomno eden izmed največjih tehničnih dosežkov človeštva, s seboj prinaša tudi številna vprašanja. Sam cilj postopkov OBMP je rojstvo zdravega otroka in ta želja staršev po otroku je v svojem jedru prav gotovo etično neoporečna. Se pa [[bioetika]] sprašuje predvsem o sredstvih, ki so potrebna za uresničitev omenjenega cilja, ter o posledicah, ki jih imajo dejanja posameznika za okolico in širšo družbo.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Globokar|first=Roman|date=2016|title=Etični razmislek o žrtvovanju človeških zarodkov v znanstvene namene|magazine=Bogoslovni vestnik 76/2|page=313-332|pages=}}&lt;/ref&gt;  Etičnost postopkov se obravnava predvsem s treh vidikov, in sicer se glavne etične dileme navezujejo na spoštovanje človeškega zarodka, na naravo človeške spolnosti ter spolne združitve med partnerjema in enost družine.

=== Status in spoštovanje človeškega zarodka ===
Največja etična dilema na področju OBMP je status človeškega zarodka ter ugovor proti temu, kako ravnati s presežnimi zarodki, ki se ustvarjajo pri samih postopkih umetne oploditve. Kot že omenjeno, se le-te zamrzne za določen čas, po preteku takšnega načina shranjevanja se jih v primeru, da se jih uporabi za&amp;nbsp; nov poskus zanositve, uniči ali pa uporabi v raziskovalne namene. Pojavlja se torej dilema glede spoštovanja človekovega dostojanstva od rojstva do smrti. To, da po svoji volji ustvarjamo nova življenja in jih nato kasneje uničimo, je za nekatere ljudi etično povsem nesprejemljivo.

Načelo spoštovanja človekovega dostojanstva in pravni status človeškega zarodka sta lahko podvržena različnim interpretacijam, ko gre za samo aplikacijo v praksi. Ponekod se zarodkom priznavajo enake pravice kot odraslim ljudem ter se posledično prepoveduje vsakršno raziskovanje na njih, tudi na ne-živih zarodkih. Nasprotno pa nekatere države zadržkov za raziskovanje ne vidijo, saj zarodek opredelijo kot potencialno človeško bitje, ki samo po sebi še ni sposobno samostojnega življenja.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

V Sloveniji na primer Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) strogo določa, kakšno ravnanje z zarodki je sprejemljivo in kaj je prepovedano. Na kratko je slovenska zakonodaja nekje vmes med eno in drugo prej opisano skrajnostjo – prepoveduje ustvarjanje zarodkov za raziskave, vendar pod določenimi pogoji dovoljuje raziskave na odvečnih zarodkih. Tako je prepovedano na primer nastajanje zarodkov zgolj v raziskovalne namene ter zunajtelesni razvoj zarodkov starih več kot 14 dni. Prav tako je nedopustno spreminjanje dedne zasnove ali uporaba le delov zarodka, pridobljenega v OBMP. Dovoljene pa so raziskave na zarodkih, katerih namen je varovanje in izboljšanje človekovega zdravja in če primerljivih raziskav ni mogoče opraviti na živalskih zarodkih. Ob tem je nujno pisna privolitev genetskih staršev ter dovoljenje Državne komisije za OBMP, opravlja pa se pod nadzorom Medicinsko-etične komisije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Dejstvo je, da številni zarodki, ustvarjeni v procesu OBMP, presežejo dopustno mejo hranjenja. Etično vprašanje, ki se na tem mestu pojavlja je: »Ali zarodke pustiti umreti ali jih uporabiti za raziskovalne namene?« Nasprotniki uporabe zarodkov za raziskave se opirajo na to, da je vsak zarodek edinstven in v sebi nosi potencial razvoja v odraslo osebo, kar kliče po tem, da smo dolžni spoštovati njegovo pravico do življenja. Nasprotno pa zagovorniki raziskav na zarodkih poudarjajo možnosti za razvoj in zdravljenje nekaterih bolezni, zarodek pa vidijo kot bitje v fazi, ki mu še ni možno priznati človeškega dostojanstva.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

=== Narava človeške spolnosti ter spolne združitve med partnerjema ===
Še en etično sporen vidik OBMP je razdruževanje spolnosti in spočetja, ki je v nasprotju s pojmovanjem, da novo človeško življenje nastane s podaritvijo in izkazom ljubezni v aktu spolne združitve. [[Spolni odnos|Spolnost]]&amp;nbsp;je definitivno povezana s samo možnostjo spočetja in če ji odvzamemo ta pomemben biološki vidik ter ga nadomestimo s tehničnimi postopki umetne oploditve, spočetje spremenimo zgolj v še en tehnološki postopek, ki je lahko vedno na voljo. Taka stvarnost je močno drugačna od naravne človeške stvarnosti, ki ni le versko pogojena, temveč je v zapisana v samem jedru [[Antropologija|antropologije]]. Spočetje je v tem primeru sad tretje osebe, medicinskega strokovnjaka, in uspešnost spočetja je odvisno od strokovnjakove usposobljenosti.&amp;nbsp;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Postopki umetne oploditve se torej oddaljijo od tega, da sta za spočetje odgovorna le partnerja, ki preko samonadzora (naj bo to preko uporabe [[Nadzor rojstev|kontracepcije]], [[Sterilizacija (medicina)|sterilizacije]]&amp;nbsp;ali spremljanja ženskega ciklusa) uravnavata zmožnost spočetja. Pri OBMP so v proces spočetja poleg partnerjev vključeni še različni strokovnjaki, ki nosijo veliko odgovornost. Starši do postopkov gojijo visoka pričakovanja, potem so tu zdravniki in biologi, ki imajo nadzor nad genetskim materialom, nad vsem pa bedi zakonodaja, ki regulira samo področje oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ob vsem tem je pomembna funkcija staršev kot oseb je pogosto zanemarjena, saj je v ospredju le njuna biološka funkcija. Ne glede na zaželenost in ljubljenost potencialnega otroka, ki bi bil spočet v OBMP postopkih, naj bi način, pri katerem je v ospredju zgolj biološka komponenta spočetja, spodbujal k popredmetenju človeškega življenja.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. izd|title=Bioetika : kritična vest tehnološke civilizacije|url=https://www.worldcat.org/oclc/852434589|publisher=Družina|date=2013|location=Ljubljana|isbn=978-961-222-944-3|oclc=852434589|first=Adriano|last=Pessina|first2=Roman|last2=Globokar}}&lt;/ref&gt;

=== Enost družine ===
Še več etičnih dilem prinaša '''heterologna umetna oploditev'''. Socialni starši se v teh primerih delno ali popolnoma razlikujejo od bioloških staršev otroka. Taka umetna oploditev tako nasprotuje pojmovanju enovitosti partnerske oziroma zakonske skupnosti, v katero naj bi imeli otroci pravico se spočeti in kasneje roditi. Enost in nedotakljivost rodovitnosti partnerjev je na ta način kršena, saj v intimnost para pripelje tretje osebe. Bioetična vprašanja se tukaj dotikajo temeljne otrokove pravice poznavanja svojih bioloških staršev, ki so mu sicer praviloma po heterologni umetni oploditvi neznani. Kritiki heterologne oploditve izpostavljajo tudi neskladnost med fizičnim, moralnim in socialnim starševstvom ter postranski pomen skladnosti, ki nastane z uporabo OBMP.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Posledično nastanejo konfuzne družinske vezi, kjer niso prisotne klasične vloge, ki bi kot eno združevale biološko in zakonito starševstvo, temveč so ti pojmi med seboj ločeni in pripisani različnim osebam.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Druga etična vprašanja povezana z OBMP ===
Poleg zgoraj naštetih temeljnih bioetičnih vprašanj glede umetne oploditve se pojavljajo tudi vprašanja, ki se nanašajo na varnost postopkov, njihovo izvajanje in zaščiti pacientov pred prevarami materialne in druge narave. Pri izvajanju postopkov zunajtelesne oploditve so namreč možni številni zapleti, ki lahko poškodujejo mater ali zarodek, vprašanja se pojavljajo tudi glede primerjave zdravja naravno spočetih otrok in otrok, ki nastanejo v postopkih OBMP. Sploh v tujini so slišne kritike na račun prikrivanja oziroma načrtnega zamolčanja nekaterih podatkov. Do napak lahko pride tudi zaradi malomarnosti vpletenih v postopke, od prenosa napačnih spolnih celic, do preveč agresivnih postopkov. Bioetiki pri OBMP poudarjajo predvsem to, da se je potrebno vprašati, komu koristijo omenjeni postopki - ali so ti namenjeni parom, ki se dejansko spopadajo z neplodnostjo in če je tako, zakaj niso enako dostopni vsem po svetu? Ali ima država pravico regulirati in omejevati pravico do spočetja otrok z biomedicinsko pomočjo?&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;  

== Viri ==

* Cvjetićanin, Tijana (2018). ''Pravna ureditev postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo'', magistrsko delo. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.
* Gilbert, Scott, Anna Tayler in Emily Zackin (2013). ''Bioetika in sodobna embriologija: izhodišča za razpravo''. Podsmreka: Pipinova knjiga. 47–79.
*Globokar Roman (2016). Etični razmislek o žrtvovanju človeških zarodkov v znanstvene namene. ''Bogoslovni vestnik 76, št. 2:'' 313–332''.'' 
* Kovačič, Borut (2016). ''Oploditev z biomedicinsko pomočjo – laboratorijski del''. V: Takač, Iztok in Ksenija Geršak, ur. ''Ginekologija in perinatologija''. Maribor: Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta. 196–205.
* Lucas Lucas, Ramon (2005). ''Bioetika za vse''. Ljubljana: Družina. 49-56.
* Pessina, Adriano. 2013. ''Bioetika: kritična vest tehnološke civilizacije.'' Ljubljana: Družina. 117–134.
* Štiblar Martinčič, Draga. 2016. ''Embrionalni razvoj''. V: Takač, Iztok in Ksenija Geršak, ur. ''Ginekologija in perinatologija''. Maribor: Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta. 412–422.
* UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, Klinični oddelek za reprodukcijo. &lt;nowiki&gt;http://www.reprodukcija.si/&lt;/nowiki&gt; (pridobljeno 25. aprila 2021) 
* Virant Klun, Irma, Helena Meden Vrtovec in Tomaž Tomaževič (2002). ''Od nastanka gamet do rojstva: Oploditev z biomedicinsko pomočjo''. Radovljica: Didakta.
*Vlaisavljević, Veljko (2006). ''Neplodnost.'' V: Borko, Elko in Takač Iztok, ur. ''Ginekologija.'' Maribor: Visoka zdravstvena šola. 307–336.
* Vrtačnik Bokal, Eda. 2016. ''Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo''. V: Takač, Iztok in Ksenija Geršak, ur. ''Ginekologija in perinatologija''. Maribor: Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta. 180–187.
* »Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB),« v: ''Uradni list RS,'' št. 70/00 in 15/17, 8. avgust 2000. &lt;nowiki&gt;http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2518&lt;/nowiki&gt; (pridobljeno 22. februarja 2021)

== Sklici in/ali opombe ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.reprodukcija.si/zunajtelesna-oploditev/ Reprodukcija.si]
* [[:en:Assisted_reproductive_technology|Assisted reproductive technology]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Medicina]]
[[Kategorija:Neplodnost]]
[[Kategorija:Umetna oploditev]]
[[Kategorija:IVF]]
[[Kategorija:Bioetika]]</text>
      <sha1>r6yb3n8vefbogg6bwpz33djzu5pw36x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Bojan PLOJ</title>
    <ns>2</ns>
    <id>41693</id>
    <revision>
      <id>6761369</id>
      <parentid>5901227</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:44:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>nekdanji admin</comment>
      <origin>6761369</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2395" sha1="k1gkczye4cjgpg0xys30pbxcs7kofuy" xml:space="preserve">== Splošno o meni ==
{{Babel|nekdanji admin|sl|hr-3|de-2|en-2}}
Imam formalno izobrazbo elektrotehniške in računalniške smeri. Zanimajo me: 
*[[elektronika]], 
*[[računalništvo]],
*[[umetna inteligenca]],
*[[strojno učenje]],
*[[nevronska mreža|nevronske mreže]],
*[[vesolje]],
*[[fizika]] in 
*[[matematika]].

Delam kot učitelj in predavatelj.
Raziskujem na področju strojnega učenja.
Odkril sem dva algoritma za učinkovito strojno učenje:
*'''[[Bipropagation]]'''
*'''[[Metoda mejnih parov]]''' (angleško Border Pairs Method)
V prostem času rad kolesarim in obiskujem hribe.

== Povezave ==
* [[Posebno:Deadendpages|Članki brez delujočih povezav]]
* [[Posebno:DoubleRedirects|Dvojne preusmeritve]]
* [[Posebno:Uncategorizedpages|Nekategorizirane strani]]
* [[Posebno:BrokenRedirects|Pretrgane preusmeritve]]
* [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic|Možne kršitve avtorskih pravic]]
* [[:Kategorija:Članki, ki so potrebni čiščenja|Članki, ki so potrebni čiščenja]]
* [[:Kategorija:Slogovno nepopolni članki|Slogovno nepopolni članki]]
* [[:Kategorija:Članki za združitev|Članki za združitev]]
* [[:Kategorija:Vzdrževalni seznami Wikipedije|Vzdrževalni seznami Wikipedije]]
*[[Wikipedija:Želeni članki|Želeni članki]]


== Zunanja povezava ==
*[http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=91003 Moje publikacije]


== Priznanja ==

{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;background: #f9f9f9;&quot;
|[[Slika:Veteran 1.png|80px|left]] Za enoletni prispevek k slovenski Wikipediji. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:16, 13 avgust 2006 (CEST)
|-
|[[Slika:Veteran 2.png|80px]] Za dveletni prispevek k slovenski Wikipediji. --[[Uporabnik:Rude|Rude]] 12:34, 6. julij 2007 (CEST)}
|-
| [[Slika:Original_Barnstar.png|80px|left]] Za dosedanji prispevek k Slovenski Wikipediji ti podeljujem Zvezdo. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:41, 27. oktober 2007 (CEST)
|-
| [[Slika:DYK medal.png|80px|left|Medalja »Ste vedeli«]] Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:32, 1. januar 2008 (CET)
|-
|}

[[en:user:Bojan PLOJ]]
[[hr:user:Bojan PLOJ]]
[[de:user:Bojan PLOJ]]</text>
      <sha1>k1gkczye4cjgpg0xys30pbxcs7kofuy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Okostje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41819</id>
    <revision>
      <id>6761253</id>
      <parentid>6086468</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:14:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>lektura napisa k sliki</comment>
      <origin>6761253</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3544" sha1="rbqwydei50oq131li2jeh70akqkgv9f" xml:space="preserve">{{Infobox anatomy
|Name = Okostje
|Greek = σκελετός
|Image = File:Horse and Man.jpg
|Caption = Okostje [[konj]]a in [[okostje človeka|človeka]], razstavljena v [[Australian Museum]], Sydney
|Image2 =
}}
[[Slika:3D Male Skeleton Anatomy.png|thumb|Pogled na okostje moškega s treh strani]]
'''Okóstje''' ali '''skelét''' je v [[biologija|biologiji]] sistem, ki nudi oporo živečim organizmom. Izraz se v prenesenem smislu uporablja tudi pri nebioloških strukturah, denimo žerjavih in zgradbah).

== Tipi okostij==
Okostja navadno razvrščamo v tri vrste: zunanja ([[zunanji skelet|eksoskelet]]), notranja ([[endoskelet]]) in na tekočini zasnovana ([[hidrostatski skelet]]); slednja pogosto obravnavajo ločeno od prvih dveh, saj ne vsebujejo trdnih opornih struktur.&lt;ref name=&quot;Barnes et al&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Barnes|first1=Edward E.|last2=Fox|first2=Richard S.|last3=Barnes|first3=Robert D.|title=Invertebrate zoology : a functional evolutionary approach|date=2003|publisher=Thomson, Brooks/Cole|location=Belmont, Calif. [u.a.]|isbn=0-03-025982-7|edition=7.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/isbn_9780030259821}}&lt;/ref&gt;

Veliki zunanji skeleti nosijo sorazmerno manjše obremenitve kot notranji skeleti iste velikosti, zato imajo številne večje živali, denimo vsi [[vretenčarji]], notranje skelete. Primere zunanjih skeletov najdemo pri [[členonožci]]h (''Arthropoda'') in [[mehkužci]]h (''Mollusca''): okostje tvori trdo zunanjo lupino, ki varuje notranje organe.

[[Zunanji skelet]] je ob opori tudi zunanja zaščita, vendar omejuje rast organizma. Organizmi iz debel mehkužcev in členonožcev so razvili različne rešitve, kako zaobiti to omejitev. Večina mehkužcev ima kalcificiran oklep, katerega premer se z rastjo živali povečuje, a tako, da se pri tem ohranja oblika. Členonožci po drugi strani svoj skelet zavržejo. Proces je znan kot [[levitev]]. Med levitvijo členonožec odvrže stari skelet, zatem pa se regenirira novi, ki zatem na različne načine (kalcifikacija, sklerotizacija) otrdi.

[[Notranji skelet]] sestavljajo trdne strukture znotraj telesa, ki jih premika [[mišica|mišičje]]. Če so te strukture mineralizirane (okostenele), kot so pri ljudeh in drugih sesalcih, jim pravimo [[kost]]i. Druga pomembna sestavina skeleta je [[hrustančevina|hrustanec]], ki podpira in dopolnjuje okostje. Pri človeku obliko [[nos]]u in [[uhelj|uhljev]] podpira hrustanec. Nekateri organizmi imajo celoten skelet izključno iz hrustanca in povsem brez kalcificiranih kosti – zgled so ribe [[hrustančnice]], denimo [[morski psi|morski pes]]. Kosti in druge trdne strukture povezujejo [[ligament]]i, z mišičjem pa jih povezujejo [[kita|kite]].

[[Hidrostatski skelet]] je podoben z vodo napolnjenemu balonu. Razširjen je predvsem pri [[ožigalkarji]]h (''Cnidaria''; [[koralnjaki]], [[klobučnjaki]] ipd.) ter [[kolobarniki]]h (''Annelida''; npr. [[pijavke|pijavka]]). Te živali se premikajo tako, da krčijo mišice, ki obkrožajo s tekočino napolnjeno vrečo. S tem v njej ustvarjajo tlak, kar povzroči gibanje. Živali, kot so zemeljski črvi, uporabljajo hidrostatski skelet za to, da pri premikanju spreminjajo svojo obliko iz dolge in tanke v kratko in čokato. Primer hidrostatskega skeleta pri človeku je [[erekcija]] [[penis]]a pri moškem in [[ščegetavček|ščegetavčka]] pri ženski.


== Glej tudi ==
{{Wikislovar|okostje|Okostje}}
* [[človeški skelet|okostje človeka]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Okostje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rbqwydei50oq131li2jeh70akqkgv9f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Citoplazma</title>
    <ns>0</ns>
    <id>43465</id>
    <revision>
      <id>6761564</id>
      <parentid>6356982</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:46:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>{{Organelle diagram}}</comment>
      <origin>6761564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="613" sha1="is6v9pm06opjle1ual77xt0qel6w9jd" xml:space="preserve">{{Organelle diagram}}
'''Citoplazma''' je [[celica|celična]] tekočina iz [[citosol]]a, v katerega so potopljeni [[organel]]i, razen [[celično jedro|celičnega jedra]], ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja. Sestavljena je iz različnih snovi, predvsem iz [[voda|vode]] in [[beljakovine|beljakovin]]. V njej se pri rastlinski celici nahajajo še vakuole (mehurčki s celičnim sokom) in kloroplasti (klorofilna zrna, ki vršijo fotosintezo). V njej potekajo vsi procesi razen razmnoževanja.

{{Cell-biology-stub}}
{{Celična anatomija}}


[[Kategorija:Celična anatomija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>is6v9pm06opjle1ual77xt0qel6w9jd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jedrce</title>
    <ns>0</ns>
    <id>45013</id>
    <revision>
      <id>6761559</id>
      <parentid>5066538</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:40:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+slika; +{{organelle diagram}}</comment>
      <origin>6761559</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="765" sha1="pqfiznbp8a6xerqjuw4bgd1z2542k1o" xml:space="preserve">[[File:Diagram human cell nucleus multilang.svg|thumb |292px |Jedrce v [[celično jedro|celičnem jedru]]]]
{{Organelle diagram}}
'''Jedrce''' (znanstveno ime ''nukleolus'') je del [[celično jedro|celičnega jedra]], v katerem poteka sinteza sestavnih delov [[ribosom]]ov. 
Ribosomi se v jedrcu sestavljajo v zapletenem procesu iz [[RNK]] in [[protein]]ov. V jedru ribosomske podenote dozorijo in ga zapuščajo skozi jedrne pore. Na [[mikroskop]]skih slikah je jedrce najpogosteje temneje obarvani del jedra brez lastne membrane.
Jedrce je mesto sinteze (nastajanja) iz zbiranja ribosomov in prenašalne RNK.

{{Commonscat|Cell nucleolus}}
{{Celična anatomija}}

[[Kategorija:Organeli]]
[[Kategorija:Celično jedro]]
{{Cell-biology-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pqfiznbp8a6xerqjuw4bgd1z2542k1o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lizosom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>45018</id>
    <revision>
      <id>6761561</id>
      <parentid>6301447</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:41:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>{{Organelle diagram}}</comment>
      <origin>6761561</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1831" sha1="fxo7apjv8zep0btv2o59izail9ohiw9" xml:space="preserve">{{Organelle diagram}}
'''Lizosom''' je [[celica|celični]] [[organel]], v katerem poteka razgradnja [[Beljakovina|beljakovin]] in nekaterih drugih [[Makromolekula|makromolekul]]. Zanj je značilna velika koncentracija [[encim]]ov [[hidrolaza|hidrolaz]], ki [[katalizator|katalizirajo]] razgradnjo. Lizosom je obdan z dvoslojno [[celična membrana|membrano]], v notranjosti pa je [[pH]] izrazito kisel. Je eden najmanjših celičnih razdelkov in meri med 0,2 in 0,5 mikrometra. V njem se razgrajujejo proteini, ki v celico pridejo od zunaj, medtem ko večino [[citoplazma|citoplazemskih]] proteinov razgradijo [[proteasom]]i. Hkrati lizosomi služijo tudi razgradnji poškodovanih in izrabljenih [[Organel|celičnih organelov]] ter s tem prispevajo h kontroli celičnega delovanja. Razgradnja lastnih organelov z delovanjem lizosomov se imenuje [[avtofagija]] in predstavlja stresni odziv na škodljive dejavnike (denimo celično stradanje, oksidativni stres itd.).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2009-04-01|title=Autophagy: A lysosomal degradation pathway with a central role in health and disease|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0167488908002632|magazine=Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Molecular Cell Research|language=en|volume=1793|issue=4|pages=664–673|doi=10.1016/j.bbamcr.2008.07.014|issn=0167-4889}}&lt;/ref&gt; Lizosomi nastanejo iz [[vezikel|veziklov]], ki se imenujejo [[Endosom|endosomi]] (vsebujejo z membrano obdane snovi, ki so vstopile v celico), ko se tem priključijo encimi iz [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]] preko transportnih veziklov. V te vezikle lahko vstopijo samo [[Encim|encimi]], ki imajo na površini [[fosfor]]ilirane [[sladkor]]je ([[manoza-6-fosfat]]).

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Celična anatomija}}
{{normativna kontrola}}
{{Cell-biology-stub}}

[[Kategorija:Organeli]]</text>
      <sha1>fxo7apjv8zep0btv2o59izail9ohiw9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ribosom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>45025</id>
    <revision>
      <id>6761552</id>
      <parentid>6577795</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:24:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761552</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4074" sha1="fjgpkwt9p9v1tqpcc60b6tpd10vfvd0" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
|Name    = Ribosom
|Latin   = 
|Image   = Ribosome shape.png
|Caption = Velika (rdeča) in mala (modra) podenota ribosoma
|PartOf  = celica
}}
{{Organelle diagram}}
'''Ribosom''' je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih [[celica]]h in ki [[katalizator|katalizira]] in regulira tvorbo [[protein]]ov. Ribosomi so sestavljeni iz [[ribosomska RNA|ribosomske RNA]] in [[ribosomski protein|ribosomskih proteinov]] ([[ribonukleoprotein]] ali RNP). Namenjen je [[gensko prevajanje|prevajanju]] (translaciji) [[mRNA|informacijske RNA (mRNA)]] v [[polipeptid]]no verigo (npr. protein). Predstavljamo si ga lahko kot tovarno, kjer poteka izgradnja proteina na osnovi genetskih navodil. Ribosomi lahko v citosolu (notranja tekočina celice) prosto lebdijo ali pa so vezani na [[endoplazemski retikulum]] ali na [[jedrna ovojnica|jedrno ovojnico]]. Ker so ribosomi [[ribocim]]i, naj bi bili ostanki [[Svet RNA|sveta RNA]].

Ribosome je sredi 50. let 20. stoletja z [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]] kot goste delce oziroma zrnca prvi opazoval [[Romuni|romunski]] celični biolog [[George Palade]]&lt;ref&gt;G.E. Palade. (1955) »A small particulate component of the cytoplasm.« ''J Biophys Biochem Cytol.'' Jan;1(1): strani 59-68. PMID 14381428&lt;/ref&gt;. Za odkritje je pozneje prejel tudi [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado]]. Izraz ''ribosom'' ({{jezik-en|ribosome}}) pa je prvi uvedel znanstvenik Richard B. Roberts leta 1958:
{{citatni blok|V času simpozija so se pokazale semantične težave. Nekateri sodelujoči pod izrazom mikrosomi razumejo z drugimi proteini in lipidnimi snovmi kontaminirane ribonukleoproteinske delce mikrosomske frakcije; drugi menijo, da mikrosomi sestojijo iz z delci kontaminiranih proteinov in lipidov. Izraz »mikrosomski delci« se ne zdi zadosten, izraz »ribonukleoproteinski delci mikrosomske frakcije« pa je precej prezapleten. Med srečanjem se je pojavil tudi predlog »ribosom«. Tako ime se zdi zelo primerno in tudi zveni prijetno. Če bi ribonukleoproteinske delce velikosti od 20 do 100S imenovali »ribosom«. bi se rešili sedanje zmede.|Roberts, R. B.|Microsomal Particles and Protein Synthesis&lt;ref&gt;Roberts, R. B., urednik. (1958) »Introduction« v ''Microsomal Particles and Protein Synthesis.'' New York: Pergamon Press, Inc.&lt;/ref&gt;}}

Strukturo in delovanje ribosomov in pridruženih molekul, ki jih skupaj imenujemo ''translacijski aparat'', precej raziskujejo že od sredine 20. stoletja in sta tudi danes zelo aktivno področje raziskovanja. 

== Pregled ==
Ribosomi sestojijo iz dveh podenot, ki se medsebojno prilegata (slika 1) in med sintezo proteinov kot enota prevajata [[mRNA]] v polipeptidno verigo. [[Prokarionti|Prokariontski]] podenoti sestojita iz ene ali dveh, [[evkarionti|evkariontski]] pa iz ene ali treh zelo velikih molekul [[RNA]] (imenovanih tudi ribosomska RNA ali [[rRNA]]) ter več manjših proteinskih molekul. [[Kristalografija|Kristalografsko]] delo je pokazalo, da ob reakcijskem mestu za sintezo polipeptidov ni nobenih proteinov. To kaže, da so proteinski gradniki ribosomov ogrodje, ki naj bi povečalo sposobnost rRNA za sintezo proteinov, sami pa v katalizi ne sodelujejo. 

Velikosti podenot navajamo običajno s ''svedbergi'' (S), ki so merilo za hitrost posedanja pri [[centrifugiranje|centrifugiranju]]. Pri [[evkarionti]]h so ribosomi večji (80&amp;nbsp;S) kot pri prokariontih (70&amp;nbsp;S). [[Mitohondrij]]i in [[kloroplast]]i imajo lastne ribosome (55&amp;nbsp;S). Kljub razlikam v velikosti so po sestavi in delovanju ribosomi iz različnih skupin [[organizem|organizmov]] zelo podobni. Pri sintezi proteinov delujejo kot [[katalizator]]ji, pri čemer [[encim]]sko funkcijo opravlja molekula rRNA v osrednjem delu ribosoma. Nekateri [[antibiotik]]i delujejo na ribosome, tako da celice ne morejo sintetizirati proteinov, ki jih rabijo, zato se njihova [[rast]] ustavi.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Celična anatomija}}

[[Kategorija:Ribocimi]]
[[Kategorija:Biosinteza beljakovin]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fjgpkwt9p9v1tqpcc60b6tpd10vfvd0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih igralcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>46088</id>
    <revision>
      <id>6761609</id>
      <parentid>6756162</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:47:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <origin>6761609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23785" sha1="sg6wwx92apkjmd0hl8gndg42gg848q0" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]])

Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Lina Akif]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Gal Ambrožič]] - [[Dolfe Anderle]] -
[[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] -
[[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] -
[[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] -
[[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] -
[[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] -
[[Franc Ažman]]

== B ==
[[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] -
[[Marjan Bačko]] -
[[Ludvik Bagari]] -
[[Maks Bajc]] -
[[Pavel Bajc]] -
[[Gregor Baković]] -
[[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] -
[[Ivo Ban]] -
[[Tom Ban]] - [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] -
[[Diego Barrios Ross]] -
[[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] -
[[Miloš Battelino]] - [[Janja Baukart]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) -
[[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Marjan Belina]] -
[[Vojko Belšak]] -
[[Viktorija Bencik]] -
[[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-''[[Berta Bergant Bukšek]] - [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] -
[[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] -
[[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] -
[[Polde Bibič]] -
[[Demeter Bitenc]] -
[[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] -
[[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] -
[[Sonja Blaž]] -
[[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] -
[[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] -
[[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Luka Bokšan]] -
[[Ana Bovhan]] -
[[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] -
[[Radoš Bolčina]] -
[[Alenka Bole Vrabec]] - [[Francesco Borchi]] -
[[Ignacij Borštnik]] -
[[Zofija Borštnik]] - 
[[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] -
[[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] -
[[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] -
[[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] -
[[Neda R. Bric]] -
[[Boris Brunčko]] -
[[Pavla Brunčko]] -
[[Jan Bučar]] -
[[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]]

== C ==
[[Miranda Caharija]] –
[[Janez Cankar]] –
[[Evgen Car]] –
[[Boris Cavazza]] –
[[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo –
[[Barbara Cerar]] – 
[[Slavko Cerjak]] –
[[Vida Cerkvenik-Bren]] –
[[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Bojana Ciglič]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Alenka Cilenšek]] –
[[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]]

== Č ==
[[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] -
[[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] -
[[Stane Česnik]] -
[[Janez Čuk]] -
[[Gregor Čušin]] -
[[Silva Čušin]] -
[[Jernej Čampelj]] -

== Ć ==
[[Lucija Ćirović]] –

== D ==
[[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] –
[[Anton Danilo|Danilo]] –
[[Avgusta Danilova]] –
[[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] –
[[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] –
[[Marko Derganc]] – 
[[Maša Derganc]] –
[[Miha Derganc]] – [[Maja Dežman]] –
[[Polde Dežman]] –
[[Tanja Dimitrievska]] –
[[Daša Doberšek]] –
[[Majda Dobovišek-Škodnik]] –
[[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] –
[[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] –
[[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Borut Doljšak]] – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] –
[[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] –
[[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] –
[[Walter Dragosavljević Rutar]] –
[[Lojze Drenovec]] –
[[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka (Lucija) Drolc]]-Uršič –
[[Štefka Drolc]] –
[[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'')

== Đ ==
[[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]]

== E ==
[[Primož Ekart]] -
[[Bojan Emeršič]] -
[[Janez Eržen]] -
[[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]]

== F ==
[[Ana Facchini]] -
[[Peter Falke]] -
[[Mojca Fatur]] -
[[Lenča Ferenčak]] -
[[Miha Ferkov]] - [[Tjaša Ferme]] -
[[Sergej Ferrari]] -
[[Gaja Filač]] -
[[Emil Filipčič]] -
[[Lovro Finžgar]] -
[[Josip Fišer]] -
[[Neva Jana Flajs]] -
[[Irma Flis]] -
[[Primož Forte]] -
[[Metka Franko]] - [[Zvone Funda]] -
[[Mojca Funkl]] -
[[Maks Furijan]] -
[[Ula Furlan]] -
[[Mila Furst]] -
[[Uroš Fürst]] -

== G ==
[[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - ([[Branden Garrett]]) - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] -
[[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] -
[[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] -
[[Bojan Gorišek]] -
[[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] -
[[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] -
[[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Drago Gorup]] -
[[Petra Govc]] - 
[[Nataša Barbara Gračner]] -
[[Olga Grad]] -
[[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] -
[[Majda Grbac]] -
[[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] -
[[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] ([[Hudeček]]) - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] -
[[Brane Grubar]] -
[[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] -
[[Tomaž Gubenšek]] -
[[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] -
[[Julij Guštin]] - [[Rok Jožef Gršič]] 

== H ==
[[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-[[Kreft]] - [[Peter Harl]] - [[Lucija Harum]] -
[[Akira Hasegawa]] -
[[Helena Hegler]] -
[[Jure Henigman]] -
[[Davor Herga]] - [[Majda Herman]]''-''[[Kovač]] - [[Rajner Hlača]] -
[[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] -
[[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (-Rifle)]] -
[[Janko Hočevar]] -
[[Tone Homar]] (1926-2021) -
[[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] -
[[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] Škrlec -
[[Rosana Hribar]] -
[[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] -
[[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]]

== I ==
[[Rudolf Inemann]] - 
[[Brane Ivanc]] -
[[Željko Ivanek]] -
[[Nina Ivanič]] Rep -
[[Nina Ivanišin|Nina Ivanišin Janežič]] -
[[Jure Ivanušič]]

== J ==
[[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] -
[[Samo Jakoš ]] - [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] -
[[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tina Janežič]] -
[[Tomi Janežič]] -
[[Angela Janko-Jenčič]] -
[[Lara P. Jankovič]] - [[Mija Janžekovič-Jankovič]] -
[[Gašper Jarni]] - 
[[Matjaž Javšnik]] -  [[Andrej Jelačin]] -
[[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - 
[[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] -
[[Mina Jeraj]] -
[[Valerij Jeraj]] -
[[Iztok Jereb]] -
[[Annemarie Jerman]] -
[[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Daniel Jesch]] - [[Vesna Jevnikar]] -
[[Ivan Jezernik]] -
[[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] -
[[Boštjan Jordan]] -
[[Branko Jordan]] -
[[Aljaž Jovanović]] -
[[Boris Juh]] -
[[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič Finžgar]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] -
[[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]]

== K ==
[[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] -
[[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] -
[[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Ana Karneža]] ''-'' [[Klara Kastelec]] -
[[Drago Kastelic]] - 
[[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] -
[[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Mirel Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] -
[[Boris Kočevar]] -
[[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Nataša Keser]] - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] -
[[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] [[Dragica Kokot Šolar|Šolar]] - [[Diana Kolenc]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Matjaž Koman]] -
[[Karin Komljanec]] -
[[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] (r. [[Potokar]]) -
[[Roman Končar]] - [[Miro Kopač]] - [[Stana Kopitar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Igor Korošec]] - [[Robert Korošec]] -
[[Rudi Kosmač]] -
[[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] -
[[Just Košuta]] -
[[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] -
[[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Klemen Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] -
[[Alenka Kozolc]] -
[[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] -
[[Iva Krajnc]] -
[[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] -
[[Elvira Kralj]] - 
[[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] -
[[Irena Kranjc]] -
[[Oskar Kranjc]] -
[[Zlatko Krasnič]] -
[[Eva Kraš]] -
[[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Rok Kravanja]] -
[[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] -
[[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] -
[[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] -
[[Barbara Kukovec]] -
[[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] -
[[Anica Kumer]] -
[[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] -
[[Rok Kunaver]] -
[[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] -
[[Jernej Kuntner]] -
[[Tone Kuntner]] -
[[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]]

== L ==

[[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] -
[[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] -
[[Neža Lesar]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] -
[[Barbara Levstik]] -
[[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[David Logar]] -
[[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] -
[[Marija Lojk-Tršar]] - [[Silva Lojk]] - [[Lojze Ločina]] - [[Jože Lončina]] - [[Marjan Lombar]] -
[[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]]

== M ==

[[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] -
[[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] -
[[Drago Makuc]] -
[[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] -
[[Marko Mandić]] -
[[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] -
[[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] -
[[Franc Markovčič]] -
[[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] -
[[Josip Bobi Marotti|Josip &quot;Bobi&quot; Marotti]] -
[[Rok Matek]] -
[[Tina Matijevec]] -
[[Matildalina]] -
[[Nataša Matjašec]] - [[Alojz Matjašič]] -
[[Bine Matoh]] -
[[Klemen Mauhler]] -
[[Cirila Medved-Škerlj]] -
[[Barbara Medvešček]] -
[[Viktor Meglič]] -
[[Melani Mekicar]] -
[[Jana Menger]] -
[[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] -
[[Vlado Mičković]] -
[[Boris Mihalj]] -
[[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] -
[[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] -
[[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] -
[[Marko Mlačnik]] -
[[Iztok Mlakar]] -
[[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] -
[[Zvezdana Mlakar]] -
[[Zoran More]] - [[Filip Mramor]] -
[[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] -
[[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] -
[[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]]

== N ==

[[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] -
[[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] -
[[Maja Nemec]] -
[[Miha Nemec]] -
[[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] -
[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? -
[[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] -
[[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]]

== O ==

[[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] –
[[Marko Okorn]] –
[[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] –
[[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] –
[[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Lucija Ostan Vejrup]] –
[[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]]

== P ==

[[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] -
[[Matjaž Partlič]] -
[[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] -
[[Saša Pavček]] -
[[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] -
[[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] -
[[Franc Penko]] -
[[Vera Per]] - [[Žan Perko]] - [[Vesna Pernarčič]] -
[[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] -
[[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Bogdana Petje Bratuž]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] -
[[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Ivana Percan Kodarin]] -
[[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] -
[[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] -
[[Tomaž Pipan]] -
[[Alenka Nika Pirjevec]] -
[[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] -
[[Kondi Pižorn]] -
[[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] -
[[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] -  [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - 
[[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] -
[[Andraž Polič]] -
[[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] -
[[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] -
[[Draga Potočnjak]] -
[[Lojze Potokar]] -
[[Majda Potokar]] -
[[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] -
[[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] -
[[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] -
[[Mitja Primec]] - [[Vesna Ponorac]] - [[Irena Prosen]] -
[[Matej Puc]] -
[[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Domen Puš]] - [[Boris Putjata]]

== R ==

[[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] -
[[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] -
[[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] -
[[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] -
[[Urša Ravnik]] -
[[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] -
[[Mateja Rebolj]] -
[[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] -
[[Darja Reichman]] - Tussy/Tuši Reiner Assejev - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Tina Resman]] -
[[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?-
[[Mirza Ribič]] -
[[Mojca Ribič]] -
[[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] -
[[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] -
[[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] -
[[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] -
[[Petra Rojnik]] -
[[Ajda Rooss]] -
[[Jožef Ropoša]] -
[[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] -
[[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] -
[[Lojze Rozman]] -
[[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] -
[[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] -
[[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] -
[[Ana Ruter]] -

== S ==
[[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] -
[[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] -
[[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] -
[[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] -
[[Blaž Setnikar]] -
[[Maja Sever]] -
[[Sava Sever]] -
[[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] -
[[Marko Simčič]] -
[[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič Hren]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] -
[[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] -
[[Milan Skubic]] - [[Tina Skvarča]] -
[[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] -
[[David Sluga]] - [[Matevž Sluga]] -
[[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Boris Sobočan]] -
[[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) -
[[Bert Sotlar]] -
[[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] -
[[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] -
[[Marjan Stanić]] -
[[Zlatko Stanko]] -
[[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] -
[[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] -
[[Janez Starina]] -
[[Katarina Stegnar]] - [[Svit Stefanija]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] -
[[Nadja Strajnar Zadnik]] -
[[Lane Stranič]]/-ć -
[[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] -Rajko Stupar - ([[Bojan Stupica]]) -
[[Ravil Sultanov]] -
[[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] -
[[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]]

== Š ==

[[Mirjana Šajinović]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) -
[[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] -
[[Katja Šivec]] -
[[Jutra Škamperle]] -
[[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] -
[[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] -
[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] ml. - [[Ludvik Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Sebastjan Šoba]] - [[Tone Šolar]] -
[[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Ana Špik]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Lojze Štandeker]] -
[[Milan Štefe]] - [[Anatol Štern]] -
[[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] -
[[Blaž Štrukelj]] -
[[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] -
[[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] -
[[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] -
[[Zlatko Šugman]] -
[[Tjaša Šuligoj]] -
[[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] - [[Mina Švajger]] 

== T ==
[[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aliash Tepina]] -
[[Aljoša Ternovšek]] -
[[Peter Ternovšek]] -
[[Dušan Teropšič]] -
[[Alenka Tetičkovič]] -
[[Gašper Tič]] -
[[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] -
[[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] -
[[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] -
[[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Tomo Tomšič]] -
[[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] -
[[Arnold Tovornik]] -
[[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] -
[[Metka Trdin]] -
[[Franek Trefalt]] -
[[Mito Trefalt]] -
[[Matjaž Tribušon]] - [[Miranda Trnjanin]] -
[[Marjan Trobec]] -
[[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[France Turk]] - [[Glavko Turk]] -
[[Matjaž Turk|Matjaž (Matija) Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]]

== U ==
[[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] -
[[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Biba Uršič]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] -
[[Tina Uršič]] -

== V ==

[[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] -
[[Andres Valdes]] - [[Albina Valenta Brus]] -
[[Aleksander Valič]] -
[[Aleš Valič]] -
[[Blaž Valič]] -
[[Iztok Valič]] -
[[Dare Valič]] -
[[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] -
[[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] -
[[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] -
[[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] -
[[Jette Vejrup Ostan]] -
[[Mateja Velikonja]] - [[Tita Veljak-Gasparin]] -
[[Aleksandra Veljković]] -
[[Marko Velkavrh]] -
[[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] -
[[Sergej Verč]] -
[[Anton Verovšek]] -
[[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] -
[[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Mara Vilar]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] -
[[Alenka Vipotnik]] -
[[Bojan Vister]] -
[[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] -
[[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] -
[[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] -
[[Rafael Vončina]] -
[[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] -
[[Meta Vranič]] - [[Uršula Vratuša Globočnik]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] -
[[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]]

== W ==
[[Robert Waltl]] - [[Sašo Weilgoni]] - [[Vito Weis]] -
[[Albert Wilhelm]] -
[[Nana Wintrová]] - [[Lara Wolf Završnik]]

== Z ==
[[Božena Zabret]] - [[Lovro Zafred]] - [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] -
[[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] -
[[Judita Zidar]] -
[[Vojko Zidar]] -
[[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] -
[[Gregor Zorc]] - [[Simona Zorc Ramovš]] -
[[Metoda Zorčič]] - [[Tone Zorko]] -
[[Jurij Zrnec]] -
[[Jože Zupan (1909)]] -
[[Jože Zupan (1921)]] -
[[Anka Zupanc]] -
[[Iva Zupančič]] -
[[Jana Zupančič]] -
[[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] -
[[Silvo Zupančič]] -
[[Dunja Zupanec]] -
[[Žiga Zver]] -

== Ž ==

[[Ajda Žagar]] -
[[Eva Žagar]] -
[[Barbara Žefran]] -
[[Rado Železnik]] -
[[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] -
[[Stevo Žigon]] -
[[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Aleš Živec]] -
[[Nataša Živković]] -
[[Jonas Žnidaršič]] -
[[Miha Žorž]] -
[[Igor Žužek]] -

{{seznami narodov po poklicu|igralcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]]
[[Kategorija:Slovenski igralci|*]]</text>
      <sha1>sg6wwx92apkjmd0hl8gndg42gg848q0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761610</id>
      <parentid>6761609</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:48:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* D */</comment>
      <origin>6761610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23761" sha1="33sgzj59hgztjhet3spfflncy831kjp" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]])

Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Lina Akif]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Gal Ambrožič]] - [[Dolfe Anderle]] -
[[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] -
[[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] -
[[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] -
[[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] -
[[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] -
[[Franc Ažman]]

== B ==
[[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] -
[[Marjan Bačko]] -
[[Ludvik Bagari]] -
[[Maks Bajc]] -
[[Pavel Bajc]] -
[[Gregor Baković]] -
[[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] -
[[Ivo Ban]] -
[[Tom Ban]] - [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] -
[[Diego Barrios Ross]] -
[[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] -
[[Miloš Battelino]] - [[Janja Baukart]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) -
[[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Marjan Belina]] -
[[Vojko Belšak]] -
[[Viktorija Bencik]] -
[[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-''[[Berta Bergant Bukšek]] - [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] -
[[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] -
[[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] -
[[Polde Bibič]] -
[[Demeter Bitenc]] -
[[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] -
[[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] -
[[Sonja Blaž]] -
[[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] -
[[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] -
[[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Luka Bokšan]] -
[[Ana Bovhan]] -
[[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] -
[[Radoš Bolčina]] -
[[Alenka Bole Vrabec]] - [[Francesco Borchi]] -
[[Ignacij Borštnik]] -
[[Zofija Borštnik]] - 
[[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] -
[[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] -
[[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] -
[[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] -
[[Neda R. Bric]] -
[[Boris Brunčko]] -
[[Pavla Brunčko]] -
[[Jan Bučar]] -
[[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]]

== C ==
[[Miranda Caharija]] –
[[Janez Cankar]] –
[[Evgen Car]] –
[[Boris Cavazza]] –
[[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo –
[[Barbara Cerar]] – 
[[Slavko Cerjak]] –
[[Vida Cerkvenik-Bren]] –
[[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Bojana Ciglič]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Alenka Cilenšek]] –
[[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]]

== Č ==
[[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] -
[[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] -
[[Stane Česnik]] -
[[Janez Čuk]] -
[[Gregor Čušin]] -
[[Silva Čušin]] -
[[Jernej Čampelj]] -

== Ć ==
[[Lucija Ćirović]] –

== D ==
[[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] –
[[Anton Danilo|Danilo]] –
[[Avgusta Danilova]] –
[[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] –
[[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] –
[[Marko Derganc]] – 
[[Maša Derganc]] –
[[Miha Derganc]] – [[Maja Dežman]] –
[[Polde Dežman]] –
[[Tanja Dimitrievska]] –
[[Daša Doberšek]] –
[[Majda Dobovišek-Škodnik]] –
[[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] –
[[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] –
[[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Borut Doljšak]] – [[Manca Dorrer]] –
[[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] –
[[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] –
[[Walter Dragosavljević Rutar]] –
[[Lojze Drenovec]] –
[[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka (Lucija) Drolc]]-Uršič –
[[Štefka Drolc]] –
[[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'')

== Đ ==
[[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]]

== E ==
[[Primož Ekart]] -
[[Bojan Emeršič]] -
[[Janez Eržen]] -
[[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]]

== F ==
[[Ana Facchini]] -
[[Peter Falke]] -
[[Mojca Fatur]] -
[[Lenča Ferenčak]] -
[[Miha Ferkov]] - [[Tjaša Ferme]] -
[[Sergej Ferrari]] -
[[Gaja Filač]] -
[[Emil Filipčič]] -
[[Lovro Finžgar]] -
[[Josip Fišer]] -
[[Neva Jana Flajs]] -
[[Irma Flis]] -
[[Primož Forte]] -
[[Metka Franko]] - [[Zvone Funda]] -
[[Mojca Funkl]] -
[[Maks Furijan]] -
[[Ula Furlan]] -
[[Mila Furst]] -
[[Uroš Fürst]] -

== G ==
[[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - ([[Branden Garrett]]) - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] -
[[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] -
[[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] -
[[Bojan Gorišek]] -
[[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] -
[[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] -
[[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Drago Gorup]] -
[[Petra Govc]] - 
[[Nataša Barbara Gračner]] -
[[Olga Grad]] -
[[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] -
[[Majda Grbac]] -
[[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] -
[[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] ([[Hudeček]]) - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] -
[[Brane Grubar]] -
[[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] -
[[Tomaž Gubenšek]] -
[[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] -
[[Julij Guštin]] - [[Rok Jožef Gršič]] 

== H ==
[[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-[[Kreft]] - [[Peter Harl]] - [[Lucija Harum]] -
[[Akira Hasegawa]] -
[[Helena Hegler]] -
[[Jure Henigman]] -
[[Davor Herga]] - [[Majda Herman]]''-''[[Kovač]] - [[Rajner Hlača]] -
[[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] -
[[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (-Rifle)]] -
[[Janko Hočevar]] -
[[Tone Homar]] (1926-2021) -
[[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] -
[[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] Škrlec -
[[Rosana Hribar]] -
[[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] -
[[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]]

== I ==
[[Rudolf Inemann]] - 
[[Brane Ivanc]] -
[[Željko Ivanek]] -
[[Nina Ivanič]] Rep -
[[Nina Ivanišin|Nina Ivanišin Janežič]] -
[[Jure Ivanušič]]

== J ==
[[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] -
[[Samo Jakoš ]] - [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] -
[[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tina Janežič]] -
[[Tomi Janežič]] -
[[Angela Janko-Jenčič]] -
[[Lara P. Jankovič]] - [[Mija Janžekovič-Jankovič]] -
[[Gašper Jarni]] - 
[[Matjaž Javšnik]] -  [[Andrej Jelačin]] -
[[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - 
[[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] -
[[Mina Jeraj]] -
[[Valerij Jeraj]] -
[[Iztok Jereb]] -
[[Annemarie Jerman]] -
[[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Daniel Jesch]] - [[Vesna Jevnikar]] -
[[Ivan Jezernik]] -
[[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] -
[[Boštjan Jordan]] -
[[Branko Jordan]] -
[[Aljaž Jovanović]] -
[[Boris Juh]] -
[[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič Finžgar]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] -
[[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]]

== K ==
[[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] -
[[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] -
[[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Ana Karneža]] ''-'' [[Klara Kastelec]] -
[[Drago Kastelic]] - 
[[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] -
[[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Mirel Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] -
[[Boris Kočevar]] -
[[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Nataša Keser]] - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] -
[[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] [[Dragica Kokot Šolar|Šolar]] - [[Diana Kolenc]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Matjaž Koman]] -
[[Karin Komljanec]] -
[[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] (r. [[Potokar]]) -
[[Roman Končar]] - [[Miro Kopač]] - [[Stana Kopitar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Igor Korošec]] - [[Robert Korošec]] -
[[Rudi Kosmač]] -
[[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] -
[[Just Košuta]] -
[[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] -
[[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Klemen Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] -
[[Alenka Kozolc]] -
[[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] -
[[Iva Krajnc]] -
[[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] -
[[Elvira Kralj]] - 
[[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] -
[[Irena Kranjc]] -
[[Oskar Kranjc]] -
[[Zlatko Krasnič]] -
[[Eva Kraš]] -
[[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Rok Kravanja]] -
[[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] -
[[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] -
[[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] -
[[Barbara Kukovec]] -
[[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] -
[[Anica Kumer]] -
[[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] -
[[Rok Kunaver]] -
[[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] -
[[Jernej Kuntner]] -
[[Tone Kuntner]] -
[[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]]

== L ==

[[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] -
[[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] -
[[Neža Lesar]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] -
[[Barbara Levstik]] -
[[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[David Logar]] -
[[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] -
[[Marija Lojk-Tršar]] - [[Silva Lojk]] - [[Lojze Ločina]] - [[Jože Lončina]] - [[Marjan Lombar]] -
[[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]]

== M ==

[[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] -
[[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] -
[[Drago Makuc]] -
[[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] -
[[Marko Mandić]] -
[[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] -
[[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] -
[[Franc Markovčič]] -
[[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] -
[[Josip Bobi Marotti|Josip &quot;Bobi&quot; Marotti]] -
[[Rok Matek]] -
[[Tina Matijevec]] -
[[Matildalina]] -
[[Nataša Matjašec]] - [[Alojz Matjašič]] -
[[Bine Matoh]] -
[[Klemen Mauhler]] -
[[Cirila Medved-Škerlj]] -
[[Barbara Medvešček]] -
[[Viktor Meglič]] -
[[Melani Mekicar]] -
[[Jana Menger]] -
[[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] -
[[Vlado Mičković]] -
[[Boris Mihalj]] -
[[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] -
[[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] -
[[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] -
[[Marko Mlačnik]] -
[[Iztok Mlakar]] -
[[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] -
[[Zvezdana Mlakar]] -
[[Zoran More]] - [[Filip Mramor]] -
[[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] -
[[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] -
[[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]]

== N ==

[[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] -
[[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] -
[[Maja Nemec]] -
[[Miha Nemec]] -
[[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] -
[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? -
[[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] -
[[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]]

== O ==

[[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] –
[[Marko Okorn]] –
[[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] –
[[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] –
[[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Lucija Ostan Vejrup]] –
[[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]]

== P ==

[[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] -
[[Matjaž Partlič]] -
[[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] -
[[Saša Pavček]] -
[[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] -
[[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] -
[[Franc Penko]] -
[[Vera Per]] - [[Žan Perko]] - [[Vesna Pernarčič]] -
[[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] -
[[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Bogdana Petje Bratuž]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] -
[[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Ivana Percan Kodarin]] -
[[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] -
[[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] -
[[Tomaž Pipan]] -
[[Alenka Nika Pirjevec]] -
[[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] -
[[Kondi Pižorn]] -
[[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] -
[[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] -  [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - 
[[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] -
[[Andraž Polič]] -
[[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] -
[[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] -
[[Draga Potočnjak]] -
[[Lojze Potokar]] -
[[Majda Potokar]] -
[[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] -
[[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] -
[[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] -
[[Mitja Primec]] - [[Vesna Ponorac]] - [[Irena Prosen]] -
[[Matej Puc]] -
[[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Domen Puš]] - [[Boris Putjata]]

== R ==

[[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] -
[[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] -
[[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] -
[[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] -
[[Urša Ravnik]] -
[[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] -
[[Mateja Rebolj]] -
[[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] -
[[Darja Reichman]] - Tussy/Tuši Reiner Assejev - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Tina Resman]] -
[[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?-
[[Mirza Ribič]] -
[[Mojca Ribič]] -
[[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] -
[[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] -
[[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] -
[[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] -
[[Petra Rojnik]] -
[[Ajda Rooss]] -
[[Jožef Ropoša]] -
[[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] -
[[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] -
[[Lojze Rozman]] -
[[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] -
[[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] -
[[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] -
[[Ana Ruter]] -

== S ==
[[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] -
[[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] -
[[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] -
[[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] -
[[Blaž Setnikar]] -
[[Maja Sever]] -
[[Sava Sever]] -
[[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] -
[[Marko Simčič]] -
[[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič Hren]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] -
[[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] -
[[Milan Skubic]] - [[Tina Skvarča]] -
[[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] -
[[David Sluga]] - [[Matevž Sluga]] -
[[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Boris Sobočan]] -
[[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) -
[[Bert Sotlar]] -
[[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] -
[[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] -
[[Marjan Stanić]] -
[[Zlatko Stanko]] -
[[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] -
[[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] -
[[Janez Starina]] -
[[Katarina Stegnar]] - [[Svit Stefanija]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] -
[[Nadja Strajnar Zadnik]] -
[[Lane Stranič]]/-ć -
[[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] -Rajko Stupar - ([[Bojan Stupica]]) -
[[Ravil Sultanov]] -
[[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] -
[[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]]

== Š ==

[[Mirjana Šajinović]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) -
[[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] -
[[Katja Šivec]] -
[[Jutra Škamperle]] -
[[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] -
[[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] -
[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] ml. - [[Ludvik Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Sebastjan Šoba]] - [[Tone Šolar]] -
[[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Ana Špik]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Lojze Štandeker]] -
[[Milan Štefe]] - [[Anatol Štern]] -
[[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] -
[[Blaž Štrukelj]] -
[[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] -
[[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] -
[[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] -
[[Zlatko Šugman]] -
[[Tjaša Šuligoj]] -
[[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] - [[Mina Švajger]] 

== T ==
[[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aliash Tepina]] -
[[Aljoša Ternovšek]] -
[[Peter Ternovšek]] -
[[Dušan Teropšič]] -
[[Alenka Tetičkovič]] -
[[Gašper Tič]] -
[[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] -
[[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] -
[[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] -
[[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Tomo Tomšič]] -
[[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] -
[[Arnold Tovornik]] -
[[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] -
[[Metka Trdin]] -
[[Franek Trefalt]] -
[[Mito Trefalt]] -
[[Matjaž Tribušon]] - [[Miranda Trnjanin]] -
[[Marjan Trobec]] -
[[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[France Turk]] - [[Glavko Turk]] -
[[Matjaž Turk|Matjaž (Matija) Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]]

== U ==
[[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] -
[[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Biba Uršič]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] -
[[Tina Uršič]] -

== V ==

[[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] -
[[Andres Valdes]] - [[Albina Valenta Brus]] -
[[Aleksander Valič]] -
[[Aleš Valič]] -
[[Blaž Valič]] -
[[Iztok Valič]] -
[[Dare Valič]] -
[[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] -
[[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] -
[[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] -
[[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] -
[[Jette Vejrup Ostan]] -
[[Mateja Velikonja]] - [[Tita Veljak-Gasparin]] -
[[Aleksandra Veljković]] -
[[Marko Velkavrh]] -
[[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] -
[[Sergej Verč]] -
[[Anton Verovšek]] -
[[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] -
[[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Mara Vilar]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] -
[[Alenka Vipotnik]] -
[[Bojan Vister]] -
[[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] -
[[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] -
[[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] -
[[Rafael Vončina]] -
[[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] -
[[Meta Vranič]] - [[Uršula Vratuša Globočnik]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] -
[[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]]

== W ==
[[Robert Waltl]] - [[Sašo Weilgoni]] - [[Vito Weis]] -
[[Albert Wilhelm]] -
[[Nana Wintrová]] - [[Lara Wolf Završnik]]

== Z ==
[[Božena Zabret]] - [[Lovro Zafred]] - [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] -
[[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] -
[[Judita Zidar]] -
[[Vojko Zidar]] -
[[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] -
[[Gregor Zorc]] - [[Simona Zorc Ramovš]] -
[[Metoda Zorčič]] - [[Tone Zorko]] -
[[Jurij Zrnec]] -
[[Jože Zupan (1909)]] -
[[Jože Zupan (1921)]] -
[[Anka Zupanc]] -
[[Iva Zupančič]] -
[[Jana Zupančič]] -
[[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] -
[[Silvo Zupančič]] -
[[Dunja Zupanec]] -
[[Žiga Zver]] -

== Ž ==

[[Ajda Žagar]] -
[[Eva Žagar]] -
[[Barbara Žefran]] -
[[Rado Železnik]] -
[[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] -
[[Stevo Žigon]] -
[[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Aleš Živec]] -
[[Nataša Živković]] -
[[Jonas Žnidaršič]] -
[[Miha Žorž]] -
[[Igor Žužek]] -

{{seznami narodov po poklicu|igralcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]]
[[Kategorija:Slovenski igralci|*]]</text>
      <sha1>33sgzj59hgztjhet3spfflncy831kjp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam francoskih filozofov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49613</id>
    <revision>
      <id>6761681</id>
      <parentid>6683162</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:14:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <origin>6761681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12962" sha1="kmbjdm9os2i06pk2pkhw9vwryywxo9v" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[filozof]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Pierre Abélard|Peter (Pierre) Abélard]]
*[[Sylviane Agacinski]]
* [[Alan iz Lilla]] [Alain de Lille, ''Doctor Universalis'']
*[[Jean le Rond d'Alembert]]
* [[Peter d'Ailly]] [Pierre d'Ailly]
*[[Ferdinand Alquié]]
*[[Louis Althusser]]
* [[Ferdinand Alquié]]
* [[Amalrik iz Bena]] [Amaury de Bène]
* [[Tony Andréani]] (politični)
*[[Didier Anzieu]]
*[[Émile Armand]] ?
* [[Antoine Arnauld]]
*[[Raymond Aron]]
*[[Voltaire|Jean-Marie Arouet (dit Voltaire)]]
*([[Jacques Attali]])
*[[Pierre Aubenque]]
* [[Peter Aureol]] [''Doctor Facundus'']
*[[Kostas Axelos]] (grško-francoski)
*[[Pedro Azara]] (šp.-fr.?)

== B ==
* [[François-Noël Babeuf]] [''Gracchus Babeuf'']
*[[Gaston Bachelard]]
*[[Roger Bacon]] [''Doctor Mirabilis''] (angleško-francoski)
*[[Alain Badiou]]
*[[Étienne Balibar]]
* [[Pierre-Simon Ballanche]]
*[[Roland Barthes]]
*[[Georges Bataille]]
*[[Jean Baudrillard]]
*[[Evgen Bavčar]] ([[Slovenci|slovensko]]-francoski)
* [[Pierre Bayle]]
* [[Saint-Amand Bazard]]
*[[Simone de Beauvoir]]
*[[Julien Benda]]
*[[Alain de Benoist]]
*[[Jean-Marie Benoist]]
* [[Daniel Bensaid]]
*[[Émile Benveniste]] (semiotik-lingvist)
*[[Gaston Berger]]
*[[Henri Bergson]]
*[[Henri Berr]]
* [[Bernard Chartreški]] [''Bernard de Chartres'']
* [[Sveti Bernard iz Clairvauxa|Bernard iz Clairvauxa]]
* [[Bernard Silvestris]]
* [[Bernegar iz Toursa]] [''Bérenger de Tours'']
* [[François Bernier]]
* [[Louis de Berquin]]
* [[Theodor Beza]]
* [[Maine de Biran]]
*[[Antonia Birnbaum]]
* [[Louis Jean Joseph Charles Blanc|Louis Blanc]]
* [[Robert Blanché]]
* [[Maurice Blanchot]]
*[[Louis Auguste Blanqui]]?
*[[Jean-Marie Blas de Roblès]]
*[[Éric Blondel]]
* [[Maurice Blondel]]
* [[Léon Bloy]]?
* [[Jean Bodin]]
*[[Jean Bollack]]
*[[Pascal Bonitzer]]?
*[[Jean-Pierre Bonnel]]?
*[[Jean Borella]]
*[[Jacques-Bénigne Bossuet]]
*[[Célestin Bouglé]]
*[[Dominique Bouhours]]
*[[Pierre Bourdieu]]
*[[Émile Boutroux]]
*[[Alban Bouvier]]
*[[Jacques Bouvresse]]
*[[Radulphus Brito]]
*[[Jean-Marie Brohm]]
*[[Alain Brossat]]
*[[Pascal Bruckner]]
*[[Fabiene Brugère]]
*[[Ferdinand Brunetière]] ?
*[[Léon Brunschvicg]]
* [[Jean de La Bruyère]]
* [[Philippe Buchez]]
* [[Guillaume Budé]]
* [[Claude Buffier]]
* [[Georges-Louis Leclerc de Buffon|Georges-Louis Buffon]]
* [[Philippe Michel Buonarroti]]
* [[Jean Buridan]]

== C ==
* [[Pierre-Jean-Georges Cabanis]]
* [[Étienne Cabet]]
*[[Albert Camus]]
* [[Georges Canguilhem]]
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]]
* [[Barbara Cassin]]
*[[Cornelius Castoriadis]] (grško-francoski)
*[[Jean Cavaillès]]
*[[Michel Cazenave]]
* [[Jean Cazeneuve]]
*[[Michel de Certeau]]
* [[Jean-Martin Charcot]]
* [[Pierre Charron]]
*[[Emile Chartier]]
*''Constantin-François de Chassebœuf'' /''Comte de'' ''[[Volney]]'' 
* [[Émilie du Châtelet]]
* [[François Châtelet]]
*[[Gilles Châtelet]]
*[[Jean-Louis Chrétien]] (1952-2019)
*[[Emil Cioran]] (romunsko-francoski)
*[[Catherine Clément]]
*[[Georges Cogniot]]
*[[Gilbert Cohen-Séat]]
* [[Jean-Baptiste Colbert]]
* [[Jean-Pierre Cometti]]
*[[André Comte-Sponville]]
*[[Auguste Comte]]
* [[Étienne Bonnot de Condillac|Étienne Condillac]]
* [[Marquis de Condorcet|Marquis (Nicolas) de Condorcet]]
* [[Victor Prosper Considérant]]
*[[Benjamin Constant]] (Henri-Benjamin Constant de Rebecque; 1767-1830)
*[[Henry Corbin]]
* [[Géraud de Cordemoy]]
* [[Victor Cousin]]
*[[Jean de Crèvecoeur]]

== D ==
[[Slika:Jean d'Alembert.jpeg|thumb|[[d'Alembert]] ]]
*[[Roger Dadoun]]
*[[Hubert Damisch]]
*[[Georges-Jacques Danton]]
* [[Guy Debord]]
* [[Régis Debray]]
*[[Claude Debru]]
* [[Joseph Déjacque]]
*[[Victor Delbos]]
* [[Gilles Deleuze]]
* [[Chantal Delsol]]
* [[Jacques Derrida]]
* [[René Descartes]]
* [[Vincent Descombes]]
* [[Lucien Deslinièr]]
*[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]]
* [[Théodore Dezamy]]
* [[Denis Diderot]]
* [[Georges Didi-Huberman]]
*[[David Dinantski]]
* [[Michele Le Doeuff]]
* [[Jean-Paul Dollé]]
* [[Jean-Marie Domenach]]
* [[François Dosse]]?
* [[Oswald Ducrot]]
* [[Mikel Dufrenne|Mikel?/]][[Michel Dufrenne]]
*[[Olivier Duhamel]]
* [[Pierre Duhem]]
* [[Georges Dumézil]]
* [[Paul Dumouchel]]
*[[Jean-Pierre Dupuy]]
* [[Durand iz St. Pourçaina]] [''Doctor Resolutissimus'']
* [[Émile Durkheim]]

== E ==
*[[Einhard]] (''Einhardus'')
*[[Jacques Ellul]]
*[[Corinne Enaudeau]]
*[[Barthélemy Prosper Enfantin]]
*[[Pascal Engel]]
*[[Raphaël Enthoven]]
*[[Didier Eribon]]
* [[Étienne de La Boétie]]
* [[Alfred Espinas]]
* [[Jacques Lefèvre d'Étaples]] (1455 – 1536)

== F ==

*[[Anne Fagot-Largeault]]
*[[Frantz Fanon]]
* [[Sébastien Faure]]
* [[François Fénelon]]
*[[Luc Ferry]]
* [[Kancler Filip]] [''Chancelier Phillippe'']
*[[Alain Finkielkraut]]
* [[Alfred Jules Émile Fouillée|Alfred Fouillée]]
*[[Elisabeth Bourdiau de Fontenay|Elisabeth de Fontenay]]
* [[Bernard le Bovier de Fontenelle|Bernard de Fontenelle]]
*[[Michel Foucault]]
* [[Simon Foucher]]
*[[Charles Fourier]]
* [[sveti Frančišek Saleški|Frančišek Saleški]]
* [[Julien Freund]]
*[[Georges Friedmann]]

== G ==
[[Slika:WikipediaBaudrillard20040612.jpg|thumb|[[Jean Baudrillard]] ]]
* [[Claude Gandelman]]
* [[Maurice de Gandillac]]
* [[Roger Garaudy]]
* [[Pierre Gassendi]]
* [[Marcel Gauchet]]
* [[Gaunilo]] /Gaunillon
*[[Jean Gayon]]
*[[Ernest Gellner]] (fr.-britansko-češki)
*[[Gérard Genette]] (1930-2018) (literarni kritik in teoretik)
*[[Éric Geoffroy]]
*[[Sophie Germain]]
* [[Jean Gerson]] [''Doctor Christianissimus'']
* [[Gilbert iz Poitiersa]] [''Gilbert de la Porreé'']
* [[Étienne Gilson]]
* [[René Girard]]
*[[André Glucksmann]] (1937-2015)
* [[Arthur de Gobineau]]
* [[Jean-Baptiste André Godin]]
* [[Lucien Goldmann]] (1913-1970) (romunsko-francoski judovskega rodu)
*[[André Gorz]] [aka ''Michel Bosquet''] (avstrijsko-francoski) (1923 - 2007)
*[[Jean-Baptiste Gourinat]]
* [[Marie de Gournay]]
* [[Jean-Joseph Goux]]
* [[Antoine Le Grand]]
*[[Gérard Granel]]
* [[Jean Grave]]
* [[Jean Greisch]]
* [[Frédéric Gros]]
*[[Félix Guattari]]
*[[Pierre Guenancia]]
* [[René Guénon]] [arab.: ''Abd al-Wahid Yahya'']
*[[Daniel Guérin]]?
*[[Jean Guitton]] (1901-1999)
*[[Madame Guyon]]

== H ==
[[Slika:PierreGassendi.jpg|thumb|[[Pierre Gassendi]] ]]
*[[Pierre Hadot]]
*[[Maurice Halbwachs]]
*[[Élie Halévy]]
*[[Octave Hamelin]]
*[[Léon Harmel]]?
* [[Friedrich August von Hayek]]
* [[Heloiza]] [''Héloïse d'Argenteuil'']
* [[Claude Adrien Helvétius]]
* [[Jacques René Hébert]]
* [[Michel Henry]]
* [[Guy Hocquenghem]] (1946-88)
* [[Paul Henri Thiry d'Holbach]]
* Eric Hoppenot
* [[Georges Hostelet]] ([[1875]] - [[1960]])
* [[Édouard Hugon]]
* [[Pierre-Daniel Huet]]
* [[Jean Hyppolite]]

== I ==
*[[Luce Irigaray]] (belgijsko-francoska?)

== J ==
*[[Christian Jambet]]
*[[Janez Jandunski]] [''Jean de Jandun'']
*[[Pierre Janet]]
*[[Dominique Janicaud]]
* [[Janez Kapreol]] [''Jean Capréolus'']
* [[Janez iz Mirecourta]] [''Jean de Mirecourt'']
* [[Janez iz Rochele]] [''Jean de la Rochelle'', ''Joannes de Rupella'']
*[[Vladimir Jankélévitch]] (ruskega rodu)

== K ==
*[[Pierre Kaan]]
*[[Jean-François Kérvegan]]
*[[Étienne Klein]]
*[[Raymond Klibansky]]
*[[Gaspard Koenig]]
*[[Alexandre Kojève]] (ruskega rodu)
* [[Alexandre Koyré]] (ruskega rodu)
*[[Julia Kristeva]] (bolgarskega rodu)

== L ==
[[Slika:Gobineau a.png|thumb|[[de Gobineau]] ]]
* [[Étienne de La Boétie]]
*[[Jules Lachelier]]
* [[Philippe Lacoue-Labarthe]]
* [[Jacques Lacan]]
* [[Paul Lafargue]]&lt;ref&gt;avtor satiričnega pamfleta ''Pravica do lenobe''&lt;/ref&gt;
* [[Pierre Laffitte]]
* [[Geoffroy de Lagasnerie]]
*[[André Laks]]
* [[Jean-Baptiste de Lamarck]]
* [[Lambert iz Auxerrea]]
*[[Hugues Felicité Robert de Lamennais]]
*[[Julien Offray de La Mettrie]]
* [[Guillaume Lamy]]
*Claude Lanzmann?
* [[Pierre-Simon Laplace]]
* [[Georges Vacher de Lapouge|Georges Lapouge]]
* [[Guy Lardreau]]
* [[François Laruelle]]
*[[Bruno Latour]]?
*[[Louis Lavelle]]
*[[Dominique Lecourt]]
* [[Henri Lefebvre]] (1901-1991)
* [[Claude Lefort]]
* [[Marcel Légaut]]
* [[Antoine Le Grand]]
*[[Frédéric Lenoir]]
* [[Pierre Leroux]]
* [[Édouard Le Roy]]
* [[Emmanuel Le Roy Ladurie]]
* [[Jean de Léry]]
* [[René Le Senne]]
* [[Emmanuel Levinas|Emmanuel Lévinas]]
* [[Benny Lévy]] (=''Pierre Victor''; 1945-2003) 
*[[Bernard-Henri Lévy]]
* [[Pierre Lévy]]
* [[Lucien Lévy-Bruhl]]
* [[Claude Levi-Strauss]]
*[[Albert Libertad]]
* [[Peter Lombardijski]] (''Pierre Lombard'')
*[[Patrice Loraux]]
* [[Jean-François Lyotard]]

== M ==

*[[Pierre Macherey]]
* [[Madame Guyon]]
*[[Maine De Biran]]
*[[Gérard Mairet]]
*[[Joseph de Maistre]]
* [[Gabriel Bonnot de Mably]]
* [[Catherine Malabou]]
*[[Nicolas Malebranche]]
*[[Jean-Paul Marat]]?
*[[Gabriel Marcel]]
*[[Jean-Luc Marion]]
* [[Jacques Maritain]]
*[[Henri Maspero]] (sinolog: daoizem)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Pierre-Louis Maupertuis]]
*[[Charles Maurras]]
* [[Marcel Mauss]]
*[[Quentin Meillassoux]]
*[[Maurice Merleau-Ponty]]
* [[Marin Mersenne]]
* [[Olivier Messiaen]]
* [[Jean Meslier]]
* Claude Mettra
* [[Julien Offray de La Mettrie|La Mettrie]]
* [[Émile Meyerson]]
* [[Jules Michelet]]
* [[Gaston Milhaud]]
* ([[Judith Miller]] &amp; [[Jacques-Alain Miller]])
*[[Jean-Claude Milner]]
*[[Alain Milon]]
*[[Michel Eyquem de Montaigne]]
*[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]]
* [[Morelly]]
* [[Edgar Morin]] (1921-2026)
* [[Baptiste Morizot]]
* [[Jacques Morizot]]
*[[Emmanuel Mounier]]
*[[Roger Munier]]
*[[Jean de Muris]]

== N ==
* [[Jacques-André Naigeon]]
*[[Jean Luc Nancy|Jean-Luc Nancy]]
*[[Michel Narcy]]
*[[Jean Nicod]] (1893-1924)
* [[Nikolaj iz Autrecourta]] [''Nicholas d'Autrécourt'']
*[[Paul Nizan]] (''Paul-Yves Nizan'')

== O ==
* [[Peter Olivi]] [''Pierre Jean Olivi'']
*[[Michel Onfray]]
* [[Olympe de Gouges]]
* [[Nicole Oresme|Nikolaj Oresme]]

== P ==
[[Slika:Blaise pascal.jpg|thumb|[[Blaise Pascal]] ]]
* [[Blaise Pascal]]
*[[Martinès de Pasqually]]
*[[Michel Pêcheux]]
* [[Charles Péguy]]
*[[Emmanuel Peillet]]
* [[Madeleine Pelletier]]
* [[Marc Perelman]] 
*Peter Lombard(-ijski)
* [[Peter iz Maricourta]] (13. stol.)
* [[Christine de Pizan]]
* [[Henri Poincaré]]
* [[Pierre Poiret]]
* [[Georges Politzer]]
* [[Roger Pouivet]]
* [[Pierre-Joseph Proudhon]]
* [[Sully Prudhomme]]

== Q ==
* [[François Quesnay]]
* [[Edgar Quinet]]

== R ==
[[Slika:Jean-Paul Sartre FP.JPG|thumb|[[Jean-Paul Sartre]] ]]
* [[François Rabelais]]
* [[Petrus Ramus]] [''Pierre de la Ramée'']
* [[Jacques Rancière]]
*[[Félix Ravaisson]] (''Jean-Gaspard-Félix Laché Ravaisson-Mollien'')
* [[Pierre Sylvain Régis|Pierre Régis]]
* [[François Regnault]]
* [[Ernest Renan]]
*[[Charles Renouvier]]
*[[Pierre Restany]]
*[[Jean-François Revel]]
* [[Judith Revel]]
* [[Abel Rey]]
*[[Paul Ricoeur]]
* [[Maximilien Robespierre]]
* [[Jean-Baptiste Robinet]]
* [[Jacques Rohault]]
* [[Roscelin iz Compiegneja|Roscelin]] (''iz Compiegneja)''
*[[Irène Rosier-Catach]]
*[[Guy Rosolato]]
*[[Jean-Jacques Rousseau]]

== S ==
* [[Markiz de Sade]]
* [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Saint-Simon]]
*[[Jean-Paul Sartre]]
* [[Marc Sautet]] (1947-98)
* [[Ferdinand de Saussure]] (Švicar)
* [[Joseph Justus Scaliger]]
*[[Jean-Marie Schaeffer]]
*[[René Schérer]] (1922-2023)
*[[Frithjof Schuon]]
*[[Michel Serres]] (1930-2019)
* [[Emmanuel Jospeh Sieyès|Emmanuel Sieyès]]
* [[Claude de Seyssel|Claude de Seysse]]
*[[Gilbert Simondon]]
* [[Georges Sorel]]
*[[Étienne Souriau]]
*(Boris Souvarine)
*[[Jean-Fabien Spitz]]
*[[Bernard Stiegler]]
* [[Gabrielle Suchon]]
* [[Gilles Susong]]
* [[Peter Szendy]]

== T ==
[[Slika:Voltaire dictionary.jpg|thumb|[[Voltaire]] ]]
* [[Hippolyte Adolphe Taine|Hippolyte Taine]]
* [[Omer Talon]] (''Audomarus Talaeus'')
* [[Gabriel Tarde]]
* [[Teodorik iz Chartresa]] [''Thierry de Chartres'']
*[[Pierre Teilhard de Chardin]]
* [[Alexis de Tocqueville]]
*[[Tzvetan Todorov]] (bolgarskega rodu)
* [[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Destutt de Tracy]] (''Antoine Destutt de Tracy'')
* [[Anne-Robert-Jacques Turgot]]

== V ==
*[[Paul Valéry]]
*[[Yves Vargas]]
*[[Denis Veiras]]
* [[François Viète]]
* [[Vilijem iz Avergneja]] [Guillaume d'Auvergne]
* [[Vilijem iz Champeauxa]] [Guillaume de Champeaux]
* [[Vilijem iz Conchesa]] [Guillaume de Conches]
*[[Paul Virilio]] (1932-2018)
* [[Vital du Four]], 14. stol
* [[Volney]] Comte de ''Volney'' / ''Constantin-François de Chassebœuf'' (1757–1820)
*[[Voltaire|Jean-Marie Arouet dit Voltaire]]

== W ==

*[[Henri Wallon]]
*Henri Weber?
*[[Éric Weil]]
*[[Simone Weil]]
*[[Monique Wittig]]
*[[Jean-Jacques Wunenburger]]

== Z ==

* [[Anne Zelensky]]?
* [[Georges Zourabichvili]] (1898-1944)

== Opombe ==
{{sklici|1}}

{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

[[Kategorija:Seznami Francozov|Filozofi]]
[[Kategorija:Francoski filozofi|*]]

[[sh:Category:Francuski filozofi]]</text>
      <sha1>kmbjdm9os2i06pk2pkhw9vwryywxo9v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških arhitektov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49794</id>
    <revision>
      <id>6761318</id>
      <parentid>6760550</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:36:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* E */</comment>
      <origin>6761318</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12444" sha1="iwrobnmeynp6ej3a7twfxx5187cj7vh" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[arhitekt]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Zdravka Ajduković]]
*[[Vladoje Aksmanović]] ([[Viktor Axmann]])
*[[Ivan Albertal]]
*[[Alfred Albini]]
* [[Andrija Aleši]] (Alessi)
*Emilio Ambrosini
*[[Vicko Andrić]] (1793–1866)
*[[Mladen Anđel]]
*[[Ivan Antolić]]
* [[Vlado Antolić]]   
*[[Niko Armanda]]
*[[Bela Auer]]
*[[Hildegard Auf – Franić|Hildegard Auf-Franić]]

== B ==

*[[Dubravko Bačić]]
*[[Franjo Bahovec]]
*[[Aleksandar Bakal]]
*[[Ana Martina Bakić]]
*[[Helen Baldasar]]
*[[Bojan Baletić]]?
*[[Antun Barač]]
*[[Aladár Baranyai|Aladár (Vladimir) Baranyai]] (&amp; [[Slavko Benedik]])
*[[Ivo Bartolić]]
*[[Filiberto Basarig]] (slov. rodu)
*[[Eduard Bassanese]]
*[[Vjekoslav Bastl]]
*[[Aleksandar Bašić]]
* [[Nikola Bašić]]
*[[Bruno Bauer (arhitekt)]]
*[[Hinko Bauer]]
*[[Miroslav Begović]] 
*[[Saša Begović]]
*[[Bernardo Bernardi]]
*[[Theodore C. Bernardi]] (hrv.-ameriški)
*[[Miljenko Bernfest]]
*[[Juraj Bertol]]
*[[Hrvoje Bilandžić]] 
*[[Ante Nikša Bilić]]
*[[Harold Bilinić]]
*[[Mateo Biluš]]
*[[Hinko Bolanca]] 
*[[Hermann Bollé]]
*[[Dragan Boltar]]
*[[Vuko Bombardelli]]
*[[Branko Bon]]
*Đura Borošić (hrv.-srbski)
*[[Zoran Boševski]]
*[[Drago Bradić]]
*[[Duška Bradić]]
*[[Alan Braun]]
*Aleksandar Brdarić
*[[Zdravko Bregovac]] (-ec?)
*[[Josip Budak]]
*[[Boško Budisavljević]]
*[[David Bunetta]]
*[[Branko Bunić]]
*[[Frane Buškariol]]
*[[Davor Bušnja]]
*[[Marijana Butković Golub]] 
* [[Andrija Buvina]]

== C ==

*[[Milan Carević]]
*[[Miroslav Catinelli]]
*[[Venceslav Celligoi]] (Celigoj)
*[[Emil Ciciliani]]
*[[Neda Cilinger]]
*[[Josip Costaperaria]]
*[[Frane Cota]]
*[[Ivan Crnković]]
*[[Alma Cvitan Matticchio]]  
*[[Teodor Cvitanović]]
*[[Sanja Cvjetko Jerković]] 
*[[Danilo Cvjetković]] ?

== Č ==

*[[Miho Čakelja]] (dubrovniško-makedonski)
*[[Milan Čanković]]
*[[Melita Čavlović]]
*[[Andrija Čičin-Šain]]
*[[Ivan Čižmek]]
*[[Petra Črne]]
*[[Prosper Čulić]] 

== Ć ==

*[[Gianmarco Ćurčić Baldini]] 
*[[Tomislav Ćurković]]

== D ==
*[[Marko Dabrović]]
*[[Slavko Dakić]]
*[[Krešimir Damjanović]]
*[[Radovan Delalle]]
*[[Slavko Delfin]]
*[[Vojtjeh Delfin]]
*[[Alenka Delić]]
*[[Julije De Luca]]
*[[Goran Denk]]
*[[Juraj Denzler]]
*[[Anton Deseppi]]
*Julio/[[Julije Deutsch]] 
*[[Pavao Deutsch]]
*[[Vojislav Dević]]
*[[Berislav Deželić]]
*[[Nikola Dobrović]]
*[[Borislav Doklestić]]
*[[Aleksandar Dragomanović]]
*[[Leora Dražul]]
*[[Duško Dropulić]]
*[[Milorad Družeić]]
*[[Zoja Dumenagić]]/Dumengjić?
*[[Selimir Dumengjić]]
*[[Boris Duplančić]]
*[[Vedran Duplančić]]

== E ==

* [[Adolf Ehrlich]]
* [[Hugo Ehrlich]]
* [[Igor Emili]]
*[[Ivana Ergić]] 

== F ==

*[[Nenad Fabijanić]] 
*[[Ivan Fabris]] ?
*[[Stanko Fabris.|Stanko Fabris]]
*[[Bartol Felbinger]] (1785-1871)
*[[Sanja Filep]]
*[[Ivan Filipčić]] 
*[[Ines Filipović]] (r. Medanić) 
*[[Krsto Filipović]]
*[[Nikola Filipović]]
*[[Boris Fiolić]] (&amp;[[Filip Fiolić]])
*[[Ignjat Fischer]] ''Ignjat Nathan Fischer''
*[[Ferdinand Florschütz]]
*[[Igor Franić]]
*[[Tin Sven Franić]]
*[[Aleksandar Freudenreich]]
*[[Mladen Fučić]]
*[[Zlatko Furjanić]]

== G ==
* [[Franjo Gabrić]]
* [[Tomislav Gabrić]]
* [[Ljudevit Gaj (arhitekt)]]
* [[Drago Galić]]
*[[Ivan Galić]]
*[[Damir Gamulin]]
*[[Kuzma Gamulin]]
*[[Sanja Gašparović]]
*[[Vjekoslav Gašparović]]
*[[Miroslav Geng]]
*[[Ivo Geršić]]
*[[Juraj Glasnović]]
*[[Mate Glavan]]
*[[Ivan Glogolja]]
*([[Jerko Gluščević]])
*[[Siniša Glušica]]
*[[Oton Goldscheider]]
*[[Grujo Golijanin]]
*[[Julije Golik (arhitekt)]]
*[[Željko Golubić]]
* [[Stjepan Gomboš]]
*[[Frano Gotovac]] (tudi risar stripov)
*[[Janko Josip Grahor]]
*[[Milan Grakalić]]
*[[Ksenija Grisogono]]
*[[Ivica Grbac]]?
*[[Frane Grgurević]]
*[[Oleg Grgurević]]
*[[Vladimir Grospić]]
*[[Tanja Grozdanić Begović]]
*[[Vladimir Grubešić]]

== H ==

*[[Marijan Haberle]]
*[[Radovan Halper]] (hrvaško-švedski)
*[[Mirko Hamel]]
*[[Alois Hauser]]
*[[Viktor Duško Hećimović]]
*[[Vjekoslav Heinzel]]
*[[Hermann Helmer|Hermann Gottlieb Helmer]]
*[[Josip Hitil]]
*[[Janko Holjac]]
*[[Aleksandar Homadovski]]
*Lavoslav (Leo) Hönigsberg
*[[Jesenko Horvat]]
*[[Lavoslav Horvat]]
*[[Miljenko Horvat]]
*[[Radovan Horvat]]
*[[Zorislav Horvat]]
*[[Jurana Hraste]]
*(Nikola Hribar)
*[[Stjepan Hribar]]
*[[Branko Hrs]]
*[[Marijan Hržić]]

== I ==

* [[Drago Ibler]] 
*[[Vanja Ilić]]
*[[Berislav Iskra]]
*[[Emil Ivančić]] ''?''
*[[Ratko Ivančić]]
*[[Krešimir Ivaniš]]
*[[Krunoslav Ivanišin]]
*[[Tomislav Ivanišin]]
*[[Vladimir Ivanović]]
* [[Ćiril Metod Iveković]]

== J ==

*[[Igor Jakac]]
*[[Snježana Jakopčić]]
*[[Nataša Jakšić]] (zgodovina arhit.)
*[[Dražen Janković]]
*[[Slavko Jelinek]]
*[[Josip Jelovac]]
*[[Mladen Jošić]]
*[[Roland Jovanović-Barolda]]
*[[Rajka Đurđica Jovanović-Rajski]]
*[[Slobodan Jovičić]] 
*[[Tihomir Jukić]]
*[[Juraj Dalmatinac]]
*[[Ivan Juras]]
*[[Minka Jurković]]
*[[Sonja Jurković]]
*[[Siniša Justić]]

== K ==

*[[Lulzim Kabashi]]
*[[Lavoslav Kalda|Lav(oslav) Kalda]] (češ./šlezij./jud. rodu) 
*[[Fabjan Kaliterna]]
*Berislav Kalogjera (urbanist)
*[[Sergije Kamber]]
*Alfred Kappner
*[[Zlatko Karač]]
*[[Krešimir Kasanić]]
*[[Vladimir Kasun]]
*[[Boris Katunarić]]
*[[Blaž Katušić Misita]]
*[[Davor Katušić]]
*[[Mladen Kauzlarić]]
*[[Veljko Kauzlarić]]
*[[Đuka (Juraj) Kavurić]]
*[[Zvonimir Kavurić]]
*[[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]]
*[[Rudolf Kern]]
*[[Neno Kezić]]
*[[Branko Kincl]]
*[[Dragutin Kiš]] (krajinski)
*[[Đorđe Kiverov]]
*[[Smiljan Klaić]] (krajinski)
*[[Stanko Kliska]] 
*[[Grozdan Knežević]]
*[[Josip Kodl]]
*[[Zdenko Kolacio]] (urbanist)
*[[Miroslav Kollenz]]
*Perikle Koludrović
*(Ivan-Ivo Kordiš)
*[[Jovan Korka]]
*[[Ante Kostelac|Ante Josip Kostelac]]
*[[Alan Kostrenčić]]
*[[Tito Kosty]]
*[[Milovan Kovačević]]
*[[Neven Kovačević]]
*[[Dinko Kovačić]]
*[[Viktor Kovačić]] (-č) (slov. rodu)
*[[Željko Kovačić]]
*[[Tomislav Kožarić]]
*[[Mihajlo Kranjc]]
*[[Aleksandra Krebel]]
*[[Đorđe Krekić]]
*[[Fedor Kritovac]]
*Attilio Krizmanić (konservator)
*[[Fran Krsto]]
*[[Boris Krstulović]]
*[[Zvonimir Krznarić]]
*[[Ninoslav Kučan]]
*[[Dominik Kunkera]]
*[[Bogoljub Kurpjel]] (hrv.-bos.)
*[[Ivo Kurtović]] (hrv.-srb.)
*[[Milan Kušan]] (bos.-hrv.)
*[[Petar Kušan]]
*[[Eduard Kušen]]
*[[Ante Kuzmanić]]

== L ==

*[[Luciano Laurana]] (1420-1479) (it. arh. iz hrv. Dalmacije)
*[[Eligio Legović]]
*(Milan Lenuci : urbanist)
*Matija Leonhart
*[[Iva Letilović]]
*[[Svetislav Ličina]]
*[[Zdravko Likić]] (bos.)
*[[Nenad Lipovac]]
*[[Rene Lisac]]
*[[Damir Ljutić]]
*[[Robert J. Loher]]
*[[Vjenceslav Lončarić]]
*[[Vladimir Lonzarić]]
*[[Ante Lorencin]]
*[[Slavko Löwy]] (1904-1996)
*[[Ante Lozica]]
*[[Rudolf Lubinsky]] (Loewy)
*[[Zlatibor Lukšić]]
*[[Ljerka Lulić]]
*Luigi Luppis
*[[Franjo Lušičić]]
*[[Miomir Lužajić]] ?

== M ==
* [[Boris Magaš]]
*[[Olga Magaš]]
*[[Eva Majnarić]] 
*[[Davor Mance]]
*[[Danijel Marasović]] (=?Jerko Marasović)
*[[Jerko Marasović]] (konservator)
*[[Miro Marasović]]
*[[Rikard Marasović]]
*[[Tomislav Marasović]]
*[[Ivo Marčelja]]
*[[Dušan Marčeta]]
*[[Iva Marčetić]]
*[[Mirko Maretić]] (urbanist)
*[[Mirko Marić]]
*[[Antun Marinović]] (urbanist)
*[[Ante Marinović-Uzelac]] (urbanist)
*[[Josip Marković]] (1874-1969)
*[[Zvonimir Marohnić]]
*[[Davor Mateković]]
*[[Vesna Matijević]]
*[[Tihomil Matković]]
*[[Davor Matticchio]]
*[[Juraj Matijević]] &amp; V. Matijević
*[[Marina Matulović Dropulić]]
*[[Branimir Medić]]
*(Rupert Melkus - nadinžinir Zagreba)
*[[Arpad Franjo Mesaroš]]
*[[Ivan Meštrović]]
*[[Rade Mikačić]]
*[[Marin Mikelić]]
*[[Vesna Mikić]]
*[[Dinko Milas]]
*[[Bruno Milić]]
*[[Vlado Milunić]] (hrv.-češki)
*[[Vesna Milutin]]
*[[Đuro Mirković]]
*[[Radovan Miščević]] (urbanist)
*[[Petar Mišković]]
*[[Ivan Mlinar]]
*[[Milan Mitevski]]
*[[Leo Modrčin]]
*[[Andre Mohorovičić]]
*[[Boris Morsan]]
*[[Sergej Ivan Morsan]]
*[[Maroje Mrduljaš]]
*[[Aneta Mudronja Pletenac]] 
*[[Iva Muraj]] 
*[[Andrija Mutnjaković]]

== N ==

*[[Juraj Neidhardt]]
*[[Velimir Neidhardt]]
*[[Zlatko Neumann]]
*[[Radovan Nikšić]]
*[[Hrvoje Njirić]] &amp;[[Helena Paver Njirić]]
*[[Jasna Nosso]]  
*[[Ivo Novak]]
*[[Silvije Novak]] 

== O ==

*[[Mladen Obad Šćitaroci]]
*[[Veljko Oluić]]
*[[Kazimir Ostrogović]]
*[[Dina Ožić-Bašić]]

== P ==
*[[Antoaneta Pasinović]]
*[[Lucija Pataran]]
*[[Nenad Paulić]]
*[[Vedran Pedišić]]
*[[Srečko Pegan]]
*[[Lea Pelivan]]
*[[Vinko Penezić]]
*[[Ivo Penić]] (Belgija)
*I. Perić?
*[[Vedrana Perić]] 
*[[Dragica Perak]]
*[[Carlo Pergoli]] (Reka)
*[[Damir Perinić]] (hrv.-franc.)
*[[Lovro Perković]]
*[[Mario Perossa]] (hrv.-slov. it.rodu)
*Enea Perugini (Italijan)
*[[Budimir Pervan]]
*[[Milivoj Peterčić]]
*[[Josip Petrak]]
*Branko Petričić (srbski - po rodu hrv. Srb)
*[[Tomislav Petrinjak]]
*[[Bogdan Petrović]]
*[[Branko Petrović]] 
*[[Lea Petrović Krajnik]] 
*[[Vladimir Petrović]] 
* [[Josip Pičman]]
*[[Martin Pilar]] (češ. rodu)
*[[Stanko Piplović]]
*[[Ivan Piteša]]
* [[Stjepan Planić]] (1900-1980)
*[[Toma Pleić]]
*[[Robert Plejić]]
*[[Lenko Pleština]]
*[[Stjepan Podhorsky]](-i)
*[[Nikola Popić]]
*[[Dražen Posavec]]
*[[Igor Potkonjak]]
*[[Vladimir Potočnjak]]
*[[Zvonimir Požgaj]]
*[[Tomislav Premerl]]
*Valentino Presani (it.-hrv.)
*[[Zorana Protić]]
*[[Lovorka Prpić]]
*[[Ivan Prtenjak]] (Belgija)
*[[Pero Puljiz]]

== R ==

*[[Ivo Radić]]
*[[Jure Radić]]
*[[Zvonimir Radić]]
*[[Bojan Radonić]]
*[[Branimir Rajčić]]
*[[Duško Rakić]]
*[[Goran Rako]]
*[[Saša Randić]]
*[[Branko Raos]]
*[[Božidar Rašica]]
*[[Damir Ratko]]
*[[Valerija Raukar]] (Rajka Vali)
*[[Nenad Ravnić]]
*[[Oto Reisinger]]
*[[Vjenceslav Richter]]
*[[Vanja Rister]]
*[[Nino Rocco]]
*[[Krešimir Rogina]]
*[[Đorđe Romić]]
*[[Milica Rosenberg]]
* [[Riko Rosman]]
*[[Jerko Rošin]]
*[[Slaven Rožić]]
*[[Mia Roth-Čerina]]
*[[Ante Rožić]]
*[[Antonio Rubbi]]
*J. Rukavina
*[[Igor Rukavina]]
*[[Tomislav Rukavina]]
*[[Andrija Rusan]]

== S ==

*[[Josip Sabolić]]
*[[Matija Salaj]]
*[[Edo Schön]]
*[[Josip Seissel]]
*[[Silvana Seissel]]
*[[Sena Sekulić-Gvozdanović]]
*[[Anamarija Semenčić]]
*[[Petar Senjanović]]
*[[Emil Seršić]]
*[[Antun Sevšek]] 
*[[Zdenko Sila]] (urbanist)
*[[Branko Silađin]]
*[[Bernarda &amp; Davor Silov]]
*[[Igor Skopin]] (*1914, Harbin)
*[[Zorana Sokol Gojnik]]
*[[Robert Somek]]
*[[Egon Steinman]]
*[[Zdenko Strižić]]
*[[Dionis Sunko]]
*Karlo Susan

== Š ==

* [[Hrvoje Šarinić]]
*[[Antun Šatara]]
*[[Berislav Šerbetić]]
*[[Karin Šerman]]
*[[Neven Šegvić]]
*[[Edo Šen]]
*[[Berislav Šerbetić]]
*[[Robert Šimetin]]
*[[Nikola Škarić]]
*[[Edo Šmidihen]]
*[[Krunoslav Šmit]]
*[[Milan Šosterić]]
*[[David-Rene Šparemblek]]
*[[Feliks Šperc]]
*[[Emil Špirić]]  
*(''Vlatko Štampar'')  
*[[Vladimir Šterk]]
*[[Božidar Štern]]
*[[Zoran Šuša]] 

== T ==
*[[Mira Tadej]] Crnković
*[[Sonja Tadej]] Vončina
*[[Radovan Tajder]]
*[[Ivo Tatić]]
*[[Maja Tedeschi]]
*[[Bogdan Teodorović]]
*[[Branko Tučkorić]]
*[[Darko Turato]]
*[[Idis Turato]]
*[[Vladimir Turina (arhitekt)]]
*[[Božidar Tušek]]
*[[Darovan Tušek]]

== U ==

*[[Andrej Uchytil]]
*[[Ante Uglešić]] (1946)?
*[[Josip Uhlik]] (1921-2021)
*[[Antun Tunč Ulrich|Antun (Tunč) Ulrich]]

== V ==

* [[Josip Vancaš]]
* [[Erick Velasco Farrera]]
*[[Janko Velnić]]
*[[Zoran Veršić]]
*[[Hrvoje Vidović]]
*[[Berislav Vinković]]
*[[Nino Virag]]
*[[Ivo Vitić]] ([[Ivan Vitić]]) &amp; [[Nada Vitić]]
*[[Marko Vitković]]
*[[Dragomir Maji Vlahović]]
*[[Morana Vlahović]]
*[[Mladen Vodička]]
* [[Luciano Laurana|Lucijan Vranjanin]]
*[[Vid Vrbanić]]
* [[Viktor Vrečko]] 
*[[Tomislav Vreš]] 
*[[Zvonimir Vrkljan]]
*[[Đurđa Vujnović]]
*[[Hrvoje Vukić]]
*[[Ante Vulin]]
*[[Dina Vulin Ileković]]

== W ==

*[[Renata Waldgoni]]
*[[Ernest Weissmann]]
*J. Weissmann?
*Fedor Wenzler (urbanist)

== Z ==

*[[Jurij Zaninović|Juraj Zaninović]]
*[[Vladimir Zarahović]]
*[[Tanja Zdvořak]]
*[[Ivan Zemljak]]
*[[Zoran Zidarić]]
*Ratimir Zimmermann (urbanist)
*([[Janko Zlodre]])
*[[Ivan Zloušić]] 
*[[Boris Zuliani]]

== Ž ==

*[[Aljoša Žanko]]?
*[[Tonči Žarnić]]
*[[Branimir Žnidarec]]
*[[Ivo Žuljević]]
{{seznami narodov po poklicu|arhitektov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Arhitektov]]
[[Kategorija:Hrvaški arhitekti|*]]</text>
      <sha1>iwrobnmeynp6ej3a7twfxx5187cj7vh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam estonskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50036</id>
    <revision>
      <id>6761247</id>
      <parentid>6757883</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:08:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* A */</comment>
      <origin>6761247</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4995" sha1="msq4ypsq97giecrjbgaa4cup0s2manv" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Hendrik Allik]] (1901-1989)
*[[Jaak Allik]] (1946)
*[[Arto Aas]] (1980)
*[[Taavi Aas]] (1966)
*[[Jaak Aaviksoo]] (1954)
*[[Raivo Aeg]] (1962)
*[[Friedrich Akel]] (1871-1941)
*[[Annely Akkermann]] (1972)
*[[Ado Anderkopp]] (1894-1941)
*[[Nigol Andresen]] (1899–1985)
*[[Lembit Annus]] (1941-2018)
*[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975)
*[[Andrus Ansip]] (1956)
*[[Andres Anvelt]] (1969) 
*[[Jaan Anvelt]] (1884-1937)

== B ==

*[[Karl August Baars]] (1875-1942)
*[[Ado Birk]] (1883-1942)

== E ==

*[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942)
*[[Johan Eichfeld]] (1893-1989)
*[[Hillar Eller]] (1939-2010)
*[[Ene Ergma]] (1944)
*[[Ants Erm]] (1953)

== G ==

*[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686)
*[[Igor Gräzin]] (1952)

== H ==

* [[Mart Helme]] (1949)
*[[Martin Helme]] (1976)
*[[Johan Holberg]] (1893-1978)
*[[Jaan Hünerson]] (1882-1942)
*Jakob Hurt (1839-1907)

== I ==

*[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953)

== J ==

* [[Jüri Jaakson]] (1870-1942)
* [[Ernst Jaakson]] (1905-1998)
*[[August Jakobson]] (1904-1963)
*[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882)
*[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938)
*[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959)
*[[Sergei Jürgens]]
*[[August Jürima]] (1887-1942)

== K ==

*[[Johannes Käbin]] (1905-1999)
*[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942)
*[[Kersti Kaljulaid]] (1969)
*[[Kaja Kallas]] (1977)
*[[Siim Kallas]] (1948-2026)
*[[Alar Karis]] (1958)
*[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969)
*[[Juhan Kartau]] (1883-1964)
*[[Mari-Ann Kelam]] (1946)
*[[Tunne Kelam]] (1936)
*[[Kert Kingo]] (1968)
*[[Sirje Kingsepp]] (1969)
*[[Eduard Kink]] (1895-1942)
*[[Tõnis Kint]] (1896-1991)
*[[Valter Klauson]] (1914-1988)
*[[August Koern]] (1900-1989) 
*[[Paul Kogerman]] (1891–1951)
*Konstantin Konik (1873-1936)
*[[Nikolai Köstner]] (1889-1959)
*[[Eerik-Niiles Kross]] (1967)
*[[Hans Kruus]] (1891-1976)
*[[Hando Kruuv]] (1937)
*[[Juhan Kukk]] (1885-1942)

== L ==
*[[Lauri Laanemets]] (1983) 
*[[Mart Laar]] (1960)
*[[Rein Lang]] (1957)
*[[Andres Larka]] (1879-1942)
*[[Jaan Lattik]] (1878-1967)
*[[Johannes Lauristin]] (1899-1941)
*[[Marju Lauristin]] (1940)
*[[Olga Lauristin]] (1903-2005)
*[[Peeter Lepp]] (1943)
*[[Eva-Maria Liimets]] (1974)
*[[Endel Lippmaa]] (1930-2015)
*[[Mihhail Lotman]] (1952)
*[[Aadu Luukas]] (1939-2006)

== M ==
*[[Ahti Mänd]] (1958) 
*[[Jaan Manitski]] (1942)
*[[Heirich Mark]] (1911-2004)
*[[Hans Martna]] (1890-1941)
*[[Mihkel Martna]] (1860-1934)
*Alfred Maurer (1888-1954)
*[[Lennart Meri]] (1929-2006)
*[[Kirsten Michal]] (1975)    
*[[Sven Mikser]] (1973) 
*[[Margo Miljand]] (1970)
*[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970)

== N ==
*[[Ülo Nugis]] (1944-2011)

== O ==
*[[Aleksander Oinas]] (1887-1942)
*[[Lui Olesk]] (1876-1932)
*[[Peeter Olesk]] (1953)
*[[Lembit Öpik]] (1965)
*[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960)
*[[Kalev Ots]] (1949) 

== P ==
*[[Eduard Päll]] (1903-1989)
*[[Tõnis Palts]] (1953)
*[[Juhan Parts]] (1966)
*[[Konstantin Päts]] (1874-1956)
*[[Enno Penno]] (1930-2016)
*[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979)
*[[Hanno Pevkur]] (1977)
*[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) 
*[[Jaan Piiskar]] (1883-1941)
*[[Hans Pöhl]] (1876-1930)
*Peeter Põld (1878-1930)
*[[Theodor Pool]] (1890-1942)
*[[Henn Põlluaas]] (1960)
*[[Jaan Poska]] (1866-1920)
*[[Mihkel Pung]] (1876-1941)

== R ==
*[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942)
*[[Jaan Raamot]] (1873-1927)
*[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941)
*[[Jüri Ratas]] (1978)
*[[Heiki Raudla]] (1949)
*[[Hain Rebas]] (1943)
*[[August Rei]] (1886-1963)
*[[Villem Reiman]] (1861-1917)
*[[Urmas Reinsalu]] (1975)
*[[Mailis Reps]] (1975)
*[[Taavi Rõivas]] (1979)
*([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946)
*[[Paul-Eerik Rummo]] (1942)
*[[Neeme Ruus]] (1911-1942)
*[[Arnold Rüütel]] (1928-2024)

== S ==
*[[Karl Säre]] (1903-1943?)
*[[Bruno Saul]] (1932-2022)
*[[Edgar Savisaar]] (1950-2022)
*[[Oskar Sepre]] (1900-1965)
*[[Mart Siimann]] (1946)
*[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) 
*[[Enn-Arno Sillari]] (1944)
*[[Kadri Simson]] (1977)
*[[Otto Strandman]] (1875-1941)

== T ==
*[[Rein Taagepera]] (1933)
*[[Olari Taal]] (1953)
*[[Andres Tarand]] (1940)
*[[Enn Tarto]] (1938-2021)
*[[Jaan Teemant]] (1872-1941)
*[[Otto Tief]] (1889-1976)
*[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941)
*[[Toomas Tõniste]] (1967)
*[[Indrek Toome]] (1943-2023)
*[[Tiit Toomsalu]] (1949)
*[[August Torma]] (1895-1971)
*[[Peeter Tulviste]] (1945-2017)

== U ==
*[[Jüri Uluots]] (1890-1945)
*[[Maksim Unt]] (1898-1941)

== V ==
*[[Artur Vader]] (1920-1978)
*[[Tiit Vähi]] (1947)
*[[Karl Vaino]] (1923-2022)
*[[Jaak Valge]] (1955)
*[[Vaino Väljas]] (1931-2024)
*[[Meta Vannas]] (1924-2002)
*[[Johannes Vares]] (1889/90-1946)
*[[Arnold Veimer]] (1903-1977)
*[[Taavi Veskimägi]] (1974)
*[[Jüri Vilms]] (1889-1918)
*[[Ülo Vooglaid]] (1935)

== W ==

* [[Aleksander Warma]] (1890-1970)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]]
[[Kategorija:Estonski politiki|*]]</text>
      <sha1>msq4ypsq97giecrjbgaa4cup0s2manv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761334</id>
      <parentid>6761247</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:58:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6761334</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5055" sha1="sm4i14pshe10hcd7ywgstbqybmc8cun" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Hendrik Allik]] (1901-1989)
*[[Jaak Allik]] (1946)
*[[Arto Aas]] (1980)
*[[Taavi Aas]] (1966)
*[[Jaak Aaviksoo]] (1954)
*[[Raivo Aeg]] (1962)
*[[Friedrich Akel]] (1871-1941)
*[[Annely Akkermann]] (1972)
*[[Ado Anderkopp]] (1894-1941)
*[[Nigol Andresen]] (1899–1985)
*[[Lembit Annus]] (1941-2018)
*[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975)
*[[Andrus Ansip]] (1956)
*[[Andres Anvelt]] (1969) 
*[[Jaan Anvelt]] (1884-1937)

== B ==

*[[Karl August Baars]] (1875-1942)
*[[Ado Birk]] (1883-1942)

== E ==

*[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942)
*[[Johan Eichfeld]] (1893-1989)
*[[Hillar Eller]] (1939-2010)
*[[Ene Ergma]] (1944)
*[[Ants Erm]] (1953)

== G ==

*[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686)
*[[Igor Gräzin]] (1952)

== H ==

* [[Mart Helme]] (1949)
*[[Martin Helme]] (1976)
*[[Johan Holberg]] (1893-1978)
*[[Jaan Hünerson]] (1882-1942)
*Jakob Hurt (1839-1907)

== I ==

*[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953)

== J ==

* [[Jüri Jaakson]] (1870-1942)
* [[Ernst Jaakson]] (1905-1998)
*[[August Jakobson]] (1904-1963)
*[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882)
*[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938)
*[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959)
*[[Sergei Jürgens]]
*[[August Jürima]] (1887-1942)

== K ==

*[[Johannes Käbin]] (1905-1999)
*[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942)
*[[Kersti Kaljulaid]] (1969)
*[[Kaja Kallas]] (1977)
*[[Siim Kallas]] (1948-2026)
*[[Alar Karis]] (1958)
*[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969)
*[[Juhan Kartau]] (1883-1964)
*[[Mari-Ann Kelam]] (1946)
*[[Tunne Kelam]] (1936)
*[[Kert Kingo]] (1968)
*[[Sirje Kingsepp]] (1969)
*[[Eduard Kink]] (1895-1942)
*[[Tõnis Kint]] (1896-1991)
*[[Valter Klauson]] (1914-1988)
*[[August Koern]] (1900-1989) 
*[[Paul Kogerman]] (1891–1951)
*Konstantin Konik (1873-1936)
*[[Meeta Kristel]] (1930-2019)
*Boris Kõrver (1917–1994)
*[[Nikolai Köstner]] (1889-1959)
*[[Eerik-Niiles Kross]] (1967)
*[[Hans Kruus]] (1891-1976)
*[[Hando Kruuv]] (1937)
*[[Juhan Kukk]] (1885-1942)

== L ==
*[[Lauri Laanemets]] (1983) 
*[[Mart Laar]] (1960)
*[[Rein Lang]] (1957)
*[[Andres Larka]] (1879-1942)
*[[Jaan Lattik]] (1878-1967)
*[[Johannes Lauristin]] (1899-1941)
*[[Marju Lauristin]] (1940)
*[[Olga Lauristin]] (1903-2005)
*[[Peeter Lepp]] (1943)
*[[Eva-Maria Liimets]] (1974)
*[[Endel Lippmaa]] (1930-2015)
*[[Mihhail Lotman]] (1952)
*[[Aadu Luukas]] (1939-2006)

== M ==
*[[Ahti Mänd]] (1958) 
*[[Jaan Manitski]] (1942)
*[[Heirich Mark]] (1911-2004)
*[[Hans Martna]] (1890-1941)
*[[Mihkel Martna]] (1860-1934)
*Alfred Maurer (1888-1954)
*[[Lennart Meri]] (1929-2006)
*[[Kirsten Michal]] (1975)    
*[[Sven Mikser]] (1973) 
*[[Margo Miljand]] (1970)
*[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970)

== N ==
*[[Ülo Nugis]] (1944-2011)

== O ==
*[[Aleksander Oinas]] (1887-1942)
*[[Lui Olesk]] (1876-1932)
*[[Peeter Olesk]] (1953)
*[[Lembit Öpik]] (1965)
*[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960)
*[[Kalev Ots]] (1949) 

== P ==
*[[Eduard Päll]] (1903-1989)
*[[Tõnis Palts]] (1953)
*[[Juhan Parts]] (1966)
*[[Konstantin Päts]] (1874-1956)
*[[Enno Penno]] (1930-2016)
*[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979)
*[[Hanno Pevkur]] (1977)
*[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) 
*[[Jaan Piiskar]] (1883-1941)
*[[Hans Pöhl]] (1876-1930)
*Peeter Põld (1878-1930)
*[[Theodor Pool]] (1890-1942)
*[[Henn Põlluaas]] (1960)
*[[Jaan Poska]] (1866-1920)
*[[Mihkel Pung]] (1876-1941)

== R ==
*[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942)
*[[Jaan Raamot]] (1873-1927)
*[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941)
*[[Jüri Ratas]] (1978)
*[[Heiki Raudla]] (1949)
*[[Hain Rebas]] (1943)
*[[August Rei]] (1886-1963)
*[[Villem Reiman]] (1861-1917)
*[[Urmas Reinsalu]] (1975)
*[[Mailis Reps]] (1975)
*[[Taavi Rõivas]] (1979)
*([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946)
*[[Paul-Eerik Rummo]] (1942)
*[[Neeme Ruus]] (1911-1942)
*[[Arnold Rüütel]] (1928-2024)

== S ==
*[[Karl Säre]] (1903-1943?)
*[[Bruno Saul]] (1932-2022)
*[[Edgar Savisaar]] (1950-2022)
*[[Oskar Sepre]] (1900-1965)
*[[Mart Siimann]] (1946)
*[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) 
*[[Enn-Arno Sillari]] (1944)
*[[Kadri Simson]] (1977)
*[[Otto Strandman]] (1875-1941)

== T ==
*[[Rein Taagepera]] (1933)
*[[Olari Taal]] (1953)
*[[Andres Tarand]] (1940)
*[[Enn Tarto]] (1938-2021)
*[[Jaan Teemant]] (1872-1941)
*[[Otto Tief]] (1889-1976)
*[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941)
*[[Toomas Tõniste]] (1967)
*[[Indrek Toome]] (1943-2023)
*[[Tiit Toomsalu]] (1949)
*[[August Torma]] (1895-1971)
*[[Peeter Tulviste]] (1945-2017)

== U ==
*[[Jüri Uluots]] (1890-1945)
*[[Maksim Unt]] (1898-1941)

== V ==
*[[Artur Vader]] (1920-1978)
*[[Tiit Vähi]] (1947)
*[[Karl Vaino]] (1923-2022)
*[[Jaak Valge]] (1955)
*[[Vaino Väljas]] (1931-2024)
*[[Meta Vannas]] (1924-2002)
*[[Johannes Vares]] (1889/90-1946)
*[[Arnold Veimer]] (1903-1977)
*[[Taavi Veskimägi]] (1974)
*[[Jüri Vilms]] (1889-1918)
*[[Ülo Vooglaid]] (1935)

== W ==

* [[Aleksander Warma]] (1890-1970)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]]
[[Kategorija:Estonski politiki|*]]</text>
      <sha1>sm4i14pshe10hcd7ywgstbqybmc8cun</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761343</id>
      <parentid>6761334</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:06:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6761343</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5172" sha1="n4x08hewlerlk1hyrc0noxf59qzr4tr" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Hendrik Allik]] (1901-1989)
*[[Jaak Allik]] (1946)
*[[Arto Aas]] (1980)
*[[Taavi Aas]] (1966)
*[[Jaak Aaviksoo]] (1954)
*[[Raivo Aeg]] (1962)
*[[Friedrich Akel]] (1871-1941)
*[[Annely Akkermann]] (1972)
*[[Ado Anderkopp]] (1894-1941)
*[[Nigol Andresen]] (1899–1985)
*[[Lembit Annus]] (1941-2018)
*[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975)
*[[Andrus Ansip]] (1956)
*[[Andres Anvelt]] (1969) 
*[[Jaan Anvelt]] (1884-1937)

== B ==

*[[Karl August Baars]] (1875-1942)
*[[Ado Birk]] (1883-1942)

== E ==

*[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942)
*[[Johan Eichfeld]] (1893-1989)
*[[Hillar Eller]] (1939-2010)
*[[Ene Ergma]] (1944)
*[[Ants Erm]] (1953)

== G ==

*[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686)
*[[Igor Gräzin]] (1952)

== H ==

* [[Mart Helme]] (1949)
*[[Martin Helme]] (1976)
*[[Johan Holberg]] (1893-1978)
*[[Jaan Hünerson]] (1882-1942)
*Jakob Hurt (1839-1907)

== I ==

*[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953)

== J ==

* [[Jüri Jaakson]] (1870-1942)
* [[Ernst Jaakson]] (1905-1998)
*[[August Jakobson]] (1904-1963)
*[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882)
*[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938)
*[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959)
*[[Sergei Jürgens]]
*[[August Jürima]] (1887-1942)

== K ==

*[[Johannes Käbin]] (1905-1999)
*[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942)
*[[Kersti Kaljulaid]] (1969)
*[[Kaja Kallas]] (1977)
*[[Siim Kallas]] (1948-2026)
*[[Alar Karis]] (1958)
*[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969)
*[[Juhan Kartau]] (1883-1964)
*[[Mari-Ann Kelam]] (1946)
*[[Tunne Kelam]] (1936)
*[[Kert Kingo]] (1968)
*[[Sirje Kingsepp]] (1969)
*[[Eduard Kink]] (1895-1942)
*[[Tõnis Kint]] (1896-1991)
*[[Valter Klauson]] (1914-1988)
*[[August Koern]] (1900-1989) 
*[[Paul Kogerman]] (1891–1951)
*Konstantin Konik (1873-1936)
*[[Meeta Kristel]] (1930-2019)
*Boris Kõrver (1917–1994)
*[[Nikolai Köstner]] (1889-1959)
*[[Eerik-Niiles Kross]] (1967)
*[[Hans Kruus]] (1891-1976)
*[[Hando Kruuv]] (1937)
*[[Juhan Kukk]] (1885-1942)

== L ==
*[[Lauri Laanemets]] (1983) 
*[[Mart Laar]] (1960)
*[[Rein Lang]] (1957)
*[[Andres Larka]] (1879-1942)
*[[Jaan Lattik]] (1878-1967)
*[[Johannes Lauristin]] (1899-1941)
*[[Marju Lauristin]] (1940)
*[[Olga Lauristin]] (1903-2005)
*Konstantin Lebedev
*Leonid Lentsman
*Leost
*[[Peeter Lepp]] (1943)
*Endel Lieberg
*[[Eva-Maria Liimets]] (1974)
*[[Endel Lippmaa]] (1930-2015)
*[[Mihhail Lotman]] (1952)
*[[Aadu Luukas]] (1939-2006)

== M ==
*[[Ahti Mänd]] (1958) 
*[[Jaan Manitski]] (1942)
*[[Heirich Mark]] (1911-2004)
*[[Hans Martna]] (1890-1941)
*[[Mihkel Martna]] (1860-1934)
*Alfred Maurer (1888-1954)
*[[Lennart Meri]] (1929-2006)
*[[Kirsten Michal]] (1975)    
*[[Sven Mikser]] (1973) 
*[[Margo Miljand]] (1970)
*[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970)

== N ==
*[[Ülo Nugis]] (1944-2011)

== O ==
*[[Aleksander Oinas]] (1887-1942)
*[[Lui Olesk]] (1876-1932)
*[[Peeter Olesk]] (1953)
*[[Lembit Öpik]] (1965)
*[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960)
*[[Kalev Ots]] (1949) 

== P ==
*[[Eduard Päll]] (1903-1989)
*[[Tõnis Palts]] (1953)
*[[Juhan Parts]] (1966)
*[[Konstantin Päts]] (1874-1956)
*[[Enno Penno]] (1930-2016)
*[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979)
*[[Hanno Pevkur]] (1977)
*[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) 
*[[Jaan Piiskar]] (1883-1941)
*[[Hans Pöhl]] (1876-1930)
*Peeter Põld (1878-1930)
*[[Theodor Pool]] (1890-1942)
*[[Henn Põlluaas]] (1960)
*[[Jaan Poska]] (1866-1920)
*[[Mihkel Pung]] (1876-1941)

== R ==
*[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942)
*[[Jaan Raamot]] (1873-1927)
*[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941)
*[[Jüri Ratas]] (1978)
*[[Heiki Raudla]] (1949)
*[[Hain Rebas]] (1943)
*[[August Rei]] (1886-1963)
*[[Villem Reiman]] (1861-1917)
*[[Urmas Reinsalu]] (1975)
*[[Mailis Reps]] (1975)
*[[Taavi Rõivas]] (1979)
*([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946)
*[[Paul-Eerik Rummo]] (1942)
*[[Neeme Ruus]] (1911-1942)
*[[Arnold Rüütel]] (1928-2024)

== S ==
*[[Karl Säre]] (1903-1943?)
*[[Bruno Saul]] (1932-2022)
*[[Edgar Savisaar]] (1950-2022)
*[[Oskar Sepre]] (1900-1965)
*[[Mart Siimann]] (1946)
*[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) 
*[[Enn-Arno Sillari]] (1944)
*[[Kadri Simson]] (1977)
*[[Otto Strandman]] (1875-1941)

== T ==
*[[Rein Taagepera]] (1933)
*Arvo Taal
*[[Olari Taal]] (1953)
*[[Andres Tarand]] (1940)
*[[Enn Tarto]] (1938-2021)
*[[Jaan Teemant]] (1872-1941)
*Mare Teras
*[[Otto Tief]] (1889-1976)
*Boris Tolbast 
*[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941)
*[[Toomas Tõniste]] (1967)
*[[Indrek Toome]] (1943-2023)
*[[Tiit Toomsalu]] (1949)
*[[August Torma]] (1895-1971)
*[[Peeter Tulviste]] (1945-2017)

== U ==
*[[Jüri Uluots]] (1890-1945)
*[[Maksim Unt]] (1898-1941)

== V ==
*[[Artur Vader]] (1920-1978)
*[[Tiit Vähi]] (1947)
*
*[[Karl Vaino]] (1923-2022)
*[[Jaak Valge]] (1955)
*[[Vaino Väljas]] (1931-2024)
*[[Meta Vannas]] (1924-2002)
*[[Johannes Vares]] (1889/90-1946)
*Aino Vassiljeva
*[[Arnold Veimer]] (1903-1977)
*[[Taavi Veskimägi]] (1974)
*[[Jüri Vilms]] (1889-1918)
*[[Ülo Vooglaid]] (1935)

== W ==

* [[Aleksander Warma]] (1890-1970)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]]
[[Kategorija:Estonski politiki|*]]</text>
      <sha1>n4x08hewlerlk1hyrc0noxf59qzr4tr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761377</id>
      <parentid>6761343</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:21:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6761377</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5396" sha1="30oiqxfpzu8h8t3p7l4drwg5caf3bxa" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Hendrik Allik]] (1901-1989)
*[[Jaak Allik]] (1946)
*Arno Almann
*[[Arto Aas]] (1980)
*[[Taavi Aas]] (1966)
*[[Jaak Aaviksoo]] (1954)
*[[Raivo Aeg]] (1962)
*[[Friedrich Akel]] (1871-1941)
*[[Annely Akkermann]] (1972)
*[[Ado Anderkopp]] (1894-1941)
*[[Nigol Andresen]] (1899–1985)
*[[Lembit Annus]] (1941-2018)
*[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975)
*[[Andrus Ansip]] (1956)
*[[Andres Anvelt]] (1969) 
*[[Jaan Anvelt]] (1884-1937)

== B ==

*[[Karl August Baars]] (1875-1942)
*[[Ado Birk]] (1883-1942)

== E ==

*[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942)
*[[Johan Eichfeld]] (1893-1989)
*[[Hillar Eller]] (1939-2010)
*[[Ene Ergma]] (1944)
*[[Ants Erm]] (1953)

== G ==

*[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686)
*[[Igor Gräzin]] (1952)

== H ==

* [[Mart Helme]] (1949)
*[[Martin Helme]] (1976)
*[[Johan Holberg]] (1893-1978)
*[[Jaan Hünerson]] (1882-1942)
*Jakob Hurt (1839-1907)

== I ==

*Harald Ilves
*[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953)

== J ==

* [[Jüri Jaakson]] (1870-1942)
* [[Ernst Jaakson]] (1905-1998)
*[[August Jakobson]] (1904-1963)
*[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882)
*[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938)
*[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959)
*[[Sergei Jürgens]]
*[[August Jürima]] (1887-1942)

== K ==

*[[Johannes Käbin]] (1905-1999)
*[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942)
*[[Kersti Kaljulaid]] (1969)
*[[Kaja Kallas]] (1977)
*[[Siim Kallas]] (1948-2026)
*[[Alar Karis]] (1958)
*[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969)
*[[Juhan Kartau]] (1883-1964)
*[[Mari-Ann Kelam]] (1946)
*[[Tunne Kelam]] (1936)
*Kaljo Kiisk
*[[Kert Kingo]] (1968)
*[[Sirje Kingsepp]] (1969)
*[[Eduard Kink]] (1895-1942)
*[[Tõnis Kint]] (1896-1991)
*[[Valter Klauson]] (1914-1988)
*[[August Koern]] (1900-1989) 
*[[Paul Kogerman]] (1891–1951)
*Konstantin Konik (1873-1936)
*[[Meeta Kristel]] (1930-2019)
*Boris Kõrver (1917–1994)
*[[Nikolai Köstner]] (1889-1959)
*[[Eerik-Niiles Kross]] (1967)
*[[Hans Kruus]] (1891-1976)
*[[Hando Kruuv]] (1937)
*Aleksander Kudrjavcev
*[[Juhan Kukk]] (1885-1942)

== L ==
*[[Lauri Laanemets]] (1983) 
*[[Mart Laar]] (1960)
*[[Rein Lang]] (1957)
*[[Andres Larka]] (1879-1942)
*[[Jaan Lattik]] (1878-1967)
*[[Johannes Lauristin]] (1899-1941)
*[[Marju Lauristin]] (1940)
*[[Olga Lauristin]] (1903-2005)
*Konstantin Lebedev
*Leonid Lentsman
*Maia Leosk
*[[Peeter Lepp]] (1943)
*Endel Lieberg
*[[Eva-Maria Liimets]] (1974)
*[[Endel Lippmaa]] (1930-2015)
*Valentina Loidap
*[[Mihhail Lotman]] (1952)
*[[Aadu Luukas]] (1939-2006)

== M ==
*[[Ahti Mänd]] (1958) 
*[[Jaan Manitski]] (1942)
*[[Heirich Mark]] (1911-2004)
*[[Hans Martna]] (1890-1941)
*[[Mihkel Martna]] (1860-1934)
*Alfred Maurer (1888-1954)
*[[Lennart Meri]] (1929-2006)
*[[Kirsten Michal]] (1975)    
*[[Sven Mikser]] (1973) 
*[[Margo Miljand]] (1970)
*Boriss Moronov
*[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970)

== N ==
*[[Ülo Nugis]] (1944-2011)

== O ==
*[[Aleksander Oinas]] (1887-1942)
*[[Lui Olesk]] (1876-1932)
*[[Peeter Olesk]] (1953)
*[[Lembit Öpik]] (1965)
*[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960)
*[[Kalev Ots]] (1949) 

== P ==
*[[Eduard Päll]] (1903-1989)
*[[Tõnis Palts]] (1953)
*[[Juhan Parts]] (1966)
*[[Konstantin Päts]] (1874-1956)
*[[Enno Penno]] (1930-2016)
*[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979)
*[[Hanno Pevkur]] (1977)
*[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) 
*[[Jaan Piiskar]] (1883-1941)
*[[Hans Pöhl]] (1876-1930)
*Peeter Põld (1878-1930)
*[[Theodor Pool]] (1890-1942)
*[[Henn Põlluaas]] (1960)
*[[Jaan Poska]] (1866-1920)
*Vello Prints
*[[Mihkel Pung]] (1876-1941)

== R ==
*[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942)
*[[Jaan Raamot]] (1873-1927)
*[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941)
*[[Jüri Ratas]] (1978)
*[[Heiki Raudla]] (1949)
*[[Hain Rebas]] (1943)
*[[August Rei]] (1886-1963)
*[[Villem Reiman]] (1861-1917)
*[[Urmas Reinsalu]] (1975)
*[[Mailis Reps]] (1975)
*[[Taavi Rõivas]] (1979)
*([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946)
*[[Paul-Eerik Rummo]] (1942)
*[[Neeme Ruus]] (1911-1942)
*[[Arnold Rüütel]] (1928-2024)

== S ==
*Erika Sakkool
*[[Karl Säre]] (1903-1943?)
*[[Bruno Saul]] (1932-2022)
*[[Edgar Savisaar]] (1950-2022)
*[[Oskar Sepre]] (1900-1965)
*[[Mart Siimann]] (1946)
*[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) 
*[[Enn-Arno Sillari]] (1944)
*[[Kadri Simson]] (1977)
*[[Otto Strandman]] (1875-1941)

== T ==
*[[Rein Taagepera]] (1933)
*Arvo Taal
*[[Olari Taal]] (1953)
*Boris Tamm
*[[Andres Tarand]] (1940)
*[[Enn Tarto]] (1938-2021)
*[[Jaan Teemant]] (1872-1941)
*Mare Teras
*[[Otto Tief]] (1889-1976)
*Vilja Tikk
*Boris Tolbast 
*[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941)
*[[Toomas Tõniste]] (1967)
*[[Indrek Toome]] (1943-2023)
*[[Tiit Toomsalu]] (1949)
*[[August Torma]] (1895-1971)
*[[Peeter Tulviste]] (1945-2017)

== U ==
*[[Jüri Uluots]] (1890-1945)
*[[Maksim Unt]] (1898-1941)

== V ==
*[[Artur Vader]] (1920-1978)
*[[Tiit Vähi]] (1947)
*Viktor Vaht
*[[Karl Vaino]] (1923-2022)
*[[Jaak Valge]] (1955)
*[[Vaino Väljas]] (1931-2024)
*[[Meta Vannas]] (1924-2002)
*[[Johannes Vares]] (1889/90-1946)

*Aino Vassiljeva
*[[Arnold Veimer]] (1903-1977)
*Ljudmilla Veskimäe
*[[Taavi Veskimägi]] (1974)
*[[Jüri Vilms]] (1889-1918)
*Donald Visnapuu
*Galina Vohmjanina
*[[Ülo Vooglaid]] (1935)

== W ==

* [[Aleksander Warma]] (1890-1970)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]]
[[Kategorija:Estonski politiki|*]]</text>
      <sha1>30oiqxfpzu8h8t3p7l4drwg5caf3bxa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761379</id>
      <parentid>6761377</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:28:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* I */</comment>
      <origin>6761379</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5428" sha1="onf0la2qjpn2xns8owf39o2hkljc72q" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Hendrik Allik]] (1901-1989)
*[[Jaak Allik]] (1946)
*Arno Almann
*[[Arto Aas]] (1980)
*[[Taavi Aas]] (1966)
*[[Jaak Aaviksoo]] (1954)
*[[Raivo Aeg]] (1962)
*[[Friedrich Akel]] (1871-1941)
*[[Annely Akkermann]] (1972)
*[[Ado Anderkopp]] (1894-1941)
*[[Nigol Andresen]] (1899–1985)
*[[Lembit Annus]] (1941-2018)
*[[Aleksander Ansberg]] (1909-1975)
*[[Andrus Ansip]] (1956)
*[[Andres Anvelt]] (1969) 
*[[Jaan Anvelt]] (1884-1937)

== B ==

*[[Karl August Baars]] (1875-1942)
*[[Ado Birk]] (1883-1942)

== E ==

*[[Kaarel Eenpalu]] (1888-1942)
*[[Johan Eichfeld]] (1893-1989)
*[[Hillar Eller]] (1939-2010)
*[[Ene Ergma]] (1944)
*[[Ants Erm]] (1953)

== G ==

*[[Magnus Gabriel De la Gardie]] (1622-1686)
*[[Igor Gräzin]] (1952)

== H ==

* [[Mart Helme]] (1949)
*[[Martin Helme]] (1976)
*[[Johan Holberg]] (1893-1978)
*[[Jaan Hünerson]] (1882-1942)
*Jakob Hurt (1839-1907)

== I ==

*Harald ''Rudolf Woldemar'' Ilves (1920-1998)
*[[Toomas Hendrik Ilves]] (1953)

== J ==

* [[Jüri Jaakson]] (1870-1942)
* [[Ernst Jaakson]] (1905-1998)
*[[August Jakobson]] (1904-1963)
*[[Carl Robert Jakobson]] (1841-1882)
*[[Nikolaj Janson]]? (1882-1938)
*[[Aleksander Jõeäär]] (1890-1959)
*[[Sergei Jürgens]]
*[[August Jürima]] (1887-1942)

== K ==

*[[Johannes Käbin]] (1905-1999)
*[[Tõnis Kalbus]] (1880-1942)
*[[Kersti Kaljulaid]] (1969)
*[[Kaja Kallas]] (1977)
*[[Siim Kallas]] (1948-2026)
*[[Alar Karis]] (1958)
*[[Nikolai Karotamm]] (1901-1969)
*[[Juhan Kartau]] (1883-1964)
*[[Mari-Ann Kelam]] (1946)
*[[Tunne Kelam]] (1936)
*Kaljo Kiisk
*[[Kert Kingo]] (1968)
*[[Sirje Kingsepp]] (1969)
*[[Eduard Kink]] (1895-1942)
*[[Tõnis Kint]] (1896-1991)
*[[Valter Klauson]] (1914-1988)
*[[August Koern]] (1900-1989) 
*[[Paul Kogerman]] (1891–1951)
*Konstantin Konik (1873-1936)
*[[Meeta Kristel]] (1930-2019)
*Boris Kõrver (1917–1994)
*[[Nikolai Köstner]] (1889-1959)
*[[Eerik-Niiles Kross]] (1967)
*[[Hans Kruus]] (1891-1976)
*[[Hando Kruuv]] (1937)
*Aleksander Kudrjavcev
*[[Juhan Kukk]] (1885-1942)

== L ==
*[[Lauri Laanemets]] (1983) 
*[[Mart Laar]] (1960)
*[[Rein Lang]] (1957)
*[[Andres Larka]] (1879-1942)
*[[Jaan Lattik]] (1878-1967)
*[[Johannes Lauristin]] (1899-1941)
*[[Marju Lauristin]] (1940)
*[[Olga Lauristin]] (1903-2005)
*Konstantin Lebedev
*Leonid Lentsman
*Maia Leosk
*[[Peeter Lepp]] (1943)
*Endel Lieberg
*[[Eva-Maria Liimets]] (1974)
*[[Endel Lippmaa]] (1930-2015)
*Valentina Loidap
*[[Mihhail Lotman]] (1952)
*[[Aadu Luukas]] (1939-2006)

== M ==
*[[Ahti Mänd]] (1958) 
*[[Jaan Manitski]] (1942)
*[[Heirich Mark]] (1911-2004)
*[[Hans Martna]] (1890-1941)
*[[Mihkel Martna]] (1860-1934)
*Alfred Maurer (1888-1954)
*[[Lennart Meri]] (1929-2006)
*[[Kirsten Michal]] (1975)    
*[[Sven Mikser]] (1973) 
*[[Margo Miljand]] (1970)
*Boriss Moronov
*[[Aleksei Müürisepp]] (1902-1970)

== N ==
*[[Ülo Nugis]] (1944-2011)

== O ==
*[[Aleksander Oinas]] (1887-1942)
*[[Lui Olesk]] (1876-1932)
*[[Peeter Olesk]] (1953)
*[[Lembit Öpik]] (1965)
*[[Alma Ostra-Oinas]] (1886-1960)
*[[Kalev Ots]] (1949) 

== P ==
*[[Eduard Päll]] (1903-1989)
*[[Tõnis Palts]] (1953)
*[[Juhan Parts]] (1966)
*[[Konstantin Päts]] (1874-1956)
*[[Enno Penno]] (1930-2016)
*[[Ferdinand Petersen]] (1887-1979)
*[[Hanno Pevkur]] (1977)
*[[Ants Piip|Ants (Hans) Piip]] (1884-1942) 
*[[Jaan Piiskar]] (1883-1941)
*[[Hans Pöhl]] (1876-1930)
*Peeter Põld (1878-1930)
*[[Theodor Pool]] (1890-1942)
*[[Henn Põlluaas]] (1960)
*[[Jaan Poska]] (1866-1920)
*Vello Prints
*[[Mihkel Pung]] (1876-1941)

== R ==
*[[Hugo Raudsepp]] (1883-1942)
*[[Jaan Raamot]] (1873-1927)
*[[Hugo Bernhard Rahamägi]] (1886-1941)
*[[Jüri Ratas]] (1978)
*[[Heiki Raudla]] (1949)
*[[Hain Rebas]] (1943)
*[[August Rei]] (1886-1963)
*[[Villem Reiman]] (1861-1917)
*[[Urmas Reinsalu]] (1975)
*[[Mailis Reps]] (1975)
*[[Taavi Rõivas]] (1979)
*([[Alfred Rosenberg]] 1893-1946)
*[[Paul-Eerik Rummo]] (1942)
*[[Neeme Ruus]] (1911-1942)
*[[Arnold Rüütel]] (1928-2024)

== S ==
*Erika Sakkool
*[[Karl Säre]] (1903-1943?)
*[[Bruno Saul]] (1932-2022)
*[[Edgar Savisaar]] (1950-2022)
*[[Oskar Sepre]] (1900-1965)
*[[Mart Siimann]] (1946)
*[[Johannes Sikkar]] (1897-1960) 
*[[Enn-Arno Sillari]] (1944)
*[[Kadri Simson]] (1977)
*[[Otto Strandman]] (1875-1941)

== T ==
*[[Rein Taagepera]] (1933)
*Arvo Taal
*[[Olari Taal]] (1953)
*Boris Tamm
*[[Andres Tarand]] (1940)
*[[Enn Tarto]] (1938-2021)
*[[Jaan Teemant]] (1872-1941)
*Mare Teras
*[[Otto Tief]] (1889-1976)
*Vilja Tikk
*Boris Tolbast 
*[[Jaan Tõnisson|Jaan (Joran) Tõnisson]] (1868-1941)
*[[Toomas Tõniste]] (1967)
*[[Indrek Toome]] (1943-2023)
*[[Tiit Toomsalu]] (1949)
*[[August Torma]] (1895-1971)
*[[Peeter Tulviste]] (1945-2017)

== U ==
*[[Jüri Uluots]] (1890-1945)
*[[Maksim Unt]] (1898-1941)

== V ==
*[[Artur Vader]] (1920-1978)
*[[Tiit Vähi]] (1947)
*Viktor Vaht
*[[Karl Vaino]] (1923-2022)
*[[Jaak Valge]] (1955)
*[[Vaino Väljas]] (1931-2024)
*[[Meta Vannas]] (1924-2002)
*[[Johannes Vares]] (1889/90-1946)

*Aino Vassiljeva
*[[Arnold Veimer]] (1903-1977)
*Ljudmilla Veskimäe
*[[Taavi Veskimägi]] (1974)
*[[Jüri Vilms]] (1889-1918)
*Donald Visnapuu
*Galina Vohmjanina
*[[Ülo Vooglaid]] (1935)

== W ==

* [[Aleksander Warma]] (1890-1970)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Politiki]]
[[Kategorija:Estonski politiki|*]]</text>
      <sha1>onf0la2qjpn2xns8owf39o2hkljc72q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam estonskih skladateljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50063</id>
    <revision>
      <id>6761337</id>
      <parentid>6521326</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:58:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6761337</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1853" sha1="a0afh85x3aol5j14zq9rl9xm15khzoi" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[skladatelj]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Evald Aav]] (1900-1939)
*[[Tauno Aints]] (1975)
*[[Lydia Auster]] (1912-1993)

== E ==
*[[René Eespere]] (1953)
*[[Heino Eller]] (1887-1970)
*[[Gustav Ernesaks]] (1908-1993)

== G ==
*[[Galina Grigorjeva]] (1962)

== H ==
*[[Miina Härma]] (1864-1941)

== I ==
*[[Maarja-Liis Ilus]] (“Maarja”, 1980)

== K ==
*[[Raimo Kangro]] (1949-2001)
*[[Artur Kapp]] (1878-1952)
*[[Tõnis Kaumann]] (1971)
*[[Boris Kõrver]] (1917–1994)
*[[Kristjan Kõrver]] (1976)
*[[Tõnu Kõrvits]] (1969)
*[[Kerri Kotta]] (1969)
*[[Cyrillus Kreek]] (1889-1962)
*[[Ülo Krigul]] (1978)

== L ==
*[[Käbi Laretei]] (1922-2014)
*[[Urmas Lattikas]] (1960)
*[[Artur Lemba]] (1885-1963)
*[[Märt-Matis Lill]] (1975)

== M ==
*[[Ester Mägi]] (1922-2021)
*[[Tõnis Mägi]] (1948)
*[[Alo Mattiisen]] (1961-1996)
*[[Elma Miller]] (1954)

== P ==
*Fredrik/Fridrich Pacius (1809-1891)
*[[Arvo Pärt]] (1935)
*[[Alo Põldmäe]] (1945)

== R ==
*[[Jaan Rääts]] (1932-2020)
*[[Kaljo Raid]] (1921-2005)
*[[Rein Rannap]] (1953)
*[[Karl Rautio]] (1889-1963)

== S ==
*[[Mart Saar]] (1882-1963)
*[[Mart Siimer]] (1967)
*[[Kuldar Sink]] (1942-1995)
*[[Urmas Sisask]] (1960)
*[[Timo Steiner]] (1976)
*[[Lepo Sumera]] (1950-2000)

== T ==
*[[Mirjam Tally]] (1976)
*[[Eino Tamberg]] (1930-2010)
*[[Rudolf Tobias]] (1873-1918)
*[[Veljo Tormis]] (1930-2017)
*[[Tõnu Trubetsky]] (1963)
*[[Eduard Tubin]] (1905-1982)
*[[Toivo Tulev]] (1958)
*[[Helene Tulve]] (1972)
*[[Erkki-Sven Tüür]] (1959)

== V ==
*[[Peeter Vähi]] (1955)
*[[Raimond Valgre]] (1913-1949)
*[[Tuudur Vettik]] (1898-1982)
*[[Peeter Volkonski]] (1954)

{{seznami narodov po poklicu|skladateljev}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Skladatelji]]
[[Kategorija:Estonski skladatelji|*]]</text>
      <sha1>a0afh85x3aol5j14zq9rl9xm15khzoi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761346</id>
      <parentid>6761337</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:08:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6761346</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1878" sha1="a9vf0j6z8304z9177symlevo3886zx0" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[skladatelj]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Evald Aav]] (1900-1939)
*[[Tauno Aints]] (1975)
*[[Lydia Auster]] (1912-1993)

== E ==
*[[René Eespere]] (1953)
*[[Heino Eller]] (1887-1970)
*[[Gustav Ernesaks]] (1908-1993)

== G ==
*[[Galina Grigorjeva]] (1962)

== H ==
*[[Miina Härma]] (1864-1941)

== I ==
*[[Maarja-Liis Ilus]] (“Maarja”, 1980)

== K ==
*[[Raimo Kangro]] (1949-2001)
*[[Artur Kapp]] (1878-1952)
*[[Tõnis Kaumann]] (1971)
*[[Margo Kõlar]] (1961)
*[[Boris Kõrver]] (1917–1994)
*[[Kristjan Kõrver]] (1976)
*[[Tõnu Kõrvits]] (1969)
*[[Kerri Kotta]] (1969)
*[[Cyrillus Kreek]] (1889-1962)
*[[Ülo Krigul]] (1978)

== L ==
*[[Käbi Laretei]] (1922-2014)
*[[Urmas Lattikas]] (1960)
*[[Artur Lemba]] (1885-1963)
*[[Märt-Matis Lill]] (1975)

== M ==
*[[Ester Mägi]] (1922-2021)
*[[Tõnis Mägi]] (1948)
*[[Alo Mattiisen]] (1961-1996)
*[[Elma Miller]] (1954)

== P ==
*Fredrik/Fridrich Pacius (1809-1891)
*[[Arvo Pärt]] (1935)
*[[Alo Põldmäe]] (1945)

== R ==
*[[Jaan Rääts]] (1932-2020)
*[[Kaljo Raid]] (1921-2005)
*[[Rein Rannap]] (1953)
*[[Karl Rautio]] (1889-1963)

== S ==
*[[Mart Saar]] (1882-1963)
*[[Mart Siimer]] (1967)
*[[Kuldar Sink]] (1942-1995)
*[[Urmas Sisask]] (1960)
*[[Timo Steiner]] (1976)
*[[Lepo Sumera]] (1950-2000)

== T ==
*[[Mirjam Tally]] (1976)
*[[Eino Tamberg]] (1930-2010)
*[[Rudolf Tobias]] (1873-1918)
*[[Veljo Tormis]] (1930-2017)
*[[Tõnu Trubetsky]] (1963)
*[[Eduard Tubin]] (1905-1982)
*[[Toivo Tulev]] (1958)
*[[Helene Tulve]] (1972)
*[[Erkki-Sven Tüür]] (1959)

== V ==
*[[Peeter Vähi]] (1955)
*[[Raimond Valgre]] (1913-1949)
*[[Tuudur Vettik]] (1898-1982)
*[[Peeter Volkonski]] (1954)

{{seznami narodov po poklicu|skladateljev}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Skladatelji]]
[[Kategorija:Estonski skladatelji|*]]</text>
      <sha1>a9vf0j6z8304z9177symlevo3886zx0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam estonskih dirigentov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50064</id>
    <revision>
      <id>6761345</id>
      <parentid>6415124</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:08:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6761345</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="758" sha1="ltrbwn2niqksw7f3ehexzfrrys5bm6q" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Estonci|estonskih]] [[dirigent]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Estoncev|Estonija|estonskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Evald Aav]] (1900–1939)

== E ==
*[[Olari Elts]] (1971)
*[[Gustav Ernesaks]] (1908–1993)

== H ==
*[[Miina Härma]] (1864–1941)

== J ==
*[[Adam Jakobson]] (1817–1857)
*[[Johann Voldemar Jannsen]] (1819–1890)
*[[Kristjan Järvi]] (1972–)
*[[Neeme Järvi]] (1937–)
*[[Paavo Järvi]] (1962–)
*[[Risto Joost]] (1980–)

== K ==
*[[Tõnu Kaljuste]] (1953–)
*[[Eri Klas]] (1939–)
*[[Erich Kõlar]] (1936 ''Erich Köhler'') (1924–2022)

== V ==
*[[Tuudur Vettik]] (1898–1982)

{{seznami narodov po poklicu|dirigentov}}
[[Kategorija:Seznami Estoncev|Dirigenti]]
[[Kategorija:Estonski dirigenti|*]]</text>
      <sha1>ltrbwn2niqksw7f3ehexzfrrys5bm6q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>52668</id>
    <revision>
      <id>6761266</id>
      <parentid>6308881</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:40:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761266</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1758" sha1="pry5986wjhvxfj1bvc6qxzwppnlt56n" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
|Name = Kost
|Latin = os, ossis
|Greek = ὀστέον (ostéon)
|Image = Left femur of extinct elephant, Alaska, Ice Age Wellcome L0057714.jpg
|Caption = Kost izumrle vrste [[slon]]a, morda [[mamut]]a, iz [[zadnja poledenitev|pleistocenske ledene dobe]]
|Image2 = Bertazzo S - SEM deproteined bone - wistar rat - x10k.tif
|Caption2 = [[Vrstični elektronski mikroskop|Vrstični elektronski mikrograf]] kosti [[Laboratorijska podgana#Podgana Wistar|podgane Wistar]] pri 10.000-kratni povečavi
}}
'''Kost''' ({{jezik-la|os}}) je trden [[organ (biologija)|organ]], ki tvori del [[okostje|okostja]] pri [[Vretenčarji|vretenčarjih]]. Kosti služijo mehanski opori in varovanju telesa, poleg tega pa v njih nastajajo [[Rdeče krvničke|rdeča]] in [[Bele krvničke|bela krvna telesca]]. V kosteh se shranjujejo mnogi [[mineral]]i, ki so življenjskega pomena za telo. Na kosti so pripete [[mišica|mišice]], ki s krčenjem v sistemu kosti, [[Vez (anatomija)|vezi]] in [[sklep]]ov omogočajo gibanje telesa. 

Kostem daje trdnost [[kostnina|kostno tkivo]] (kostnina), ki ga v veliki tvori poapnela [[medceličnina]].

Kosti pri človeku predstavljajo do 20 % [[telesna masa|telesne mase]], so različnih oblik in velikosti. Povprečen odrasel človek ima v telesu 206 kosti, neupoštevajoč množico majhnih [[sezamoidna kost|sezamoidnih kosti]] v kitah. Največja je [[stegnenica]], najmanjša pa [[stremence]] v [[srednje uho|srednjem ušesu]], ki sodeluje pri [[sluh]]u.

== Bolezni kosti ==
* [[Ahondroplazija]]

== Glej tudi ==
* [[zlom kosti]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|kost|Kost}}

{{anatomy-stub}}

[[Kategorija:Mišičnoskeletni sistem]]
[[Kategorija:Endokrini sistem]]
[[Kategorija:Okostje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pry5986wjhvxfj1bvc6qxzwppnlt56n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761267</id>
      <parentid>6761266</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:40:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>rektgr</comment>
      <origin>6761267</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1757" sha1="cz3sy2egi2spopnh345z99whs5zn2s1" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
|Name = Kost
|Latin = os, ossis
|Greek = ὀστέον (ostéon)
|Image = Left femur of extinct elephant, Alaska, Ice Age Wellcome L0057714.jpg
|Caption = Kost izumrle vrste [[slon]]a, morda [[mamut]]a, iz [[zadnja poledenitev|pleistocenske ledene dobe]]
|Image2 = Bertazzo S - SEM deproteined bone - wistar rat - x10k.tif
|Caption2 = [[Vrstični elektronski mikroskop|Vrstični elektronski mikrograf]] kosti [[Laboratorijska podgana#Podgana Wistar|podgane Wistar]] pri 10.000-kratni povečavi
}}
'''Kost''' ({{jezik-la|os}}) je trden [[organ (biologija)|organ]], ki tvori del [[okostje|okostja]] pri [[Vretenčarji|vretenčarjih]]. Kosti služijo mehanski opori in varovanju telesa, poleg tega pa v njih nastajajo [[Rdeče krvničke|rdeča]] in [[Bele krvničke|bela krvna telesca]]. V kosteh se shranjujejo mnogi [[mineral]]i, ki so življenjskega pomena za telo. Na kosti so pripete [[mišica|mišice]], ki s krčenjem v sistemu kosti, [[Vez (anatomija)|vezi]] in [[sklep]]ov omogočajo gibanje telesa. 

Kostem daje trdnost [[kostnina|kostno tkivo]] (kostnina), ki ga v veliki tvori poapnela [[medceličnina]].

Kosti pri človeku predstavljajo do 20 % [[telesna masa|telesne mase]], so različnih oblik in velikosti. Povprečen odrasel človek ima v telesu 206 kosti, neupoštevajoč množico majhnih [[sezamoidna kost|sezamoidnih kosti]] v kitah. Največja je [[stegnenica]], najmanjša pa [[stremence]] v [[srednje uho|srednjem ušesu]], ki sodeluje pri [[sluh]]u.

== Bolezni kosti ==
* [[Ahondroplazija]]

== Glej tudi ==
* [[zlom kosti]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|kost|Kost}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mišičnoskeletni sistem]]
[[Kategorija:Endokrini sistem]]
[[Kategorija:Okostje]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>cz3sy2egi2spopnh345z99whs5zn2s1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vakuola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>58732</id>
    <revision>
      <id>6761558</id>
      <parentid>6577884</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:39:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>{{Organelle diagram}}</comment>
      <origin>6761558</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1789" sha1="stsca1cvxdqnc3sgp5z6zpnd86cewo0" xml:space="preserve">{{Organelle diagram}}
'''Vakuole''' so [[celica|celični]] [[organel]]i, obdani s [[celična membrana|celično membrano]], ki se pojavljajo v nekaterih [[evkarionti|evkariontskih]] celicah. Sestava celičnega soka je odvisna od razvojnega stadija in funkcije celice. Vakuole imajo različne sekretorne, ekskretorne in shranjevalne funkcije. Vakuole in njihova vsebina se obravnavajo ločeno od [[citoplazma|citoplazme]] in jih nekateri avtorji uvrščajo med [[egastične snovi]].&lt;ref&gt;Esau K. (1965). ''Plant Anatomy'', 2nd Edition. John Wiley &amp; Sons. Str. 767.&lt;/ref&gt; Vakuole so posebno izrazite v večini [[rastlinska celica|rastlinskih celic]], kjer jim pravimo tudi osrednje vakuole, ker lahko zasedajo veliko večino deleža protoplasta. V živalskih celicah so vakuole majhne in imajo običajno presnovno vlogo (zato jih imenujemo tudi prebavne vakuole).

Splošne funkcije vakuol so med drugim:
* odstranjevanje odvečnega strukturnega drobirja 
* osamitev snovi, ki bi lahko škodovale celici
* skladiščenje odpadnih produktov
* ohranjanje notranjega celičnega [[hidrostatski tlak|hidrostatskega tlaka]] ali [[turgor]]ja
* ohranjanje [[kisel|kislega]] notranjega pH
* skladiščenje drobnih molekul
* izločanje odvečnih snovi iz celice
* omogočajo prilagajanje oblike celice

Vakuole so pomembno udeležene tudi v [[avtofagija|avtofagiji]], s čimer se ohranja ravnotežje med izgradnjo in razgradnjo (oz. premeno) številnih snovi in celičnih struktur. Pomagajo tudi pri uničevanju invazivnih [[bakterije|bakterij]] in napačno zvitih proteinov, ki so se začeli kopičiti v celici. S starostjo se vakuola veča.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{Cell-biology-stub}}
{{Celična anatomija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Organeli]]
[[Kategorija:Anatomija rastlin]]</text>
      <sha1>stsca1cvxdqnc3sgp5z6zpnd86cewo0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč</title>
    <ns>4</ns>
    <id>60249</id>
    <revision>
      <id>6761458</id>
      <parentid>6750521</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pristome</username>
        <id>251796</id>
      </contributor>
      <comment>Reporting [[Special:Contributions/Jepsep43|Jepsep43]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1c)</comment>
      <origin>6761458</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36352" sha1="p0nf1eollxxu5hxawvp8khzjf43x08m" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Razdelki trga}}
{{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}}
{{Wikipedija:Administratorji/Glava}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right&quot;
! colspan=&quot;3&quot; | Prošnje za administratorsko pomoč
|-
! valign=&quot;top&quot; | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]]
| '''Arhivi'''&lt;br/&gt;
[[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]]
|}

Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]].

Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico &lt;nowiki&gt;== (smiseln naslov) ==&lt;/nowiki&gt;. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]).

Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&amp;action=edit&amp;section=new Nov razdelek]'''.

== User:45.135.132.91 ==
{{User|45.135.132.91}} LTA? &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:59, 9. januar 2025 (CET)

== User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 ==
{{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET)

:Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:58, 9. januar 2025 (CET)

== User:46.122.99.118 ==
{{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET)

:Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:10, 9. januar 2025 (CET)

== Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? ==

Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET)

:Zgoraj desno bi moral videti moder gumb &quot;Shrani spremembe&quot;. S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:53, 11. januar 2025 (CET)
:Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 00:08, 12. januar 2025 (CET)


[[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]]
[[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]]

== User:93.103.71.187 ==
{{User|93.103.71.187}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET)

:Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:30, 19. januar 2025 (CET)

== User:85.10.30.193 ==
{{User|85.10.30.193}} LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET)

== Glas upokojencev ==
Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}}

:Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:17, 3. februar 2025 (CET)

== User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 ==
{{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET)

:Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:31, 4. februar 2025 (CET)

== User:176.76.226.29 ==
{{User|176.76.226.29}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET)

:Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:39, 13. marec 2025 (CET)

== User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 ==
{{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST)

:{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 9. april 2025 (CEST)

== Primorje ==

Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&amp;action=edit&amp;redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST)
: Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST)

== User:176.76.224.189 ==
{{User|176.76.224.189}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST)

:Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:14, 22. maj 2025 (CEST)

== User:178.172.53.150 ==
{{User|178.172.53.150}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST)

== Kolega2357-Bot ==

Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST)

:{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. maj 2025 (CEST)

== [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)]] ==

Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&amp;action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar.

Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat.  — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 11. junij 2025 (CEST)
: Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen &quot;Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)&quot; ali &quot;Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik&quot;. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST)

== User:93.143.149.120 ==
{{User|93.143.149.120}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST)

:{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST)

== User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B ==
{{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST)

== User:Termometro Politico AL24News ==
{{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST)

:{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:08, 10. julij 2025 (CEST)

== User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 ==
{{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:&amp;#126;delta|&amp;#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST)
:{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST)

== User:~2025-57262-1 ==
{{User|~2025-57262-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:26, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-61119-6 ==
{{User|~2025-61119-6}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:27, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27061-06 ==
{{User|~2025-27061-06}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:16, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27051-70 ==
{{User|~2025-27051-70}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:15, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27325-48 ==
{{User|~2025-27325-48}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27276-20 ==
{{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27317-01 ==
{{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:Burek123451 ==
{{User|Burek123451}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET)

== User:~2025-31135-38 ==
{{User|~2025-31135-38}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET)

== User:~2025-31394-61 ==
{{User|~2025-31394-61}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET)

== User:~2025-31346-17 ==
{{User|~2025-31346-17}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET)

== User:~2025-32392-75 ==
{{User|~2025-32392-75}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET)

:Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:37, 9. november 2025 (CET)

== User:~2025-61428-8 ==
{{User|~2025-61428-8}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET)

== User:Vjekoslav Max Surčin ==
{{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET)

== User:~2025-42497-08 ==
{{User|~2025-42497-08}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET)

:{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET)

== User:Inspektor Surčin 0638329995 ==
{{User|User}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:05, 24. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET)

== User:~2026-18532-5 ==
{{User|~2026-18532-5}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET)

:Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:07, 9. januar 2026 (CET)

== User:Degasyoubg ==
{{User|Degasyoubg}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET)

:Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:25, 10. januar 2026 (CET)

== User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa ==
{{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET)
:Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET)
::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov.
::'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:29, 25. januar 2026 (CET)

== User:~2026-58016-1 ==
{{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET)

== User:~2026-46611-9 ==
{{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET)

== N.K. v Wikipodatkih ==

A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&amp;action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane &quot;biografije&quot;, prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:39, 2. februar 2026 (CET)
:: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET)
:::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 2. februar 2026 (CET)
:Uf, ja tole se že vleče od 2022. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 20:14, 2. februar 2026 (CET)
::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:15, 2. februar 2026 (CET)

== User:~2026-95609-1 ==
{{User|~2026-95609-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET)

:School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:01, 12. februar 2026 (CET)

== User:~2026-12031-23 ==
{{User|~2026-12031-23}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET)

== Preimenovanje strani ==

Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani &quot;Jugovzhodna Slovenija&quot; z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu &quot;statistična regija&quot;. Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}}
: {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:01, 11. marec 2026 (CET)

== User:~2026-15569-74 ==
{{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[User:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#c56030;background:inherit;&quot;&gt;lp0&amp;nbsp;on&amp;nbsp;fire&lt;/span&gt;]]&amp;nbsp;[[User talk:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#64cea0;background:inherit&quot;&gt;()&lt;/span&gt;]] 00:18, 12. marec 2026 (CET)

== User:~2026-22461-23 ==
{{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST)

== User:~2026-22670-82 ==
{{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24378-69 ==
{{User|~2026-24378-69}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 13:28, 21. april 2026 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 21. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24602-46 ==
{{User|~2026-24602-46}} Vandalism. Please also check and block IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:54, 22. april 2026 (CEST)
:{{urejeno}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:08, 22. april 2026 (CEST)

== User:ЋЕЛА И КОПИЛАН ==
{{User|ЋЕЛА И КОПИЛАН}} Vandalism. Long-term abuse. Block evasion &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:09, 11. maj 2026 (CEST)

:Already blocked half hour ago. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:23, 11. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-28846-21 ==
{{User|~2026-28846-21}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:12, 18. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30222-85 ==
{{User|~2026-30222-85}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:20, 19. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30205-71 ==
{{User|~2026-30205-71}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:20, 20. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30458-31 ==
{{User|~2026-30458-31}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:40, 21. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-31344-37 ==
{{User|~2026-31344-37}} Vandalism. [[Zoran Janković]] &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:USSR-Slav|USSR-Slav]] ([[Uporabniški pogovor:USSR-Slav|pogovor]]) 08:00, 27. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-31994-83 ==
{{User|~2026-31994-83}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:30, 29. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-32856-22 ==
{{User|~2026-32856-22}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:37, 2. junij 2026 (CEST)

== User:~2026-32761-93 ==
{{User|~2026-32761-93}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 14:28, 2. junij 2026 (CEST)

== User:~2026-33661-66 ==
{{User|~2026-33661-66}} Vandalism. Please check IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:50, 8. junij 2026 (CEST)

== User:~2026-35545-28 ==
{{User|~2026-35545-28}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 09:48, 17. junij 2026 (CEST)

== User:~2026-35894-48 ==
{{User|~2026-35894-48}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:32, 19. junij 2026 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:34, 19. junij 2026 (CEST)

== User:Ayuehgueyghuehg ==
{{User|Ayuehgueyghuehg}} Spam / spambot &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tenshi Hinanawi|Tenshi Hinanawi]] ([[Uporabniški pogovor:Tenshi Hinanawi|pogovor]]) 20:03, 16. julij 2026 (CEST)

== User:~2026-40125-83 ==
{{User|~2026-40125-83}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 19:45, 17. julij 2026 (CEST)

== User:Ajkejhfiosjfed ==
{{User|Ajkejhfiosjfed}} Spam / spambot &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tenshi Hinanawi|Tenshi Hinanawi]] ([[Uporabniški pogovor:Tenshi Hinanawi|pogovor]]) 22:06, 17. julij 2026 (CEST)

== User:MartinLutero SecondoAngelo (Apocalisse 14,8) ==
{{User|MartinLutero SecondoAngelo (Apocalisse 14,8)}} LTA, [[WP:LTA/HOY|Piermark]]. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Morkoz|Morkoz]] ([[Uporabniški pogovor:Morkoz|pogovor]]) 17:37, 18. julij 2026 (CEST)

== User:MartinLutero è il SecondoAngelo (Apocalisse14,8) ==
{{User|MartinLutero è il SecondoAngelo (Apocalisse14,8)}} LTA, [[WP:LTA/HOY|Piermark]]. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Morkoz|Morkoz]] ([[Uporabniški pogovor:Morkoz|pogovor]]) 17:52, 18. julij 2026 (CEST)

== User:Awswdadadad ==
{{User|Awswdadadad}} Spam / spambot &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Morkoz|Morkoz]] ([[Uporabniški pogovor:Morkoz|pogovor]]) 19:16, 21. julij 2026 (CEST)

:{{opravljeno|Onemogočen}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:04, 21. julij 2026 (CEST)

== User:Auihyiuhuiehiehioehieoi ==
{{User|Auihyiuhuiehiehioehieoi}} Spam / spambot &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 23:13, 22. julij 2026 (CEST)

== User:Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης ==
{{User|Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 00:01, 31. julij 2026 (CEST)

== Uporabnik:Oberserator ==

Predlagam blokado. Za razlog: [[Uporabniški pogovor:Oberserator|to]] in [[Posebno:Prispevki/Oberserator|to]]. Vandalizem, grožnje. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:36, 11. avgust 2026 (CEST)

: {{Opravljeno}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 18:37, 11. avgust 2026 (CEST)

== User:~2026-45095-70 ==
{{User|~2026-45095-70}} Spam / spambot &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 21:40, 18. avgust 2026 (CEST)

== User:~2026-47069-70 ==
{{User|~2026-47069-70}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Veritas Sapientiae|Veritas Sapientiae]] ([[Uporabniški pogovor:Veritas Sapientiae|pogovor]]) 16:40, 2. september 2026 (CEST)

== User:~2026-47997-50 ==
{{User|~2026-47997-50}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 16:36, 4. september 2026 (CEST)

== User:Seven 7 Spheres ==
{{User|Seven 7 Spheres}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:14, 8. september 2026 (CEST)

== User:АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ ==
{{User|АЛЕКСА ЛУКИЋ ДРКА НА СВОЈУ СЕСТРУ}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 23:01, 8. september 2026 (CEST)

== User:~2026-49699-58 ==
{{User|~2026-49699-58}} Long-term abuse, see their [[:m:Special:GlobalContributions/~2026-49699-58|global contribs]] and see also [[special:contribs/~2026-47069-70|~2026-47069-70]]. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Morkoz|Morkoz]] ([[Uporabniški pogovor:Morkoz|pogovor]]) 08:31, 14. september 2026 (CEST)

== User:~2026-49700-79 ==
{{User|~2026-49700-79}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 12:36, 14. september 2026 (CEST)

== User:Jepsep43 ==
{{User|Jepsep43}} Spam / spambot &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Pristome|Pristome]] ([[Uporabniški pogovor:Pristome|pogovor]]) 20:07, 6. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>p0nf1eollxxu5hxawvp8khzjf43x08m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Magnifico</title>
    <ns>0</ns>
    <id>64485</id>
    <revision>
      <id>6761500</id>
      <parentid>6736269</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:19:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53815-33</username>
        <id>266924</id>
      </contributor>
      <origin>6761500</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6417" sha1="sfmc4pncostcirlotlhie2zp9oaeife" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = Magnifico
| Background = solo_singer
| Birth_name = Robert Pešut
| Landscape = yes
| Alias = 
| Instrument = [[vokal]], [[kitara]]
| Genre = [[pop glasba|pop]]
| Years_active = [[:Kategorija:1992 v glasbi|1992]] - danes
| Label = 
| Associated_acts = [[U'redu]]&lt;br&gt;[[Sestre (skupina)|Sestre]]&lt;BR&gt;[[V.I.S. Diamanti]]
| URL = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Magnifico''' (občasno tudi '''Mau gnil fico''') s pravim imenom '''Robert Pešut''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[1. december]] [[1965]], [[Ljubljana]].  

Pešut je kot Magnifico eden najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih glasbenikov. Podpisan je pod številne uspešnice, med njimi ''Hir aj kam hir aj go'', ''Silvija'' in ''Tivoli'', ustvarja tudi za druge izvajalce. Podpisan je tudi pod več projektov filmske glasbe, v nekaterih filmih je tudi nastopil.  

== Mladost ==
Je sin matere Belokranjke in srbskega očeta. Njegov dedek je bil srbski vojak na [[Solunska fronta| solunski fronti]] v prvi sv. vojni, omenjenemu je tudi posvetil pesem &quot;''pukni zoro''&quot; iz svojega albuma &quot;''Montevideo, Bog te video''&quot; 2013.&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/glasba/magnificova-filharmonicna-oda-nogometu.html&lt;/ref&gt; Robert je kot najstnik plesal v folklorni skupini.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Barbara Pešut: 30 let boja z multiplo sklerozo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbara-pesut-30-let-boja-z-multiplo-sklerozo/711320|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-08|language=sl|first=Jelena Aščić, Televizija|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Maturiral je na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=»Če imaš vsaj malo kondicije, prideš na vrh«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/ce-imas-vsaj-malo-kondicije-prides-na-vrh.html|website=old.delo.si|date=2015-12-01|accessdate=2025-12-08|language=sl-si|first=Helena Peternel|last=Pečauer|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106125431/https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/ce-imas-vsaj-malo-kondicije-prides-na-vrh.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glasbena kariera ==
Svojo glasbeno pot je začel s skupino [[U'redu]], s katero je posnel svoj prvi album, Goli ([[1990]]). Nadaljeval je s [[solist]]ično [[kariera|kariero]] in v 12. letih posnel 6 plošč. Mnoge njegove skladbe so postale slovenske zimzelene uspešnice, npr. ''Silvija'' (s skladbo je sodeloval na prireditvi [[EMA 1998]]), ''Kdo je čefur'', ''24.000 poljubov'', ''Hir aj kam hir aj go'' (skladba je postala [[hit]] tudi v državah bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], v [[Italija|Italiji]], odkupila jo je družba [[Sony records]]) in drugje. 

Magnifico je tudi avtor zmagovalne pesmi prireditve [[EMA 2002]] ''Lahko ti podarim samo ljubezen'' (ki jo je pela transvestitska skupina [[Sestre (skupina)|Sestre]]).

Nastopal je v filmih: ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'', ''[[Kajmak in marmelada]]'', ''[[Poker (film)|Poker]]'', ''[[Porno film]]'' in kot glasbenik v srbskem filmu ''[[Montevideo, Bog te video!]]''.

Magnifico posebno spoštovanje goji do slovenske narodne in narodnozabavne glasbe, za katero meni, da je to ''&quot;Najbolj originalen zvok, kar smo ga kdaj tukaj naredili. To je edina zvrst muzike, pri kateri glasbeniki v Avstriji in Nemčiji oponašajo naše muzikante.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Magnifico: Božič je praznik vseh nas, zato brez sramu igram v Stožicah|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/nisem-noben-bojevnik-svetlobe-sem-luc|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Politika ==
Izpostavil se je tudi s svojo podporo [[Zoran Janković|Zoranu Jankoviću]], leta 2011 je bil med vidnejšimi meščani, ki so ga na Magistratu prosili, da kandidira na tedanjih parlamentarnih volitvah.&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/09/dan_ko_so_molcali_jankovicevi_podporniki.aspx Dan, ko so molčali Jankovićevi podporniki] (SiOL, 28.9.2012)&lt;/ref&gt; Na parlamentarnih volitvah leta 2018 je podprl Karla Erjavca in njegovo stranko DeSUS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so znani Ljubljančani, ki so hkrati 'fani' Karla Erjavca? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/kdo-so-znani-ljubljancani-ki-so-hkrati-fani-karla-erjavca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Poročen je z glasbenico, pesnico in pisateljico [[Barbara Pešut|Barbaro Pešut]], s katero sta se spoznala v folklorni skupini.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Imata sina Petra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO: Magnificov sin pravo nasprotje očeta|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/foto-magnificov-sin-pravo-nasprotje-oceta|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2025-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izbrana diskografija ==

=== V.I.S. Diamanti ===
* Hits of Mr. Džirlo (skupaj z [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], [[Anja Rupel|Anjo Rupel]] in [[Janez Zmazek|Janezom Zmazkom]])&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=eN6niJ2ez40&lt;/ref&gt;

=== U'Redu ===
* U'redu - Goli, 1990, RTV Slovenija, DD 041
* U'redu - Let's dance, 1992, Croatia Records, LP-6

=== Magnifico ===
* ''Od srca do srca'', 1993
* ''Kdo je čefur'', 1996
* Magnifico &amp; Pismejkers - ''Stereotip (glasba iz filma)'', 1997, Nika
* Silvia, 1998 (singl)
* ''Sexy Boy'', 1999
* ''Komplet'' (kompilacija), 2001
* ''[[Export Import]]'', 2003
* ''Grande finale'', 2007
* The Land of Champions, 2007 (singl)
* Magnifico Balcountry Quartet - ''Srečno'', 2008.
* Magnifico &amp; Srpski vojni orkestar Stanislav Binički - ''Montevideo, Bog te video!'', 2013, Menart
* Charlatan de Balkan, 2016, Dom svobode
* ''Alpe Adria Club'', 2025

=== Filmska glasba ===
* [[Stereotip (film)|Stereotip]] (1997) 
* [[Prepisani]] (2010) 
* [[Montevideo, Bog te video!]] (2010)
* [[Montevideo, Bog te video! (tv serija)|Montevideo, Bog te video!]] (tv serija) (2012)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
*{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Magnifico (musician)|Robert Pešut - Magnifico}}
*[http://www.magnifico.si/ Uradna stran]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Magnifico}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Slovenski Srbi]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
[[Kategorija:Slovenski pop pevci]]</text>
      <sha1>sfmc4pncostcirlotlhie2zp9oaeife</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761518</id>
      <parentid>6761500</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:40:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6761500|6761500]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-53815-33|~2026-53815-33]] ([[User talk:~2026-53815-33|pogovor]])</comment>
      <origin>6761518</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6382" sha1="cfepgt33shb3qkpo31y4txoc0oo8ljo" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = Magnifico
| Background = solo_singer
| Birth_name = Robert Pešut
| Landscape = yes
| Alias = 
| Instrument = [[vokal]], [[kitara]]
| Genre = [[pop glasba|pop]]
| Years_active = [[:Kategorija:1992 v glasbi|1992]] - danes
| Label = 
| Associated_acts = [[U'redu]]&lt;br&gt;[[Sestre (skupina)|Sestre]]&lt;BR&gt;[[V.I.S. Diamanti]]
| URL = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Magnifico''', s pravim imenom '''Robert Pešut''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[1. december]] [[1965]], [[Ljubljana]].  

Pešut je kot Magnifico eden najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih glasbenikov. Podpisan je pod številne uspešnice, med njimi ''Hir aj kam hir aj go'', ''Silvija'' in ''Tivoli'', ustvarja tudi za druge izvajalce. Podpisan je tudi pod več projektov filmske glasbe, v nekaterih filmih je tudi nastopil.  

== Mladost ==
Je sin matere Belokranjke in srbskega očeta. Njegov dedek je bil srbski vojak na [[Solunska fronta| solunski fronti]] v prvi sv. vojni, omenjenemu je tudi posvetil pesem &quot;''pukni zoro''&quot; iz svojega albuma &quot;''Montevideo, Bog te video''&quot; 2013.&lt;ref&gt;http://www.delo.si/kultura/glasba/magnificova-filharmonicna-oda-nogometu.html&lt;/ref&gt; Robert je kot najstnik plesal v folklorni skupini.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Barbara Pešut: 30 let boja z multiplo sklerozo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbara-pesut-30-let-boja-z-multiplo-sklerozo/711320|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-08|language=sl|first=Jelena Aščić, Televizija|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Maturiral je na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=»Če imaš vsaj malo kondicije, prideš na vrh«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/ce-imas-vsaj-malo-kondicije-prides-na-vrh.html|website=old.delo.si|date=2015-12-01|accessdate=2025-12-08|language=sl-si|first=Helena Peternel|last=Pečauer|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106125431/https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/ce-imas-vsaj-malo-kondicije-prides-na-vrh.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glasbena kariera ==
Svojo glasbeno pot je začel s skupino [[U'redu]], s katero je posnel svoj prvi album, Goli ([[1990]]). Nadaljeval je s [[solist]]ično [[kariera|kariero]] in v 12. letih posnel 6 plošč. Mnoge njegove skladbe so postale slovenske zimzelene uspešnice, npr. ''Silvija'' (s skladbo je sodeloval na prireditvi [[EMA 1998]]), ''Kdo je čefur'', ''24.000 poljubov'', ''Hir aj kam hir aj go'' (skladba je postala [[hit]] tudi v državah bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], v [[Italija|Italiji]], odkupila jo je družba [[Sony records]]) in drugje. 

Magnifico je tudi avtor zmagovalne pesmi prireditve [[EMA 2002]] ''Lahko ti podarim samo ljubezen'' (ki jo je pela transvestitska skupina [[Sestre (skupina)|Sestre]]).

Nastopal je v filmih: ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'', ''[[Kajmak in marmelada]]'', ''[[Poker (film)|Poker]]'', ''[[Porno film]]'' in kot glasbenik v srbskem filmu ''[[Montevideo, Bog te video!]]''.

Magnifico posebno spoštovanje goji do slovenske narodne in narodnozabavne glasbe, za katero meni, da je to ''&quot;Najbolj originalen zvok, kar smo ga kdaj tukaj naredili. To je edina zvrst muzike, pri kateri glasbeniki v Avstriji in Nemčiji oponašajo naše muzikante.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Magnifico: Božič je praznik vseh nas, zato brez sramu igram v Stožicah|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/nisem-noben-bojevnik-svetlobe-sem-luc|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Politika ==
Izpostavil se je tudi s svojo podporo [[Zoran Janković|Zoranu Jankoviću]], leta 2011 je bil med vidnejšimi meščani, ki so ga na Magistratu prosili, da kandidira na tedanjih parlamentarnih volitvah.&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/09/dan_ko_so_molcali_jankovicevi_podporniki.aspx Dan, ko so molčali Jankovićevi podporniki] (SiOL, 28.9.2012)&lt;/ref&gt; Na parlamentarnih volitvah leta 2018 je podprl Karla Erjavca in njegovo stranko DeSUS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so znani Ljubljančani, ki so hkrati 'fani' Karla Erjavca? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/kdo-so-znani-ljubljancani-ki-so-hkrati-fani-karla-erjavca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Poročen je z glasbenico, pesnico in pisateljico [[Barbara Pešut|Barbaro Pešut]], s katero sta se spoznala v folklorni skupini.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Imata sina Petra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO: Magnificov sin pravo nasprotje očeta|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/foto-magnificov-sin-pravo-nasprotje-oceta|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2025-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izbrana diskografija ==

=== V.I.S. Diamanti ===
* Hits of Mr. Džirlo (skupaj z [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], [[Anja Rupel|Anjo Rupel]] in [[Janez Zmazek|Janezom Zmazkom]])&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=eN6niJ2ez40&lt;/ref&gt;

=== U'Redu ===
* U'redu - Goli, 1990, RTV Slovenija, DD 041
* U'redu - Let's dance, 1992, Croatia Records, LP-6

=== Magnifico ===
* ''Od srca do srca'', 1993
* ''Kdo je čefur'', 1996
* Magnifico &amp; Pismejkers - ''Stereotip (glasba iz filma)'', 1997, Nika
* Silvia, 1998 (singl)
* ''Sexy Boy'', 1999
* ''Komplet'' (kompilacija), 2001
* ''[[Export Import]]'', 2003
* ''Grande finale'', 2007
* The Land of Champions, 2007 (singl)
* Magnifico Balcountry Quartet - ''Srečno'', 2008.
* Magnifico &amp; Srpski vojni orkestar Stanislav Binički - ''Montevideo, Bog te video!'', 2013, Menart
* Charlatan de Balkan, 2016, Dom svobode
* ''Alpe Adria Club'', 2025

=== Filmska glasba ===
* [[Stereotip (film)|Stereotip]] (1997) 
* [[Prepisani]] (2010) 
* [[Montevideo, Bog te video!]] (2010)
* [[Montevideo, Bog te video! (tv serija)|Montevideo, Bog te video!]] (tv serija) (2012)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
*{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Magnifico (musician)|Robert Pešut - Magnifico}}
*[http://www.magnifico.si/ Uradna stran]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Magnifico}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Slovenski Srbi]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
[[Kategorija:Slovenski pop pevci]]</text>
      <sha1>cfepgt33shb3qkpo31y4txoc0oo8ljo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prešernov trg, Ljubljana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>65619</id>
    <revision>
      <id>6761703</id>
      <parentid>6577959</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:15:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <comment>/* Arhitekturne znamenitosti trga */ + slika v Galeriji</comment>
      <origin>6761703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19417" sha1="1d9kfakrb5h88za8mtn94t75l6615g4" xml:space="preserve">{{Infopolje RKD
| ime                      = Prešernov trg
| rkd_tip                  = nslp
| razglasitev_rkd_tip      = 28. junij 1991
| refšt                    = 385
| image                    = Tromostovje in Prešernov trg (Tromostovje and Prešeren Square).jpg
| image_size               = 250
| alt                      = Prešernov trg
| caption                  = Ptičja perspektiva Prešernovega trga in Tromostovja ponoči
| locmapin                 = Ljubljana-center
| map_width                = 235
| map_alt                  = Zemljevid centra Ljubljane
| map_caption              = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
| lat_degrees = 46 | lat_minutes = 3 | lat_seconds = 5.36 | lat_direction = N
| long_degrees = 14 | long_minutes = 30 | long_seconds = 21.85 | long_direction = E
| coord_format             = dms
| lokacija                 = središče Ljubljane na levem bregu Ljubljanice, ob Tromostovju
| občina                   = Ljubljana
| bližnje_mesto            = 
| zgrajeno                 = [[1987]]
| obnovljeno               = 1990.
| arhitekt                 = [[Edvard Ravnikar]]
}}

'''Prešernov trg''' je eden izmed križiščnih [[trg]]ov v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Poimenovan je po slovenskem pesniku [[France Prešeren|Francetu Prešernu]]. Nahaja se nad levim bregom [[Ljubljanica|Ljubljanice]] ob [[Tromostovje|Tromostovju]], nasproti srednjeveškega mestnega jedra.

Zaradi svoje lege je Prešernov trg ena najbolj tranzitnih točk v Ljubljani. Nanj se navezujejo naslednje [[cesta|ceste]], [[ulica|ulice]] oz. [[nabrežje|nabrežja]]: [[Cankarjevo nabrežje, Ljubljana|Cankarjevo]], [[Adamič-Lundrovo nabrežje, Ljubljana|Adamič-Lundrovo]], [[Hribarjevo nabrežje, Ljubljana|Hribarjevo]] in [[Petkovškovo nabrežje, Ljubljana|Petkovškovo nabrežje]], [[Wolfova ulica, Ljubljana|Wolfova]], [[Čopova ulica, Ljubljana|Čopova]] in [[Trubarjeva ulica, Ljubljana|Trubarjeva ulica]] ter [[Miklošičeva cesta, Ljubljana|Miklošičeva cesta]].

Pomemben položaj na trgu zavzema [[Prešernov spomenik, Ljubljana|Prešernov spomenik]], delo [[Ivan Zajec|Ivana Zajca]] in arhitekta Maksa Fabianija. Odkrit je bil 10. septembra 1905.

== Lokacija ==
Trg, ki leži pred srednjeveškim mestnim vhodom, je lijakasto vozlišče ulic, ki se od njega raztezajo v različne smeri.

Na jugu je čez [[Tromostovje]] povezan s Stritarjevo ulico, ki vodi skozi simbolična mestna vrata, ki jih tvorita [[Kresija, Ljubljana|palača Kresija]] in [[Filipov dvorec]], proti [[Mestna hiša, Ljubljana|mestni hiši]] ob vznožju Grajskega griča.

Na severozahodu je povezan s [[Čopova ulica, Ljubljana|Čopovo ulico]], ki vodi proti glavni pošti in [[NAMA|veleblagovnici Nama]]. Na severu poteka [[Miklošičeva cesta, Ljubljana|Miklošičeva cesta]] mimo številnih pomembnih [[Secesija (obdobje)|secesijskih]] stavb, začenši z [[Urbančeva hiša|Urbančevo hišo]], proti [[Železniška postaja Ljubljana|ljubljanski železniški postaji]]. Med Čopovo in Miklošičevo ulico stojita [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|frančiškanski samostan Ljubljana–Center]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja]].

Na zahodu vodi [[Wolfova ulica]] mimo veleblagovnice Mayer, v kateri sta trenutno poslovalnica banke UniCredit in zunanja kavarna, proti [[Kongresni trg|Kongresnemu trgu]]. Na jugozahodu vodi Hribarjevo nabrežje proti Ljubljanici navzgor mimo [[Dvorni trg, Ljubljana|Dvornega trga]] proti [[Zoisova palača|Zoisovi graščini]] in [[Šentjakobski most|Šentjakobskemu mostu]].

Na vzhodu, mimo [[Centralna lekarna, Ljubljana|stavbe Centralne lekarne]], vodi slikovita [[Trubarjeva cesta, Ljubljana|Trubarjeva ulica]] proti [[Zmajski most|Zmajskemu mostu]]. Vzporedno z [[Ljubljanica|Ljubljanico]] poteka Petkovškovo nabrežje proti [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|cerkvi sv. Petra]].

== Zgodovina ==
Prešernov trg je nastal iz [[srednji vek|srednjeveškega]] [[križišče|križišča]] pri okljuku reke pred [[mestna vrata|mestnimi vrati]], kjer je že v 16. stoletju cvetela trgovina.

Današnji videz je začel dobivati v [[17. stoletje|17. stoletju]], ko je bila zgrajena [[Avguštinci|avguštinska]] cerkev s samostanom. Med cerkvijo in Špitalskim mostom (današnje Tromostovje) je nastal manjši trg oziroma križišče več cest, ki so prihajale iz raznih predmestij. Iz najstarejših kart Ljubljane (Pieronijev načrt Ljubljane iz leta 1636 in Stierjev iz leta 1658) je razvidno, da se je na prostoru današnjega Prešernovega trga oblikoval velik nezazidan prostor lijakaste oblike. Na Florjančičevem načrtu Ljubljane iz leta 1744 je prostor skoraj nespremenjen in še vedno malo obzidan.&lt;ref&gt;Breda Mihelič, Ljubljana
PREŠERNOV TRG V LJUBLJANI: [https://docs.google.com/viewer?a=v&amp;q=cache:yj5Ml7kN6g4J:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YLJCEM5D/d0f803cc-978f-416f-9747-7e83497e097b/PDF+stavba+centralne+lekarne+ljubljana&amp;hl=sl&amp;gl=si&amp;pid=bl&amp;srcid=ADGEESjQQ5wit6wyFTlCn5hbWx8ekQHmxls9O36mdZ0WbEeJC4d5h-ft_iLOuHuTqoy-xlXR3Z4kJ1WcYzau6xAlx0Yp3B7Sb_vY7-pNFLayQHzxjN2rzoFDJ2xzmW6HvmqGQEqxNpze&amp;sig=AHIEtbStTIu0BvRSwSzHOP2_d7y8FzCTjQ]&lt;/ref&gt; Trg je imel predmestni značaj.

Ob koncu 18. stoletja so začeli rušiti [[mestno obzidje]], (tudi bližnja [[Špitalska vrata, Ljubljana|Špitalska vrata]]). Na mestu starega obzidja so že v prvi polovici 19. stoletja uredili nove ulice in trge. Med letoma 1822 in 1823 so preuredili tudi prostor pred nekdanjim Špitalskim mostom, tedaj imenovan Marijin trg (po [[frančiškani|frančiškanski]] [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkvi Marijinega oznanjenja]]), ga znivelirali, napravili odtočne kanale in tlakovali. Namesto dotrajanega lesenega, so leta 1842 zgradili nov [[Tromostovje|kamnit most]] z litoželezno ograjo. Skupaj z mostom so bile porušene tudi trgovske kolibe, ki so stale na njem, in majhna pritlična hiša ob vstopu na stari most. Franciscejski katastrski načrt iz leta 1840 kaže, da je bil trg v tem času v glavnem obzidan z majhnimi, večinoma trgovskimi hišami, obrnjenimi na predmestne ulice, današnje Wolfovo, Čopovo in Trubarjevo. 

Pomemben dejavnik pri oblikovanju trga je bil [[Veliki potres 1895|veliki potres leta 1895]], ki je porušil oziroma močno poškodoval srednjeveške [[hiša|hiše]]. Izdelanih je bilo več variant regulacijskih načrtov (avtorja [[Camilo Sitte]] - Camillo Sittes Plan für Laibach in [[Maks Fabiani|Maks Fabiani]] - Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane, Dunaj, 1895 in 1899). Uradni predlog regulacijskega načrta je na osnovi Sittejevega in Fabianijevega predloga izdelal Mestni stavbni urad.&lt;ref&gt;V. Valenčič, Prvi ljubljanski regulacijski načrt, Kronika, 1967/2,str. 74–83&lt;/ref&gt; Načrt ni bil potrjen. Na osnovi izvedene ankete in odločitev lastnikov stavb so bila izvedena dela na prilagoditvi gabaritov in višin stavb, trg je dobil novo vzhodno stranico, ko so podrli Mayerjevo hišo pa se je razširil proti Ljubljanici.

Po potresu so bile zgrajene ali obnovljene [[barok|baročne]] meščanske palače: Frischevo, Seunigovo, [[Centralna lekarna, Ljubljana|Mayerjevo palačo]] (danes Centralna lekarna), [[trgovina|trgovino]] Urbanc in Hauptmannovo hišo. 

[[Slika:Postcards of Prešeren Square 1912 (3).jpg|thumb|right|450px|Panorama trga na razglednici iz leta 1912]]
V [[1900.|prvem desetletju]] [[20. stoletje|20. stoletja]] so prenovili Hauptmannovo hišo, iz baročnega v [[secesijski slog]]. V istem slogu so zgradili [[Urbančeva hiša, Ljubljana|Urbančevo hišo]], ki je bila prva [[veleblagovnica]] v Ljubljani.

Leta 1901 je čez trg stekla prva proga [[Tramvaj|električne cestne železnice]], leta 1905 je bil postavljen Prešernov spomenik, nakar se trg urbanistično in arhitekturno ni več spreminjal do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

Po vojni se je s preureditvijo trga intenzivno ukvarjal [[Jože Plečnik]], izdelal celo vrsto projektov, realizirano je bilo le Tromostovje in trafika nasproti Mayerjeve hiše (Wolfova 1), ki je bila zgrajena med vojnama po načrtu Stanka Rohrmana.

Leta 1928 se je veletrgovec [[Emerik Mayer]] odločil, da bo na sezidal novo moderno veleblagovnico. Mestni gradbeni odbor je za rešitev tega problema Združenju inženirjev in arhitektov naročil razpis za arhitektonsko-urbanistično preureditev trga. Natečaja se je udeležilo 12 arhitektov, med njimi [[Vladimir Mušič|Vladimir]] in [[Marijan Mušič]], [[Edvard Ravnikar]], [[Milan Sever]], [[Miro Kos]], [[Boris Kobe]], [[Herman Hus]], itd.&lt;ref&gt;F. Stelè, Marijin trg, Kronika 1937/3, str. 147–155.&lt;/ref&gt; Večina predlogov je bistveno širila prostor, nihče pa pri preureditvi trga ni videl konservatorske vloge.

Različne ideje o ureditvi Prešernovega trga so bile izdelane še v letih 1953 (Urad za regulacijo Ljubljane), 1957 (Edvard Ravnikar), sedanjo podobo pa je dobil po načrtu Edvarda Ravnikarja leta 1987.&lt;ref&gt;E. Ravnikar, Ureditev Prešernovega trga, 1. faza, avgust 1987&lt;/ref&gt; Projekt je nastal kot posledica preureditve komunalne infrastrukture. Ker se je promet umaknil iz tega območja, je bilo novo oblikovanje trga smiselno. Namesto prejšnje lijakaste oblike, je v geometrijskem središču trga, v osi frančiškanske cerkve, v tlak zarisal krog v premeru 41,5 m. Velikost kroga pa je bila matematično določena glede na dimenzije mostu. Trg je bil na novo tlakovan z [[Granit|granitnimi]] kockami, njegovo središče in krožnica ter navzven potekajoče žarkaste linije so bile narejene iz belih kamnitih plošč makedonskega sivca. Do danes pa ni bila izvedena predvidena fontana na sredi trga, saj ji je javnost nasprotovala.

== Arhitektura trga ==
Arhitektura trga kaže na večstoletno zgodovino mestnega prostora. Ves čas je podobo narekovala prvotna avguštinska, kasneje frančiškanska cerkev s samostanom, zgrajena sredi 17. stoletja. Ob koncu 19. stoletja je bil trg v glavnem oblikovan, zgrajene so bile: Mayerjeva palača (Prešernov trg 5) - vzhodni zaključek trga, Frischova (Prešernov trg 3) in Seunigova hiša (Prešernov trg 2), na drugi strani Ljubljanice pa Filipov dvorec (Stritarjeva 9) in Kresija (Stritarjeva 6). V začetku 20. stoletja sta bili v secesijskem slogu zgrajeni Urbančeva veleblagovnica (Trubarjeva 1) in prenovljena Hauptmannova hiša (Prešernov trg 1 - prej Wolfova 2). Med obema vojnama je bila med Wolfovo in Hribarjevim nabrežjem zgrajena moderna fasada Mayerjeve veleblagovnice (Wolfova 1), Plečnikovo Tromostovje, oblikovano z belimi balustrskimi ograjami in stopniščema, trg pa se je funkcionalno in vizualno razširil čez reko.

=== Arhitekturne znamenitosti trga ===
&lt;gallery&gt;
Slika:DrzavnaLekarna-Ljubljana.JPG|Stavba centralne lekarne
Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|Urbančeva hiša
Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-18-49.jpg|Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja
Slika:Marija z Jezusom opazuje Prešernov trg, Ljubljana.jpg|Pogled Marije z Jezusom nad Prešernovim trgom
Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-22-15.jpg|Hauptmannova hiša
Slika:Lublana 134.jpg|Prešernov trg
Slika:Th File SLO-Ljubljana47.JPG|Prešernov spomenik
&lt;/gallery&gt;

=== Mayerjeva palača ===
{{Glavni|Centralna lekarna, Ljubljana}}
Josip Mayer, ustanovitelj znane ljubljanske lekarniške rodbine, je zgradil dve predmestni hiši, ki sta stali na začetku Trubarjeve ceste. V eni izmed njiju je bila že leta 1809 lekarna Pri zlatem jelenu. Po potresu jih je bilo treba porušiti. Stanovanjsko-trgovsko palačo je narisal arhitekt Ferdinand Hauser v letih 1896–97, gradilo  je podjetje Gustav Tönnies, načrt in izvedbo fasade pa je podpisal Filip Supančič. Stavba je zgrajena v neorenesančnem stilu. Mayerjeva palača je bila ob koncu 19. stoletja ena največjih in najbogatejše oblikovanih zasebnih palač v Ljubljani. Že pred prvo pa do druge svetovne vojne je bila v njej zelo priljubljena [[kavarna]] Valvasor, pozneje Prešeren.

=== Frischeva hiša ===
Frischeva hiša ([[Ivan Frisch]]) stoji na Prešernovem trgu št. 3. Trgovsko-stanovanjska hiša je bila zgrajena med letoma 1896 in 1897. Zgradil jo stavbenik Filip Supančič. Hiša ima vogalni pomol in stolpič in predstavlja vstop v Čopovo ulico. Poleg historičnega okrasja se prvič v Ljubljani pojavljajo tudi secesijski elementi, okras se nahaja nad okni prvega nadstropja, pod strešnim vencem in na vogalnem pomolu.

=== Hauptmannova hiša ===
Hauptmannova hiša stoji Prešernovem trgu 1 (prej na Wolfovi 2). Dvonadstropna hiša je bila zgrajena leta 1873. Kupil jo je trgovec Matevž Rant in jo nadzidal za dve nadstropji. V pritličju je bila manufakturna trgovina. Leta 1894 je hišo kupil trgovec z barvami [[Adolf Hauptmann]]. Leta 1904 je mestni arhitekt Ciril Metodi Koch dobil naročilo za novo fasado in streho. Koch je obnovo izvedel v slogu tedaj modne, wagnerjansko navdihnjene dunajske [[Secesija (obdobje)|secesij]]e.

Štirinadstropna fasada je horizontalno razčlenjena z močno profiliranim venčnim zidcem med pritličjem in prvim nadstropjem, s širokim kasetiranim vencem med prvim in drugim nadstropjem ter z vodoravnimi črtami, vrezanimi v omet v obeh spodnjih nadstropjih. Fasado krasijo keramične ploščice v različnih barvah: v drugem nadstropju nad okni modre, v tretjem nadstropju med okni raznobarvne, zgornji del fasade pa je v celoti preoblečen s keramičnimi ploščicami v geometrijskem motivu šahovnice. Strešni napušč krasi barvni omet z motivom barvnih kaset. Zeleno-modro-rdeča barvna skala fasade je usklajena tudi s temnozeleno barvo okenskih okvirov in polknic ter temnozeleno in belo barvo fasadnega ometa. &lt;ref&gt;N. Šumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana, 1954&lt;/ref&gt;

=== Urbančeva veleblagovnica ===
Trgovec [[Felix Urbanc]] je po potresu na mestu dveh starih hiš, zgradil moderno veleblagovnico. Načrte je leta 1902 izdelal graški arhitekt [[Fredrich Sigmundt]], leta 1903 pa jo je zgradilo stavbno podjetje Faleschini &amp; Schuppler. Nova stavba je tako določila vstop v Trubarjevo ulico. V tlorisu ima obliko nepravilnega peterokotnika, na trg pa je obrnjena z ozko enoosno 5,5 m široko fasado. En trakt je vzporeden z Miklošičevo cesto, en pa s Trubarjevo. Notranje dvorišče je bilo prvotno pokrito s steklom in kovanim železom. V notranjosti je elegantno leseno stopnišče, ograjna galerija in štukaturno okrasje. Stopnišče se začne s širokim, na obeh straneh zaobljenim podestom, se nato vzpne do srednjega podesta, kjer se razcepi v dve krili, ki nato zavijeta proti galeriji. Stopnišče je podprto z dvema vrstama stebrov, na oboku med spodnjo in zgornjo vrsto stoji ženski kip, personifikacija obrti.&lt;ref&gt;D. Prelovšek, Urbančeva hiša in njen arhitekt, Sinteza, 38–40, 1977,
str. 112–116&lt;/ref&gt;

Stavba je bila kasneje večkrat prezidana, dvorišče je bilo zazidano, ohranjen pa je osrednji trgovski prostor.

Zunanjost stavbe je horizontalno razdeljena na dva dela. Spodnji trgovski del je razčlenjen z dvema horizontalnima pasovoma oken in je s preprostim vencem ločen od zgornjega dela stavbe. Zgornji dve nadstropji sta vertikalno povezani s pilastri, ki segajo do strešnega venca. Napušč nosijo železne konzole. Na fasadi se nahaja secesijsko rastlinsko okrasje. Posebno okrasje se nahaja na okenskih podstavkih. Vogal, ki je obrnjen proti trgu sega s portalom čez pritličje in mezanin, nad njim je trodelno okno v drugem in tretjem nadstropju ter strešni zaključek z atiko, na kateri stoji novobaročni kip [[Merkur (mitologija)|Merkur]]ja, boga trgovine in zaščitnika trgovcev.

=== Mayerjeva palača (Wolfova 1) ===
[[Slika:Prešernov trg 2.JPG|thumb|250px|Prešernov trg - Lassnikova hiša]]
Med Hribarjevim nabrežjem in Wolfovo ulico je prvotno stala dvonadstropna hiša, ki jo je dal zgraditi med letoma 1751 in 1754 trgovec Ludovik pl. Reya. Zamenjalo se je več lastnikov, v njej je ves čas delovala strojarska obrt. Leta 1856 je v delu hiše Peter Lassnik odprl gostilno, nato pa še trgovino. Po njem je kasneje hiša dobila tudi ime.

[[Emerik Mayer]] je staro hišo podrl in leta 1937/38 na njenem mestu zgradil novo. Mestni gradbeni urad je investitorju postavil pogoje, ki so izhajali iz predlogov leta 1937 razpisanega natečaja za regulacijo Prešernovega trga. To je pomenilo da mora višino prilagoditi glavnemu vencu frančiškanske cerkve, ravno zaključiti proti trgu, postaviti v zazidalno linijo prejšnje hiše, fasado pa prilagoditi arhitektonskemu značaju trga in jo obdelati v kamnu. Načrt je izdelal arhitekt [[Stanislav Rohrman]]. Zaradi omenjenih pogojev je zunanjost bolj klasična, notranjost pa je oblikoval moderno.

Železobetonska skeletna konstrukcija je omogočila enoten prodajni prostor, ki je obsegal celotno pritličje in prvo nadstropje. V prvo nadstropje se pride po centralnem stopnišču na obodno galerijo, preko katere je prodajni prostor tudi osvetljen. V zgornjih nadstropjih štirinadstropne stavbe so bila najprej najemniška stanovanja. Glavna fasada je v pritličju postavljena na stebre. Za njimi je pokrit hodnik, iz katerega vodi glavni vhod v trgovino in povezuje Wolfovo ulico s Hribarjevim nabrežjem. V vsakem nadstropju so štiridelna, s stebri ločena okna, v tretjem nadstropju pa polkrožno zaključena. Streha je ravna z delno izstopajočim konzolnim vencem. Fasada je do prvega nadstropja izdelana v umetnem kamnu travertinu, zgornja nadstropja pa so ometana.

=== Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja ===
{{Glavni|Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana}}

[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Frančiškanska cerkev,]] nekdanja avguštinska cerkev, je osrednja stavba na Prešernovem trgu (prvotno Marijin trg). Njena velikost presega sam trg in dominira tudi nad okljukom Ljubljanice. Zgrajena je bila v letih med 1646 in 1660 na mestu starejše cerkve, ki so jo zgradili avguštinci. Ima kulisno baročno pilastrsko členjeno fasado. Notranjost ima bogato opremo, od Robbovega oltarja, Langusovih fresk in izdelkov drugih umetnikov. Nad zatrepom stoji Marijin kip. Na zahodu, proti Čopovi ulici, se cerkve drži samostan, v katerem je stara knjižnica.

== Upodobitve ==
Prešernov trg je bil upodobljen na številnih razglednicah, zlasti na prelomu 19. in 20. stoletja. Nekatere ga predstavljajo ob posebnih priložnostih, na primer po [[Ljubljanski potres (1895)|potresu v Ljubljani leta 1895]] ali ob odkritju Prešernovega spomenika, druge pa ga predstavljajo takšnega, kot je bil običajno..

Od junija 2008 je maketa trga razstavljena v Mini-Europe v [[Bruselj|Bruslju]] na površini 20 kvadratnih metrov.

== Galerija ==
[[Slika:Lublana 134.jpg|sličica|800x800_pik|Prešernov trg zjutraj (april 2011)]]

== Viri ==
{{sklici}}
* Pozdrav iz Ljubljane – mesto na starih razglednicah, MK 1985
* Branko Korošec, Ljubljana skozi stoletja, Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti, MK 1991

== Glej tudi ==
* [[seznam trgov v Ljubljani]]
* [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Prešeren Square}}

* [http://www.ljubljana.si/si/turizem/ljubljana_az/29842/podrobno.html Ljubljana.si]
* [http://www.burger.si/Ljubljana/Virtual/Panorama_PresernovTrg_031099_1630.html Burger.si]


{{Ljubljana}}
{{France Prešeren}}

[[Kategorija:Trgi v Ljubljani]]
[[Kategorija:France Prešeren]]
[[Kategorija:Arhitektura art nouveau v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dela Maksa Fabianija]]
[[Kategorija:Prešernov trg, Ljubljana|*]]</text>
      <sha1>1d9kfakrb5h88za8mtn94t75l6615g4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam latvijskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67367</id>
    <revision>
      <id>6761293</id>
      <parentid>6760830</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:03:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* E */</comment>
      <origin>6761293</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8897" sha1="j0h7vfij8c69jcbaqfchimvxju4psno" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Latvijci|latvijskih]] (letonskih) [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Latvijcev|Latvija|latvijskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Solvita Āboltiņa]]
*[[Aivars Aksenoks]]
*[[Arturs Alberings]]
*[[Rūdolfs Jānis Alksnis]]
*([[Viktor Alksnis]])
*[[Juris Alunāns]] (filolog, pisatelj)
*[[Andris Ameriks]]
*[[Alfrēds Andersons]]
*[[Jānis Andersons]]  
*[[Georgs Andrejevs]] 
*[[Jānis Ankravs]] 
*[[Jānis Annuss]] 
*[[Edgars Apinis]] 
*[[Andris Ārgalis]] 
*George Armitstead (''Džordžs Armitsteds'') 
*[[Arvils Ašeradens]] 
*[[Uldis Augulis]] 
*[[Olga Auguste]] 

== B ==
*[[Jānis Balodis]]
*Mārtiņš Bariss
*[[Oļegs Batarevskis]]
*[[Ēriks Baumanis]]
*[[Hermann Johann Heinrich Behrends]]
*[[Bernhards Bērents]]
*[[Pēteris Berģis]]
*[[Raimonds Bergmanis]]
*[[Arveds Bergs]]
*[[Aivars Berķis]]
*[[Eduards Berklavs]] 
*[[Teodors Bergtāls]] 
*[[Andris Bērziņš]]
*[[Gaidis Bērziņš]]
*[[Indulis Bērziņš]]
*[[Jānis Bērziņš-Ziemelis]] (Jan Karlovič Berzin/Jānis Bērziņš; pr. i.  Pēteris Ķuzis)
*Raimonds Bitenieks  
*[[Valdis Birkavs]]
*[[Jānis Birks]]
*[[Viktors Birze]]
*[[Alfrēds Birznieks]]
*[[Erasts Bite]]
*[[Ernests Blanks]]
*[[Ādolfs Bļodnieks]]
*[[Vilis Blūms]]
*[[Gundars Bojārs]]
*[[Juris Bojars]]
*[[Mārtiņš Bondars]]
*[[Jānis Bordāns]]
*[[Baiba Braže]]
*[[Vilnis-Edvīns Bresis]]
*[[Vladimirs Bukovskis]]
*Willhelm Robert von Bulmerink
*[[Mikolas Burokevičius]]
*[[Oļegs Burovs]]

== C ==
*[[Gustavs Celmiņš]]
*[[Hugo Celmiņš]]

== Č ==

* [[Jānis Čakste]]
* [[Konstantīns Čakste]]
* [[Mintauts Čakste]]
* [[Alfrēds Čepānis]]
* [[Ziedonis Čevers]]

== D ==

*[[Jūlijs Daniševskis|Jūlij(s) Daniševski(s)]] - Hermanis
*[[Oskars Jēkabs Dankers]]
*[[Gundars Daudze]]
*[[Arnolds Deglavs]]
* [[Anatols Dinbergs]]  
*[[Jānis Dinevičs]]
*[[Baldvins Disterlo]] (''Balduin Düsterlohe'')
*Ernests Dišlers
*[[Kārlis Dišlers]]
*[[Ansis Dobelis]]
*[[Juris Dobelis]]
*[[Sergejs Dolgopolovs|Sergej(s) Dolgopolov(s)]]
* [[Valdis Dombrovskis]] 
*[[Vjačeslavs Dombrovskis|Vjačeslav(s) Dombrovski(s)]]
* [[Otto Heinrich Drechler]]
* [[Aleksandrs Drīzulis]]
* Ina Druviete
* [[Mečislavs Dubra]]
* [[Miervaldis Dubra]]
* [[Jānis Dūklavs]]
* [[Roberts Dukurs]]
* [[Antons Dzenis]]
*[[Raivis Dzintars]]

== E ==

* [[Gatis Eglītis]]
* [[Roberts Eihe|Robert(s) Ejhe]] (Ēķis)
* Kristaps Eklons 
* [[Indulis Emsis]]
* [[Rūdolfs Endrups]]

== F ==

* [[Vladimirs Frolovs|Vladimir(s) Frolov(s)]]
* [[Vaira Vīķe-Freiberga]]
* [[Andrejs Frīdenbergs]]

== G == 
*[[Kārlis Gailis]]
*[[Maris Gailis]] 
*[[Markuss Gailītis]] 
*[[Dainis Ģēģeris|Dainis Ģēģer(i)s]] 
*[[Kaspars Gerhards]]
*[[Miķelis Gobiņš]]
*[[Aldis Gobzems]]
*[[Ivars Godmanis]]
*[[Jānis Goldmanis]]
*[[Marija Golubeva]]
*[[Anatolijs Gorbunovs|Anatolij(s) Gorbunov(s)]]
*Linards Grantiņš
*[[Leonīds Grauds]]
*[[Iveta Grigule]]
*[[Andrejs Grigulis]]
*[[Jēkabs Grots]]
*[[Aleksandrs Gubens]] 
*[[Vilis Gulbis]]

== H ==

* [[Aleksandrs Haritonovskis]]
* [[Teodors Hermanovskis]]

== I ==

* [[Arvīds Ikaunieks]]
* [[Ilze Indriksone]]
* [[Dainis Īvāns]]

== J ==

* [[Eriks Jekabsons]]
* [[Ilze Juhansone]]
* [[Antons Juhņevičs|Anton(s) Juhņevič(s)]]
* [[Pēteris Juraševskis|Pēter(is) Juraševski(s)]]
* [[Roberts Jurdžs]]
*[[Jānis Jurkāns]]

== K ==
*[[Jānis Kalacis]] 
*[[Meletijs Kaļistratovs]]
*[[Arnis Kalniņš]]
*[[Artu(r)ss Kaimiņš|Arturs(s) Kaimiņš]]
*[[Jānis Kalnbērziņš]]
*[[Sandra Kalniete]]
*[[Brūno Kalniņš]]
*[[Pauls Kalniņš]]
*[[Aigars Kalvītis]]
*[[Artis Kampars]]
*[[Voldemārs Kaņepīts]]
*[[Ausma Kantāne-Ziedone]]
*[[Krišjānis Kariņš|Krisjānis Karinš]]
*[[Francis Kemps]]
*[[Ludvigs Vilhelms Kerkoviuss]]
*[[Pauls Keusslers]]

*[[Ivars Ķezbers]]
*[[Jānis Kinna]]
*[[Augusts Kirchenšteins]]
*[[Vilnis Ķirsis]]
*[[Aleksandrs Kiršteins]]
*[[Gustavs Klaustiņš]]
*[[Vilgelm Knorin|Vilhelm(s) Knorin(š)]]
*[[Rihards Kozlovskis]]
*[[Andrejs Krastiņš]]
*[[Guntars Krasts]]   
*[[Armands Krauze]]
*[[Ilga Kreituse]] (''Ilga Grava'', ''Ilga Gore'')
*[[Ādams Krieviņš]]
*[[Kārlis Krievs]]
*[[Ģirts Valdis Kristovskis]]  
*[[Vilis Krištopans]]
*[[Vilis Kropbergs]]
*[[Jānis Kruminš]] (1894-1938)

*[[Vilis Krūmiņš]]
*[[Māris Kučinskis]] 
*[[Andris Kulbergs]]
*[[Ādolfs Kuršinskis]]
*[[Alberts Kviesis]]

== L ==

*[[Mārtiņš Lācis]] [Martin Lacis]
*[[Vilis Lācis]] [Jānis Vilhelms Lāce]
*[[Eduards Laimiņš]]
*[[Antons Laizāns]]
*[[Pāvils Laizāns]]
*[[Kārlis Landers]] [Karl Lander]
*[[Ingrīda Latimira]] (''Ūdre'')
*[[Valdis Lauskis]]
*[[Augusts Lēbers]]
*[[Vilhelms Lecis]]
*[[Pēteris Leitāns]]
*[[Aivars Lembergs]]
*[[Oļegs Lepenis]]
*[[Jānis Lepse]]
*[[Egils Levits]]
*[[Imants Lieģis]]
*[[Tālis Linkaits]]
*[[Klāvs Lorencs]]

== M ==

*[[Pēteris Mago]] [Pjotr Ivanovič Maggo]
*[[Edwin Magnus|Edwin (Edvins) Magnus(s)]]
*[[Vladimirs Makarovs]]
*[[Zigfrids Meierovics]] (''Zigfrīds Anna Meierovics'')
*[[Dace Melbārde]]
*[[Fricis Menders]] 
*[[Daiga Mieriņa]] (née ''Cekule'')
*[[Pauls Mincs]]
*[[Miroslav Mitrofanov|Miroslav(s) Mitrofanov(s)]]
*[[Nils Muižnieks]]
*[[Ināra Mūrniece]]
*[[Linda Mūrniece]]

== N ==

*[[Broņislavs Nagujevskis]]
*[[Ralfs Nemiro]]
*[[Andrievs Niedra]]

== O ==

* [[Roberts Osis]]
* [[Frīdrihs Ozoliņš]]
* [[Kārlis Ozoliņš]]
* [[Osvalds Ozoliņš]]
* [[Ēgils Ozols]]

== P ==
*[[Juris Pabērzs]] (Jurs Pabēržs)
*[[Artis Pabriks]]
*[[Jānis Pakalns]]
*[[Raimunds Pauls]]
*[[Jānis Pauļuks]]
*[[Kārlis Pauļuks]]
*[[Daniels Pavļuts]]
*[[Jānis Peive|Jā]]&lt;nowiki/&gt;[[Jānis Peive|nis Peive]] [Pejve]
*[[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]]
*[[Aleksandrs Pētersons]]
*[[Jānis Peters]]
*[[Jēkabs Peterss]] [Jakov Peters]
*[[Ramona Petraviča]]
*[[Ansis Petrevics]]
*[[Jurijs Petropavlovskis|Jurij(s) Petropavlovski(s)]]
*[[Andris Piebalgs]]
*[[Rihards Pīks]]
*Adolph Konstantin Jakob Baron Pilar von Pilchau-Audern 
*[[Uldis Pīlēns]] 
*[[Berta Pīpiņa]] (née Ziemele) 
*[[Alfrēds Plaude]] 
*[[Jānis Pliekšāns]] 
*[[Jakovs Pliners|Jakov(s) Pliner(s)]]
*[[Andrejs Požarnovs]]
*K. Prieže
*[[Mārtiņš Prīmanis]]
*[[Aigars Prusis]]
*[[Juris Pūce]]
*[[Boris Pugo|Boris(s) Pugo]]
*[[Māris Purgailis]]
*[[Kārlis Puriņš]]
*[[Voldemārs Pusulls]]
*[[Roberts Putnis]]

== R ==

*[[Jāzeps Rancāns]]  
*[[Jānis Reirs]]
*[[Dana Reizniece-Ozola]]
*[[Einars Repše]]
*[[Māris Riekstiņš]]
*[[Edgars Rinkēvičs]]
*[[Ernests Rolavs]]
*[[Aivis Ronis]]
*[[Jāzeps Roskošs]]
*[[Aleksejs Rosļikovs]]
*Eduards Viktors fon Rozenbergs
*[[Fricis Rozins]]
*[[Jurijs Rubenis]]  
*[[Vitālijs Rubenis]] (''Vitalij Ruben'')
*[[Alfrēds Rubiks]]   
*[[Ansis Rudevics]] 
* [[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]]
*[[Augusts Rumpēters]]

== S ==

*[[Voldemārs Salnais]]
*[[Tamāra Savicka]]
*Lothar Schoeler
*[[Mareks Segliņš]]
*[[Ludvigs Sēja]]
*[[Uldis Sesks]]
*[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer)''
*[[Evika Siliņa]]
*[[Andrejs Sīmanis]]
*[[Jānis Skudre]]
*[[Marģers Skujenieks]]
*[[Atis Slakteris]]
*[[Egons Slēde]]
*[[Ivars Smilga|Ivar(s) Smilga]]
*[[Edvards Smiltēns]]
* [[Arnolds Spekke]]
* [[Arturs Sproģis]]
* [[Andris Spruds]]
* [[Žanis Spure]]
* [[Mārtiņš Staķis]]
* O. Stanke
* [[Pēteris Stērste]]
* [[Laimdota Straujuma]]
* [[Jānis Straume]]
* [[Pēteris Strautmanis]]    
*[[Juta Strīķe]]
* [[Peteris Stučka]]
*[[Inguna Sudraba]]

== Š ==

* [[Pauls Šīmanis]] (''Paul Schiemann'')
* [[Andris Šķēle]]
*[[Ainārs Šlesers]]
*[[Valdis Šteins]]
*[[Aaron Štejnberg]] (אהרן שטײנבערג‏‎)
*[[Isaak Štejnberg]] (идиш ‏יצחק נחמן שטײנבערג‏‎)
*[[Aigars Štokenbergs]]
*[[Ilga Šuplinska]]

== T ==

*[[Edgars Tavars]]
*[[Andris Teikmanis]]
*[[Verners Tepfers]] 
*[[Aivars Timofejevs]]
*[[Francis Trasuns]]
*[[Elizabete Trifonova]]
*[[Ādams Turkupols]]

== U ==
*[[Ingrīda Ūdre]] (''Latimira'')
*[[Teodors Ūdris]]
*[[Guntis Ulmanis]]
*[[Kārlis Ulmanis|Kārlis (Augusts Vilhelms) Ulmanis]]
*[[Jānis Urbanovičs]]
*[[Nils Ušakovs]]

== V ==

* [[Jānis Vagris]]
* [[Viktors Valainis]]
* [[Pēteris Valeskalns]]
* [[Kristaps Valters]] 
*[[Miķelis Valters]]
* [[Raimonds Vējonis]]  
*[[Vinets Veldre]] 
*[[Kornēlijs Veidnieks]] 
*Manfred von Vegesack
*[[Frīdrihs Vesmanis]] 
* [[Vaira Vīķe-Freiberga]]
*[[Ilze Viņķele]]
*[[Juris Viņķelis]]
*[[Jānis Vitenbergs]]
*[[Jānis Vītoliņš]]
* [[Augusts Voss]]
* [[Jānis Vucāns]]

== W ==

* Hugo Wittrock

== Z ==

*[[Leonīd(s) Zakovski(s)]] [Henriks Štubis]
*[[Jānis Zālītis]]
*[[Voldemārs Zāmuēls]]
* [[Kārlis Zariņš]]
* [[Valdis Zatlers]] 
* [[Gustavs Zemgals]]
* [[Gunārs Ziemelis]]
* [[Fricis Zilbers]]
*[[Roberts Zīle]]
*[[Kārlis Zorins]]

== Ž ==

* [[Tatjana Ždanoka]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Latvijcev|Politiki]]
[[Kategorija:Latvijski politiki|*]]</text>
      <sha1>j0h7vfij8c69jcbaqfchimvxju4psno</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam albanskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67376</id>
    <revision>
      <id>6761239</id>
      <parentid>6761120</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T11:59:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* C */</comment>
      <origin>6761239</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11585" sha1="7bwx39s79vrvfmh80mv8gw50w5d7k7q" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja današnje [[Albanija|Albanije]]) 

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Eduart Abazi]] - [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Arben Ahmetaj]] - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Binak Alia]]* - [[Ramiz Alia]] - [[Enkelejd Alibeaj]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] -

== B ==
[[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Taulant Balla]] - [[Simon Ballabani]] - [[Belinda Balluku]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Jovan Bardhi]] - [[Lulzim Basha]](*) - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')*- [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]?- [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Vasil Bollano]] - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Naunka Bozo]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Aldo Bumçi]] - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati|Mehmet Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati|Sulçe Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]]

== C ==
[[Gent Cakaj]](*) - [[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Qemal Cicollari]] - [[Asllan Curri]](*)- [[Bajram Curri]](*)- [[Hysni Curri]](*)

== Č ==
[[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Faik Çinaj]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]]

== D ==
[[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Vangjush Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Sulejman Delvina]] - [[Ali Demi]] - [[Dritan Demiraj]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Bib Dod Pasha]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Agron Duka]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] -

==E==
[[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'') - [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] -

== F ==
[[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] -[[Zinja Franja]] - [[Abdyl Frashëri]]/''Abdullah Hüsni'' - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (''Lumo Skëndo'') - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]]/''Llazër Fundo'' ''(1899-1944)''

== G ==
[[Petrit Gaçe]] - [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] -  [[Ndok Gjeloshi]] - [[Ibrahim Gjevori]] - [[Rashide Gjini]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Marka Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Sabri Godo]] - Lefter Goga - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] - [[Emine Guri]]

==H==

[[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Rrahman Hanku]] - [[Anton Harapi]] - [[Qirjako Harito]] - [[Igli Hasani]] - [[Xhem Hasani]]/Gostivari - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Kadri Hoxha]] - [[Nexhmije Hoxha]] - [[Nuredin Hoxha]] - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]]

== I ==
[[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]]

==J==
[[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Musa Juka]]

== K ==
[[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Sali Kelmendi]] - [[Blendi Klosi]] - [[Petro Koçi]] - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Lefter Koka]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - Spiro Jorgo (Gogo) Koleka - [[Spiro Koleka]] (1908-2001) - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Vath Koreshi]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Kostaq Kota|Kostaq (Koço)]] [[Kostaq Kota|Kota]] - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Spiro Ksera]] - [[Kol Kuçali]] - [[Artur Kuko]] - [[Mirela Kumbaro Furxhi]] - [[Abaz Kupi]] - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Evis Kushi]] - [[Vojo Kushi]]

== L ==
[[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova|Eqrem Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid)  Libohova]] -  [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] - [[Pirro Lutaj]]

== M ==
[[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ali Manaj]] - [[Ogerta Manastirliu]] - [[Ledina Mandia]] - [[Elva Margariti]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]] - [[Mustafa Matohiti]] - [[Avdyl Matoshi]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - Sali Mborja - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Mustafa Merlika-Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - Telo Mezini - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]](*) - [[Alfred Moisiu]] - [[Spiro Moisiu]] - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - ([[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat'' *) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] -  [[Bora Muzhaqi]] - [[Manush Myftiu]] -

==N==
[[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Flamur Noka]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] -

==O==
[[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Osman Hamdi Bey]]

== P ==
[[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Harilla Papajorgji]] - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Rustem Peçi]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Llambi Peçini]] - [[Bedri Pejani]] (* Thaçi) - [[Niko Peleshi]] - [[Servet Pëllumbi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - ([[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]] -&quot;''Alija&quot;'' *) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Elmaz Puto]]  

==Q==
[[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Stefan Qirjako]]

== R ==
[[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Hasan Reçi]] - [[Iljas Reka]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Alfred Rrushaj]] - [[Genc Ruli]] - [[Urani Rumbo]] - [[Avni Rustemi]]

== S ==
[[Muharrem Sefa]] - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Eleni Selenica]] - [[Alfred Serreqi]] - [[Besa Shahini]] - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Nik Shyti]] - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Elisa Spiropali]] - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) -

== T ==
[[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Saimir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - Akile/Arqile Tasi - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Perikli Teta]] - [[Kristo Themelko]] - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] (née Çoba) - [[Bamir Topi]] - [[Abdi Toptani]] - [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Sihat Tozaj]] - [[Arenca Trashani]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]]

== U ==
[[Pashko Ujka]] - [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') -

== V ==
[[Pashko Vasa]]=[[Vaso Pasha]]? - [[Petrit Vasili]] - [[Thanas Vaso]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') ''[[Vilhelm, Princ i Shqipërisë]]'' - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Sulejman Vokshi]] - [[Jani Vreto]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Ilias Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Omer Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]]

== X ==
[[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Fatmir Xhafaj]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (Baba Faja ''Marteneshi'') - [[Halim Xhelo]] - [[Aleksandër Xhuvani]] - [[Lufter Xhuveli]] - [[Koçi Xoxe]]  

== Y ==
[[Xhafer Ypi|Xhafer (bej) Ypi]]
==Z==
[[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - Haxhi Zeka - [[Moikom Zeqo]] - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Preç Zogaj]] - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'')

==Glej tudi==
* [[Seznam kosovskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Albanije]]
* [[seznam predsednikov vlade Albanije]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]]
[[Kategorija:Albanski politiki|*]]</text>
      <sha1>7bwx39s79vrvfmh80mv8gw50w5d7k7q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koža</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67382</id>
    <revision>
      <id>6761244</id>
      <parentid>6761222</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:06:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodani manjkajoči sklici</comment>
      <origin>6761244</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10644" sha1="epgfs15s0yz67sy0o75rhfa04co68cr" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
| Name        = Koža
| Latin       = cutis
| Greek       = δέρμα (dérma)
| Image       = [[File:Elephant skin (3689577529).jpg|250px]]
| Caption  = Koža [[slon]]a
| Image2 = [[File:Dermatoglyphs on Human Skin.jpg|250px]]
| Caption2  = Človeška koža z dermalnimi grebeni
| Precursor   =
| System      =
| Artery      =
| Vein        =
| Nerve       =
| Lymph       =
}}
'''Koža''' (lat. ''integumentum commune'') je največji [[organ (medicina)|organ]] oziroma [[čutilo]], ki varuje vse druge organe v [[organizem|organizmu]]. Po [[površina|površini]] je največji organ, po teži pa najtežji. Pri odraslem [[človek]]u meri do 2 [[m²]] in tehta do 10 [[kilogram|kg]]. Po funkciji je najbolj vsestranski organ. Služi za razmejitev telesa od okolice, kot ščit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature, sintezo vitamina D ...

Ponekod je debelejša, drugod pa zelo tanka. Barva kože je odvisna od prekrvitve, količine pigmenta in debeline. V ožjem pomenu ločimo '''vrhnjico''' oziroma '''pokožnico''' (epidermis) in debelejšo '''usnjico'''. Koži pripada še '''podkožje''', ki veže kožo na podlago.

H koži štejemo še [[lasje|lase]] in dlake, [[nohti|nohte]] ter žleze lojnice in znojnice.

== Zgradba kože ==
[[Slika:Skin-no language.PNG|thumb|right|300px|Prerez kože; 1=pora 2=dermalna papila 3=živčni končič za občutenje dotika 4=vrhnjica 5=usnjica 6=podkožje 7=vena 8=arterija 9=las/dlaka 10=roževinasta plast 11=pigmentna plast 12+13=zarodna plast 14=mišica naježevalka 15=žleza lojnica 16=lasni mešiček 17=lasna papila 18=[[živec|živčno]] vlakno 19=krvne in limfne [[žila|žile]] 20=žleza znojnica 21=Pacinijevo čutilno telesce]]

=== Vrhnjica ===
{{main|Pokožnica}}
Vrhnjica (ali epidermis) je zunanja plast in je iz večskladnega ploščatega [[epitelij]]a.&lt;ref name=&quot;Rooks&quot;&gt;{{navedi knjigo
 | last1=McGrath |first1=J.A. |last2=Eady|first2=R.A. |last3=Pope|first3=F.M.
 | title=Rook's Textbook of Dermatology
 | year=2004 | edition=7th
 | publisher=Blackwell Publishing | isbn=978-0-632-06429-8
 | pages=3.1–3.6
}}&lt;/ref&gt; Je različno debela; najdebelejša je na [[dlan]]i in [[podplat]]u. Osnovno plast [[celica|celic]] imenujemo zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki se premikajo proti površni, poroženevajo in se luščijo (roževinasta plast). Celice te plasti vsebujejo pigment [[melanin]], ki globlje dele kože ščiti pred [[Ultravijolično valovanje|ultravijoličnimi žarki]]. Na površini je poroženela plast sestavljena iz celic (korneocit), ki odmirajo; nimajo več jedra, vsebujejo pa beljakovino [[keratin]]. Ta plast ne prepušča vode, zato telo varuje pred izsušitvijo, zadržuje telesno toploto in tudi preprečuje vdor [[bakterija|bakterij]] v notranjost telesa. Povrhnjica se prehranjuje z [[difuzija|difuzijo]]. Hrana prehaja od usnjice v povrhnjico, saj povrhnjica ne vsebuje žil (ni prekrvavljena).

=== Usnjica ===
{{main|Usnjica}}
Usnjica (ali dermis) je najmočnejša plast kože, saj je lahko debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz čvrstega in elastičnega veziva, zaradi katerega je koža hkrati čvrsta in prožna. Usnjica vsebuje tudi bogat preplet krvnih [[krvna žila|žil]] in [[mezgovnica|mezgovnic]]. V prepletih je lahko shranjena večja količina krvi, zato je koža pomembna za uravnavanje telesne [[temperatura|temperature]]. V tej plasti so tudi številne [[žleza|žleze]] znojnice in lojnice, lasje in dlake, [[živec|živci]] in čutilna telesca, ki posredujejo občutke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov.

Lasje in dlake nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajočo cevko, lasni mešiček. Na njegovem dnu je odebeljena lasna čebulica, v katero se vgreza papila z žilami in živci. Iz čebulice zraste lasni koren, ki proti površini kože prehaja v lasno steblo. V lasni mešiček vodi izvodilo žleze lojnice, ki s svojim izločkom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob lasu oziroma dlaki je gladka mišica (mišica naježevalka), ki pri krčenju ježi lase oziroma dlake.

V usnjici so tudi žleze znojnice, ki na površino kože izločajo znoj. So povsod v koži, vendar so najštevilnejše na čelu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po kemični sestavi podoben [[Krvna plazma|krvni plazmi]]. Poleg vode in soli vsebuje še sečnino in sečno kislino ter maščobne kisline, zaradi katerih je značilnega vonja. Zato kožo prištevamo med pomožna izločala. Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.

==== Čutilna telesca ====

V usnjici so čutilna telesca, iz katerih izhajajo senzibilna (čutilna) živčna vlakna, ki vzburjenja prevajajo v [[možgani|možgansko]] skorjo. Najpomembnejša telesca v koži so: '''Pacinijeva telesca''', ki so ovalne oblike in ležijo globlje v usnjici. Občutljiva so predvsem za pritisk. '''Meissnerjeva telesca''' so tudi ovalne oblike, toda manjša od prejšnjih. So tik pod povrhnjico in posredujejo občutke mehanskega pritiska in dotika. '''Krausejeva telesca''' so podobna Pacinijevim in posredujejo občutke mraza. Prosti živčni končiči, ki segajo v bradavičaste izrastke (papile) in vrhnjico, pa posredujejo občutke bolečine in temperature.

=== Podkožje ===
{{main|Podkožje}}
Podkožje (ali hipodermis) je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in več ali manj [[maščoba|maščobe]], ki preprečuje oddajanje toplote in tudi varuje globlje ležeče organe pred mehanskimi vplivi (udarci...).

==Funkcije organa==
Koža opravlja naslednje funkcije:

# Zaščita: je prva ovira pred [[pathogens|patogen]], je mejnik doživljanja telesne celovitosti, v smislu naravnega doživljanja okolja je meja med zunanjo in notranjo zaščito.&lt;ref name=&quot;Proksch&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Proksch E, Brandner JM, Jensen JM | year = 2008 | title = The skin: an indispensable barrier | journal = Exp Dermatol | volume = 17 | issue = 12| pages = 1063–1072 | pmid = 19043850 | doi=10.1111/j.1600-0625.2008.00786.x| s2cid = 31353914 }}&lt;/ref&gt; and excessive water loss.&lt;ref name=&quot;Madison&quot;&gt;{{cite journal |last1=Madison |first1=Kathi C. |title=Barrier Function of the Skin: 'La Raison d'Être' of the Epidermis |journal=Journal of Investigative Dermatology |date=August 2003 |volume=121 |issue=2 |pages=231–241 |doi=10.1046/j.1523-1747.2003.12359.x |pmid=12880413 |doi-access=free }}&lt;/ref&lt;ref name=&quot;Madison&quot;&gt;{{cite journal |last1=Madison |first1=Kathi C. |title=Barrier Function of the Skin: 'La Raison d'Être' of the Epidermis |journal=Journal of Investigative Dermatology |date=August 2003 |volume=121 |issue=2 |pages=231–241 |doi=10.1046/j.1523-1747.2003.12359.x |pmid=12880413 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
# [[Čutilo]]: sestavljena je iz različnih [[Živec|živčnih celic]] ki zaznajo s tipalom [[termoreceptor|toplo in hladno]], [[otip]], [[pritisk]], [[vibriranje]], in [[tkivno] [[poškodbo|poškodbo]].
# Regulacija temperature: [[Znojenje|Znojna]] ([[potenje]]) žleza in uravnavanje krvnega pretoka skrbi za prilagajanje zunanji temperaturi in uravnavanju telesnih funkcij. V ekstremnim hladnih razmerah se srčni utrip opazno zmanjša, gibanje se umiri, koža se naježi, kar pomaga pri pretoku kisika v telo, telesne dlake pa se dvignejo in tako lahko ob večji dlakavosti zagotovijo več toplote.
# Nadzor [[Izsušitev|izhlapevanja vode skozi kožo]]: koža se zapre, ob žeji se telo preventivno usmeri proti dehidraciji.&lt;ref name=&quot;Madison&quot;/&gt;
# Skladiščenje, usmerjanje energijske zaloge [[lipid]]ov in vode
# Koža diha: [[Kisik]], [[Dušik]] in [[ogljikov dioksid]] se lahko v majhnih količinah priključijo v povrhnjico; nekatere živali uporabijo kožo kot njihov edini respirativni organ. Pri ljudeh koža z dihanjem oskrbi manj kot pol milimetra globine kože.)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Stücker |first1=M. |last2=Struk |first2=A. |last3=Altmeyer |first3=P. |last4=Herde |first4=M. |last5=Baumgärtl |first5=H. |last6=Lübbers |first6=D. W. |title=The cutaneous uptake of atmospheric oxygen contributes significantly to the oxygen supply of human dermis and epidermis |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-physiology_2002-02-01_538_3/page/984 |journal=The Journal of Physiology |date=February 2002 |volume=538 |issue=3 |pages=985–994 |doi=10.1113/jphysiol.2001.013067 |pmid=11826181 |pmc=2290093  | issn=0022-3751 }}&lt;/ref&gt; Nekatera zdravila se lahko vnesejo v telo preko kože.
# Vodoodpornost. Koža vsebuje svoje olje, svojo zaščito, ki v raznovrstnih okoljih skrbi za omejevanje pretoka vode preko kože v telo, pa tudi omejuje izhlapevanje vode pri izpostavitvi telesa visoki temperaturi. Raznolika okolja, raznolike silnice vplivajo tudi na odpornost kože. Koža tako potrebuje različna hranila, suha koža zaradi miljenja in dehidracije lahko pripelje do pretirane proizvodnje olja na kožo. Sama voda ne bo izničila naravne mastnosti kože, a poškodba povrhnjice lahko povzročijo zmedo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCracken|first=Thomas|title=New Atlas of Human Anatomy|url=https://archive.org/details/newatlasofhumana0000unse|year=2000|publisher=Metro Books|location=China|isbn=978-1-58663-097-3|pages=[https://archive.org/details/newatlasofhumana0000unse/page/n247 1]–240}}&lt;/ref&gt;
# [[Kamuflaža]], Koža, luske, dlake, lasje, so večinoma uporabne za primerno obarvanje in vzorčenje, ki pomaga pri izginjanju živali ali ljudem, da izginejo v okolju izpred plenilcev ali prikrijejo plen pred drugimi. Kri na drugi strani velja za opozorilno barvo. &lt;ref&gt;{{cite magazine |title=Camouflage |url=http://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/camouflage/ |magazine=National Geographic |access-date=27 February 2017 |date=2011-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170227232527/http://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/camouflage/ |archive-date=27 February 2017 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

===Mehanika===
Koža je mehko tkivo. Značilno je, da se koža zna prenapeti zaradi okolja, ki ne terja visokega stresa in visoke frekvence obnavljanja. V primeru ran ali poškodb kože se koža zna krčiti. Koža z veliko hrane terja visoko izrabo in aktivno življenje za vnovično napetost. 

== Glej tudi ==
* [[Odrgnina]]
* [[Opeklina]]
* [[Prva pomoč]]
* Kreme
* Rane

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|koža|Koža}}
{{Kategorija v Zbirki|Skin|Koža}}

[[Kategorija:Koža| ]]
[[Kategorija:Mehko tkivo]]
[[Kategorija:Organi]]
[[Kategorija:Anatomija živali]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>epgfs15s0yz67sy0o75rhfa04co68cr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761246</id>
      <parentid>6761244</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:06:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>popravek latinskega imena</comment>
      <origin>6761246</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10643" sha1="dqsfm1thytcfa4qroh598ykegpjabl5" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
| Name        = Koža
| Latin       = cutis
| Greek       = δέρμα (dérma)
| Image       = [[File:Elephant skin (3689577529).jpg|250px]]
| Caption  = Koža [[slon]]a
| Image2 = [[File:Dermatoglyphs on Human Skin.jpg|250px]]
| Caption2  = Človeška koža z dermalnimi grebeni
| Precursor   =
| System      =
| Artery      =
| Vein        =
| Nerve       =
| Lymph       =
}}
'''Koža''' ({{jezik-la|cutis}}) je največji [[organ (medicina)|organ]] oziroma [[čutilo]], ki varuje vse druge organe v [[organizem|organizmu]]. Po [[površina|površini]] je največji organ, po teži pa najtežji. Pri odraslem [[človek]]u meri do 2 [[m²]] in tehta do 10 [[kilogram|kg]]. Po funkciji je najbolj vsestranski organ. Služi za razmejitev telesa od okolice, kot ščit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature, sintezo vitamina&amp;nbsp;D&amp;nbsp;...

Ponekod je debelejša, drugod pa zelo tanka. Barva kože je odvisna od prekrvitve, količine pigmenta in debeline. V ožjem pomenu ločimo '''vrhnjico''' oziroma '''pokožnico''' (epidermis) in debelejšo '''usnjico'''. Koži pripada še '''podkožje''', ki veže kožo na podlago.

H koži štejemo še [[lasje|lase]] in dlake, [[nohti|nohte]] ter žleze lojnice in znojnice.

== Zgradba kože ==
[[Slika:Skin-no language.PNG|thumb|right|300px|Prerez kože; 1=pora 2=dermalna papila 3=živčni končič za občutenje dotika 4=vrhnjica 5=usnjica 6=podkožje 7=vena 8=arterija 9=las/dlaka 10=roževinasta plast 11=pigmentna plast 12+13=zarodna plast 14=mišica naježevalka 15=žleza lojnica 16=lasni mešiček 17=lasna papila 18=[[živec|živčno]] vlakno 19=krvne in limfne [[žila|žile]] 20=žleza znojnica 21=Pacinijevo čutilno telesce]]

=== Vrhnjica ===
{{main|Pokožnica}}
Vrhnjica (ali epidermis) je zunanja plast in je iz večskladnega ploščatega [[epitelij]]a.&lt;ref name=&quot;Rooks&quot;&gt;{{navedi knjigo
 | last1=McGrath |first1=J.A. |last2=Eady|first2=R.A. |last3=Pope|first3=F.M.
 | title=Rook's Textbook of Dermatology
 | year=2004 | edition=7th
 | publisher=Blackwell Publishing | isbn=978-0-632-06429-8
 | pages=3.1–3.6
}}&lt;/ref&gt; Je različno debela; najdebelejša je na [[dlan]]i in [[podplat]]u. Osnovno plast [[celica|celic]] imenujemo zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki se premikajo proti površni, poroženevajo in se luščijo (roževinasta plast). Celice te plasti vsebujejo pigment [[melanin]], ki globlje dele kože ščiti pred [[Ultravijolično valovanje|ultravijoličnimi žarki]]. Na površini je poroženela plast sestavljena iz celic (korneocit), ki odmirajo; nimajo več jedra, vsebujejo pa beljakovino [[keratin]]. Ta plast ne prepušča vode, zato telo varuje pred izsušitvijo, zadržuje telesno toploto in tudi preprečuje vdor [[bakterija|bakterij]] v notranjost telesa. Povrhnjica se prehranjuje z [[difuzija|difuzijo]]. Hrana prehaja od usnjice v povrhnjico, saj povrhnjica ne vsebuje žil (ni prekrvavljena).

=== Usnjica ===
{{main|Usnjica}}
Usnjica (ali dermis) je najmočnejša plast kože, saj je lahko debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz čvrstega in elastičnega veziva, zaradi katerega je koža hkrati čvrsta in prožna. Usnjica vsebuje tudi bogat preplet krvnih [[krvna žila|žil]] in [[mezgovnica|mezgovnic]]. V prepletih je lahko shranjena večja količina krvi, zato je koža pomembna za uravnavanje telesne [[temperatura|temperature]]. V tej plasti so tudi številne [[žleza|žleze]] znojnice in lojnice, lasje in dlake, [[živec|živci]] in čutilna telesca, ki posredujejo občutke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov.

Lasje in dlake nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajočo cevko, lasni mešiček. Na njegovem dnu je odebeljena lasna čebulica, v katero se vgreza papila z žilami in živci. Iz čebulice zraste lasni koren, ki proti površini kože prehaja v lasno steblo. V lasni mešiček vodi izvodilo žleze lojnice, ki s svojim izločkom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob lasu oziroma dlaki je gladka mišica (mišica naježevalka), ki pri krčenju ježi lase oziroma dlake.

V usnjici so tudi žleze znojnice, ki na površino kože izločajo znoj. So povsod v koži, vendar so najštevilnejše na čelu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po kemični sestavi podoben [[Krvna plazma|krvni plazmi]]. Poleg vode in soli vsebuje še sečnino in sečno kislino ter maščobne kisline, zaradi katerih je značilnega vonja. Zato kožo prištevamo med pomožna izločala. Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.

==== Čutilna telesca ====

V usnjici so čutilna telesca, iz katerih izhajajo senzibilna (čutilna) živčna vlakna, ki vzburjenja prevajajo v [[možgani|možgansko]] skorjo. Najpomembnejša telesca v koži so: '''Pacinijeva telesca''', ki so ovalne oblike in ležijo globlje v usnjici. Občutljiva so predvsem za pritisk. '''Meissnerjeva telesca''' so tudi ovalne oblike, toda manjša od prejšnjih. So tik pod povrhnjico in posredujejo občutke mehanskega pritiska in dotika. '''Krausejeva telesca''' so podobna Pacinijevim in posredujejo občutke mraza. Prosti živčni končiči, ki segajo v bradavičaste izrastke (papile) in vrhnjico, pa posredujejo občutke bolečine in temperature.

=== Podkožje ===
{{main|Podkožje}}
Podkožje (ali hipodermis) je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in več ali manj [[maščoba|maščobe]], ki preprečuje oddajanje toplote in tudi varuje globlje ležeče organe pred mehanskimi vplivi (udarci...).

==Funkcije organa==
Koža opravlja naslednje funkcije:

# Zaščita: je prva ovira pred [[pathogens|patogen]], je mejnik doživljanja telesne celovitosti, v smislu naravnega doživljanja okolja je meja med zunanjo in notranjo zaščito.&lt;ref name=&quot;Proksch&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Proksch E, Brandner JM, Jensen JM | year = 2008 | title = The skin: an indispensable barrier | journal = Exp Dermatol | volume = 17 | issue = 12| pages = 1063–1072 | pmid = 19043850 | doi=10.1111/j.1600-0625.2008.00786.x| s2cid = 31353914 }}&lt;/ref&gt; and excessive water loss.&lt;ref name=&quot;Madison&quot;&gt;{{cite journal |last1=Madison |first1=Kathi C. |title=Barrier Function of the Skin: 'La Raison d'Être' of the Epidermis |journal=Journal of Investigative Dermatology |date=August 2003 |volume=121 |issue=2 |pages=231–241 |doi=10.1046/j.1523-1747.2003.12359.x |pmid=12880413 |doi-access=free }}&lt;/ref&lt;ref name=&quot;Madison&quot;&gt;{{cite journal |last1=Madison |first1=Kathi C. |title=Barrier Function of the Skin: 'La Raison d'Être' of the Epidermis |journal=Journal of Investigative Dermatology |date=August 2003 |volume=121 |issue=2 |pages=231–241 |doi=10.1046/j.1523-1747.2003.12359.x |pmid=12880413 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
# [[Čutilo]]: sestavljena je iz različnih [[Živec|živčnih celic]] ki zaznajo s tipalom [[termoreceptor|toplo in hladno]], [[otip]], [[pritisk]], [[vibriranje]], in [[tkivno] [[poškodbo|poškodbo]].
# Regulacija temperature: [[Znojenje|Znojna]] ([[potenje]]) žleza in uravnavanje krvnega pretoka skrbi za prilagajanje zunanji temperaturi in uravnavanju telesnih funkcij. V ekstremnim hladnih razmerah se srčni utrip opazno zmanjša, gibanje se umiri, koža se naježi, kar pomaga pri pretoku kisika v telo, telesne dlake pa se dvignejo in tako lahko ob večji dlakavosti zagotovijo več toplote.
# Nadzor [[Izsušitev|izhlapevanja vode skozi kožo]]: koža se zapre, ob žeji se telo preventivno usmeri proti dehidraciji.&lt;ref name=&quot;Madison&quot;/&gt;
# Skladiščenje, usmerjanje energijske zaloge [[lipid]]ov in vode
# Koža diha: [[Kisik]], [[Dušik]] in [[ogljikov dioksid]] se lahko v majhnih količinah priključijo v povrhnjico; nekatere živali uporabijo kožo kot njihov edini respirativni organ. Pri ljudeh koža z dihanjem oskrbi manj kot pol milimetra globine kože.)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Stücker |first1=M. |last2=Struk |first2=A. |last3=Altmeyer |first3=P. |last4=Herde |first4=M. |last5=Baumgärtl |first5=H. |last6=Lübbers |first6=D. W. |title=The cutaneous uptake of atmospheric oxygen contributes significantly to the oxygen supply of human dermis and epidermis |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-physiology_2002-02-01_538_3/page/984 |journal=The Journal of Physiology |date=February 2002 |volume=538 |issue=3 |pages=985–994 |doi=10.1113/jphysiol.2001.013067 |pmid=11826181 |pmc=2290093  | issn=0022-3751 }}&lt;/ref&gt; Nekatera zdravila se lahko vnesejo v telo preko kože.
# Vodoodpornost. Koža vsebuje svoje olje, svojo zaščito, ki v raznovrstnih okoljih skrbi za omejevanje pretoka vode preko kože v telo, pa tudi omejuje izhlapevanje vode pri izpostavitvi telesa visoki temperaturi. Raznolika okolja, raznolike silnice vplivajo tudi na odpornost kože. Koža tako potrebuje različna hranila, suha koža zaradi miljenja in dehidracije lahko pripelje do pretirane proizvodnje olja na kožo. Sama voda ne bo izničila naravne mastnosti kože, a poškodba povrhnjice lahko povzročijo zmedo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCracken|first=Thomas|title=New Atlas of Human Anatomy|url=https://archive.org/details/newatlasofhumana0000unse|year=2000|publisher=Metro Books|location=China|isbn=978-1-58663-097-3|pages=[https://archive.org/details/newatlasofhumana0000unse/page/n247 1]–240}}&lt;/ref&gt;
# [[Kamuflaža]], Koža, luske, dlake, lasje, so večinoma uporabne za primerno obarvanje in vzorčenje, ki pomaga pri izginjanju živali ali ljudem, da izginejo v okolju izpred plenilcev ali prikrijejo plen pred drugimi. Kri na drugi strani velja za opozorilno barvo. &lt;ref&gt;{{cite magazine |title=Camouflage |url=http://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/camouflage/ |magazine=National Geographic |access-date=27 February 2017 |date=2011-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170227232527/http://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/camouflage/ |archive-date=27 February 2017 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

===Mehanika===
Koža je mehko tkivo. Značilno je, da se koža zna prenapeti zaradi okolja, ki ne terja visokega stresa in visoke frekvence obnavljanja. V primeru ran ali poškodb kože se koža zna krčiti. Koža z veliko hrane terja visoko izrabo in aktivno življenje za vnovično napetost. 

== Glej tudi ==
* [[Odrgnina]]
* [[Opeklina]]
* [[Prva pomoč]]
* Kreme
* Rane

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|koža|Koža}}
{{Kategorija v Zbirki|Skin|Koža}}

[[Kategorija:Koža| ]]
[[Kategorija:Mehko tkivo]]
[[Kategorija:Organi]]
[[Kategorija:Anatomija živali]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dqsfm1thytcfa4qroh598ykegpjabl5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69921</id>
    <revision>
      <id>6761348</id>
      <parentid>6759879</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:10:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6761348</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31945" sha1="rqy3y8xd8r9oa9qi3wq1i2fznfkz8yk" xml:space="preserve">[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''.
{{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Viktor Abakumov]]
* [[Leonid Abalkin]]
* [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]]
* [[Konstantine (Kote) Abhazi]]
* [[Viktorija Abramčenko]]
* [[Sergej Abramov]]
* [[Rafael Abramovič]] Rejn
* [[Roman Abramovič]]
* [[Boris Adlejba]]
* [[Aleksej Adžubej]]
* [[Jurij Afanasjev]]
* [[Sergej Afanasjev]]
* [[Viktor Afanasjev]]
* [[Jurij Afonin]]
* [[Jakov Agranov]]
* [[Tamerlan Aguzarov]]
* [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]]
* [[Han Ahmedov]]
* [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]]
* [[Nedirbaj Ajtakov]]
* [[Askar Akajev]]
* [[Pavel Akselrod]]
* [[Nikolaj Aksjonenko]]
* [[Aleksandr Aksjonov]]
* [[Sergej Aksjonov]]
* Aleksandrov
* [[Georgij Aleksandrov]]
* [[Ivan Akulov]]
* [[Grigorij Aleksinski]]
* [[Aleksej Aladin]]
* [[Vladimir Algasov]]
* [[Alu Alhanov]]
* [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]]
* [[Muhu Alijev]]
* [[Samed Alijev]]
* [[Anuarbek Alimžanov]]
* [[Viktor Alksnis]]
* [[Sarkis Ambarcumjan]]
* [[Jevgenij Ambarcumov]]
* [[Vasilij Andrijanov]]
* [[Andrej Andrejev]]
* [[Nina Andrejeva]]
* [[Igor Andropov]]
* [[Jurij Andropov]]
* [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev)
* [[Nikolaj Annenski]]
* [[Lembit Annus]]
* [[Viktor Anpilov]]
* [[Nikolaj Antipov]]
* [[Anatolij Antolov]]
* [[Aleksandr Antonov]]
* [[Anatolij Antonov]]
* [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]]
* [[Osip Aptekman]]
* [[Babken Ararkcjan]]
* [[Georgij Arbatov]]
* [[Serhij Arbuzov]]
* [[Andrej Argunov]]
* [[Ivan Arhipov]]
* [[Averki Aristov]]
* [[- Boris Aristov|Boris Aristov]]
* [[Inesa Armand]]
* [[Grigorij Aronštam]]
* [[Igor Artemjev]]
* [[Aleksandra Artjuhina]]
* [[Suren Arutjunjan]]
* [[Mihail Astafjev]]
* [[Igor Ašurbejli]]
* [[Kaihaziz Atabajev]]
* [[Almazbek Atambajev]]
* [[Sergej Atrošenko]]
* [[Ruslan Aušev]]
* [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]]
* Vladimir? Avanesov
* [[Nikolaj Avksentjev]]

== B ==

* [[Suhan Babajev]]
* [[Sergej Baburin]]
* [[Vasilij Bačuk]]
* Aleksander E. Badajev
* [[Aleksej Badajev]]
* [[Sergej Bagapš]]
* [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]]
* [[Mir Džafar Bagirov]]
* [[Mikola Bahrov]]
* [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]]
* [[Ahmet Bajtursinov]]
* [[Nikolaj Bajbakov]]
* [[Vadim Bakatin]]
* [[Ivan Bakanov]]
* [[Kurmanbek Bakijev]]
* [[Oleg Baklanov]]
* [[Mihail Bakunin]]
* [[Viktor Barannikov]]
* [[Aleksandr Bastrikin]]
* [[Olga Bašmačnikova]]
* [[Karl Bauman]]
* [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]]
* [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]]
* [[Oleg Belavencev]]
* [[Nikolaj Beljajev]]
* [[Oleg Beljakov]]
* [[Aleksandr Beloborodov]]
* [[Andrej Belousov]]
* [[Boris Belousov]]
* [[Ivan Benediktov]]
* [[Gurbanguli Berdimuhamedov]]
* [[Serdar Berdimuhamedov]]
* [[Aleksandr Berdnikov]]
* [[Boris Berezovski]]
* [[Lavrentij Berija]]
* [[Aleksander Berkman]]
* [[Andris Bērziņš]]
* [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]]
* [[Nikolaj Bespalov]]
* [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]]
* [[Gela Bezhuašvili]]
* Kaadyr-ool Bicheldey
* [[Aleksandra Birjukova]]
* [[Sergej Birjuzov]]
* [[Vjačeslav Bitarov]]
* [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]]
* [[Jakov Bljumkin]]
* [[Vasilij Blohin]]
* [[Filip Bobkov]]
* [[Nikolaj Bobrikov]]
* [[Aleksej Bobrinski]]
* [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil)
* [[Vladimir Bogoraz]]
* [[Jurij Bojko]]
* [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]]
* [[Ljudmila Bokova]]
* [[Valerij Boldin]]
* [[Jurij Boldirjev]]
* [[Vasilij Boldirjev]]
* [[Aleksej Bolšakov]]
* [[Ivan Bondarenko]]
* [[Jelena Bonner]]
* [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]]
* [[Nikolaj Bordjuža]]
* [[Jurij Borisov]]
* [[Aleksandr Borodaj]]
* [[Mihail Borodin]]
* [[Pavel Borodin]]
* [[Pjotr Borodin]]
* [[Aleksandr Bortnikov]]
* [[Jevgenija Boš]]
* [[Algirdas Brazauskas]]
* [[Leonid Brežnjev]]
* [[Nikolaj Brjuhanov]]
* [[Eva Brojdo]]
* [[Grigorij Brojdo]]
* [[Vladimir Brovikov]]
* [[Andrej Bubnov]]
* [[Semjon Budjoni]]
* [[Nikolaj Buharin]]
* [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]]
* [[Vladimir Bukovski]]
* [[Vladimir Bulgak]]
* [[Nikolaj Bulganin]]
* [[Genadij Burbulis]]
* [[Nino Burdžanadze]]
* [[Fjodor Burlacki]]

== C ==

* [[Iraklij Cereteli]]
* [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]]
* [[Mihail Chakaja]]
* [[Ion Chicu]]
* [[Aleksander Cjurupa]]
* [[Semjon Cvigun]]

== Č ==

* [[Jurij Čajka]]
* [[Nikolaj Čajkovski]]
* [[Aleksej Čalij]]
* [[Vasilij Čapajev]]
* [[Nikolaj Čaplin]]
* [[Jevgenij Čazov]]
* [[Viktor Čebrikov]]
* [[Sergej Čemezov]]
* [[Nikolaj Černiševski]]
* [[Dmitrij Černišenko]]
* [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017)
* [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]]
* [[Viktor Černomirdin]]
* [[Boris Černousov]]
* [[Viktor Černov]]
* [[Aleksandr Červjakov]]
* [[Stepan Červonenko]]
* [[Dmitrij Česnokov]]
* [[Ljudvig Čibirov]]
* [[Georgij Čičerin]]
* [[Anatolij Čubajs]]
* [[Vlas Čubar]]
* [[Refat Čubarov]]
* [[Jakov Čubin]]
* [[Sergej Čuckajev]]
* [[Mihail Čudov]]
* [[Konstantin Čujčenko]]
* [[Jurij Čurbanov]]

== D ==

* [[Fjodor Dan]]
* Nikolaj Danielson - Daniševski
* [[Oleksij Danilov]]
* [[Oleg Davidov]]
* [[Abram Deborin]]
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]])
* [[Vladimir Dekanozov]]
* [[Pjotr Demičev]]
* [[Karen Demirčjan]]
* [[Pavel Dibenko]]
* N. Dimšic
* [[Galej Dinmuhametov]]
* [[Vasilij Djakonov]]
* [[Vasil Djurdinec]]
* [[Anatolij Dobrinin]]
* [[Roman Dobrohotov]]
* [[Igor Dodon]]
* [[Aleksandr Dogadov]]
* [[Vitalij Dogužijev]]
* [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020)
* [[Pavel Dolgorukov]]
* [[Ivan Drač]]
* [[Aleksandr Drozdenko]]
* [[Jurij Dubinin]]
* [[Džohar Dudajev]]
* [[Nikolaj Dudorov]]
* [[Aleksandr Dugin]]
* [[Katarina Duncova]]
* [[Pjotr Durnovo]]
* [[Arkadij Dvorkovič]]
* [[Alesandr Dzasohov]]
* [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]])
* [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]]
* [[Vladimir Džabarov]]
* [[Mustafa Džemilev]]
* [[Rešat Džemilev]]

== E ==

* [[Sultan Mažid Efendijev]]
* [[Robert Ejhe]]
* [[Nahum Eitingon]]
* [[Abdulfaz Elčibej]]
* [[Henryk Ehrlich]]
* [[Eduard Essen]]

== F ==

* [[Valentin Falin]]
* [[Rafail Farbman]]
* [[Ivan Fedko]]
* [[Vera Figner]]
* [[Sergej Filatov]]
* [[Pavel Filip]]
* [[Pavel Finogenov]]
* [[Nikolaj Firjubin]]
* [[Boris Fjodorov]]
* [[Jevgenij Fjodorov]]
* [[Nikolaj Fjodorov]]
* [[Vitold Fokin]]
* [[Mihail Fonin]]
* [[Mihail Fradkov]]
* [[Woldemar Freedericksz]]
* [[Mihail Frinovski]]
* [[Mihail Frolenko]]
* [[Ivan Frolov]]
* [[Mihail Frumkin]]
* [[Mihail Frunze]]
* [[Jekaterina Furceva]]
* [[Venjamin Furer]]
* [[Sergej Furgal]]

== G ==

* [[Ahsarbek Galazov]]
* [[Muhametnazar Gapurov]]
* [[Jegor Gajdar]]
* [[Aleksandr Galuška]]
* [[Jan Gamarnik]]
* [[Svetlana Ganuškina]]
* [[Georgij Gapon]]
* [[Vasilij Garbuzov]]
* [[Aleksej Gaskarov]]
* [[Teljman Gdljan]]
* [[Nikolaj Gej]]
* [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]]
* [[Grigorij Geršuni]]
* [[Kirill Gevorgian]]
* [[Boris Gidaspov]]
* [[Nikolaj Gikalo]]
* [[Nika Gilauri]]
* [[A. Girenko]]
* [[Sergej Glazjev]] (Glasjev)
* [[Nikolaj Glebov-Avilov]]
* [[Grigorij Golicin]]
* [[Tatjana Golikova]]
* [[Olga Golodec]]
* [[Nikolaj Goloded]]
* [[Fjodor Gološčokin]]
* [[Viktor Golovanov]]
* [[Fjodor Golovin]]
* [[Mark Gorbačov]]
* [[Mihail Gorbačov]]
* [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]]
* [[Nikolaj Gorbunov]]
* [[Aleksej Gordejev]]
* [[Oleg Gordijevski]]
* [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]]
* [[Aleksandr Gorkin]]
* [[Ivan Goroškin]]
* [[Boris Gostev]]
* [[Avram Gots]]
* [[Mihail Gots]]
* [[Stanislav Govoruhin]]
* [[Pavel Gračov]]
* [[Andrej Grečko]]
* [[Nikolaj Gredeskul]]
* [[German Gref]]
* [[Nikolaj Gribačov]]
* [[Dmitrij Grigorenko]]
* [[Pjotr Grigorenko]]
* [[Vagan Grigorjan]]
* [[Grigorij Grinko]]
* [[Viktor Grišin]]
* [[Boris Grizlov]]
* [[Boris Gromov]]
* [[Semjon Grossu]]
* [[Pavel Grudinin]]
* [[Nikolaj Gubenko]]
* [[Aleksandr Gučkov]]
* [[Genadij Gudkov]]
* [[Isidor Gukovski]]
* [[Nikolaj Gusarov]]
* [[Sergej Gusev]]
* [[Vladimir Gusev]]
* [[Vadim Gustov]]
* [[Kuzma Gvozdev]]

== H ==

* [[Radil Habirov]]
* [[Raul Hadžimba]]
* [[Izatullo Hajojev]]
* [[Irina Hakamada]]
* [[Ildar Halikov]]
* [[Jevgenij Haritonov]]
* [[Nikolaj Haritonov]]
* [[Ruslan Hazbulatov]]
* [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]])
* [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]]
* [[Georgij Hiža]]
* [[Mihail Hodorkovski]]
* [[Fajzula Hodžajev]]
* [[Ivan Hohlov]]
* [[Fatali Kan Hojski]]
* [[Vsevolod Holubovič]]
* [[Nikolaj Homjakov]]
* [[Oleksij Hončaruk]]
* [[Oleg Horohordin]]
* [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko)
* [[Viktor Hristenko]]
* [[Nikita Hruščov]]
* [[Narmahonmadi Hudajberdijev]]
* [[Stanislav Hurenko]]
* [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]]
* [[Marat Husnulin]]
* [[Aleksej Hvostov]]

== I ==

* [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]]
* [[Vitalij Ignatenko]]
* [[Aleksei Ignatjev]]
* [[Pavel Ignatjev]]
* [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]]
* [[Semjon Ignatjev]]
* [[Sergej Ignatjev]]
* [[Nikolaj Ignatov]]
* [[Vjačeslav Igrunov]]
* [[Akmal Ikramov]]
* [[Leonid Iljičov]]
* [[Kirsan Iljumžinov]]
* [[Adolf Ioffe]]
* Isakov
* [[Viktor Išajev]]
* [[Igor Ivanov]]
* [[Nikolaj Ivanov]]
* [[Sergej Ivanov]]
* [[Viktor Ivanov]]
* [[Vladimir Ivaško]]
* [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]]

== J ==
[[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Leonid Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]]

== K ==
Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &amp;Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]]  - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]]  - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &amp;[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Domna Komarova]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] -  [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]]

== L ==
[[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]]

== M ==
[[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] 

== N ==
[[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]]

== O ==
* [[Valerian Obolenski]]
* [[Sergej Ogolcov]]
* Aleksander I. Okulov
*[[Sergej Oldenburg]]
*Sherig-ool Oorzhak
*[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]]
*[[Nikolaj Organov]]
*Fjodor V. Olič
*[[Aleksandr Orlov]]
*[[Dmitrij Orlov]]
*[[Oleg Orlov]]
*[[Vasilij Orlov]]
*[[Vladimir Orlov]]
*[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]]
*[[Roza Otunbajeva]]
*[[Aleksej Overčuk]]
*[[Bališ Ovezov]]

== P ==
[[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] -  [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]]

== R ==
[[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]]

== S   ==
[[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Konstantin Simonov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Vladimir Soboljev]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]]

== Š ==
[[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]]

== T ==
[[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]]

== U ==

* Hennadiy Udovenko
* [[Aleksandr Ugarov]]
* [[Nikolaj Uglanov]]
* [[Konstantin Uhanov]]
* [[Guntis Ulmanis]]
* [[Kārlis Ulmanis]]
* [[Vasilij Ulrih]]
* [[Sazhi Umalatova]]
* [[Josif Unšliht]]
* [[Mojsej Uricki]]
* [[Jakov Urinson]]
* [[Gumer Usmanov]]
* [[Dmitrij Ustinov]]
* [[Vladimir Ustinov]]
* [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov
* [[Jurij Ušakov]]

== V ==

* B. I. Vahman
* [[Sergej Vahrukov]]
* [[Vasilij Vahrušev]]
* [[Karl Vaino]]
* [[Anton Vaino]]
* [[Boris Vannikov]]
* [[Josif Varejkis]]
* [[Valentin Varennikov]]
* [[Vladimir Vasiljev]]
* [[Olga Vasiljeva]]
* [[Aleksandr Vasiljevski]]
* [[Genadij Vedernikov]]
* [[Raimonds Vējonis]]
* [[Vladimir Veličko]]
* [[Sergej Veršinin]]
* [[Abdul Rahman Vezirov]]
* [[Mir Hasan Vezirov]]
* [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]]
* [[Oleksandr Vilkul]]
* [[Maksim Vinaver]]
* [[Vladimir Vinogradov]]
* [[Andrej Višinski]]
* [[Rem Vjahirev]]
* [[Mihail Vladimirski]]
* [[Nikolaj Vlasik]]
* [[Aleksandr Vlasov]]
* [[Ivan Vlasov]]
* [[Grigorij Vojtinski]]
* [[Pjotr Volgorodskij]]
* [[Feliks Volhovski]]
* [[Vladimir Volkonski]]
* [[Aleksej Volkov]]
* [[Vladilen Volkov]]
* [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'')
* [[Vjačeslav Volodin]]
* [[Aleksandr Vološin]]
* [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]]
* [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]]
* [[Andrej Vorobjov]]
* [[Julij Voroncov]]
* [[Lev Voronin]]
* [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]]
* [[Vladimir Voronin]]
* [[Genadij Voronov]]
* [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]]
* [[Vitalij Vorotnikov]]
* [[Augusts Voss]]
* [[Aleksandr Voznesenski]]
* [[Nikolaj Voznesenski]]

== W ==

* [[Sergej Vitte|Sergej Witte]]
* [[Peter Wrangel]]/Vrangel

== Z ==

* [[Mihail Zadornov]]
* [[Vadim Zagladin]]
* [[Vladimir Zagorski]]
* [[Aleksandr Zaharčenko]]
* Zajcev
* [[Lev Zajkov]]
* [[Ahmad Zakajev]]
* [[Leonid Zakovski]]
* Pavel A. Zalucki
* [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]]
* [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019)
* [[Pjotr Zaslavski]]
* [[Vera Zasulič]]
* [[Vladimir Zatonski]]
* [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]]
* [[Doku Zavgajev]]
* [[Izak Zelenski]]
* [[Rozalija Zemljačka]]
* [[Mihail Zimjanin]]
* [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]]
* [[Murat Zjazikov]]
* [[Genadij Zjuganov]]
* [[Sergej Zorin]]
* [[Valentin Zorin]]
* [[Valerij Zorkin]]
* [[Semjon Zubakin]]
* [[Viktor Zubkov]]
* [[Arsenij Zverev]]
* [[Juhim Zvjahilski]]

== Ž ==

* [[Andrej Ždanov]]
* [[Andrej Željabov]]
* [[Vladimir Žigalin]]
* [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022)
* [[Aleksandr Žukov]]
* [[Georgij Žukov]]
* [[Aleksej Žuravljov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]]
[[Kategorija:Ruski politiki|*]]</text>
      <sha1>rqy3y8xd8r9oa9qi3wq1i2fznfkz8yk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam kirgiških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70870</id>
    <revision>
      <id>6761300</id>
      <parentid>6356395</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:16:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6761300</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1983" sha1="6pxin7ryhbx2ocnn6kez33nr5s0if9p" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Kirgizi|kirgiških]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Kirgizov|Kirgizija|kirgiških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Muhammedkalyi Abilgaziev]] - [[Imanali Ajdarbekov]] - [[Askar Akayev|Askar Akajev]] - [[Bermet Akayeva|Bermet Akajeva]] - [[Kalima Amankulova]] - [[Almazbek Atambajev]]  

== B ==
[[Ömürbek Babanov]] - [[Kurmanbek Bakiyev|Kurmanbek Bakijev]] - [[Sopubek Begaliev|Sopubek Begalijev]] - [[Azimbek Beknazarov]] - [[Pavel Blagodarenko]] - [[Kubatbek Boronov]]  

== Č ==
[[Tursunbek Chyngyshev|Tursunbek Čingišev]] - 

== D ==
[[Alimbek Datka]] - [[Kurmanjan Datka]] - [[Arstanbek Dujšejev]] - [[Sadir Džaparov]] - [[Apas Džumagulov]]

== I ==
[[Jumabek Ibraimov]] - [[Sultan Ibraimov]] - [[Muratbek Imanaliyev|Muratbek Imanalijev]] - [[Andrei Iordan|Andrej Iordan]] - [[Sapar Isakov]] - [[Nasirdin Isanov]] - 

== F ==
([[Mihail Vasiljevič Frunze]])

== J ==
[[Sooronbay Jeenbekov]] - [[Alikbek Jekshenkulov|Alikbek Jekšenkulov]] - [[Apas Jumagulov]] - [[Kubanychbek Jumaliev|Kubaničbek Jumalijev]] - 

== K ==
[[Ishenbai Kadyrbekov|Ishenbaj Kadirbekov]] - [[Aali Karašev]] - Adylbek Kasymaliyev - [[Medetbek Kerimkulov]] - [[Torobaj Kulatov]] - [[Felix Kulov|Feliks Kulov]] - 
	
== M ==
[[Adakhan Madumarov]] - [[Bolot Mambetov]] - [[Absamat Masaliyev|Absamat Masalijev]] - [[Almanbet Matubraimov]] - [[Amangeldy Muraliev|Amangeldi Muralijev]] - 

== O ==
[[Roza Otunbaeva|Roza Otunbajeva]] - 

== R ==
[[Ishak Razzakov]]  

== S ==
[[Aida Saljanova]] - [[Temir Sarijev]] - [[Boris Silaev|Boris Silajev]] - [[Ahtambek Sujumbajev]] 

== T ==
[[Nikolai Tanayev|Nikolaj Tanajev]] - [[Kamchibek Tashiev]] - [[Omurbek Tekebayev|Omurbek Tekebajev]] - Tokubajev - [[Asanali Tolubajev]] - Maryam Tugambayeva 

== U ==
[[Abdukadir Urazbekov]] - [[Turkadun Usubalijev]]

== Z ==
Sadyr Nurgozhoyevich Zhaparov/Džaparov{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Kirgizov|Politiki]]
[[Kategorija:Kirgiški politiki|*]]</text>
      <sha1>6pxin7ryhbx2ocnn6kez33nr5s0if9p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških filozofov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70873</id>
    <revision>
      <id>6761683</id>
      <parentid>6646954</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:17:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6761683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8400" sha1="5poys0bmj2ic78ly80041uq9rlyy16z" xml:space="preserve">'''[[Seznam ameriških filozofov]]'''&lt;br /&gt;

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}


== A ==
* [[Marilyn McCord Adams]]
* [[Robert Adams (filozof)|Robert Adams]]
*[[Samuel Adams]]
*[[Jane Addams]]
* [[Mortimer Adler]]
* [[Aijaz Ahmad]] (1941-2022) (indijsko-amer.) 
* [[Amos Bronson Alcott]]
* [[Virgil Aldrich]]
* [[William Alston]]
* [[Karl P. Ameriks]] (1947-2025) (nem.-ameriški)
* [[Hannah Arendt]]
*[[Robert Audi]]

== B ==

* [[Irving Babbitt]]
*[[Gordon Park Baker]] (amer.-angl.)
* [[Paul A. Baran]]
* [[W. W. Bartley, III]]
* [[Jacques Barzun]]
* [[Monroe Beardsley]]
* [[Daniel Bell]]
* [[Edward Bellamy]]
* [[Nuel Belnap]]
* [[Seyla Benhabib]]
* [[Peter Berger]]
*[[Gustav Bergmann]]
* [[Harry Binswanger]]
* [[Bob Black]]
* [[Max Black]]
* [[Ned Block]]
* [[Alan Bloom]]
* [[Franz Boas]]
*[[David Bohm]] (ameriško-angleški)
*[[Murray Bookchin]]
* [[George Boolos]]
* [[John Elof Boodin]]
*[[George Boolos]]
* [[Borden Parker Bowne]]
* [[Richard Boyd]]
* [[Robert Brandom]]
* [[Edgar Sheffield Brightman]]
*[[May Brodbeck]]
* [[Stephen Bronner]]
*[[Levi Bryant]]
*[[Justus Buchler]]
*[[James Burnham]]
* [[Judith Butler]]

== C ==
* [[Ernest Callenbach]]
* [[Mary Whiton Calkins]] 
* [[Joseph John Campbell]] 
* [[Fritjof Capra]]
* [[John D. Caputo]]
* [[Nancy Cartwright (filozofinja)]]
* [[Paul Carus]]
* [[Stanley Cavell]] (Stanley Louis Cavell)
* [[Roderick Chisholm]] 
* [[Noam Chomsky]] 
* [[Alonzo Church]]
* [[Patricia Churchland]] 
* [[Paul Churchland]]
* [[Randall Collins]] 
* [[James F. Conant]]
* [[Josephus Flavius Cook]]
*[[Robert S. Corrington]]
* [[William Lane Craig]] 
* [[James Edwin Creighton]]

== D ==

* [[Arthur Danto]] 
* [[Donald Davidson]] 
* [[Michael Davis]]
* [[Daniel Dennett]] 
*[[Wilfrid Desan]] (1908-2001)
* [[John Dewey]] 
* [[Cora Diamond]] 
* [[Philip K. Dick]]
* [[George Dickie]]
* [[Elliot N. Dorff]]
* [[Hubert Dreyfus]]
* [[William Edward Burghardt Du Bois]] (W.E.B. Du Bois (1868-1963)
*[[Raya Dunayevskaya]] /[[Raya Spigel]] (rus. ''Raja Špigel''; ps''. Freddie Forest'')
* [[Ronald Dworkin]]

== E ==
* [[Jonathan Edwards (teolog)|Jonathan Edwards]]
* [[Paul Edwards (filozof)]]
* [[Kate Eichhorn]]
* [[Loren Eiseley]]
*[[David Patterson Ellerman]]
* [[Ralph Waldo Emerson]] 
* [[Mylan Engel]]

== F ==
[[Slika:Noam chomsky.jpg|thumb|[[Noam Chomsky]] ]]
* [[Marvin Farber]]
* [[James J. Farley]]
* [[Herbert Feigl]] (avstr.-amer.)
*[[Ernest Fenollosa]]
* [[Marilyn Ferguson]]
*[[Paul Feyerabend]]
* [[Hartry Field]]
* [[Herbert Fingarette]] (1921-2018)
* [[John Fiske]]
* [[Ralph Tyler Flewelling]]
* [[Jerry Alan Fodor]]
*[[Philipp Frank]] (avstrij.-amer.)
*[[William Frankena]]
* [[Harry Frankfurt]]
* [[Bas C. van Fraassen]]
* [[Nancy Fraser]]
* Ken Frazier ?
*[[Carl Joachim Friedrich]]
*[[Erich Fromm]]
* [[Francis Fukuyama]]
* [[Buckminster Fuller]] (1895-1983)
* [[Peter Fuss]] ([[1932]]-)

== G ==
* [[Andrew Galambos]] ([[Andrew Joseph Galambos]] 1924-97) (madž.-ameriški astrofizik in socialni filozof) 
* [[Shaun Gallagher]]
* [[Harold Garfinkel]]
* [[David Gauthier]]
*[[Brie Gertler]]
* [[Edmund Gettier]] 
* [[Alan Gewirth]]
*[[Katherine Gilbert]] (1886-1952)
*[[Carol Gilligan]]
* [[Neil Gillman]]
* [[René Girard]] 
* [[Alvin Goldman]]
*[[Emma Goldman]]
* [[Nelson Goodman]]
* [[Paul Goodman]]
*[[Stephen Jay Gould]]?
*[[Delia Graff Fara]]
*[[Paul Grice]]
*Boris Groys (1947–) (rusko-nemško-ameriški)
*[[Robert Gaudino]] (1928-1974) (politolog)
*[[Aaron Gurwitch]] (litovsko-ameriški Jud)

== H ==

* [[Susan Haack]] 
* [[Michael Hardt]]
* [[John Hare]]
* [[Gilbert Harman]]
*[[Graham Harman]]
* [[Marvin Harris]]
* [[William Torrey Harris]]
* [[Charles Hartshorne]]
*[[Gary Hatfield]]
*[[John Haugeland]] (1945-2010)
* [[Carl Gustav Hempel]]
* [[Laurens Perseus Hickok]]
* [[William Ernest Hocking]] 
* [[Sidney Hook]]
* [[Paul Horwich]] (britansko-amer.)
*[[John Hospers]]
* [[George Holmes Howison]]
* [[Elbert Hubbard]]
*[[James Hughes (sociolog)]]

== I ==
* [[Ivan Illich]]
* [[Robert Green Ingersoll]]

== J ==
[[Slika:RWEmerson.jpg|thumb|[[Ralph Waldo Emerson]] ]]
* [[Dale Jacquette]]
* [[Henry James starejši]]
* [[William James]] 
* [[Fredric Jameson]] (1934–2024) 
*  [[Thomas Jefferson]]
*  [[Adrian Johnston]]

== K ==
* [[Robert Kagan]]?
* [[Robert Kane (filozof)]]
* ([[Ernst Hartwig Kantorowicz|Ernst H. Kantorowicz]] (1895–1963)
* [[David Kaplan (filozof)]]
* [[Walter Kaufmann]]
* [[David Kelley]]
* [[Hans Kelsen]] (1881–1973)
* [[Richard Kirkham]]
* [[Stephen Cole Kleene]]
* [[Peter Klein]]
* [[Morris Kline]]
* [[Albert Cornelius Knudson]]
* [[Lawrence Kohlberg]]
* [[Saul Kripke]] 
* [[Thomas Samuel Kuhn]]
* [[Paul Kurtz]]

== L ==
* [[Susanne Langer]]
* [[Keith Lehrer]]
* [[Aldo Leopold]]
* [[Clarence Irving Lewis]] 
* [[David Kellogg Lewis]] (''David Lewis'')
* [[Matthew Lipman]]

== M ==
[[Slika:Wm james.jpg|thumb|[[William James]] ]]
* [[Alasdair MacIntyre]] 
* [[Tibor R. Machan]]
* [[Penelope Maddy]]
* [[Norman Malcolm]]
* [[Ruth Barcan Marcus]]
*[[Herbert Marcuse]]
* [[Donald A. Martin]]
* [[Michael Martin (filozof)]]
* ([[Ernst Mayr]])
* [[John McDowell]] (južnoafriško-britansko-ameriški)
* [[Richard McKeon]]
* [[George Herbert Mead]] 
* [[Eduardo Mendieta]] 
* [[Vincent Miceli]] 
* [[Ruth Millikan]]
* [[Richard Montague]]
*[[Raymond Moody]]
* [[J. P. Moreland]]
* [[George Sylvester Morris]]
* [[William Morris]]
* [[Gaetano Mosca]] (it.-am.)
*[[Johann Most]] (nem.-am.)
* [[Lewis Mumford]]

== N ==
* [[Thomas Nagel]] 
* [[John von Neumann]]
* [[Reinhold Niebuhr]] 
* [[John Neihardt]]
* [[Michael Novak]]
* [[Robert Nozick]] 
* [[Martha Nussbaum]]

== O ==
* [[Joseph Timothy O'Callahan]]
* [[Walter J. Ong]]
* [[Susan Oyama]] 

== P ==

*[[Camille Paglia]]
*[[Thomas Paine]]
* [[Arthur Pap]]
*[[Charles Parsons (1933)]]
* [[Leonard Peikoff]]
* [[Benjamin Peirce]] 
* [[Charles Sanders Peirce]]
* [[Ralph Barton Perry]]
* [[John R. Perry]]
* [[Robert Buford Pippin|Robert B(uford) Pippin]]
* [[Alvin Plantinga]] 
* [[Richard Posner]] 
*[[Neil Postman]]
* [[Harry Prosch]]
* [[Hilary Putnam]] (1926-2016)

== Q ==
* [[Willard Van Orman Quine]]

== R ==
[[Slika:Alvin Plantinga.jpg|thumb|[[Alvin Platinga]] ]]
* [[Sun Ra]]
* [[James Rachels]] 
* [[Paul Ramsey]]
* [[Ayn Rand]] 
* ([[James Randi]]) 
* [[John Rawls]] 
* [[Tom Regan]]
*[[Wilhelm Reich]]?
* [[Hans Reichenbach]] 
* [[Nicholas Rescher]]
* [[I. A. Richards]]
*[[Tom Rockmore]]
* [[Richard Rorty]] 
* [[Gian-Carlo Rota]] 
* [[Josiah Royce]]

== S ==
[[Slika:TomRegan2.jpg|thumb|[[Tom Regan]] ]]
* [[Nathan Salmon]]
* [[Michael Sandel]]
* [[George Santayana]] 
* [[Edward Sapir]]
* [[Crispin Sartwell]]
* [[Debra Satz]] 
* [[Richard Schacht]] 
* [[J.B. Schneewind]]
*[[Frithjof Schuon]] (nemško-švicarsko-francoskega rodu)
* [[Alfred Schütz|Alfred Schutz]] (avstrijskega rodu)
* [[John Searle]] 
* [[Wilfrid Stalker Sellars]]
* [[Max Shachtman]]
* [[Ian Shapiro]] (politolog) 
*[[Lawrence Shapiro]]
*[[Steven Shaviro]]
* [[Eli Siegel]]
* [[Burrhus Frederic Skinner]] 
* [[David Skrbina]] 
* [[Brian Skyrms]]
* [[Raymond Smullyan]] 
* [[Susan Sontag]] [Susan Rosenblatt] 
* [[Pitirim Sorokin]]
* [[Ernest Sosa]]
*[[Thomas Sowell]]
*[[Robert Stalnaker]]
*[[Jason Stanley]]
* [[Leo Strauss]]
*[[Bernard Herbert Suits]] (1925 - 2007)
* [[Patrick Suppes]] (1922 - 2014)
* [[Paul Sweezy]]

== T ==
* [[Judith Jarvis Thomson]]
* [[Henry David Thoreau]]
* [[Edward Thorndike]]
* [[Paul Tillich]]
* [[Frank J. Tipler]]
* [[Alvin Toffler]]
*[[Anna-Teresa Tymieniecka]] (polj.-amer.)

== V ==
[[Slika:BrianSkyrms.jpg|thumb|[[Brian Skyrms]] ]]
* [[Thorstein Veblen]]
* [[Gregory Vlastos]]
*[[Eric Voegelin]] (nemško-ameriški)

== W ==
* [[Kendall Walton]]
*[[Richard Wollheim]] (angl.-am.)
*[[Michael Walzer]]
* [[John B. Watson]]
* [[Alan Watts]]
* [[Morris Weitz]]
*[[Cornel West]] 
*[[Leonard F. Wheat]]
* [[Alfred North Whitehead]]
* [[Walt Whitman]] 
* [[Benjamin Whorf]]
*[[Henry Nelson Wieman]]
* [[Norbert Wiener]]
* [[Ken Wilber]]
* [[Dallas Willard]]
* [[Robert Paul Wolff]]
*(Richard D. Wolff)
* [[Nicholas Wolterstorff]]
*[[Robert Sessions Woodworth]]
* [[Chauncey Wright]]

== Y ==
* [[Arthur M. Young]]

== Z ==

* [[Lotfi Aliasker Zadeh]] (1921–2017) (&quot;mehka logika&quot;)
* [[John Zerzan]]
{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}

[[Kategorija:Seznami Američanov|Filozofi]]
[[Kategorija:Seznami filozofov|Ameriški]]
[[Kategorija:Ameriški filozofi|*]]</text>
      <sha1>5poys0bmj2ic78ly80041uq9rlyy16z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških psihologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70916</id>
    <revision>
      <id>6761611</id>
      <parentid>6689147</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:52:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6761611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3492" sha1="cq9bww4d9vvryri7gjbe60h5ly13zju" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[psiholog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Clayton Alderfer]] - [[Doris Allen]] - [[Gordon Allport]] - [[James Rowland Angell]] - [[Rudolf Arnheim]] (1904-2007) - [[Elliot Aronson]] - [[Solomon Asch]] -

== B ==

[[Aaron T. Beck]] (1921-2021) - [[Ernest Becker]] - [[Daryl Bem]] - [[Arthur L. Benton]] - ([[Edward Bernays]]) - [[Bruno Bettelheim]] - [[Howard Bloom]] - [[A. Wade Boykin]] - [[Urie Bronfenbrenner]] - [[Joyce Brothers]] - [[Josef Brožek]] - [[Jerome Bruner]] - [[Arnold H. Buss]] - [[David Buss]] -

== C ==
[[Mary Whiton Calkins]] - [[Donald T. Campbell]] - [[Merrill Carlsmith]] - [[James McKeen Cattell]] - [[Raymond Cattell]] - [[Robert Cialdini]] - [[Jim Clifton]]? - [[Leda Cosmides]] - [[Michael Cole]] - [[Lee Cronbach]] - [[Mihaly Csikszentmihalyi]] -

== D ==
[[Ram Dass]] - [[Morton Deutsch]] (1920-2017) - [[John Dewey]] -

== E ==
[[Paul Ekman]] - [[Erik Erikson]] - [[George Estabrooks]] -

== F ==
[[Martha Farah]] - [[Erich Fromm]] - [[Erika Fromm]]  

== G ==
[[Howard Gardner]] - [[Michael Gazzaniga]] - [[Arnold Gesell]] - [[James Jerome Gibson]] - [[Daniel Gilbert]] - [[Carol Gilligan]] - [[Seth J. Gillihan]] - [[William Glasser]] - [[Henry H. Goddard]] - [[Erving Goffman]]? 

== H ==
[[Jonathan Haidt]] - [[Granville Stanley Hall]] - [[Louise L. Hay]] (1926-2017) - [[John Henry Holland]] - [[Clark L. Hull]] - 

== I ==
[[Helen Irlen]] -

== J ==
[[William James]] - [[Mary Cover Jones]] -

== K ==
[[Leon Kamin]] - [[Alan S. Kaufman]] - Walter Kempler - [[Douglas T. Kenrick]] - [[Walter Kintsch]] - [[Alfred Kinsey]] - [[Kurt Koffka]] - [[J. Martin Kohe]] - [[Lawrence Kohlberg]] - [[Wolfgang Köhler]] - Joel Kovel? - [[Robert Kurzban]] 

== L ==
[[Frank Landy]] - [[Michael Langone]] - [[Karl Lashley]] - [[Richard Lazarus]] - [[James H. Leuba]] - [[Kurt Lewin]] - [[Rensis Likert]] -

== M ==
[[Abraham Maslow]] - [[Lloyd deMause]] - [[John D. Mayer]] - [[James McClelland]] - [[Nancy McWilliams]] - [[George Herbert Mead]] - [[Albert Mehrabian]] - Salvador Minuchin - [[Stanley Milgram]] - [[Geoffrey Miller]] - [[George A. Miller]] - [[Richard C. Miller]] - [[Raymond Moody]] - [[Hugo Münsterberg]] - [[Henry Murray]] -

== N ==
[[Ulric Neisser]] -

== O ==
[[R. Travis Osborne]] - [[Charles E. Osgood]] -

== P ==
[[Norman Vincent Peale]] (1898-1993) - [[Christopher Peterson]] (1950-2012) - [[Steven Phillipson]] - [[Steven Pinker]] - [[Clarissa Pinkola Estés]] - [[Robert Plomin]] - [[Robert Plutchik]] - [[Wardell Pomeroy]] - 

== R ==
[[Wilhelm Reich]] - [[Joseph Banks Rhine]] - [[Carl Rogers]] - [[Eleanor Rosch]] -

== S ==
[[Stanton Samenow]] - ([[Robert Sapolsky]]) - [[Mark Schaller]] - [[Martin Seligman]] - [[Todd K. Shackelford]] - [[Lawrence E. Shapiro]] - [[William Sheldon]] - [[Margaret Singer]] - [[Burrhus Frederic Skinner]] - [[Štefan Slak]] (1932-2025) - [[Robert J. Sternberg]] - [[John Ridley Stroop]] - [[Richard Suinn]]

== T ==
[[Edward Thorndike]] - [[Shari Thurer]] - [[Michael Tomasello]] - [[Edward C. Tolman]] - [[C. A. Tripp]] - 

== V ==
[[Belisa Vranich]] -

== W ==
[[John B. Watson]] - [[Max Wertheimer]] - Nancy McWilliams - [[Timothy Wilson]] - [[Robert Sessions Woodworth]]

== Y ==
[[Robert Yerkes]] - 

== Z ==
[[Karl Zener]] - [[Philip Zimbardo]] - [[Marvin Zuckerman]] 

{{seznami narodov po poklicu|psihologov}}

[[Kategorija:Seznami Američanov|Psihologi]]
[[Kategorija:Ameriški psihologi|*]]</text>
      <sha1>cq9bww4d9vvryri7gjbe60h5ly13zju</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam občin v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72602</id>
    <revision>
      <id>6761282</id>
      <parentid>6753991</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:58:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam */</comment>
      <origin>6761282</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32496" sha1="5jg5esqjki21ab05vf3t7t7ftelk9hi" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}

'''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011).

== Statistika ==

=== Število občin po letih ===

* 1994: 147 občin
* 1998: 192 občin
* 2002: 193 občin
* 2006: 210 občin
* 2011: 212 občin

=== Podrobno ===

Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin.

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]]
{{-}}
== Seznam ==
Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}&lt;/ref&gt;
{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right&quot; width=100%
! Občina
! Pov.&lt;br&gt;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
! Št.&lt;br&gt;preb
! Preb.&lt;small&gt;&lt;br&gt;(/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Naselja
! Leto
! Pokrajina
! Statistična&lt;br&gt;regija
! Odcepitev&lt;br&gt;&lt;small&gt;(komune/občine)&lt;/small&gt; 
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] 
| 245
| 19.977
| 81
| 45
| 1994
| [[Primorska]]&lt;br&gt;[[Notranjska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Ajdovščina
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]] 
| 8
| 3.444
| 412
| 1
| 2011
| [[Primorska]]
| [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]]
| Koper
|-
| [[Občina Apače|Apače]] 
| 53
| 3.562
| 67
| 21
| 2006
| [[Štajerska]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Gornja Radgona 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]] 
| 62
| 8.078
| 130 
| 8
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]] 
| 24 
| 2.727
| 113
| 13
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Lenart 
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] 
| 31 
| 1.334
| 43
| 11
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Posavska statistična regija|Posavska]]
| Podčetrtek
|-
| [[Občina Bled|Bled]] 
| 72
| 8.103
| 113
| 10
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Radovljica
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]] 
| 75 
| 1.563
| 21
| 45
| 1998
| [[Notranjska]]
| [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]]
| Loška dolina
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]] 
| 334 
| 5.216
| 16
| 24
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Radovljica
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]] 
| 42 
| 4.688
| 112
| 12
| 1994
| [[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| Vrhnika
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]] 
| 367 
| 3.052
| 8
| 13
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Tolmin
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]] 
| 55 
| 5.908
| 106
| 22
| 1998
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Žalec
|-
| [[Občina Brda|Brda]] 
| 72
| 5.564
| 77
| 45
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Nova Gorica
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]] 
| 91 
| 13.202
| 143
| 16
| 1994
| [[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Vič–Rudnik
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]] 
| 268
| 24.412
| 91
| 109
| 1994
| [[Štajerska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(levo od Save)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Dolenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(desno od Save)&lt;/small&gt;
| [[Posavska statistična regija|Posavska]]
| Brežice
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]] 
| 31
| 1.748
| 58
| 8
| 1998
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Cankova–Tišina &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| '''[[Mestna občina Celje|Celje]]'''
| 95 
| 49.802
| 519
| 39
| 1994
| [[Štajerska]] 
| Savinjska
| Celje
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] 
| 78
| 8.029
| 100
| 30
| 1994
| [[Gorenjska]] 
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Kranj
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]] 
| 241 
| 11.899
| 49
| 65 
| 1994
| [[Notranjska]]
| [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]]
| Cerknica 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]] 
| 132 
| 4.445
| 34
| 30
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Idrija
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] 
| 25
| 2.250
| 92
| 15
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Lenart
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] 
| 32 
| 2.357
| 74
| 13
| 2006
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Gorišnica
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] 
| 34 
| 3.870
| 117
| 6
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Lendava
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] 
| 156 
| 3.001
| 20
| 9
| 1994
| [[Koroška]]
| Koroška
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]]
|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] 
| 340 
| 14.170
| 42
| 122
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Črnomelj
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]] 
| 34 
| 2.737
| 78
| 17
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Divača|Divača]] 
| 145 
| 4.604
| 31
| 31
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]]
| Sežana
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]] 
| 18 
| 965
| 56
| 13
| 1998
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Šentjur
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] 
| 103 
| 3.946
| 38
| 24
| 1994
| [[Dolenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Grosuplje
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]] 
| 32 
| 2.347
| 73
| 11
| 1998
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Vojnik
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] 
| 118 
| 8.068
| 68
| 33
| 1994
| [[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Vič–Rudnik
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] 
| 31 
| 1.217
| 40
| 3
| 1998
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Lendava
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] 
| 33 
| 6.438
| 193
| 19
| 1994
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Bežigrad&lt;br&gt;LJ Moste-Polje
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] 
| 110 
| 3.666
| 33
| 29
| 1998
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Novo mesto
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]] 
| 72 
| 38.326
| 523
| 50
| {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}&lt;br&gt;{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}}
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Domžale
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]] 
| 28 
| 2.915
| 102
| 12
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]] 
| 105
| 8.773
| 84
| 25
| 1994
| [[Koroška]]
| Koroška
| Dravograd
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]] 
| 40 
| 7.067
| 176
| 10
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Maribor
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas-Poljane]] 
| 153 
| 7.739
| 50
| 73
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Škofja Loka
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] 
| 29
| 4.212
| 144
| 11
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]] 
| 116 
| 2.733
| 24
| 13
| 2006
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Bled
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] 
| 75 
| 8.555
| 114
| 30
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Gornja Radgona
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] 
| 90 
| 2.534
| 29
| 6
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Mozirje
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] 
| 67 
| 1.918
| 30
| 14
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota
|-
| [[Občina Grad|Grad]] 
| 37 
| 1.953
| 54
| 7
| 1998
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Kuzma 
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] 
| 134 
| 22.276
| 163
| 67
| 1994
| [[Dolenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Grosuplje
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]] 
| 22 
| 4.092
| 184
| 7
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče–Slivnica]] 
| 54 
| 12.061
| 223
| 13
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Maribor
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]] 
| 18 
| 335
| 19
| 2
| 1998
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Hodoš-Šalovci 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]] 
| 32 
| 3.085
| 94
| 9
| 1998
| [[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-P. Gradec]]
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] 
| 59 
| 8.755
| 153
| 19
| 1994
| [[Štajerska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(levo od Save)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Dolenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(desno od Save)&lt;/small&gt;
| [[Zasavska statistična regija|Zasavska]]
| Hrastnik
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje–Kozina]] 
| 195 
| 5.451
| 27
| 39
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]]
| Sežana
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]] 
| 293 
| 11.482
| 40
| 38 
| 1994
| [[Notranjska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Idrija
|-
| [[Občina Ig|Ig]] 
| 99 
| 7.974
| 79
| 25 
| 1994
| [[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Vič–Rudnik
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] 
| 480
| 13.130
| 28
| 64
| 1994
| [[Notranjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;- Il. Bistrica&lt;br&gt;- Zg. Pivka&lt;br&gt;- Snežnik&lt;br&gt;&lt;/small&gt;[[Primorska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;- Brkini&lt;/small&gt;
| [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]]
| Ilirska Bistrica
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] 
| 227
| 18.272
| 80
| 137
| 1994
| [[Dolenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Grosuplje
|-
| [[Občina Izola|Izola]] 
| 29 
| 16.447
| 578
| 9
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]]
| Izola
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]] 
| 76 
| 21.769
| 289
| 13
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Jesenice
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]] 
| 69 
| 679
| 10
| 2
| 1998
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Preddvor 
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]] 
| 36 
| 2.486
| 68
| 13
| 1994 
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]] 
| 266 
| 29.830
| 113
| 102
| 1994
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Kamnik
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]]
| 147 
| 5.047
| 35
| 35
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Nova Gorica
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] 
| 71 
| 6.606
| 92
| 18
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]] 
| 193 
| 3.964
| 21
| 33
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Tolmin
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]] 
| 20 
| 502
| 26
| 1
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Lendava
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]] 
| 556 
| 15.595
| 28
| 86
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| —
|-
| [[Občina Komen|Komen]] 
| 103 
| 3.476
| 34
| 35
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]]
| Sežana
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]] 
| 24 
| 6.800
| 280
| 15
| 1998
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Kamnik
|-
| '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' 
| 303
| 54.795
| 179
| 104
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]]
| —
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] 
| 58 
| 2.424
| 42 
| 28
| 2006
| [[Dolenjska]]
| [[Posavska statistična regija|Posavska]]
| Krško
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]] 
| 56
| 604
| 11
| 54
| 1998
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Kočevje
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]] 
| 90 
| 2.996
| 33
| 23
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Šmarje pri Jelšah
|-
| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' 
| 151 
| 57.491
| 379
| 49
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| —
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] 
| 256 
| 5.143
| 21
| 10
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Jesenice
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]] 
| 46 
| 3.531
| 76
| 16
| 1998 
| [[Štajerska]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Ljutomer
|-
| '''[[Mestna občina Krško|Krško]]'''
| 287 
| 26.210
| 91
| 158
| 1994
| [[Dolenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(desno od Save)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Štajerska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(levo od Save)&lt;/small&gt;
| [[Posavska statistična regija|Posavska]]
| —
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]] 
| 49
| 5.018
| 103
| 19
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Pesnica
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]] 
| 23 
| 1.663
| 71
| 5
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota
|-
| [[Občina Laško|Laško]] 
| 198 
| 13.023
| 66
| 85
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| —
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]] 
| 62
| 8.674
| 138
| 22
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| —
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]] 
| 121
| 10.088
| 84
| 22
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| —
|-
| [[Občina Litija|Litija]] 
| 221
| 15.890
| 72
| 107
| 1994
| [[Dolenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(desno od Save)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Gorenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(levo od Save)&lt;/small&gt;
| [[Zasavska statistična regija|Zasavska]]
| —
|-
| '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' 
| 275
| 302.826
| 1.082
| 38
| 1994 
| [[Gorenjska]]&lt;br&gt;[[Dolenjska]]&lt;br&gt;[[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Bežigrad&lt;br&gt;LJ Center&lt;br&gt;LJ Moste–Polje&lt;br&gt;LJ Šiška&lt;br&gt;LJ Vič-Rudnik
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]] 
| 79 
| 2.476
| 32
| 9
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Mozirje
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] 
| 107 
| 10.850
| 103
| 44
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| —
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] 
| 11
| 3.895
| 345
| 3
| 2006
| [[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| Vrhnika&lt;br&gt;Brezovica&lt;br&gt;&lt;small&gt;(samost. 1907-52)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]] 
| 173
| 15.129
| 87
| 19
| 1994
| [[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| —
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] 
| 167
| 3.506
| 21
| 21
| 1994
| [[Notranjska]]
| [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]]
| Cerknica
|-
| [[Občina Loški Potok|Loški potok]]
| 135
| 1.839
| 13
| 17
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Ribnica
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 84
| 2.981
| 35
| 7
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| MB Ruše &lt;small&gt;(1994)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Ruše &lt;small&gt;(1998)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Luče|Luče]] 
| 110
| 1.396
| 13
| 7
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Mozirje
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]] 
| 75
| 6.193
| 82
| 66
| 1994
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Domžale
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]] 
| 73
| 4.009
| 55
| 26
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Makole|Makole]] 
| 37
| 2.052
| 55
| 13
| 2006
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Slovenska Bistrica
|-
| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' 
| 148
| 114.872
| 771
| 32
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| —
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]] 
| 30
| 4.050
| 137
| 9
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]] 
| 78
| 17.580
| 222
| 31
| 1994
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Šiška&lt;br&gt;LJ Vič-Rudnik
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]] 
| 23
| 8.812
| 385
| 4
| 1994
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Domžale
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]] 
| 109
| 8.552
| 78
| 59
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| —
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]] 
| 27
| 3.536
| 134
| 6
| 1994
| [[Koroška]]
| Koroška
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Kor.]]
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]] 
| 13
| 7.300
| 575
| 4
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Maribor
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren-Kostanjevica]] 
| 63
| 5.069
| 81
| 15
| 1994
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Nova Gorica
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]] 
| 31
| 2.895
| 88
| 22
| 2011
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Trebnje
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] 
| 48
| 3.238
| 66
| 28
| 1998
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Novo mesto
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]] 
| 112
| 4.489
| 41
| 11
| 1994
| [[Štajerska]]
| Koroška
| Slovenj Gradec
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog-Trebelno]] 
| 73
| 3.320
| 44
| 43
| 2006
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Trebnje
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]] 
| 61
| 5.683
| 92
| 49
| 1994
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Domžale
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] 
| 144
| 5.967
| 41
| 28
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]] 
| 54
| 4.438
| 85
| 8
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| —
|-
| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' 
| 64
| 18.317
| 289
| 12
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| —
|-
| [[Občina Muta|Muta]] 
| 39
| 3.329
| 86
| 6
| 1994
| [[Štajerska]]
| Koroška
| Radlje ob Dravi
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]] 
| 28
| 5.494
| 194
| 13
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Kranj
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]] 
| 44
| 2.681
| 62
| 15
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Mozirje
|-
| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' 
| 280
| 31.781
| 114
| 44
| —
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| —
|-
| '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' 
| 236
| 38.678
| 163
| 98
| —
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| —
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]] 
| 7
| 1.609
| 230
| 1
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Lendava
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] 
| 33
| 4.203
| 126
| 21
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Slovenska Bistrica
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]] 
| 142
| 11.792
| 83
| 61
| —
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| —
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]] 
| 36
| 326
| 9
| 19
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Kočevje&lt;br&gt;&lt;small&gt;(nekoč samostojna)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]] 
| 76
| 7.879
| 102
| 30
| —
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| —
|-
| [[Občina Piran|Piran]] 
| 44
| 18.206
| 417
| 11
| —
| [[Primorska]]
| [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]]
| —
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]] 
| 223
| 6.168
| 28
| 29
| 1994
| [[Notranjska]]
| [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]]
| Postojna
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] 
| 61
| 3.699
| 60
| 26
| 1994
|[[Štajerska]]
| Savinjska
| Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] 
| 46
| 1.828
| 40
| 13
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]] 
| 104
| 2.242
| 22
| 11
| 1994
| [[Štajerska]]
| Koroška
| Radlje ob Dravi
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]] 
| 38
| 4.327
| 117
| 18
| 2006
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Slov. Bistrica
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]] 
| 34
| 6.668
| 193
| 8
| 1998 
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Žalec
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]] 
| 270
| 17.192
| 66
| 40
| —
| [[Notranjska]]
| [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notran.]]
| —
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]] 
| 41
| 5.318
| 131
| 8
| 1998
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Žalec
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]] 
| 87
| 3.946
| 44
| 14
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Kranj
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]] 
| 58
| 6.668
| 116
| 13
| 1998
| [[Koroška]]
| Koroška
| Ravne-Prevalje 
|-
| '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' 
| 67
| 23.898
| 359
| 10
| {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}&lt;br&gt;{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}}
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| —
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]] 
| 108
| 5.800
| 55
| 23
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače-Fram]] 
| 51
| 8.363
| 157
| 14
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Maribor
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]] 
| 52
| 4.046
| 79
| 23
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Posavska statistična regija|Posavska]]
| Laško
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]] 
| 34
| 5.064
| 149
| 22
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Gornja Radgona
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] 
| 94
| 6.229
| 66
| 14
| —
| [[Štajerska]]
| Koroška
| —
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]] 
| 119
| 19.359
| 164
| 52
| —
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| —
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] 
| 64
| 11.179
| 176
| 15
| —
| [[Koroška]]
| Koroška
| —
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] 
| 10
| 1.231
| 125
| 6
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Ljutomer
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] 
| 30
| 2.300
| 77
| 12
| 2006
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Mozirje
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče-Vogrsko]] 
| 30
| 4.424
| 150
| 6
| 2006
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Nova Gorica
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]] 
| 154
| 9.825
| 64
| 64
| —
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| —
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] 
| 60
| 1.071
| 18
| 6
| 1998
| [[Štajerska]]
| Koroška
| Podvelka-Ribnica
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] 
| 71
| 11.679
| 162
| 41
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] 
| 40
| 3.027
| 77
| 11
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]] 
| 40
| 3.081
| 77
| 9
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Šmarje pri Jelšah 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]] 
| 61
| 7.157
| 118
| 7
| —
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| —
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] 
| 65
| 4.359
| 69
| 14
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ruše
|-
| [[Občina Semič|Semič]] 
| 147
| 3.780
| 26
| 47
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Črnomelj
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]] 
| 272
| 17.602
| 65
| 119
| —
| [[Štajerska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(levo od Save)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Dolenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(desno od Save)&lt;/small&gt;
| [[Posavska statistična regija|Posavska]]
| —
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]] 
| 217
| 13.669
| 64
| 64
| —
| [[Primorska]]
| [[Obalno-kraška statistična regija|Obalno-kraška]]
| —
|-
| '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' 
| 174
| 17.063
| 98
| 22
| —
| [[Štajerska]]
| Koroška
| —
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] 
| 260
| 26.363
| 100
| 79
| —
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| —
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] 
| 98
| 15.534
| 159
| 58
| —
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| —
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]] 
| 49
| 2.354
| 47
| 23
| 1998
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Ribnica
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]] 
| 102
| 493
| 5
| 4
| 1998
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Mozirje &lt;small&gt;(1994)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Luče &lt;small&gt;(1998)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] 
| 33
| 1.827
| 57
| 5
| 2006
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ormož
|-
| [[Občina Starše|Starše]] 
| 34
| 4.111
| 121
| 8
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Maribor
|-
| [[Občina Straža|Straža]] 
| 29
| 4.000
| 136
| 11
| 2006
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Novo mesto
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] 
| 37
| 2.347
| 64
| 12
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Lenart
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]] 
| 26
| 2.297
| 86
| 8
| 2006
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Lenart
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]] 
| 18
| 1.191
| 68
| 7
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] &lt;small&gt;(̆'98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] 
| 51
| 2.795
| 54
| 27
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Gornja Radgona
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]] 
| 31
| 2.238
| 71
| 8
| 2006
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Lenart
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] 
| 38
| 1.966
| 52
| 17
| 2006
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ormož
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]] 
| 58
| 1.342
| 23
| 6
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] 
| 15
| 6.451
| 419
| 2
| 1998
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Nova Gorica
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 40
| 9.041
| 218
| 12
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Kranj
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]] 
| 65
| 8.371
| 130
| 22
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Pesnica
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] 
| 96
| 7.446
| 77
| 58
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Novo mesto
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]] 
| 222
| 19.757
| 88
| 108
| —
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| —
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] 
| 49
| 2.915
| 61
| 25
| 2006
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Trebnje 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]] 
| 61
| 3.531
| 58
| 39
| 1994
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Novo mesto
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] 
| 146
| 23.850
| 164
| 62
| —
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| —
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]] 
| 44
| 12.199
| 276
| 18
| 1994
| [[Dolenjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Vič-Rudnik
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] 
| 108
| 10.575
| 98
| 77
| —
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| —
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] 
| 34
| 3.606
| 105
| 24
| 2006
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Novo mesto
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 18
| 3.436
| 187
| 10
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Velenje
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| 95
| 5.854
| 61
| 54
| 2002
| [[Dolenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Litija
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] 
| 96
| 9.007
| 95
| 11
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Velenje
|-
| [[Občina Štore|Štore]] 
| 28
| 4.542
| 158
| 12
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Celje
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]] 
| 35
| 1.833
| 50
| 7
| 1998
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Žalec
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]] 
| 39
| 3.908
| 102
| 12
| 1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Murska Sobota &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Cankova–Tišina &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Tolmin|Tolmin]] 
| 382
| 10.661
| 28
| 72
| —
| [[Primorska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| —
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] 
| 58
| 15.935
| 275
| 18
| —
| [[Štajerska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(levo od Save)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Dolenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(desno od Save)&lt;/small&gt;
| [[Zasavska statistična regija|Zasavska]]
| —
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]] 
| 163
| 13.855
| 83
| 133
| —
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| —
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] 
| 23
| 1.400
| 61
| 7
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj &lt;small&gt;(1994)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Občina Destrnik|Destrnik]]-[[Občina Trnovska vas|T. vas]] &lt;small&gt;(̆'98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]] 
| 9
| 4.000
| 472
| 1
| 1998
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| Domžale
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]] 
| 155
| 15.044
| 97
| 35
| —
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| —
|-
| [[Občina Turnišče|Turnišče]] 
| 24
| 3.070
| 131
| 4
| *1994
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| *Lendava
|-
| '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' 
| 84
| 33.873
| 402
| 25
| —
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| —
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] 
| 19
| 1.379
| 75
| 3
| 1998
| [[Prekmurje]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Lendava &lt;small&gt;(1994)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Črenšovci &lt;small&gt;(1998)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] 
| 103
| 4.546
| 44
| 88
| 1994
| [[Dolenjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Vič-Rudnik
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]] 
| 12
| 1.361
| 113
| 3
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Pomurska statistična regija|Pomurska]]
| Ljutomer
|-
| [[Občina Videm|Videm]] 
| 80
| 5.612
| 70
| 30
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]] 
| 107
| 5.866
| 55
| 20
| 1994
| [[Notranjska]]
| [[Goriška statistična regija|Goriška]]
| Ajdovščina
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]] 
| 59
| 2.200
| 38
| 8
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Slovenske Konjice
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]] 
| 31
| 5.291
| 166
| 16
| 1994
| [[Gorenjska]]
| Osrednjeslovenska
| LJ Šiška
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]] 
| 75
| 9.360
| 122
| 56
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Celje
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]] 
| 53
| 2.792
| 51
| 16
| 1998
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Žalec
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] 
| 116
| 18.296
| 157
| 25
| —
| [[Notranjska]]
| Osrednjeslovenska
| —
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] 
| 50
| 2.594
| 53
| 5
| 1994
| [[Štajerska]]
| Koroška
| Radlje ob Dravi
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] 
| 147
| 16.347
| 112
| 78
| —
| [[Gorenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(levo od Save)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Dolenjska]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(desno od Save)&lt;/small&gt;
| [[Zasavska statistična regija|Zasavska]]
| —
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]] 
| 19
| 1.453
| 77
| 9
| 1994
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]] 
| 67
| 6.657
| 99
| 27
| 1994
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| Slovenske Konjice
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]] 
| 117
| 21.737
| 186
| 39
| 
| [[Štajerska]]
| Savinjska
| —
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]] 
| 164
| 6.629
| 41
| 29
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Škofja Loka
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]] 
| 38
| 1.299
| 34
| 5
| 1998
| [[Štajerska]]
| [[Podravska statistična regija|Podravska]]
| Ptuj &lt;small&gt;(1994)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Majšperk &lt;small&gt;(1998)&lt;/small&gt;
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]] 
| 49
| 5.159
| 103
| 18
| 1994
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Škofja Loka
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] 
| 43
| 4.515
| 107
| 10
| 1998
| [[Gorenjska]]
| [[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]]
| Jesenice
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] 
| 164
| 4.708
| 28
| 51
| 1998
| [[Dolenjska]]
| [[Statistična regija jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodna]]
| Novo mesto
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[seznam županov občin v Sloveniji]]
* [[seznam občin v Sloveniji (1990)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2005)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2006)]]

== Zunanje povezave ==

* [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si]
* [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com]

{{Slovenija}}

[[Kategorija:Geografija Slovenije]]
[[Kategorija:Občine Slovenije| ]]
[[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>5jg5esqjki21ab05vf3t7t7ftelk9hi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam etiopskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73124</id>
    <revision>
      <id>6761366</id>
      <parentid>6757644</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:38:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* A */</comment>
      <origin>6761366</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2563" sha1="pxgx4utcjewk34plv1cufj1c7hb85rk" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Etiopijci|etiopskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Etiopijcev|Etiopija|etiopskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Atnafu Abate]] (አጥናፉ አባተ)
*[[Abiy Ahmed]] Ali (ዐቢይ አህመድ አ)
*Yekuno Amlak
*[[Abebe Aragai]]
*[[Andualem Aragie]]
*Yetimgeta Asrat
*[[Andargachew Assegid]]
*[[Lidetu Ayalew]]

== B ==

* [[Tafari Benti]] (ተፈሪ በንቲ)

== D ==

* Desta Damtev
*[[Hailemariam Desalegn]] Boshe (ኃይለማሪያም ደሳለኝ ቦሼ)
*[[Haile Mariam Desalegne]]
*Aida Desta
*[[Habte Giyorgis Dinagde]]                
* [[Tesfaye Dinka]]

== E ==

* [[Makonnen Endelkachew]] 

== F ==

* [[Haile Fida]]

== G ==

*[[Debretsion Gebremichael]]
*[[Tedros Adhanom Ghebreyesus]]  
*[[Negaso Gidada]] Solon (ነጋሶ ጊዳዳ)
*[[Tekle Giyorgis II.]]  
*[[Merera Gudina]]

== H ==

*[[Aklilu Habte-Wold]] /Tsehafi Taezaz Aklilu Habte-Wold (ፀሐፌ ትዕዛዝ; &quot;Minister of the Pen&quot; )
*[[Haile Selassie I.]] ቀዳማዊ ኃይለ ሥላሴ ([[Ras Tafari Makonnen]])

== I ==

*[[Dawud Ibsa Ayana]]
*[[Lij Mikael Imru]]
* [[Ras Imru]]
*[[Iyasu  V]] 

== K ==

*[[Chane Kebede]]
*[[Tesfaje Gebre Kidan]]

== L ==

* [[Tamirat Layne]]  

== M ==
* [[Endelkačev Makonen|Endelkačev]] (Endelkacaw) [[Endelkačev Makonen|Makonen]]
* [[Mengistu Hajle Marjam]] (1937 -) መንግስቱ ኃይለ ማርያም
*[[Lemma Megersa]]
*[[Demeke Mekonnen]] Hassen
*[[Menelik II.|Menelik II]].  
*[[Fikre Merid]]
*[[Jawar Mohammed]]

== N ==

*[[Berhanu Nega]]
*[[Mengistu Neway]] 
* [[Germame Neway]] 

== R ==
* [[Ras Imru]] (1892 - 1980)

== S ==
* [[blatengeta]] [[Heruj Velde Selasije]] (1878 - 1938)
* [[Taye Atske Selassie Amde]] 
*[[Mengesha Seyoum]] (1927 -)
*[[Stefanos Mengesha Seyoum]]

== T ==
*[[Tekle Havariat Tekle Marjam]] (1881 - 194?)
*[[Mulatu Teshome|Mulatu Teshome Wirtu]] ሙላቱ ተሾመ ውርቱ;
*[[Tewodros II.]]  
*[[Etege T'aytu Bet'ul]] 
*[[Andargachew Tsige]]

== U ==

* [[Takele Uma Banti]]

== V ==

* [[Girma Voldegiorgis]]

== Y ==
* [[Kenea Yadeta]]
* [[Hailu Yimenu]]
*[[Yohannes IV|Yohannes IV.]] 

== W ==

* [[Kifle Wodajo]]
*[[Girma Wolde-Giorgis]] (ግርማ ወልደ ጊዮርጊስ)
*[[Betwoded Wolde Tzaddick]] 
* [[Wolde Giyorgis Wolde Yohannes]]
*[[Asfa Wossen]]  

== Z ==
*[[Zavditu]]  ዘውዲቱ
*[[Meles Zenavi]] (መለስ ዜናዊ አስረስ)
*[[Sahle-Work Zewde]] ሣህለወርቅ ዘውዴ;
*[[Alem Zewde Tessema]] 

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Etiopijcev|Politiki]]
[[Kategorija:Etiopski politiki|*]]</text>
      <sha1>pxgx4utcjewk34plv1cufj1c7hb85rk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih antropologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73436</id>
    <revision>
      <id>6761536</id>
      <parentid>6755807</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:01:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53822-50</username>
        <id>266925</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ž */</comment>
      <origin>6761536</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10579" sha1="s8g1p1il7t6whp9vf3loyt2bu3rspp7" xml:space="preserve">
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[antropolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Irena Avsenik Nabergoj]] (*1969) (religijska)
*

== B ==
* [[Barbara Bajd]] (*1949) (biološko-evolucijska, historična, ...)
* [[Blaž Bajič]] (etnološka/kulturna?)
* [[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969) (etnološka/sociokulturna ?)
* [[Tomi Bartole]] (kulturna, terensko raziskovanje)
*[[Alenka Bartulović]] (*1981) (kulturna, socialna)
* [[Bojan Baskar]] (*1955) (socialna/kult.?/teoretska)
* [[Vitomir Belaj]] (1937–2023) (slovensko-hrvaški etnolog, antropolog, religiolog...)
* [[Ivan Benigar|Ivan (Juan) Benigar]] ([[1883]]–[[1950]]) (terenski raziskovalec v Argentini, kulturna /lingvistična?)
* [[Metka Bögel Dodič]]/[[Metka Pavčič]] (1944–2007) (fizična/biološka)                    
* [[Alja Brglez]] (*1965) (zgodovinska)                    
* [[Srečko Brodar]] (1893–1987) (naravoslovec, kvartarološki arheolog) in [[Mitja Brodar]] (1921–2012)                    
* [[Vida Brodar]] (1925–2014) (biološka/fizična)
* [[Borut Brumen]] (1963–2005) (kulturna/etnološka/zgodovinska?)

== C ==

* [[Sabina Cveček]] (socialna in kulturna)

== Č ==

* [[Nejra - Nuna Čengić]] (bos.-hrv.-slov. sociokulturna...)
* [[Ralf Čeplak Mencin]] (*1955), etnolog, neevropske kulture Azije in slov. stiki z njimi

== D ==
* [[Liza Debevec]] (&quot;Fatoumata Toure&quot;) (živi v [[Afrika|Afriki]])
* [[Tinka Delakorda Kawashima]]
* [[Zlata Dolinar Osole]] (1921–2007) (fizična/biološka, arheol.?)
* [[Špela Drnovšek Zorko]] (*1987) (socialna/kulturna?)

== E ==
* [[Lambert Ehrlich]] (1878–1942) (kulturna/religijska/teol.)

== F ==

== G ==
* [[Maja Gašperšič]] (socialna a., primatologinja)
* Edward (Edi) Gobec (1926–2020) (socialna, kult.?)
* [[Vesna Vuk Godina|Vesna (Vuk-) Godina]] (*1957) (socialna in kulturna, politična, teoretska)
* [[Petra Golja]] (biološka, fizična)
* [[Barbara Gornik]] (kulturna, socialna, polit.?)
* [[Nataša Gregorič Bon]] (kulturna)

== H ==

* [[Cvetka Hedžet Tóth]] (1948–2020) (filozofska)
* [[Valentina Hribar Sorčan]] (*1969) (filozofska)

== J ==
* [[Alenka Janko Spreizer]] (*1969) (kulturna/socialna, etnična)
* [[Alja Jankovič]] (socialna, etnična)
* [[Klemen Jelinčič Boeta]] (*1973) (religijska/etnična?)
* [[Ana Jelnikar]] (medkulturna?)
* [[Božidar Jezernik]] (*1951) (kulturna, zgodovinsko-etnološka)
* [[Draško Josipovič (|Draško Josipovič]] (*1959) (arheolog, forenzični..)
* [[Janez Juhant]] (*1947) (filozofska/teološka/religijska)
*[[Luna Jurančič Šribar]] (*1981) (kulturna/ekonomska)
* [[Marija Jurić Pahor]] (*1956) (socialna, manjšinska, etnična, spol..)
* [[Mojca Juričić]] (fizična, medicinska)
* [[Stane Južnič]] (1928–2013) (socialna, politična, kulturna, lingvistična, sistematska, splošna)

== K ==
*[[Špela Kalčić]]
*[[Boris Kavur]] (*1973) (arheolog, evolucijski - paleoantropolog)
* [[Dorijan Keržan]] (*1965) (forenzik, sociolog, genetik, historična a., sorodstvo)  
* [[Duška Knežević Hočevar]] (*1964/5?), (socialna/kulturna, etnična, medicinska)
* [[Janez Kolenc]] (1955–2012) (socialna/pedagoška; politična kultura)
* [[Boštjan Korošec]] (etnolog - neevrop.?)
* [[Lia Lola V. Kotnik]] (*1975) (socialna/kulturna, zgodovinska)
* [[Edvard Kovač]] (*1950) (filozofska/religijska?)
*[[Nika Kovač]] (*1993) (kulturna, spol)
* [[Miha Kozorog]] (*1975) (etnol., soc./kulturni)
* [[Gašper Kralj]] (*1974) (socialna ..)
* [[Taja Kramberger]] (*1970) (arheologinja, soc./zgodovinska a.) 
* [[Jože Krašovec]] (*1944) (religijska, teološka) 
*[[Boštjan Kravanja]] (*1972) (etnološka, kulturna)

== L ==
* [[Petra Leben Seljak]] (*1959) (historična, osteologinja / arheološka a.)
*[[Jerca Legan Cvikl]] (*1977) (a. vsakdanjega življenja, kulturna, socialna)
*[[Daša Ličen]] (*1990) (historična/etnološka, kulturna)
* [[Uršula Lipovec Čebron]] (*1975) (etnol., kult.-socialna)
* [[Igor Lukšič]] (*1961) (politična)
* [[Marina Lukšič Hacin]] (*1965) (socialna/kult., etnična / migracije)
* [[Sarah Lunaček]] (*1973) (kulturna: Afrika)

== M ==
* [[Jan Makarovič]] (1934–2018) (mešano)
* [[Karmen Medica]] (*1961) (socialna, kulturna; migracije)
* [[Enrico Maria Milič]] (socialna? - zamejstvo)
* [[Jernej Mlekuž]] (*1974) (kulturna - izseljenstvo)
*[[Nadia Molek]] (*1979) (sociokulturna)
*[[Lucija Mulej]] (*1977) (socialna/kulturna/poslovna?)
* [[Rajko Muršič]] (*1963) (kulturna, etnološka)
*[[Zarja Muršič]] (biološka, kulturno-evolucijska)

== N ==
*[[Andrej Naterer]] (socialna, kulturna)
*[[Ignac Navernik]] (teološka, sociokulturna, spol...)
*[[Bogomir Novak]] (*1944) (filozofska, pedagoška)

== O ==
* [[Alenka Oblak]]
* [[Iztok Osojnik]] (*1951) (zgodovinski?)
*[[Franc Osole]] (1920–2000) (naravoslovec, kvartarološki arheolog)
* [[Borut Ošlaj]] (*1964) (filozofska)
* [[Karel Ozvald]] (1873–1946) (kulturna pedagogika)

== P ==
*[[Ahmed Pašić]] (*1976) (socialna/politična/religijska)
*[[Franc Pediček]] (1922–2008) (kulturna/antropološka pedagogika)
*[[Maja Petrović-Šteger]] (socialna...)
*[[Tanja Petrović]] (*1974) ?
*[[Dan Podjed]] (*1975)
*[[Anton (Tone) Pogačnik]] (1934–1974) (fizična/biološka, kulturna-terenske razisk.?)
*[[Vida Pohar]] (*1934) (historična-paleontološka / evolucijska)
*[[Anton Polenec]] (1910–2000) (biološko-evolucijska)?
*Irene Portis Winner (1923–2021) (kulturna, ZDA-Slov.)
*[[Barbara Potrata]]
*[[Tadej Praprotnik]] (*1973) (antropologija vsakdanjega življenja)
*[[Nada Pretnar]] (socialna, etnološka, politična)
*[[Beja Protner]] (sociokulturna: Cambridge)
*[[Franc Puncer]] (1934–1994) (biolog, pisatelj ZF)
*[[Miran Pustoslemšek]] (*1966) (kulturni; sicer psihiater forenzik)
*[[Aljoša Pužar]] (*1974) (kulturna)

== R ==
*[[Manca Račič]] (*1993) (etnol./kult./soc.)
*[[Kristina Radomirović Maček]] (etnološka/kulturna)
*[[Tatjana Rakar]] (socialna/kulturna - Mehika)
* [[Mojca Ramšak]] (*1969) (kulturna, zgodovinska, biol.)
* [[Jože Ramovš]] (1947–2026) (socialna, psihološka... antropohigiena)
* [[Jaka Repič]] (*1975) (kulturna)
* [[Tatjana Robič Pikel]] (fizična, biološka) 
*[[Nataša Rogelja Caf]] (kulturna a., migracije)
* [[Braco Rotar]] (*1942) (socialna, kulturna, zgodovinska)?
*[[Irena Rožman Pišek]]? (*1965) (etnološka/kulturnozgodovinska/sociološka/demografska/zdravstvena)?
* [[Janez Rus|Janez Ev. Rus]] (*1980) (religijska)
* [[Vojan Rus]] (1924–2015) in [[Velko S. Rus]] (*1955) (filozofska)

== S ==
* [[Pina Sadar]] (*1986) (politična, socialna)
* [[Iztok Saksida]]? (1953–1998) (socialna/primerjalno-biološka?)
* [[Peter Simonič]] (*1969) (etnološka, kulturna)
*[[Polona Sitar]] (kulturna, ...?)
* [[Svetlana Slapšak]] (*1948) (antične študije/kulturna antropologija) 
* [[Mateja Slovenc Grasselli]] (agrarna, kulturna/fizična? antopologija) 
*[[Alenka Janko Spreizer|Spreizer, Alenka Janko]] (*1969) (socialna, etnična)
*Alenka Stanič (biol., kadri...)
* [[Vojko Stanovnik]]
* [[Gregor Starc]]
*[[Janko Strel]] (*1945) (fizična /kinziol.?)
*[[Nežka Struc]] (*1987) (etnol.)
* [[Maja Sunčič]] (*1972) (klasična fil., zgodovinska a.)  
* [[Branislava Sušnik]] (1920–1996) (etnološka/kulturna, terenske raziskave - Paragvaj..)
* [[Ana Svetel]] (etnološka, ekološka)

== Š ==
* [[Kaja Šeruga]] (*1990) (kulturna?; popotnica)
* [[Jana Šimenc]] (kulturna, medicinska) 
* [[Božo Škerlj]] (1904–1961) (fizična/biološka, historična, kulturna, splošna)
* [[Zmago Šmitek]] (1949–2018) (primerjalno-)etnološka, zgodovinski stiki s tujimi kulturami)
* [[Ivan Šprajc]] (*1955) (etnologija, arheologija - Mehika) 
* [[Renata Šribar]] (*1957) (kulturna, socialna) 
* [[Marija Štefančič]] (*1945) (fizična/biološka, historična, arheološka)
* [[Darja Šterbenc Erker]] (*1970) (antične študije, religijska...)
* [[Karmen Šterk]] (*1968) (socialna, kulturna, politična?)
* [[Zvone Štrubelj]] (*1955) (religijska)
* [[Pavla Štrukelj]] (1921–2015), etnologinja tujih kultur in romologinja
* [[Irena Šumi]] (*1959) (etnološka, etnična)
* [[Marija Švajncer]] (*1949) (filozofska)

== T ==
* [[Blaž Telban]] (*1952) (etnološka; etno-galerist)
* [[Borut Telban]] (*1956) (kulturna, terenske raziskave primitivnih družb na Papui-Novi Gvineji)
*[[Mojca Terčelj]] (*1958) (etnološka?)
* [[Tatjana Tomazo Ravnik|Tatjana Tomazo-Ravnik]] (1946–2026) (fizična/biološka, historična, arheološka)
* [[Ana Tominc]] (socialna/kulturna)
* [[Martina Tonet]] (socialna, kulturna ?)
* [[Kristina Toplak]] (*1976) (etnična a.; migracije in likovna ustvarjalnost)
* [[Marjan Toš]] (*1957) (zgodovinski/religijski)
*[[Marjeta Tratnik Volasko]] (socialna/kulturna)?
*[[Suzana Tratnik]] (*1963) (socialna antropologija spolov)
*[[Jernej Trebežnik]] (sociokulturna?)
* [[Anton Trstenjak]] (1906–1996) (filozofska, religijska/teološka,psihološka)
* [[Vladimir Truhlar]] (1912–1977) (filozofska, religijska/teološka)
*[[Barbara Turk Niskač]] ?

== U ==
* [[Jana Urh]] (*1971) (kulturna, politična)
* [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) (filozofska/religijska)

== V ==
*[[Nadja Valentinčič Furlan]] (etnološka, vizualna-cineast.)?
*[[Marta Verginella]] (*1960) (zgodovinska)
* [[Arthur Vidich|Arthur J. Vidich]] (1922–2006) (socialna a.: ZDA)
*[[Katerina Vidner Ferkov]] (medicinska a.? ljudje-živali)
* [[Janez Vodičar]] (*1964) (religijska)
* [[Nina Vodopivec]] (*1974) (zgodov., socialna, ekonomska, metodol.)
*[[Natalija Vrečer]] (*1964) (socialna, kult.; migracije, integracija)
*[[Eva Vrtačič]] (socialna in kulturna)

== W ==
* [[Irena Weber]] (*1962) (etnološka ?)

== Z ==
*[[Melita Zajc]] (*1962) (a. medijev in novih tehnologij)
*[[Boris Zarnik]] (1883–1945) (fizična, biološka)
* [[Darja Zaviršek]] (*1962) (socialna... FSD)
* [[Katja Zdešar Kotnik]] (fizična, biološka) 
* [[Erika Zelko]] (medicinska)

== Ž ==
* [[Bojan Žalec]] (*1966) (filozofska)
* [[Katka Žbogar]] (soc./kult., pedag.)
* [[Zvone Žigon]] (*1967) (politična, socialna a.- emigracija)
* [[Leon Žlebnik]] (1918–2004) (pedagoška/psihološka, antropologija dela)
* [[Andrej O. Župančič]] ([[1916]]–2007) (terensko raziskovanje)
* [[Niko Županič]] /[[Zupanič]] ([[1876]]–[[1961]]) (etnološka, fizična, prazgodovinska)
*[[Andraž Žvab]] (1980–2020) (kulturna: evropski okultizem, magija in starejše ezoterične filozofije)

{{seznami narodov po poklicu|antropologov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Antropologi]]
[[Kategorija:Slovenski antropologi|*]]</text>
      <sha1>s8g1p1il7t6whp9vf3loyt2bu3rspp7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761538</id>
      <parentid>6761536</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:07:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TinkaLunca</username>
        <id>266926</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6761538</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10714" sha1="rsldxk2thn9ygs5uxqbs6sjptth6gkr" xml:space="preserve">
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[antropolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Irena Avsenik Nabergoj]] (*1969) (religijska)
*

== B ==
* [[Barbara Bajd]] (*1949) (biološko-evolucijska, historična, ...)
* [[Blaž Bajič]] (etnološka/kulturna?)
* [[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969) (etnološka/sociokulturna ?)
* [[Tomi Bartole]] (kulturna, terensko raziskovanje)
*[[Alenka Bartulović]] (*1981) (kulturna, socialna)
* [[Bojan Baskar]] (*1955) (socialna/kult.?/teoretska)
* [[Vitomir Belaj]] (1937–2023) (slovensko-hrvaški etnolog, antropolog, religiolog...)
* [[Ivan Benigar|Ivan (Juan) Benigar]] ([[1883]]–[[1950]]) (terenski raziskovalec v Argentini, kulturna /lingvistična?)
* [[Metka Bögel Dodič]]/[[Metka Pavčič]] (1944–2007) (fizična/biološka)                    
* [[Alja Brglez]] (*1965) (zgodovinska)                    
* [[Srečko Brodar]] (1893–1987) (naravoslovec, kvartarološki arheolog) in [[Mitja Brodar]] (1921–2012)                    
* [[Vida Brodar]] (1925–2014) (biološka/fizična)
* [[Borut Brumen]] (1963–2005) (kulturna/etnološka/zgodovinska?)

== C ==

* [[Sabina Cveček]] (socialna in kulturna)

== Č ==

* [[Nejra - Nuna Čengić]] (bos.-hrv.-slov. sociokulturna...)
* [[Ralf Čeplak Mencin]] (*1955), etnolog, neevropske kulture Azije in slov. stiki z njimi

== D ==
* [[Liza Debevec]] (&quot;Fatoumata Toure&quot;) (živi v [[Afrika|Afriki]])
* [[Tinka Delakorda Kawashima]]
* [[Zlata Dolinar Osole]] (1921–2007) (fizična/biološka, arheol.?)
* [[Špela Drnovšek Zorko]] (*1987) (socialna/kulturna?)

== E ==
* [[Lambert Ehrlich]] (1878–1942) (kulturna/religijska/teol.)

== F ==

== G ==
* [[Maja Gašperšič]] (socialna a., primatologinja)
* Edward (Edi) Gobec (1926–2020) (socialna, kult.?)
* [[Vesna Vuk Godina|Vesna (Vuk-) Godina]] (*1957) (socialna in kulturna, politična, teoretska)
* [[Petra Golja]] (biološka, fizična)
* [[Barbara Gornik]] (kulturna, socialna, polit.?)
* [[Nataša Gregorič Bon]] (kulturna)

== H ==

* [[Cvetka Hedžet Tóth]] (1948–2020) (filozofska)
* [[Valentina Hribar Sorčan]] (*1969) (filozofska)

== J ==
* [[Alenka Janko Spreizer]] (*1969) (kulturna/socialna, etnična)
* [[Alja Jankovič]] (socialna, etnična)
* [[Klemen Jelinčič Boeta]] (*1973) (religijska/etnična?)
* [[Ana Jelnikar]] (medkulturna?)
* [[Božidar Jezernik]] (*1951) (kulturna, zgodovinsko-etnološka)
* [[Draško Josipovič (|Draško Josipovič]] (*1959) (arheolog, forenzični..)
* [[Janez Juhant]] (*1947) (filozofska/teološka/religijska)
*[[Luna Jurančič Šribar]] (*1981) (kulturna/ekonomska)
* [[Marija Jurić Pahor]] (*1956) (socialna, manjšinska, etnična, spol..)
* [[Mojca Juričić]] (fizična, medicinska)
* [[Stane Južnič]] (1928–2013) (socialna, politična, kulturna, lingvistična, sistematska, splošna)

== K ==
*[[Špela Kalčić]]
*[[Boris Kavur]] (*1973) (arheolog, evolucijski - paleoantropolog)
* [[Dorijan Keržan]] (*1965) (forenzik, sociolog, genetik, historična a., sorodstvo)  
* [[Duška Knežević Hočevar]] (*1964/5?), (socialna/kulturna, etnična, medicinska)
* [[Janez Kolenc]] (1955–2012) (socialna/pedagoška; politična kultura)
* [[Boštjan Korošec]] (etnolog - neevrop.?)
* [[Lia Lola V. Kotnik]] (*1975) (socialna/kulturna, zgodovinska)
* [[Edvard Kovač]] (*1950) (filozofska/religijska?)
*[[Nika Kovač]] (*1993) (kulturna, spol)
* [[Miha Kozorog]] (*1975) (etnol., soc./kulturni)
* [[Gašper Kralj]] (*1974) (socialna ..)
* [[Taja Kramberger]] (*1970) (arheologinja, soc./zgodovinska a.) 
* [[Jože Krašovec]] (*1944) (religijska, teološka) 
*[[Boštjan Kravanja]] (*1972) (etnološka, kulturna)

== L ==
* [[Petra Leben Seljak]] (*1959) (historična, osteologinja / arheološka a.)
*[[Jerca Legan Cvikl]] (*1977) (a. vsakdanjega življenja, kulturna, socialna)
*[[Daša Ličen]] (*1990) (historična/etnološka, kulturna)
* [[Uršula Lipovec Čebron]] (*1975) (etnol., kult.-socialna)
* [[Igor Lukšič]] (*1961) (politična)
* [[Marina Lukšič Hacin]] (*1965) (socialna/kult., etnična / migracije)
* [[Sarah Lunaček]] (*1973) (kulturna: Afrika)

== M ==
* [[Jan Makarovič]] (1934–2018) (mešano)
* [[Karmen Medica]] (*1961) (socialna, kulturna; migracije)
* [[Enrico Maria Milič]] (socialna? - zamejstvo)
* [[Jernej Mlekuž]] (*1974) (kulturna - izseljenstvo)
*[[Nadia Molek]] (*1979) (sociokulturna)
*[[Lucija Mulej]] (*1977) (socialna/kulturna/poslovna?)
* [[Rajko Muršič]] (*1963) (kulturna, etnološka)
*[[Zarja Muršič]] (biološka, kulturno-evolucijska)

== N ==
*[[Andrej Naterer]] (socialna, kulturna)
*[[Ignac Navernik]] (teološka, sociokulturna, spol...)
*[[Bogomir Novak]] (*1944) (filozofska, pedagoška)

== O ==
* [[Alenka Oblak]]
* [[Iztok Osojnik]] (*1951) (zgodovinski?)
*[[Franc Osole]] (1920–2000) (naravoslovec, kvartarološki arheolog)
* [[Borut Ošlaj]] (*1964) (filozofska)
* [[Karel Ozvald]] (1873–1946) (kulturna pedagogika)

== P ==
*[https://www.etno-muzej.si/sl/kontakt/dr-tina-palaic Tina Palaić] (1986) (muzeologija, neuvrščeni, migracije, etnične manjšine) 
*[[Ahmed Pašić]] (*1976) (socialna/politična/religijska)
*[[Franc Pediček]] (1922–2008) (kulturna/antropološka pedagogika)
*[[Maja Petrović-Šteger]] (socialna...)
*[[Tanja Petrović]] (*1974) ?
*[[Dan Podjed]] (*1975)
*[[Anton (Tone) Pogačnik]] (1934–1974) (fizična/biološka, kulturna-terenske razisk.?)
*[[Vida Pohar]] (*1934) (historična-paleontološka / evolucijska)
*[[Anton Polenec]] (1910–2000) (biološko-evolucijska)?
*Irene Portis Winner (1923–2021) (kulturna, ZDA-Slov.)
*[[Barbara Potrata]]
*[[Tadej Praprotnik]] (*1973) (antropologija vsakdanjega življenja)
*[[Nada Pretnar]] (socialna, etnološka, politična)
*[[Beja Protner]] (sociokulturna: Cambridge)
*[[Franc Puncer]] (1934–1994) (biolog, pisatelj ZF)
*[[Miran Pustoslemšek]] (*1966) (kulturni; sicer psihiater forenzik)
*[[Aljoša Pužar]] (*1974) (kulturna)

== R ==
*[[Manca Račič]] (*1993) (etnol./kult./soc.)
*[[Kristina Radomirović Maček]] (etnološka/kulturna)
*[[Tatjana Rakar]] (socialna/kulturna - Mehika)
* [[Mojca Ramšak]] (*1969) (kulturna, zgodovinska, biol.)
* [[Jože Ramovš]] (1947–2026) (socialna, psihološka... antropohigiena)
* [[Jaka Repič]] (*1975) (kulturna)
* [[Tatjana Robič Pikel]] (fizična, biološka) 
*[[Nataša Rogelja Caf]] (kulturna a., migracije)
* [[Braco Rotar]] (*1942) (socialna, kulturna, zgodovinska)?
*[[Irena Rožman Pišek]]? (*1965) (etnološka/kulturnozgodovinska/sociološka/demografska/zdravstvena)?
* [[Janez Rus|Janez Ev. Rus]] (*1980) (religijska)
* [[Vojan Rus]] (1924–2015) in [[Velko S. Rus]] (*1955) (filozofska)

== S ==
* [[Pina Sadar]] (*1986) (politična, socialna)
* [[Iztok Saksida]]? (1953–1998) (socialna/primerjalno-biološka?)
* [[Peter Simonič]] (*1969) (etnološka, kulturna)
*[[Polona Sitar]] (kulturna, ...?)
* [[Svetlana Slapšak]] (*1948) (antične študije/kulturna antropologija) 
* [[Mateja Slovenc Grasselli]] (agrarna, kulturna/fizična? antopologija) 
*[[Alenka Janko Spreizer|Spreizer, Alenka Janko]] (*1969) (socialna, etnična)
*Alenka Stanič (biol., kadri...)
* [[Vojko Stanovnik]]
* [[Gregor Starc]]
*[[Janko Strel]] (*1945) (fizična /kinziol.?)
*[[Nežka Struc]] (*1987) (etnol.)
* [[Maja Sunčič]] (*1972) (klasična fil., zgodovinska a.)  
* [[Branislava Sušnik]] (1920–1996) (etnološka/kulturna, terenske raziskave - Paragvaj..)
* [[Ana Svetel]] (etnološka, ekološka)

== Š ==
* [[Kaja Šeruga]] (*1990) (kulturna?; popotnica)
* [[Jana Šimenc]] (kulturna, medicinska) 
* [[Božo Škerlj]] (1904–1961) (fizična/biološka, historična, kulturna, splošna)
* [[Zmago Šmitek]] (1949–2018) (primerjalno-)etnološka, zgodovinski stiki s tujimi kulturami)
* [[Ivan Šprajc]] (*1955) (etnologija, arheologija - Mehika) 
* [[Renata Šribar]] (*1957) (kulturna, socialna) 
* [[Marija Štefančič]] (*1945) (fizična/biološka, historična, arheološka)
* [[Darja Šterbenc Erker]] (*1970) (antične študije, religijska...)
* [[Karmen Šterk]] (*1968) (socialna, kulturna, politična?)
* [[Zvone Štrubelj]] (*1955) (religijska)
* [[Pavla Štrukelj]] (1921–2015), etnologinja tujih kultur in romologinja
* [[Irena Šumi]] (*1959) (etnološka, etnična)
* [[Marija Švajncer]] (*1949) (filozofska)

== T ==
* [[Blaž Telban]] (*1952) (etnološka; etno-galerist)
* [[Borut Telban]] (*1956) (kulturna, terenske raziskave primitivnih družb na Papui-Novi Gvineji)
*[[Mojca Terčelj]] (*1958) (etnološka?)
* [[Tatjana Tomazo Ravnik|Tatjana Tomazo-Ravnik]] (1946–2026) (fizična/biološka, historična, arheološka)
* [[Ana Tominc]] (socialna/kulturna)
* [[Martina Tonet]] (socialna, kulturna ?)
* [[Kristina Toplak]] (*1976) (etnična a.; migracije in likovna ustvarjalnost)
* [[Marjan Toš]] (*1957) (zgodovinski/religijski)
*[[Marjeta Tratnik Volasko]] (socialna/kulturna)?
*[[Suzana Tratnik]] (*1963) (socialna antropologija spolov)
*[[Jernej Trebežnik]] (sociokulturna?)
* [[Anton Trstenjak]] (1906–1996) (filozofska, religijska/teološka,psihološka)
* [[Vladimir Truhlar]] (1912–1977) (filozofska, religijska/teološka)
*[[Barbara Turk Niskač]] ?

== U ==
* [[Jana Urh]] (*1971) (kulturna, politična)
* [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) (filozofska/religijska)

== V ==
*[[Nadja Valentinčič Furlan]] (etnološka, vizualna-cineast.)?
*[[Marta Verginella]] (*1960) (zgodovinska)
* [[Arthur Vidich|Arthur J. Vidich]] (1922–2006) (socialna a.: ZDA)
*[[Katerina Vidner Ferkov]] (medicinska a.? ljudje-živali)
* [[Janez Vodičar]] (*1964) (religijska)
* [[Nina Vodopivec]] (*1974) (zgodov., socialna, ekonomska, metodol.)
*[[Natalija Vrečer]] (*1964) (socialna, kult.; migracije, integracija)
*[[Eva Vrtačič]] (socialna in kulturna)

== W ==
* [[Irena Weber]] (*1962) (etnološka ?)

== Z ==
*[[Melita Zajc]] (*1962) (a. medijev in novih tehnologij)
*[[Boris Zarnik]] (1883–1945) (fizična, biološka)
* [[Darja Zaviršek]] (*1962) (socialna... FSD)
* [[Katja Zdešar Kotnik]] (fizična, biološka) 
* [[Erika Zelko]] (medicinska)

== Ž ==
* [[Bojan Žalec]] (*1966) (filozofska)
* [[Katka Žbogar]] (soc./kult., pedag.)
* [[Zvone Žigon]] (*1967) (politična, socialna a.- emigracija)
* [[Leon Žlebnik]] (1918–2004) (pedagoška/psihološka, antropologija dela)
* [[Andrej O. Župančič]] ([[1916]]–2007) (terensko raziskovanje)
* [[Niko Županič]] /[[Zupanič]] ([[1876]]–[[1961]]) (etnološka, fizična, prazgodovinska)
*[[Andraž Žvab]] (1980–2020) (kulturna: evropski okultizem, magija in starejše ezoterične filozofije)

{{seznami narodov po poklicu|antropologov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Antropologi]]
[[Kategorija:Slovenski antropologi|*]]</text>
      <sha1>rsldxk2thn9ygs5uxqbs6sjptth6gkr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761539</id>
      <parentid>6761538</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:08:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TinkaLunca</username>
        <id>266926</id>
      </contributor>
      <origin>6761539</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10715" sha1="sq8uetsv5we6tb20gzzrlxyov85lboo" xml:space="preserve">
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[antropolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Irena Avsenik Nabergoj]] (*1969) (religijska)
*

== B ==
* [[Barbara Bajd]] (*1949) (biološko-evolucijska, historična, ...)
* [[Blaž Bajič]] (etnološka/kulturna?)
* [[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969) (etnološka/sociokulturna ?)
* [[Tomi Bartole]] (kulturna, terensko raziskovanje)
*[[Alenka Bartulović]] (*1981) (kulturna, socialna)
* [[Bojan Baskar]] (*1955) (socialna/kult.?/teoretska)
* [[Vitomir Belaj]] (1937–2023) (slovensko-hrvaški etnolog, antropolog, religiolog...)
* [[Ivan Benigar|Ivan (Juan) Benigar]] ([[1883]]–[[1950]]) (terenski raziskovalec v Argentini, kulturna /lingvistična?)
* [[Metka Bögel Dodič]]/[[Metka Pavčič]] (1944–2007) (fizična/biološka)                    
* [[Alja Brglez]] (*1965) (zgodovinska)                    
* [[Srečko Brodar]] (1893–1987) (naravoslovec, kvartarološki arheolog) in [[Mitja Brodar]] (1921–2012)                    
* [[Vida Brodar]] (1925–2014) (biološka/fizična)
* [[Borut Brumen]] (1963–2005) (kulturna/etnološka/zgodovinska?)

== C ==

* [[Sabina Cveček]] (socialna in kulturna)

== Č ==

* [[Nejra - Nuna Čengić]] (bos.-hrv.-slov. sociokulturna...)
* [[Ralf Čeplak Mencin]] (*1955), etnolog, neevropske kulture Azije in slov. stiki z njimi

== D ==
* [[Liza Debevec]] (&quot;Fatoumata Toure&quot;) (živi v [[Afrika|Afriki]])
* [[Tinka Delakorda Kawashima]]
* [[Zlata Dolinar Osole]] (1921–2007) (fizična/biološka, arheol.?)
* [[Špela Drnovšek Zorko]] (*1987) (socialna/kulturna?)

== E ==
* [[Lambert Ehrlich]] (1878–1942) (kulturna/religijska/teol.)

== F ==

== G ==
* [[Maja Gašperšič]] (socialna a., primatologinja)
* Edward (Edi) Gobec (1926–2020) (socialna, kult.?)
* [[Vesna Vuk Godina|Vesna (Vuk-) Godina]] (*1957) (socialna in kulturna, politična, teoretska)
* [[Petra Golja]] (biološka, fizična)
* [[Barbara Gornik]] (kulturna, socialna, polit.?)
* [[Nataša Gregorič Bon]] (kulturna)

== H ==

* [[Cvetka Hedžet Tóth]] (1948–2020) (filozofska)
* [[Valentina Hribar Sorčan]] (*1969) (filozofska)

== J ==
* [[Alenka Janko Spreizer]] (*1969) (kulturna/socialna, etnična)
* [[Alja Jankovič]] (socialna, etnična)
* [[Klemen Jelinčič Boeta]] (*1973) (religijska/etnična?)
* [[Ana Jelnikar]] (medkulturna?)
* [[Božidar Jezernik]] (*1951) (kulturna, zgodovinsko-etnološka)
* [[Draško Josipovič (|Draško Josipovič]] (*1959) (arheolog, forenzični..)
* [[Janez Juhant]] (*1947) (filozofska/teološka/religijska)
*[[Luna Jurančič Šribar]] (*1981) (kulturna/ekonomska)
* [[Marija Jurić Pahor]] (*1956) (socialna, manjšinska, etnična, spol..)
* [[Mojca Juričić]] (fizična, medicinska)
* [[Stane Južnič]] (1928–2013) (socialna, politična, kulturna, lingvistična, sistematska, splošna)

== K ==
*[[Špela Kalčić]]
*[[Boris Kavur]] (*1973) (arheolog, evolucijski - paleoantropolog)
* [[Dorijan Keržan]] (*1965) (forenzik, sociolog, genetik, historična a., sorodstvo)  
* [[Duška Knežević Hočevar]] (*1964/5?), (socialna/kulturna, etnična, medicinska)
* [[Janez Kolenc]] (1955–2012) (socialna/pedagoška; politična kultura)
* [[Boštjan Korošec]] (etnolog - neevrop.?)
* [[Lia Lola V. Kotnik]] (*1975) (socialna/kulturna, zgodovinska)
* [[Edvard Kovač]] (*1950) (filozofska/religijska?)
*[[Nika Kovač]] (*1993) (kulturna, spol)
* [[Miha Kozorog]] (*1975) (etnol., soc./kulturni)
* [[Gašper Kralj]] (*1974) (socialna ..)
* [[Taja Kramberger]] (*1970) (arheologinja, soc./zgodovinska a.) 
* [[Jože Krašovec]] (*1944) (religijska, teološka) 
*[[Boštjan Kravanja]] (*1972) (etnološka, kulturna)

== L ==
* [[Petra Leben Seljak]] (*1959) (historična, osteologinja / arheološka a.)
*[[Jerca Legan Cvikl]] (*1977) (a. vsakdanjega življenja, kulturna, socialna)
*[[Daša Ličen]] (*1990) (historična/etnološka, kulturna)
* [[Uršula Lipovec Čebron]] (*1975) (etnol., kult.-socialna)
* [[Igor Lukšič]] (*1961) (politična)
* [[Marina Lukšič Hacin]] (*1965) (socialna/kult., etnična / migracije)
* [[Sarah Lunaček]] (*1973) (kulturna: Afrika)

== M ==
* [[Jan Makarovič]] (1934–2018) (mešano)
* [[Karmen Medica]] (*1961) (socialna, kulturna; migracije)
* [[Enrico Maria Milič]] (socialna? - zamejstvo)
* [[Jernej Mlekuž]] (*1974) (kulturna - izseljenstvo)
*[[Nadia Molek]] (*1979) (sociokulturna)
*[[Lucija Mulej]] (*1977) (socialna/kulturna/poslovna?)
* [[Rajko Muršič]] (*1963) (kulturna, etnološka)
*[[Zarja Muršič]] (biološka, kulturno-evolucijska)

== N ==
*[[Andrej Naterer]] (socialna, kulturna)
*[[Ignac Navernik]] (teološka, sociokulturna, spol...)
*[[Bogomir Novak]] (*1944) (filozofska, pedagoška)

== O ==
* [[Alenka Oblak]]
* [[Iztok Osojnik]] (*1951) (zgodovinski?)
*[[Franc Osole]] (1920–2000) (naravoslovec, kvartarološki arheolog)
* [[Borut Ošlaj]] (*1964) (filozofska)
* [[Karel Ozvald]] (1873–1946) (kulturna pedagogika)

== P ==
*[https://www.etno-muzej.si/sl/kontakt/dr-tina-palaic Tina Palaić] (*1986) (muzeologija, neuvrščeni, migracije, etnične manjšine) 
*[[Ahmed Pašić]] (*1976) (socialna/politična/religijska)
*[[Franc Pediček]] (1922–2008) (kulturna/antropološka pedagogika)
*[[Maja Petrović-Šteger]] (socialna...)
*[[Tanja Petrović]] (*1974) ?
*[[Dan Podjed]] (*1975)
*[[Anton (Tone) Pogačnik]] (1934–1974) (fizična/biološka, kulturna-terenske razisk.?)
*[[Vida Pohar]] (*1934) (historična-paleontološka / evolucijska)
*[[Anton Polenec]] (1910–2000) (biološko-evolucijska)?
*Irene Portis Winner (1923–2021) (kulturna, ZDA-Slov.)
*[[Barbara Potrata]]
*[[Tadej Praprotnik]] (*1973) (antropologija vsakdanjega življenja)
*[[Nada Pretnar]] (socialna, etnološka, politična)
*[[Beja Protner]] (sociokulturna: Cambridge)
*[[Franc Puncer]] (1934–1994) (biolog, pisatelj ZF)
*[[Miran Pustoslemšek]] (*1966) (kulturni; sicer psihiater forenzik)
*[[Aljoša Pužar]] (*1974) (kulturna)

== R ==
*[[Manca Račič]] (*1993) (etnol./kult./soc.)
*[[Kristina Radomirović Maček]] (etnološka/kulturna)
*[[Tatjana Rakar]] (socialna/kulturna - Mehika)
* [[Mojca Ramšak]] (*1969) (kulturna, zgodovinska, biol.)
* [[Jože Ramovš]] (1947–2026) (socialna, psihološka... antropohigiena)
* [[Jaka Repič]] (*1975) (kulturna)
* [[Tatjana Robič Pikel]] (fizična, biološka) 
*[[Nataša Rogelja Caf]] (kulturna a., migracije)
* [[Braco Rotar]] (*1942) (socialna, kulturna, zgodovinska)?
*[[Irena Rožman Pišek]]? (*1965) (etnološka/kulturnozgodovinska/sociološka/demografska/zdravstvena)?
* [[Janez Rus|Janez Ev. Rus]] (*1980) (religijska)
* [[Vojan Rus]] (1924–2015) in [[Velko S. Rus]] (*1955) (filozofska)

== S ==
* [[Pina Sadar]] (*1986) (politična, socialna)
* [[Iztok Saksida]]? (1953–1998) (socialna/primerjalno-biološka?)
* [[Peter Simonič]] (*1969) (etnološka, kulturna)
*[[Polona Sitar]] (kulturna, ...?)
* [[Svetlana Slapšak]] (*1948) (antične študije/kulturna antropologija) 
* [[Mateja Slovenc Grasselli]] (agrarna, kulturna/fizična? antopologija) 
*[[Alenka Janko Spreizer|Spreizer, Alenka Janko]] (*1969) (socialna, etnična)
*Alenka Stanič (biol., kadri...)
* [[Vojko Stanovnik]]
* [[Gregor Starc]]
*[[Janko Strel]] (*1945) (fizična /kinziol.?)
*[[Nežka Struc]] (*1987) (etnol.)
* [[Maja Sunčič]] (*1972) (klasična fil., zgodovinska a.)  
* [[Branislava Sušnik]] (1920–1996) (etnološka/kulturna, terenske raziskave - Paragvaj..)
* [[Ana Svetel]] (etnološka, ekološka)

== Š ==
* [[Kaja Šeruga]] (*1990) (kulturna?; popotnica)
* [[Jana Šimenc]] (kulturna, medicinska) 
* [[Božo Škerlj]] (1904–1961) (fizična/biološka, historična, kulturna, splošna)
* [[Zmago Šmitek]] (1949–2018) (primerjalno-)etnološka, zgodovinski stiki s tujimi kulturami)
* [[Ivan Šprajc]] (*1955) (etnologija, arheologija - Mehika) 
* [[Renata Šribar]] (*1957) (kulturna, socialna) 
* [[Marija Štefančič]] (*1945) (fizična/biološka, historična, arheološka)
* [[Darja Šterbenc Erker]] (*1970) (antične študije, religijska...)
* [[Karmen Šterk]] (*1968) (socialna, kulturna, politična?)
* [[Zvone Štrubelj]] (*1955) (religijska)
* [[Pavla Štrukelj]] (1921–2015), etnologinja tujih kultur in romologinja
* [[Irena Šumi]] (*1959) (etnološka, etnična)
* [[Marija Švajncer]] (*1949) (filozofska)

== T ==
* [[Blaž Telban]] (*1952) (etnološka; etno-galerist)
* [[Borut Telban]] (*1956) (kulturna, terenske raziskave primitivnih družb na Papui-Novi Gvineji)
*[[Mojca Terčelj]] (*1958) (etnološka?)
* [[Tatjana Tomazo Ravnik|Tatjana Tomazo-Ravnik]] (1946–2026) (fizična/biološka, historična, arheološka)
* [[Ana Tominc]] (socialna/kulturna)
* [[Martina Tonet]] (socialna, kulturna ?)
* [[Kristina Toplak]] (*1976) (etnična a.; migracije in likovna ustvarjalnost)
* [[Marjan Toš]] (*1957) (zgodovinski/religijski)
*[[Marjeta Tratnik Volasko]] (socialna/kulturna)?
*[[Suzana Tratnik]] (*1963) (socialna antropologija spolov)
*[[Jernej Trebežnik]] (sociokulturna?)
* [[Anton Trstenjak]] (1906–1996) (filozofska, religijska/teološka,psihološka)
* [[Vladimir Truhlar]] (1912–1977) (filozofska, religijska/teološka)
*[[Barbara Turk Niskač]] ?

== U ==
* [[Jana Urh]] (*1971) (kulturna, politična)
* [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) (filozofska/religijska)

== V ==
*[[Nadja Valentinčič Furlan]] (etnološka, vizualna-cineast.)?
*[[Marta Verginella]] (*1960) (zgodovinska)
* [[Arthur Vidich|Arthur J. Vidich]] (1922–2006) (socialna a.: ZDA)
*[[Katerina Vidner Ferkov]] (medicinska a.? ljudje-živali)
* [[Janez Vodičar]] (*1964) (religijska)
* [[Nina Vodopivec]] (*1974) (zgodov., socialna, ekonomska, metodol.)
*[[Natalija Vrečer]] (*1964) (socialna, kult.; migracije, integracija)
*[[Eva Vrtačič]] (socialna in kulturna)

== W ==
* [[Irena Weber]] (*1962) (etnološka ?)

== Z ==
*[[Melita Zajc]] (*1962) (a. medijev in novih tehnologij)
*[[Boris Zarnik]] (1883–1945) (fizična, biološka)
* [[Darja Zaviršek]] (*1962) (socialna... FSD)
* [[Katja Zdešar Kotnik]] (fizična, biološka) 
* [[Erika Zelko]] (medicinska)

== Ž ==
* [[Bojan Žalec]] (*1966) (filozofska)
* [[Katka Žbogar]] (soc./kult., pedag.)
* [[Zvone Žigon]] (*1967) (politična, socialna a.- emigracija)
* [[Leon Žlebnik]] (1918–2004) (pedagoška/psihološka, antropologija dela)
* [[Andrej O. Župančič]] ([[1916]]–2007) (terensko raziskovanje)
* [[Niko Županič]] /[[Zupanič]] ([[1876]]–[[1961]]) (etnološka, fizična, prazgodovinska)
*[[Andraž Žvab]] (1980–2020) (kulturna: evropski okultizem, magija in starejše ezoterične filozofije)

{{seznami narodov po poklicu|antropologov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Antropologi]]
[[Kategorija:Slovenski antropologi|*]]</text>
      <sha1>sq8uetsv5we6tb20gzzrlxyov85lboo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih etnologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73571</id>
    <revision>
      <id>6761542</id>
      <parentid>6746502</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:12:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TinkaLunca</username>
        <id>266926</id>
      </contributor>
      <comment>/* F */</comment>
      <origin>6761542</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15231" sha1="it7d5ljx6nnlniuxvzmehpjupmmpv1r" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[etnolog]]ov.''' (Glej šeː [[seznam slovenskih antropologov]], [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]], [[seznam slovenskih muzikologov]], [[seznam slovenskih zgodovinarjev]], [[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] in [[seznam slovenskih sociologov]])

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Sandi Abram]]
*[[Jurij Alič]]
*[[Miljutin Arko]]
*[[Maja Avsenik]]?

== B ==

* [[Saša Babič]]
* [[Andreja Bahar Muršič]]
* [[Blaž Bajič]]
* [[Tatiana Bajuk Senčar]]
* [[Marjetka Balkovec Debevec]]
* [[Friderik Baraga]]
* [[Ada Bar Janša]]
* [[Janko Barle]]
* [[Alenka Bartulović]]
* [[Angelos Baš]]
* [[Franjo Baš]]
* [[Eva Batista]]
* [[Jan Baudouin de Courtenay]]
* [[Rok Bavčar]]
* [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]]
* [[Vitomir Belaj]]
* [[Mojca Bele]]
* [[Eda Belingar]] (r. Drašček)
* [[Eda Benčič Mohar]]
* [[Janko Benigar|Janko (Ivan, Juan) Benigar]]
* [[Branka Berce Bratko]]
* [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]]
* [[Etbin Bojc]]?
* [[Alojzij Bolhar]]
* [[Andraž Boštjančič]]
* [[Milan Bračika]]?
* [[Andreja Brancelj Bednaršek]]
* [[Ljudmila Bras]]
* [[Andrej Brence]]
* [[Inga Brezigar Miklavčič]]
* [[Vida Breže]]
* [[Borut Brumen]]

== C ==

* [[Oroslav Caf]]
* [[Emilijan Cevc]]?
* [[Tone Cevc]]
* [[Luisa Cher]]
* [[Tatjana Cibic]]
* [[France Cigan]]
*[[Zvona Ciglič]]
* [[Štefka Cobelj]]
* [[Angel Peter Cracina]]
* [[Paola Cracina]]
* J. Csaba
* [[Marija Cvetek]]
*[[Igor Cvetko]]
* [[Jana Cvetko]]
*[[Nives Cvikl]]
* Karel Czoernig?

== Č ==

*[[Uršula Čebron Lipovec]] &gt;&gt; Lipovec Čebron
*[[Albin Čebular]] (1900–1952)
*[[Breda Čebulj Sajko]]
*[[Majda Čeh]]
*[[Alenka Černelič Krošelj]]
*[[Mateja Černič]]?
*[[Franc Černigoj]]
*[[Viljem Černo]]
*[[Jože Čuješ]]?

== D ==

*[[Roberto Dapit]]
*([[Janez Debevec]])
*[[Zvezda Delak Koželj|Zvezda (Delak) Koželj]]
*[[Dino Del Medico]]
*[[Irena Destovnik]]
*[[Janez Dolenc]]
*[[Milan Dolenc]]
*[[Franc Domicelj]] ?
*[[Miha Dovžan]]
*[[Tatjana Dolžan Eržen]]
*[[Jana Drašler]]
*[[Alojz Dravec]] 
*[[Josip Dravec]] (slov.-hrv.)
*[[Marinka Dražumerič]]
*[[Ciril Drekonja]]
*[[Stanka Drnovšek]]
*[[Andrej Dular]]
*[[Jože Dular]]

== E ==

* [[Lambert Ehrlich]] 
* [[Fran Erjavec]]?
*[[Jože Eržen]]

== F ==

* [[Vilko Fajdiga]]
* [[Janez Fajfar]]
*[[Jasna Fakin Bajec]]
*[[Franc Ferk]]
*[[Mojca Ferle]]
* [[Jerneja Ferlež]] (r. Hederih)
*[[Peter Ficko]]
* [[Jurij Fikfak]]
* [[Manca Filak]]
* [[Fran Saleški Finžgar]]?
* [[Majda Fister]]
* ([[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]])
* [[Erazmus Francisci]]?
* [[Josip Freuenfeld]]?
*[[Marija Ftičar]] = [[Marjanca Klobčar]]

== G ==

*[[Silvester Gaberšček]]
*[[Aleš Gačnik]]
*[[Maksim Gaspari]]?
*[[Karel Gašpar]]?
*[[Milovan Gavazzi]]
*[[Peter Pavel Glavar]]?
*[[Janko Glazer]]?
*[[Stanka Glogovič]]
*[[Joža Glonar]]?
*[[Mirjam Gnezda]]
*([[Ida Gnilšak]])
*[[Maja Godina Golija]]
*[[Edward Gobec|Edward (Edi) Gobec]] (1926-2020)
*[[Maja Godina Golija]]
*[[Marjetka Golež Kaučič]]
*[[Alenka Goljevšček Kermauner]]? 
*[[Lojze Golobič]]
* [[Boža Grafenauer Bratož]]?
* [[Ivan Grafenauer]]
*[[Marko Grego]]
*[[Jože Gregorič]] 
*[[Anton Gričnik]]
*[[Živa Gruden]]
*[[Vesna Guštin Grilanc]]
*[[Ožbalt Gutsman]]

== H ==

*[[Marko Habič]] 1956- 
*[[Mateja Habinc]]
*[[Baltazar Hacquet]]?
*[[Albert Halasz|Albert Halász]]
*[[Avguštin Hallerstein]]?
*Aleksej Nikolajevič Haruzin?
*[[Vito Hazler]]
*Jerneja Hederih = Jerneja Ferlež
*[[Žiga Herberstein]]?
*[[Peter Hicinger]]
*[[Jože Hirnök]]
*Katalín Hirnök = [[Katalín Munda Hirnök]]
*Greta Hirschbach Merhar?
*[[Tanja Hohnec]] ([[Peršolja]])
*[[Božena Hostnik]]
*[[Nataša Hrastnik]]
*[[Daša Hribar]] (-Koprivec)
*[[Katja Hrobat Virgolet]]
*[[Radoslav Hrovatin]]
*[[Franc Hubad]]
*[[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]]
*[[Mihaela Hudelja]]
*[[Aleksander Hudovernik]]
*[[Vanja Huzjan]]

== I ==

* [[Mojca Ifko]]
* ([[Gregor Ilaš]])
* [[Vesna Mia Ipavec]] (Vesna Ličer)
* [[Barbara Ivančič Kutin]]

== J ==

*[[Marija Jagodic]] = [[Marija Makarovič]]
*[[Dušan Jakomin]]
*[[Peter Jamnikar]]
*[[Anton Janežič]]
*[[Anton Janša]]
*[[Janko Jarc]]?
*[[Sandra Jazbec]]
*[[Zorko Jelinčič]]
*([[Ljoba Jenče]])
*[[Katja Jenčič]]
*([[Peter Josip Jeram]])?
*[[Anja Jerin]]
*[[Katja Jerman]]
*[[Božidar Jezernik]]
*Milan Jež?
*[[Luna Jurančič Šribar]]
*[[Josip Jurčič]]?
*[[Franco Juri]]?
*[[Marija Jurić Pahor]]
*([[Franc Juriševič]])
*[[Katarina Juvančič]]

== K ==

* [[Marko Anton Kapus]]
* [[Alma Karlin]]
* [[Jože Karlovšek]]
* [[Marjetka Kastelic]]?
* [[Petra Kavrečič]]?
* [[Jakob Kelemina]]
* [[Josip Kenda (učitelj)|Josip Kenda]] (1859-1929)
* [[Jožef Kerec]]
* [[Peter Kerševan]]?
* [[Irena Keršič]]
*[[Jože Kimovec]] ?
* [[Simona Klaus]]?
* [[Marija Klobčar]] (Marjanca Klobčar, r. Ftičar)
* [[Vinko Ferreri Klun]] ?
*[[Darko Knez]]
*[[Duška Knežević Hočevar]] ?
*[[Bojan Knific]]
*[[Metka Knific]]
*[[Vladimir Knific]]
*[[Jurij Kobe (etnograf)|Jurij Kobe]] (ps. ''Jure Sodevski'') (1807—1858)
*[[Štefan Kociančič]]
*[[Urša Kocjan]]?
*[[Karla Kofol]]
*[[Katja Kogej]]
*[[Sonja Kogej Rus]]
*[[Nataša Kokošinek]]
*[[Ana Kolenc]]?
*[[Borut Koloini]]
*[[Vlasta Terezija Komac]]?
*[[Maša Komavec]] - Marty
*[[Rok Komel]]?
*[[Nataša Konestabo]]
*[[Jernej Kopitar]]?
*[[Daša Koprivec Hribar]] (Daša Hribar)
*[[Vlasta Koren]] (r. [[Beran]])
*[[Boštjan Korošec]]
*([[Borut Korun]])
*[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]]?
*[[Jože Koruza]]
*[[Franc Kos (1912)|Franc Kos - Melhior]]
*L. Kos Bartol
*[[Maja Kostric Grubišić]]
* [[Jožef Košič]]
* [[Pavel Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Rožana Koštiál]]
* [[Franko Košuta]]
* [[Marta Košuta]]
* [[France Kotnik]]
* [[Kristina Kovačič]]
* [[Mojca Kovačič]]
*[[Marija Kozar Mukič]]
*[[Peter Kozler]]
*[[Miha Kozorog]]
* [[Zvezdana Koželj]] ([[Zvezda Delak Koželj]])
* [[Karel Krajcar]]
* [[Franc Kramar]]
* [[Luka Kramolc]]
* ([[Jure Krašovec]])
* [[Boštjan Kravanja]]
*[[Bogomil Krek]]
*[[Gregor Krek]]
*[[Anton Krempl]]
*Vekoslav (Slavko) [[Kremenšek]]
* [[Leopold Kretzenbacher]]
* [[Nadja Kriščak]] ?
* [[Ivica Križ]]
* [[Naško Križnar]]
* [[Gašper Križnik]]
*[[Duša Krnel-Umek|Duša Krnel Umek]]
* [[Monika Kropej]] Telban
* [[Vera Kržišnik Bukić]]?
* [[Boris Kuhar]]
* [[Števan Kühar (slovstveni folklorist)|Števan Kühar]]
* [[Zmaga Kumer]]
* [[Dušica Kunaver]]
* Maria Kundegraber Lackner (avstr.)
* [[Drago Kunej]]
* [[Rebeka Kunej]]
* [[Ivan Kunšič]]
* [[Simona Kuntarič Zupanc]]
* [[Niko Kuret]]
* [[Benedikt Kuripečič]]?
* [[Števan Kühar (pisatelj)|Števan Kühar]]
* [[Lea Kužnik]]
* ([[Robert Kužnik]])
*[[Ambrož Kvartič]]

==L==

*[[Maja Lamberger Khatib]]
*[[Alenka Lapornik]]
*[[Branka Lazar]]
*[[Špela Ledinek Lozej]]
*[[Jože Lekše]]?
*[[Rado Lenček|Rado L. Lenček]]
*[[Zoltan Lendvai Kepe]]
*[[Ivana Leskovec]]
*[[Fran Levstik]]?
*[[Daša Ličen]]
*[[Vesna Ličer]] (r. [[Ipavec]])
*[[France Lipičnik]]
*[[Urška Lipovec Čebron]] (?)
*Bruno Lisjak Volpi ?
*[[Tone Ljubič]]
*[[Engelbert Logar]]
*[[Janko Lokar]]
*[[Helena Ložar-Podlogar]]
*[[Marta Ložar]] (r. [[Meterc]]) (1914-2008)
*[[Rajko Ložar]] (1904-1985)
*[[Slavka Ložar]] (1913-2012)
*[[Dušan Ludvik]]
*[[Vilja Lukan]] [[Pišek]]
*([[Marina Lukšič Hacin]])
*[[Sarah Lunaček]]

== M ==

*[[Janko Mačkovšek]]?
*[[Aldo Madotto]]
*[[Mario Magajna]]?
*([[Antoin Mailly]])
*[[Matija Majar - Ziljski]]
*[[Gabriel Majcen]]
*[[Janez Majciger]]
*[[Gorazd Makarovič]]
* [[Marija Makarovič]]
* [[Josip Mal]]?
* [[Martin Malnerič]]?
*[[Andrej Malnič]]
*[[Josip Mantuani]]?
*[[Karin Marc Bratina]]?
*[[Bogdana Marinac]]?
* [[France Marolt]]
* [[Tončka Marolt]] (zbirateljica)
* [[Milko Matičetov]]
* [[Anita Matkovič]]
* [[Herta Maurer-Lausegger]] (avstr.)
* [[Lilijana Medved]]
* [[Pavel Medvešček]]?
* ([[Anton Melik]])
* [[Mirjam Mencej]]
* [[Ralf Čeplak Mencin]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivan Merhar]]
* [[Pavle Merku]]
* [[Andreja Mesarič]]
* ([[Janez Mihelič]])
* ([[Nikolai Mikhailov]])
* [[Inga Miklavčič Brezigar]]
* ([[Fran Milčinski]])
* [[Tatjana Milčinski Oblak]]
* ([[Robert Gary Minnich]])
*[[Jana Mlakar Adamič]]
*[[Vlasta Mlakar]]
*[[Jernej Mlekuž]]
*[[Frančišek Mlinšek]]
*[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
*[[Izidor Modic]]?
*[[Ivan Mohorič]]
*[[Oscar Molek]]/Oskar Molek
*[[Anja Moric]]
*[[Branka Moškon]]?
*[[Milena Moškon]]?
*[[Ana Motnikar]]
*[[Josip Mravljak]]
*[[Boris Mravlje]]
*[[Anton Mrkun]]
*[[Katalin Munda Hirnök]]
* [[Matija Murko]]
* [[Rajko Muršič]]
* [[Francesco Musoni]]?

== N ==

*[[Ivan Navratil]]
*[[Luigia Negro]]?
* &lt;bdi&gt;[[Neli Niklsbacher Bregar]]&lt;/bdi&gt;
*[[Anka Novak]]
*[[Franc Novak (etnološki zbiralec)|Franc (Ferenc) Novak]]
*[[Vilko Novak]]
*[[Tina Novak Pucer]]

== O ==

* [[Karla Oder]]
* [[Mira Omerzel]] &quot;Mirit&quot; (prej por. Terlep)
* [[Martina Orehovec]]
* [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]]
* [[Rihard Orel]]
*[[Slavica Osterman]]
* [[Damjan J. Ovsec]]
* [[Milena Ožbolt]]?

== P ==

* [[Drago Pahor]]?
* [[Milan Pahor]]?
* [[Špela Pahor]]
* [[Jožef Pajek]]?
* [[Breda Pajsar]]
* [[Tina Palaić]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Brigita Pavlič]]?
* [[Damjana Pediček Terseglav]]
*[[Magda Peršič]]
*[[Jasna Majda Peršolja]]
*[[Tatjana Peršolja Hohnec]]
*[[Rajko Perušek]]
* [[Anton Petek]] ([[Tone Petek]])
*[[Hubert Svanibor Pettan]]
*[[Marjetka Pezdirc]]?
*[[Martina Piko Rustia]]
*[[Franc Pirc]]
*[[Marjeta Pisk]]
*[[Angela Piskernik]]
*([[Barbara Plestenjak]])
*([[Karel Plestenjak]])
*[[Andrej Pleterski]] (3. doktorat)
*([[Maks Pleteršnik]])
*([[Rihard Plohl]])
*[[Ivanka Počkar]]
*([[Renato Podbersič]])
*[[Breda Podbrežnik Vukmir]]
*[[Dan Podjed]]
*[[Špela Pogorelec]]
*[[Saša Poljak Istenič]]
*[[Tita Porenta]]
*Irene Portis Winner (ZDA)
*[[Blaž Potočnik]]
*[[Igor Presl]]
*[[Dušan Prešern]]?
*[[Viktor Prezelj]]?
*[[Tadeja Primožič]]
*([[Simon Prosen]])
*[[Jelka Pšajd]]
*([[Alberto Pucer]])
*[[Miran Puconja]]
*[[Rudolf Gustav Puff]]?
*[[Adela Pukl]]
*[[Tadej Pungartnik]]

== R ==

* [[Božo Račič]] (1887 - 1980)
*[[Manca Račič]]
* [[Mojca Račič Simončič]]
*[[Rado Radešček]]?
* Peter ̥Pavel Radics ?
* [[Brigita Rajšter]]
* [[Adela Ramovš]]
* ([[Fran Ramovš]])
* [[Mirko Ramovš]]
*[[Mojca Ramovš]]
* [[Mojca Ramšak]]
* [[Tomi Rauch]]
* [[Nada Ravbar Morato]]?
* [[Mojca Ravnik]]
* [[Bruno Ravnikar]]
* [[Matevž Ravnikar Poženčan|Matevž Ravnikar - Poženčan]]
*[[Magda Reja]]
*[[Urška Repar]]
* [[Jaka Repič]]
* [[Martina Repinc]]
* ([[Dušan Rešek]])
* [[Tjaša Ribizel]]
* [[Polona Rigler Grm]]
*[[Dragotin Ferdinand Ripšl]]
*[[Anton Zvonko Robar]]?
*[[Bojana Rogelj Škafar]]
*[[Nataša Rogelja Caf]]?
*[[Saša Roškar]]
*[[Tanja Roženbergar Šega|Tanja Roženbergar]] (-[[Šega (priimek)|Šega]])
* [[Luka Rožič]]
*[[Helena Rožman]]
*[[Irena Rožman Pišek]]
*([[Jožef Rudež]])
*[[Niko Rupel]] ?
*[[Jože Rus (geograf)]]
*[[Marija Rutar]]
*[[Simon Rutar]] 

== S ==
* [[Paolo Santonino]]
* [[Janez Scheinigg]] (Šajnik)
* [[Walter Schmid]]
*[[Bojan-Ilija Schnabl]]?
* [[Ivan Sedej]] (1934-1994)
* [[Rudolf Selič]]?
* [[Helena Senčar Šimonka]] (1934-1970)
* [[Marko Senčar Mrdaković]]
*[[Jožica Senegačnik Snoj]]
*[[Klemen Senica]]
*[[Anja Serec Hodžar]]
*[[Uši Sereinig]]
*[[Albert Sič]] in [[Franjo Sič]]
*[[Tomaž Simetinger]]
*[[Alenka Simikič]]
* [[Peter Simonič]]
*[[Monika Simonič Roškar]]
*[[Polona Sitar]]
* [[Ivan Sivec]]
*[[Jelka Skalicky]]
*[[Polona Sketelj]]
*[[Štefan Skledar]]
*[[Darja Skrt]]
*[[Ingrid Slavec Gradišnik]]
*[[Zora Slivnik Pavlin]]
* [[Štefan Smej]]
* [[Inja Smerdel]]
* [[Andrej Smole]]?
* [[Marko Smole]]
* [[Špela Smolej Milat]]
* [[Jasna Sok]]
* [[Ciril Soršak]]
*[[Herta Sorta]]?
* [[Barbara Sosič]] (-Možina)
* [[Leopold Stanek]]?
* [[Marija Stanonik]]
* [[Tončka Stanonik]]?
*([[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]])
*[[Meta Sterle]]
*[[Iva Stiplovšek]]?
* [[Julijan Strajnar]]
* [[Ivan Strelec]]?
* ([[Ivo Stropnik]])
* [[Dušan Strgar]]
* [[Gregor Strle]]?
*[[Josip Suchy]]?
* [[Lilijana Suhodolčan]]
* [[Nives Sulič Dular]]
* [[Ana Svetel]]
*[[Magdalena Svetina Terčon]]

== Š ==

*[[Fanči Šarf]] (1924-2017)
*[[Josip Šašel]] (1883-1961)
*[[Monika Šašel]] = [[Monika Kropej]]
*[[Ivan Šašelj]]
*[[Andrejka Ščukovt]] (r. Pavlin)
*([[Ivan Šega]])
*[[Polona Šega]]
*[[Mojca Šifrer Bulovec]]
*[[Jana Šimenc]]
*[[Helena Šimonka]] (r. Senčar)
*[[Andreja Šipek]]
*[[Urša Šivic]]
*[[Božo Škerlj]] (antropolog)
*[[Vladimir Šlebinger]] (zbiralec)
*[[Vladimir Šlibar]]
*([[Valter Šmid]])
*[[Zmago Šmitek]]
*[[Marija Šolar]] (zbiralka)
*([[Rožana Špeh]])
*[[Sara Špelec]]
*[[Miha Špiček]]
*[[Ivan Šprajc]]
*[[Katarina Šrimpf Vendramin]]
*[[Anja Štefan]]?
*[[Dušan Štepec]]
* [[Karel Štrekelj]]
* [[Albina Štrubelj]]
* [[Pavla Štrukelj]]
* [[Josip Šuman]]
* [[Irena Šumi]]
* [[Andrej Šuster-Drabósnjak|Andrej Šuster- Drabosnjak]]
* [[Marija Šuštar]]
* [[Jernej Šusteršič]] (1921-89)

== T ==

* [[Blaž Telban]] (1952)
* [[Borut Telban]]?
* [[Mojca Tercelj Otorepec]] (1964)
*[[Mojca Terčelj]] ([[Marija Mojca Terčelj]]) (1958)
*[[Nadja Terčon]]
* [[Marko Terseglav]]
* [[Nužej Tolmaier]] (1942-2025)
* [[Andrej Tomazin]]
*[[Jana Tomažič]]
*[[Tanja Tomažič]]
*[[Bogdana Tome Marinac]]
*[[Kristina Toplak]]
*[[Zora Torkar]]
*[[Zdenka Torkar Tahir]]
* [[Janez Trdina]]
*([[Franc Tretjak]])
* [[Ivan Trinko Zamejski]]
*[[Barbara Trnovec]]
*[[Milan Trobič]]
*[[Janko Trošt]]
* [[Jože Trošt]]?
* [[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]?
* [[Davorin Trstenjak]] ?
* [[Karel Vladimir Truhlar]]?
* [[Jurij Matej Trunk]]
* ([[Willhelm Tschinkel]])
*[[Alojz Turk]]
*[[Barbara Turk Niskač]]
*[[Teja Turk]]
*[[Metod Turnšek]]
 
== U ==

*[[Tončica Urbas]]
* [[Viljem Urbas]]

== V ==

* [[Nadja Valentinčič Furlan]]
* [[Urša Valič]]
* [[Matija Valjavec]]
* ([[Alenka Veber]])
* [[Peter Vendramin]]
* [[Salvatore Venosi]]
* [[Blaž Verbič]]
* [[Tanja Verboten]]
* [[Suzana Vešligaj]]
* [[Aleksander Videčnik]]?
* [[Sergij Vilfan]]
* [[Nataša Visočnik Gerželj]]
* [[Jurij Vodovnik]]?
* [[Valens Vodušek]]
*[[Milan Vogel]]
*[[Zdenko Vogrič]]
*Adriana Volarič?
*[[Jakob Volčič]]
*[[Bruno Volpi Lisjak]]
* [[Stanko Vraz]]
* [[Robert Vrčon]]
* [[Natalija Vrečer]]
* [[Ana Vrtovec Beno]]
*[[Vili Vuk]]
* [[Stanko Vurnik]]

== W ==

* [[Irena Weber]]
*[[Sebastjan Weber]]

== Z ==

* [[Pavle Zablatnik]]
*[[Jože Zadravec]]?
*[[Mihaela Zajc-Jarc]]
*[[Mojca Zajc]]
* [[Jožef Zakotnik|Jožef (Dizma) Zakotnik]]
* [[Kazimir Zakrajšek]]
* [[Jože Zavertnik]]
* [[Veronika Zavratnik]]
* [[Sinja Zemljič Golob]]
* [[Miha Zobec]]
* ([[Emil Zonta]])
*([[Marjeta Zorec]])
* [[Niko Zupanič]]

== Ž ==

* [[Janez Mihael Žagar]] ?
* [[Janja Žagar]] ([[Grgič]])
* [[Damjana Žbontar Furlan]] ?
* [[Nena Židov|Nena (Nevenka) Židov]]
* [[Urša Žigon]]?
* [[Zdenka Žigon]] Lulik
* [[Zvone Žigon]]?
* [[Jurij Žmavc]]
* [[Jakob Žnidaršič]]
*[[Katarina Županič]] (mati Nika Zupaniča)
*[[Lovro Žvab]]
{{seznami narodov po poklicu|etnologov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Etnologi]]
[[Kategorija:Slovenski etnologi|*]]</text>
      <sha1>it7d5ljx6nnlniuxvzmehpjupmmpv1r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Letališče</title>
    <ns>10</ns>
    <id>73590</id>
    <revision>
      <id>6761386</id>
      <parentid>6758579</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:35:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>posodobitev</comment>
      <origin>6761386</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17902" sha1="1n8obqyp2yyzi3sycfq9i7gx2hn7cpx" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = ib-airport vcard
| templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css

| above = &lt;includeonly&gt;&lt;div class=&quot;fn org&quot;&gt;{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}|
|&lt;br /&gt;|plain=false}}&lt;/div&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}|&lt;div class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}&lt;/div&gt;}}

| image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|{{{image-width|}}}}}}}}}| class      = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|{{{image2-width|}}}}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}}
| caption2 = {{{caption2|}}}

| rowclass1  = ib-airport-codes
| data1      = &lt;includeonly&gt;{{hlist
 |1=&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|&lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{IATA}}}&lt;/span&gt;|''none''}}&lt;/span&gt;
 |2=&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|&lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{ICAO}}}&lt;/span&gt;|''none''}}&lt;/span&gt;
 |3={{#if:{{{FAA|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{FAA}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |4={{#if:{{{TC|}}} |&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{TC}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |5={{#if:{{{LID|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Location identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{LID}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |6={{#if:{{{GPS|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Global Positioning System|GPS]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{GPS}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |7={{#if:{{{WMO|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{WMO}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 }}&lt;/includeonly&gt;
| header2    = &lt;includeonly&gt;Povzetek&lt;/includeonly&gt;

| label3     = Tip&amp;nbsp;letališča
| class3     = category
| data3      = {{{type|}}}

| rowclass4  = note
| label4     = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}}
| data4      = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}}

| rowclass5  = note
| label5     = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}}
| data5      = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}}

| label6     = Služi
| data6      = {{{area_served|{{{area-served|{{{city-served|}}}}}}}}}

| label7     = Lokacija
| class7     = label
| data7      = {{{location|}}}

| label8     = Ustanovitev
| data8      = {{{opened|}}}

| label9     = Zaprto
| data9      = {{{closed|}}}

| label10    = {{longitem|Zaprto za potnike}}
| data10     = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}}

| label11    = [[Letališka baza|Baza]]&amp;nbsp;za
| data11     = {{{hub|}}}

| label12    = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}}
| data12     = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}}

| label13    = {{longitem|Operating base for}}
| data13     = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}}

| label14    = Zgrajeno
| data14     = {{{built|}}}

| label15    = V&amp;nbsp;uporabi&amp;nbsp;od
| data15     = {{{used|}}}

| label16    = Poveljnik
| data16     = {{{commander|}}}

| label17    = Vojaške enote
| data17     = {{{occupants|}}}

| label18    = [[Časovni pas]]
| data18     = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }}

| label19    = &amp;nbsp;•&amp;nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]])
| data19     = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }}

| label20    = Nadm.&amp;nbsp;višina [[Metri nadmorske višine|AMSL]]
| data20     = {{#if:{{{elevation_m|}}}{{{elevation-m|}}}{{{elevation_f|}}}{{{elevation-f|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine
                   |m  ={{formatnum:{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|R}}
                   |ft  ={{formatnum:{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|R}}
                   }}}}

| label21    = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]]
| data21     = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}}

| label30    = {{longitem|Javni dostop}}
| data30     = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}}

| label31    = Spletna stran
| class31    = plainlinksneverexpand
| data31     = {{{website|}}}

| header32   = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}}
  |1=Zemljevid
  |11|111=Zemljevidi}}

| data33     = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|&lt;br /&gt;{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}}

| data34     = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map
   | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }}
   | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}
   | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}}
   | default_width = 250
}}

| data35     = {{#invoke:Infobox mapframe
 | autoWithCaption
 | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}}
 | mapframe-marker = airport
 | mapframe-wikidata = yes
 | mapframe-width = 250
 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}
}}

| header37   = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}}

| data38     = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}
 |{{Infopolje Letališče/datatable
 | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]]
 | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}}
 | n1  = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}}  | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}}   | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}}   | s1  = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}
 | n2  = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}}  | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}}   | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}}   | s2  = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}}
 | n3  = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}}  | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}}   | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}}   | s3  = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}}
 | n4  = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}}  | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}}   | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}}   | s4  = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}}
 | n5  = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}}  | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}}   | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}}   | s5  = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}}
 | n6  = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}}  | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}}   | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}}   | s6  = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}}
 | n7  = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}}  | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}}   | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}}   | s7  = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}}
 | n8  = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}}  | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}}   | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}}   | s8  = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}}
 | n9  = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}}  | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}}   | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}}   | s9  = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}}
 | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}}
 | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11  = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}}
 | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12  = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}}
}}}}

| header39   = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}}

| data40     = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}}
 |{{Infopolje Letališče/datatable
 | nlabel = Smer
 | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}}
 | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}}   | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}}   | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}}   | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}
 | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}}   | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}}   | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}}   | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}}
 | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}}   | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}}   | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}}   | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}}
 | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}}   | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}}   | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}}   | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}}
 | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}}   | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}}   | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}}   | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}}
 | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}}   | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}}   | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}}   | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}}
 | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}}   | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}}   | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}}   | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}}
 | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}}   | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}}   | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}}   | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}}
 | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}}   | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}}   | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}}   | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}}
 | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}}
 | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}}
 | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}}
}}}}

| header41   = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }}

| data50     = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}}
  | {{Infopolje | subbox = yes
  | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}}
  | data1  = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}
  | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}}
  | data2  = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}
  | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}}
  | data3  = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}
  | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}}
  | data4  = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}
  | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}}
  | data5  = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}
  | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}}
  | data6  = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}
  | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}}
  | data7  = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}
  | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}}
  | data8  = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}}
  }}
 }}

| rowclass51 = ib-airport-footnotes
| data51     = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}}

| data52     = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom &quot;_VALUE_&quot;|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | city-served | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image-width | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | image2-width | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | nativename | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check
| template = [[Predloga:Infopolje Letališče]]
| cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}}
| owner_oper; owner-oper; owner
| embed; module
}}&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1n8obqyp2yyzi3sycfq9i7gx2hn7cpx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761399</id>
      <parentid>6761386</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:03:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+city_served, elevation_ft</comment>
      <origin>6761399</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17986" sha1="iokt6jsr1il9mfmh9wcx3ah1l2jyoff" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = ib-airport vcard
| templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css

| above = &lt;includeonly&gt;&lt;div class=&quot;fn org&quot;&gt;{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}|
|&lt;br /&gt;|plain=false}}&lt;/div&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}|&lt;div class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}&lt;/div&gt;}}

| image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|{{{image-width|}}}}}}}}}| class      = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|{{{image2-width|}}}}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}}
| caption2 = {{{caption2|}}}

| rowclass1  = ib-airport-codes
| data1      = &lt;includeonly&gt;{{hlist
 |1=&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|&lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{IATA}}}&lt;/span&gt;|''none''}}&lt;/span&gt;
 |2=&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|&lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{ICAO}}}&lt;/span&gt;|''none''}}&lt;/span&gt;
 |3={{#if:{{{FAA|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{FAA}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |4={{#if:{{{TC|}}} |&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{TC}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |5={{#if:{{{LID|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Location identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{LID}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |6={{#if:{{{GPS|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Global Positioning System|GPS]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{GPS}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |7={{#if:{{{WMO|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{WMO}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 }}&lt;/includeonly&gt;
| header2    = &lt;includeonly&gt;Povzetek&lt;/includeonly&gt;

| label3     = Tip&amp;nbsp;letališča
| class3     = category
| data3      = {{{type|}}}

| rowclass4  = note
| label4     = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}}
| data4      = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}}

| rowclass5  = note
| label5     = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}}
| data5      = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}}

| label6     = Služi
| data6      = {{{area_served|{{{area-served|{{{city-served|{{{city_served|}}}}}}}}}}}}

| label7     = Lokacija
| class7     = label
| data7      = {{{location|}}}

| label8     = Ustanovitev
| data8      = {{{opened|}}}

| label9     = Zaprto
| data9      = {{{closed|}}}

| label10    = {{longitem|Zaprto za potnike}}
| data10     = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}}

| label11    = [[Letališka baza|Baza]]&amp;nbsp;za
| data11     = {{{hub|}}}

| label12    = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}}
| data12     = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}}

| label13    = {{longitem|Operating base for}}
| data13     = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}}

| label14    = Zgrajeno
| data14     = {{{built|}}}

| label15    = V&amp;nbsp;uporabi&amp;nbsp;od
| data15     = {{{used|}}}

| label16    = Poveljnik
| data16     = {{{commander|}}}

| label17    = Vojaške enote
| data17     = {{{occupants|}}}

| label18    = [[Časovni pas]]
| data18     = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }}

| label19    = &amp;nbsp;•&amp;nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]])
| data19     = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }}

| label20    = Nadm.&amp;nbsp;višina [[Metri nadmorske višine|AMSL]]
| data20     = {{#if:{{{elevation_m|}}}{{{elevation-m|}}}{{{elevation_f|}}}{{{elevation-f|}}}{{{elevation_ft|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine
                   |m  ={{formatnum:{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|R}}
                   |ft  ={{formatnum:{{{elevation_f|{{{elevation-f|{{{elevation_ft|}}}}}}}}}|R}}
                   }}}}

| label21    = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]]
| data21     = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}}

| label30    = {{longitem|Javni dostop}}
| data30     = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}}

| label31    = Spletna stran
| class31    = plainlinksneverexpand
| data31     = {{{website|}}}

| header32   = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}}
  |1=Zemljevid
  |11|111=Zemljevidi}}

| data33     = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|&lt;br /&gt;{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}}

| data34     = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map
   | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }}
   | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}
   | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}}
   | default_width = 250
}}

| data35     = {{#invoke:Infobox mapframe
 | autoWithCaption
 | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}}
 | mapframe-marker = airport
 | mapframe-wikidata = yes
 | mapframe-width = 250
 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}
}}

| header37   = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}}

| data38     = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}
 |{{Infopolje Letališče/datatable
 | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]]
 | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}}
 | n1  = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}}  | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}}   | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}}   | s1  = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}
 | n2  = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}}  | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}}   | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}}   | s2  = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}}
 | n3  = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}}  | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}}   | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}}   | s3  = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}}
 | n4  = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}}  | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}}   | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}}   | s4  = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}}
 | n5  = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}}  | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}}   | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}}   | s5  = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}}
 | n6  = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}}  | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}}   | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}}   | s6  = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}}
 | n7  = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}}  | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}}   | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}}   | s7  = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}}
 | n8  = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}}  | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}}   | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}}   | s8  = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}}
 | n9  = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}}  | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}}   | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}}   | s9  = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}}
 | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}}
 | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11  = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}}
 | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12  = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}}
}}}}

| header39   = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}}

| data40     = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}}
 |{{Infopolje Letališče/datatable
 | nlabel = Smer
 | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}}
 | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}}   | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}}   | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}}   | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}
 | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}}   | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}}   | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}}   | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}}
 | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}}   | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}}   | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}}   | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}}
 | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}}   | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}}   | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}}   | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}}
 | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}}   | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}}   | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}}   | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}}
 | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}}   | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}}   | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}}   | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}}
 | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}}   | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}}   | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}}   | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}}
 | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}}   | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}}   | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}}   | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}}
 | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}}   | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}}   | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}}   | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}}
 | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}}
 | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}}
 | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}}
}}}}

| header41   = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }}

| data50     = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}}
  | {{Infopolje | subbox = yes
  | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}}
  | data1  = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}
  | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}}
  | data2  = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}
  | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}}
  | data3  = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}
  | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}}
  | data4  = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}
  | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}}
  | data5  = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}
  | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}}
  | data6  = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}
  | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}}
  | data7  = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}
  | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}}
  | data8  = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}}
  }}
 }}

| rowclass51 = ib-airport-footnotes
| data51     = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}}

| data52     = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom &quot;_VALUE_&quot;|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | city-served | city_served |closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation_ft | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image-width | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | image2-width | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | nativename | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check
| template = [[Predloga:Infopolje Letališče]]
| cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}}
| owner_oper; owner-oper; owner
| embed; module
}}&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>iokt6jsr1il9mfmh9wcx3ah1l2jyoff</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kosovo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74370</id>
    <revision>
      <id>6761710</id>
      <parentid>6753116</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:10:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>predsednica</comment>
      <origin>6761710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50870" sha1="i3bqdho10ao1kg1dvo7e97167nmv5a9" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{brezpreloma|'''''Republika e Kosovës'''''}}&lt;br /&gt;{{jezik|sr-Cyrl|Република Косово}} / {{jezik|sr-Latn|Republika Kosovo}}
| conventional_long_name = Republika Kosovo
| common_name            = Kosovo
| common_name2           = Kosova
| image_flag             = Flag of Kosovo.svg
| image_coat             = Emblem of the Republic of Kosovo.svg&lt;!-- Avoid changing this,it has a reliable source: http://www.kosovapress.com/ks/repository/images/stema_kosoves_thmb.jpg --&gt;
| image_map              = Europe-Republic of Kosovo.svg
| map_caption            = Lega Kosova v [[Evropa|Evropi]]
| national_motto         = 
| national_anthem        = ''[[Evropa (himna)|Evropa]]''&lt;br /&gt;&lt;center&gt;[[Slika:National Anthem of the Republic of Kosovo.ogg]]&lt;/center&gt;
| official_languages     = [[albanščina]], [[srbščina]]
| regional_languages     = [[turščina]], [[romščina]], [[bosanščina]]
| ethnic_groups          = 92,9 % [[Albanci]]&lt;br /&gt;1,6 % [[Bošnjaki]]&lt;br /&gt;1,5 % [[Srbi]]&lt;br /&gt;
4 % drugi&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=Europe :: Kosovo — The World Factbook |accessdate=2020-07-20 |archive-date=2016-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160701194718/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| ethnic_groups_year     = 2020
| capital                = [[Priština]]
| latd                   = 42
| latm                   = 40
| latNS                  = N
| longd                  = 21
| longm                  = 10
| longEW                 = E
| largest_city           = capital
| demonym                = Kosovec
| government_type        = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]]  [[republika]]
| leader_title1          = [[predsednik Kosova|predsednica]]
| leader_name1           = [[Justina Shiroka Pula]]
| leader_title2          = [[predsednik vlade Kosova|predsednik vlade]]
| leader_name2           = [[Albin Kurti]]
| leader_title3          = predsednica parlamenta
| leader_name3           = [[Albulena Haxhiu]]
| sovereignty_type       = [[Neodvisnost]]{{smallsup|1}}
| sovereignty_note       = od [[Srbija|Srbije]]{{efn|name=status}}
| established_event1     = [[Razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|razglašena]]
| established_date1      = 17. februarja 2008
| established_event2     = 
| established_date2      = 
| area_rank              = 166
| area_km2               = 10.887
| percent_water          = 1
| population_estimate    = 1.932.774&lt;ref name=&quot;cia&quot;/&gt;
| population_estimate_rank = 
| population_estimate_year = 2020
| population_census      = 
| population_census_year = 
| population_density_km2 = 159
| population_density_rank = 55
| GDP_PPP_year           = 2020
| GDP_PPP                = {{rast}} 23,524 mrd. USD&lt;ref name=&quot;IMFWEORS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=66&amp;pr.y=10&amp;sy=2019&amp;ey=2020&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=967&amp;s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=2. februarja 2020}}&lt;/ref&gt;
| GDP_PPP_per_capita     = {{rast}} 13.017 USD&lt;ref name=&quot;IMFWEORS&quot;/&gt;
| GDP_nominal_year       = 2020
| GDP_nominal            = {{rast}} 8,402 mrd. USD&lt;ref name=&quot;IMFWEORS&quot;/&gt;
| GDP_nominal_rank       = 
| GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 4649 USD&lt;ref name=&quot;IMFWEORS&quot;/&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 
| Gini_year              = 2017
| Gini_change            = increase
| Gini                   = {{negativna rast}} 29,0
| Gini_ref               = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&amp;name_desc=false |title=GINI index (World Bank estimate) – Kosovo |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=13. oktobra 2019 |archive-date=2019-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190124203818/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&amp;name_desc=false |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank              = 121
| HDI_year               = 2016
| HDI_change             = increase
| HDI                    = 0,742
| HDI_ref                = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kosovo Human Development Report 2016|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|publisher=Ministry for Foreign Affairs of Finland|accessdate=24. januarja 2019|date=2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161212031321/http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|archivedate=12. decembra 2016}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 
| currency               = [[evro]] (€){{smallsup|2}}
| currency_code          = EUR
| time_zone              = [[srednjeevropski čas|CET]]
| utc_offset             = +1
| time_zone_DST          = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
| utc_offset_DST         = +2
| cctld                  = ''ni dodeljena''
| footnote1              = Neodvisnost je bila mednarodno priznana le deloma.{{efn|name=status}}
| footnote2              = Kosovo je evro sprejelo enostransko in ni del [[evroobmočje|evroobmočja]].
}}
'''Kosovo''' ({{jezik-sq|Kosovë, Kosova}}, {{jezik-sr|Косово|Kosovo}}) je [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznana]]{{efn|{{Kosovo-note}}|name=status}} republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Na Kosovu živi skoraj dva milijona prebivalcev, od tega 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,5 % [[Srbi|Srbov]]&lt;ref name=&quot;cia&quot;/&gt; ter drugih etničnih skupnosti (Turkov, Romov, Bošnjakov, Hrvatov, Črnogorcev, [[Goranci|Gorancev]] itd.). Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]].

Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je Resolucija 1244 [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost [[Srbija|Srbije]] nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od [[Srbija|Srbije]].&lt;ref name=&quot;news.bbc.co.uk&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Kosovo MPs proclaim independence|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7249034.stm|date=2008-02-17|accessdate=2022-12-06|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi [[Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenija je priznala Kosovo|date=5. marec 2008|url=https://www.sta.si/1264136|work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}&lt;/ref&gt; Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}).

Republika Kosovo leži v središču [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in obsega območje zgodovinskih pokrajin [[Kosovo (pokrajina)|Kosova]] in [[Metohija|Metohije]]. Severno in vzhodno meji na nesporno ozemlje Srbije, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Je članica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]].

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Kosova}}

=== Antična zgodovina ===
[[Slika:Dardania kingdom.png|levo|sličica|Zemljevid Dardanije.]]
'''Kosovo''' je bilo v antiki znano pod imenom [[Dardanija]]. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče [[Iliri|ilirskega]] kraljestva [[Dardanija|Dardancev]]. [[Konstantin I. Veliki|Konstantin veliki]] in bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] sta se rodila v Dardaniji.

'''Dardanija''' je bila [[Rimska provinca|rimska]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] provinca na [[Balkan]]u. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v [[Mezija|Meziji]], potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po [[Dardanci]]h, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pr. n. št. – 6 n. št.).

[[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.&lt;sup&gt;[[Dardanija#cite%20note-1|[1]]]&lt;/sup&gt; Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]] in [[Tračani]]&lt;sup&gt;[[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]][[Dardanija#cite%20note-5|[5]]]&lt;/sup&gt; ter kasneje s [[Kelti]]&lt;sup&gt;[[Dardanija#cite%20note-3|[3]]][[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]]&lt;/sup&gt; Po rimski osvojitvi [[Ilirija (država)|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.&lt;sup&gt;[[Dardanija#cite%20note-6|[6]]]&lt;/sup&gt;

===Srednji vek===
[[Slovani]] so naselili Balkan v 6. stoletju . Na Kosovu je bilo leta 1072 obnovljeno nekdanje [[Bolgarsko cesarstvo]]. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in [[pravoslavje|pravoslavja]] in to ostane njen del vse do [[Bitka na Kosovem polju|Kosovske bitke]] leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]] in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški [[Janjevci]]).

===Turška oblast===
Kosovo kot [[Sandžak]] in sestavni del [[Rumelija|Rumelije]] obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v [[vilajet]]. V obdobju turške oblasti je bilo [[Krščanstvo|krščansko]] prebivalstvo islamizirano. Srbija trdi, da je bilo prebivalstvo splošno zamenjano z muslimanskimi [[Albanci]] in ta pojem, da so kosovski Albanci pozni migranti, je napačen, ki ga je oblikovala propagandna skupina srbskih kolonizacijskih projektov 19. in 20. stoletja. Leta 1937 Vaso Čubrilović omenjal kampanjo 1878 kot velik uspeh, ki je bil posneman na [[Kosovski vilajet|Kosovskem vilajetu]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Greater Serbia: From Ideology to Aggression|url=https://books.google.ch/books?id=DIPiAAAAMAAJ&amp;q=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&amp;dq=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwjllruYvdzqAhWKuIsKHfWzAhsQ6AEwA3oECAQQAg|publisher=Croatian Information Centre|date=1993|isbn=978-953-6058-02-0|language=en|first=Ante|last=Beljo}}&lt;/ref&gt; Albanska krajevna imena in naselja, so zapisana v slovanskih in otomanskih registrih v 13. do 15. stoletju.

Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.&lt;gallery&gt;
Slika:Kosovo02.png|Kosovski vilajet, 1875–1878
Slika:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881–1912
&lt;/gallery&gt;

==== Priseljevanje Srbov in Albancev v Habsburško monarhijo iz Kosova leta 1690 in 1737–39 ====
Pripoved o migraciji je del srbske identitetne pripovedi. Gre za narodno-religiozni mit s junaško tematiko. Frederic Anscombe predlaga, da je skupaj z drugimi pripovedmi o kosovskem mitu osnova srbskega nacionalizma, ki je spodbudila spore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Handbook of ethnic conflict : international perspectives : Landis, Dan : Free Download, Borrow, and Streaming|url=https://archive.org/details/handbookethnicco00land|website=Internet Archive|accessdate=2020-07-23|language=en}}&lt;/ref&gt; Po mnenju Fredericka Anscomba velika migracija romantično nacionalno zgodovino usklajuje s pozno moderno resničnostjo, saj kosovske Albance prikazuje kot potomce presaditev, ki jih sponzorira Otomanska vlada, ki so se naselili po izgonu srbskega prebivalstva in domnevno prevzeli nadzor nad ozemljem, s tem ponovitev &quot;druge kosovske bitke&quot; in nenehni boji za svobodo. Malcolm in Elsie navajata, da so se različne vojne migracije dogajale zaradi vojne Svete lige (1683–1699), ko je tisoče beguncev našlo zatočišče na novi habsburški meji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Kosova|url=https://books.google.ch/books?id=Fnbw1wsacSAC&amp;pg=PA71&amp;lpg=PA71&amp;dq=Serb+migration+Albanians+1689&amp;redir_esc=y&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=Serb%20migration%20Albanians%201689&amp;f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2004|isbn=978-0-8108-5309-6|language=en|first=Robert|last=Elsie}}&lt;/ref&gt; Saggau navaja, da sodobna prilagoditev in popularizacija migracij črpata navdiha Vuka Karadžića in Petra II Petrovića-Njegoša, pred tem pa še nista bila sestavni del srbske narodne identitete. Maroš Melichárek je po besedah ​​Maroša Melicháreka prikazan tudi s srbsko nacionalno simboliko. Znamenito sliko Paje Jovanovića, ki jo je leta 1896 naročil patriarh Georgije Branković,&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Melichárek|first=Maroš|last2=Research|first2=Serbian Studies|title=Maroš Melichárek, &amp;quot;GREAT MIGRATION OF THE SERBS (1690) AND ITS REFLECTIONS IN MODERN HISTORIOGRAPHY&amp;quot;, Serbian Studies Research, vol. 8, no. 1, 2017, 87-102.|url=https://www.academia.edu/35488747/Maro%C5%A1_Melich%C3%A1rek_GREAT_MIGRATION_OF_THE_SERBS_1690_AND_ITS_REFLECTIONS_IN_MODERN_HISTORIOGRAPHY_Serbian_Studies_Research_vol._8_no._1_2017_87-102|language=en}}&lt;/ref&gt; so primerjali z opazno ameriško sliko Emanuela Leutzeja Washingtona, ki je prestopil Delaver. Upodobitev in simbolika velike srbske migracije je še vedno zelo močna in ažurna. Profesor zgodovine Maroš Melichárek omenja, da so bile opravljene tudi druge primerjave velikih migracij, na primer z velikim umikom, in s fotografijo Srbov, ki bežijo iz Republike Srbske krajine. Med begunci, ki so se v tistem času preselili na ozemlja, ki so prevladovala Avstrija, je bilo tudi veliko Albancev, vzhodno-pravoslavnih in katoliških.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|url=https://books.google.ch/books?id=AZ1x7gvwx_8C&amp;pg=PA27&amp;dq=A&amp;redir_esc=y&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=A&amp;f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2000-03-28|isbn=978-0-521-77401-7|language=en|first=John R.|last=Lampe|first2=Professor John R.|last2=Lampe}}&lt;/ref&gt; Naselili so se predvsem v Syrmiji in sosednjih regijah, znotraj meja Habsburške monarhije, ki vključuje katoliške Albance in Klimente, ki so naselili tri vasi v Sirmiji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Serbs|url=https://books.google.ch/books?id=2Wc-DWRzoeIC&amp;redir_esc=y&amp;hl=en|publisher=John Wiley &amp; Sons|date=2008-04-15|isbn=978-1-4051-4291-5|language=en|first=Sima M.|last=Cirkovic}}&lt;/ref&gt;

==== Izgon Albancev in naselitev Kosova iz juga Srbije 1877–78 ====
[[Slika:Izgon Albancev in naselitev Kosova.jpg|sličica|261x261_pik|Izgon Albancev in naselitev Kosova]]
V letih 1877–78 so bili Albanci v [[Niš]]u žrtve genocida in izgona. Regija je bila etnično očiščena Albancev in nadomeščena s srbskimi naseljenci iz daljnih regij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Western intervention in the Balkans : the strategic use of emotion in conflict|url=https://books.google.ch/books?id=fKom-fspjGQC&amp;pg=PA159&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|isbn=978-1-107-01066-6|oclc=1241672594|first=Roger Dale|last=Petersen}}&lt;/ref&gt;

Izgon Albancev (Iseljavanje Arnauta /srbsko: Iseљавање Арнаута) je bil naslov predavanja srbskega oz. jugoslovanskega zgodovinarja [[Vasa Čubrilović]]a (1897–1990) 7. marca 1937. Besedilo je opisovalo dinamiko etnične sestave Kosova in drugih albanskih naseljenih območij v Jugoslaviji od srednjega veka do danes. Medtem ko je pojasnjevanje, zakaj vse prejšnje metode jugoslovanskih oblasti za uničenje etnične večine Albancev na teh območjih, na primer počasna kolonizacija ali agrarne reforme, doslej ni uspela, je v podrobnosti predlagalo radikalno rešitev, množični izgon Albancev. Čubrilović je izgon videl kot geopolitični ukrep za preprečevanje morebitnega albanskega [[Iredentizem|iredentizma]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kosovo: The Politics of Identity and Space|url=https://books.google.ch/books?id=mtHSCXYFpYkC&amp;pg=PA151&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Routledge|date=2005-10-09|isbn=978-1-134-27632-5|language=en|first=Dr Denisa|last=Kostovicova}}&lt;/ref&gt;

V prispevku je opisana radikalna rešitev,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Saviours of the Nation: Serbia's Intellectual Opposition and the Revival of Nationalism|url=https://books.google.ch/books?id=imMBBAAAQBAJ&amp;pg=PA128&amp;redir_esc=y|publisher=McGill-Queen's Press - MQUP|date=2002-10-09|isbn=978-0-7735-7092-4|language=en|first=Jasna|last=Dragovic-Soso}}&lt;/ref&gt; množični izgon Albancev. Čubrilović je predlagal, naj se Albanci prisilijo, da se prostovoljno odselijo z nadlegovanjem in naseljevanjem Srbov, ter države pozval na pomoč, da naj &quot;Arnaut (Albanec) trpi, kolikor lahko&quot;. To bi storili z denarnimi kaznimi, aretacijami, neusmiljeno uporabo vseh policijskih predpisov, kaznovanjem, tihotapljenjem, krčenjem gozdov in nasiljem. Uporabili bi neusmiljeno pobiranje davkov in zaprli vse javne šole. Albanske domove in vasi bi lahko požgali, kar se nanaša na izgone Albancev v Nišu in Kuršumliji 1877–78.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medjunarodni znanstveni skup &quot;Jugoistocna Europa 1918.-1995.&quot; Ideologija Velike Srbije|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|website=www.hic.hr|accessdate=2020-07-20|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305095231/http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Čubrilović je opisal, da bi ga četniki in paravojaki lahko koristili, če bi pritiskali na Albance, naj odidejo, zaradi česar je &quot;najučinkovitejše sredstvo&quot;. Njihovo zemljo je bilo treba zapleniti in dati črnogorskim in srbskim naseljencem ter tako spremeniti etnično strukturo. Te metode bi povzročile etnično čiščenje.

Čubrilović je menil, da so Albanci nacionalistični, plemenski, fanatični, vraževerni in da so bili prejšnji načrti za izgon, kot so bili sprejeti znotraj širše regije leta 1878 na območjih, kot sta Toplica in doline Morava, ki jih je Srbija dobila s San Stefanskim sporazumom leta 1877/78, bi bil edini učinkovit način. Predlagal je, da se Albanci imenujejo Turki in naj se njihovo življenje čim bolj bedno prisili v odhod. Dogovori so na koncu pripeljali do preselitve več deset tisoč kosovskih Albancev v Turčijo in v Kosovo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|url=https://books.google.ch/books?id=f2nOTuF_KC0C&amp;pg=PA19&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2010|isbn=978-0-521-11624-4|language=en|first=Henry H. Perritt|last=Jr|first2=Perritt, Jr (Henry|last2=H..)}}&lt;/ref&gt;

=== 1912–1918 ===
Albanija je 28. novembra 1912 razglasila neodvisnost. Londonska konferenca je bila 29. julija 1913, kjer so veleposlaniki šestih velikih sil tistega časa (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija in Italija razdelili Albanijo na več delov, kjer je Srbija pridobila Kosovo, Črna gora pa [[Metohija|Metohijo]] (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Bolgarija|Bulgarije]]. Z razdelitvijo Albanije so pustili albansko prebivalstvo na obeh straneh meje.

Srbsko-francoska vojska, po preboju [[Solunska fronta|Solunske fronte]], zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Jugoslovenske kraljevine]] decembra istega leta.

=== Jugoslovanski državni program - Kolonizacija Kosova (1918–1941) ===
Kolonizacija Kosova je bil uradni jugoslovanski državni program, ki se je začel v obdobju (1918–1941),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|website=web.archive.org|date=2011-08-26|accessdate=2020-07-20|archive-date=2011-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110826204541/http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kosovo: In the Heart of the Powder Keg|url=https://books.google.ch/books?id=e4BpAAAAMAAJ&amp;dq=There+have+been+four+major+campaigns+of+Serbian+and+Montenegrin+colonization+in+Kosovo+up+to+the+present&amp;q=campaigns+&amp;redir_esc=y&amp;hl=en|publisher=East European Monographs|date=1997|isbn=978-0-88033-375-7|language=en|first=Robert|last=Elsie}}&lt;/ref&gt; katerega namen je bil zmanjšati prisotnost Albancev in povečati srbsko prisotnost. V obdobju kolonizacije se je med 60.000 in 65.000 registriranih kolonistov, od katerih je bilo več kot 90 odstotkov Srbov, naselilo na ozemlju nekdanjega kosovskega Vilajeta, ujetega iz Otomanskega cesarstva leta 1912.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Just or Unjust War?: International Law and Unilateral Use of Armed Force by States at the Turn of the 20th Century|url=https://books.google.ch/books?id=v_dADwAAQBAJ&amp;pg=PT270&amp;dq=Serbianise&amp;redir_esc=y&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=Serbianise&amp;f=false|publisher=Routledge|date=2017-11-30|isbn=978-1-351-15466-6|language=en|first=Mohammad Taghi|last=Karoubi}}&lt;/ref&gt;

Upoštevati je treba, da je to verjetno konzervativna številka, saj je težko ekstrapolirati, koliko naseljencev bi bilo neregistriranih, saj se tovrstna dejanja ponavljajo v Cubrilovićevih poznejših delih, ki se nanašajo na to obdobje.

Od leta 1918 do 1921 so bili pogromi, pokoli in izgon Albancev, saj so njihovo število zmanjšali iz 1.000.000 na približno 439.500, kjer so se priselili v Turčijo.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Gulyás |first=László |last2=Csüllög |first2=Gábor |year=2015 |title=History of Kosovo from the First Balkan War to the End of World War II (1912–1945) |url=https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf |journal=West Bohemian Historical Review |volume=5 |issue=2 |pages=219–237 |access-date=2022-05-27 |archive-date=2022-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220222061825/https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Povečanje srbskega prebivalstva na Kosovu je bilo za jugoslovansko državo veliko težje doseči kot zmanjšanje albanskega z represivnimi ukrepi. Te lekcije se je naučil in zabeležil Vaso Čubrilović, izvajal pa jo je v obdobju Rankovića leta 45, kjer so bili sprejeti skoraj enaki ukrepi za albansko prebivalstvo.

===Od prve svetovne vojne do neodvisnosti===
Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije.

Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (''oblasti'') in to: Zetska oblast s sedežem na [[Cetinje|Cetinju]] (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v [[Čačak|Čačku]] (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v [[Priština|Prištini]] ([[Prizren]], Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast.

Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo [[Društvo narodov]], zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del ob Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini.

Z razdelitvijo na [[banovina|banovine]] leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast.

Že oblasti [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Kraljevina Črna gora|Kraljevine Črne gore]] so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Stipe |last=Šuvar |title=Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji |publisher=Naše teme |location=Zagreb |year=1970 |pages=48 |quote=Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.}}&lt;/ref&gt;

Po invaziji [[Sile osi|sil osi]] so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, [[Judje|judovskim]], [[Romi|romskim]] prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu.

[[Kosovarji]] in [[Kosovci]] so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda ''Zejnel Ajdini''. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10&amp;nbsp;km gorvodno od ustja v [[Beli Drim]] v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblastni NOO za Kosovo in Dukagjin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije).
[[Slika:Prishtina perspektivë nga Radio Kosova 1.jpg|250px|thumb|desno|Priština]]
[[Slika:Prizreni gjate dimrit.jpg|250px|thumb|desno|Prizren]]

Na zasedanju Oblastnega NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v okviru Demokratične federativne Jugoslavije z avtonomnim statusom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Dušan |last=Bilandžić |title=Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985 |edition=3. dopolnjena |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1985 |pages=71 |quote=Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju ''Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.}}&lt;/ref&gt;

''Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast'' (AKMO) kot sestavni del Srbije je bila ustanovljena leta 1945 kot del Demokratične federativne Jugoslavije oz. Federativne ljudske republike Jugoslavije ([[FLRJ]]). Leta 1959 je prišlo do prve diskusije o vpašanju narodnostne problematike v jugoslovanskem poliotičnem vrhu. Istega leta je bil del ozemlja ožje Srbije pripojen skrajno severnemu delu Kosova s skoraj čisto srbsko narodnostno sestavo prebivalstva. Ustava iz leta 1963 je ime ''Oblast'' v primeru Kosova spremenila v ''Pokrajina'', zmanjšal(?) se je tudi avtonomni status, čeprav je bila formalno izenačena s statusom AP [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] kot dela [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] znotraj SFRJ. Avtonomna pokrajina Kosovo je bila dejansko del SR Srbije.&lt;ref&gt;Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) ''Sukob'', Adria, Brugg, 1988., str. 101.&lt;/ref&gt;

Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala z namenom pomiritve prebivalstva.&lt;ref&gt;[http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=1158:prije-dvadeset-godina-1-za-trajanja-obiju-protuhrvatskih-jugoslavija-prepolovljen-je-broj-hrvata&amp;catid=22:feljtoni&amp;Itemid=46 Hrvatski fokus] Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.&lt;/ref&gt; Albanci so tega leta v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, ki je državni praznik sosednje [[Albanija|Albanije]], množično odšli na ulice in zahtevali, naj Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire. Kljub temu je bila avtonomija leta 1968 z ustavnimi spremembami okrepljena in Kosovo je z razširitvijo avtonomnih pravic dejansko postalo kontitutivni subjekt federacije, skoraj izenačen s statusom republik kot [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo]] (kratko SAP Kosovo), kar se je dejansko potrdilo tudi z novo jugoslovansko ustavo iz leta 1974, ko je dobilo svojega predstavnika v Predsedstvu SFRJ, pa tudi samo je dobilo predsestvo, enako kot &quot;običajne&quot; republike.

Po Titovi smrti 1980 so Albanci 1981 zahtevali enakopraven status Kosova z republikami v SFRJ, kar je spet sprožilo posredovanje vojske in razglasitev izrednega stanja. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 Kosovo de facto izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila suspendirana. Srbija pa je kljub temu (enako kot velja za [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]]), obdržala člana predsedstva SFRJ iz Kosova, da bi imela večjo težo pri glasovanju. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme ''Ustavo republike Kosova'' v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]]. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998–1999) je pobegnilo 1 milijon Albancev in skoraj 200.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000–10.000 Albancev, 1000–2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 [[NATO]] bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.&lt;ref&gt;http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&amp;mm=03&amp;dd=15&amp;nav_category=12&amp;nav_id=135320&lt;/ref&gt;

Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je [[Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov|Resolucija 1244]] [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih [[proces določitve statusa Kosova|pogajanjih]] o [[ustavni status Kosova|ustavnem statusu Kosova]] pod pokroviteljstvom [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije,&lt;ref name=&quot;news.bbc.co.uk&quot; /&gt; se poimenovala ''Republika Kosovo'' ({{jezik-sq|Republika e Kosovës}}, {{jezik-sr|Република Косово}}, ''Republika Kosovo'') in bila deležna delnega mednarodnega priznanja [[država|državnosti]] (državo so priznale npr. [[Združene države Amerike]] in nekatere pomembne [[Evropa|evropske]] države, 5. marca 2008 tudi [[Slovenija]]). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Kazahstan]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Šrilanka]], [[Vietnam]] in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi Космет, ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}).

Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]].
 
[[Slika:Kosovo map-en.svg|thumb|300px|Zemljevid Kosova]]

==Geografija==
{{glavni|Geografija Kosova}}
Kosovo je po površini najmanjša država jugovzhodne Evrope. Reliefno sestoji iz dveh večjih kotlin: Kosovske (srednja višina 500 m) na vzhodu in Metohijske (srednja višina 350 m) na zahodu. Dno kotlin je prekrito s [[terciar]]nimi in [[kvartar]]nimi sedimenti. Obkroženi sta z visokimi gorami: [[Prokletije|Prokletijami]] (najvišji vrh Kosova je [[Đeravica]], 2656 m), [[Žljeb]]om (2365 m) in [[Mokra gora|Mokro goro]] (2155 m) na severu ter [[Šar planina|Šar planino]] (2604 m) na jugozahodu. Gore so iz [[mezozoik|mezozojskih]] [[apnenec|apnencev]], [[paleozoik|paleozojskih]] [[skrilavec|skrilavcev]] in eruptivnih kamnin.

Kosovo ima površino 10.887&amp;nbsp;km². Okoli 40 % površine države prekrivajo gozdovi.

Podnebje je submediteransko do gorsko. Srednja januarska temperatura je 0–2&amp;nbsp;°C, srednja julijska pa 23–25&amp;nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 500 do 1000&amp;nbsp;mm.

Reke pripadajo [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju (porečje [[Beli Drim|Belega Drima]]), povodju [[Črno morje|Črnega morja]] ([[Tara]], [[Piva]], [[Lim]], [[Ibar]]) in [[Egejsko morje|Egejskega morja]] (reka Nerodimka spaja v egejsko (porečje Vardarja) in črnomorsko povodje (porečje Donave) - [[bifurkacija]]). Najdaljše reke: [[Beli Drim]] (128&amp;nbsp;km, od tega 111,5&amp;nbsp;km na Kosovu), [[Sitnica]] (110&amp;nbsp;km), [[Ibar]] (280&amp;nbsp;km, od tega 85&amp;nbsp;km na Kosovu). Druge reke so še: [[Lab]], [[Drenica]], [[Lepenec]], [[Pećka Bistrica]], [[Erenik]], [[Prizrenska Bistrica]], [[Dečanska Bistrica]], Krenica, [[Nerodimka]]. Kosovo ima štiri velika [[Jezero|jezera]], ki so bila umetno ustvarjena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero [[Ujmani]] je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]].

* Jezera: [[Vrbničko jezero]] (umetno), [[Svrčin]], [[Sazlija]]
* Gore: [[Prokletije]], [[Paštrik]], [[Koritnik]], [[Šar planina]], [[Kopaonik]].

===Meje Kosova===
[[Slika:All in one.jpg|250px|thumb|Pogled na regijo Opolje]]
* z [[Albanija|Albanijo]] - 111,7&amp;nbsp;km
* s [[Črna gora|Črno goro]] - 78,6&amp;nbsp;km
* s [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] - 158,7&amp;nbsp;km
* s [[Srbija|Srbijo]] - 365,8&amp;nbsp;km

Skupno meja meri 700,7&amp;nbsp;km.

==Uprava==
Kosovo sestavlja 30 občin in 7 okrožij: Đakovičko, Gnjilansko, Kosovskomitrovačko, Pećko, Prištinsko, Prizrensko in Uroševačko okrožje.

== Prebivalstvo ==
[[Slika:Kosovo_ethnic_2005.png|250px|thumb|Narodnostni sestav 2005.]]
Glede na rezultate popisa iz leta 2020, na Kosovu živi 1,870,981 prebivalcev, od tega nekaj več kot 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,47 % [[Srbi|Srbov]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Ker so se Albanci na Kosovu odločili bojkotirati vse srbske institucije od 1990-ih, tudi popis prebivalstva, je težko ugotoviti točno število prebivalcev za nazaj. Ocenjuje se da je Kosovo imelo leta 2002 okoli 2,3 milijona prebivalcev, od teh veliko večino Albancev (88 %), sledijo Srbi (7 %) in manjšine: [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Bošnjaki]], [[Romi]], [[Črnogorci]], [[Turki]], [[Aškali]] ([[Egipčani]]?) in [[Janjevci|Hrvati]] (Janjevci). Gostota poseljenosti je bila 205 preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.

Srbi so v znatnem deležu (kot večinsko prebivalstvo) poseljeni jugovzhodno od Prizrena in zlati na severovzhodu Kosova. Nekaj Črnogorcev je v okolici Peći. [[Goranci]] živijo v vaseh ob albanski meji pri Đakovici in Dragašu (naselje imenovano ''Gora''). Turki so pomembna skupnost v Prizrenu. Hrvati živijo v vaseh [[Janjevo]], [[Letnica, Kosovo|Letnica]] in manjših drugih.

Na Kosovu je največji naravni prirast prebivalstva v Evropi, predvsem pri Albancih, v regiji [[Sandžak]] in pri Hrvatih. V bivši SFRJ je bila na Kosovu največja stopnja nepismenosti zaradi diskriminacije.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Uvrstitev
!Angleško ime
!Albansko
!Srbsko
!Prebivalstvo &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
!Velikost &lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Gostota &lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Naselja
|-
|1
|Pristina
|Prishtinë
|Priština
|198,897
|572
|347.7
|41
|-
|7
|Podujevo
|Besianë
|Podujevo
|88,499
|663
|133.5
|76
|-
|11
|Glogovac
|Drenas
|Glogovac
|58,531
|290
|201.8
|37
|-
|12
|Lipljan
|Lipjan
|Lipljan
|57,605
|422
|136.5
|70
|-
|21
|Kosovo Polje
|Fushë Kosovë
|Kosovo Polje
|34,827
|83
|419.6
|15
|-
|26
|Obilić
|Obiliq/Kastriot
|Obilić
|21,549
|105
|205.2
|19
|-
|30
|Gracanica
|Graçanicë
|Gračanica
|10,675
|131
|81.5
|16
|-
|33
|Novo Brdo
|Artana
|Novo Brdo
|6,729
|204
|33
|24
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Prištine'''
|
|477,312
|2,470
|193.2
|298
|-
|2
|Prizren
|Prizren(i)
|Prizren
|177,781
|626
|284
|74
|-
|10
|Theranda
|Therandë
|Suva Reka
|59,722
|306
|178.5
|42
|-
|14
|Mališevo
|Malishevë
|Mališevo
|54,613
|361
|165.4
|43
|-
|22
|Dragaš
|Dragash
|Dragaš
|33,997
|435
|78.2
|35
|-
|35
|Mamuša
|Mamushë
|Mamuša
|5,507
|11
|500.6
|–
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Prizrena''' 
|
|331,670
|1,397
|237.4
|195
|-
|23
|Kaçanik
|Kaçanik
|Kačanik
|33,454
|221
|151.4
|31
|-
|25
|Shtime
|Shtime
|Štimlje
|27,324
|134
|203.9
|23
|-
|31
|Elez Han
|Hani i Elezit
|Đeneral Janković
|9,389
|83
|113.1
|11
|-
|32
|Štrpce
|Shtërpcë
|Štrpce
|6,949
|247
|28.1
|16
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Ferizaja'''
|
|185,806
|1,030
|180.4
|126
|-
|3
|Ferizaj
|Ferizaj
|Uroševac
|108,690
|345
|315
|45
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Pejë''' 
|
|174,235
|1,365
|127.6
|118
|-
|19
|Klina
|Klinë
|Klina
|38,496
|308
|125
|54
|-
|4
|Peć
|Pejë
|Peć
|96,450
|603
|160
|14
|-
|17
|Istog
|Istog
|Istok
|39,289
|454
|86.5
|50
|-
|5
|Gjakova
|Gjakova/Gjakovë
|Đakovica
|94,557
|587
|161.1
|91
|-
|13
|Rahovec
|Rahovec
|Orahovac
|55,053
|276
|199.5
|32
|-
|18
|Deçan
|Deçan
|Dečani
|38,984
|180
|216.6
|37
|-
|34
|Junik
|Junik
|Junik
|6,078
|86
|70.7
|10
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Gjakove'''
|
|194,672
|1,129
|172.4
|170
|-
|8
|Mitrovica
|Mitrovicë
|Kosovska Mitrovica
|71,909
|350
|205.5
|45
|-
|9
|Vučitrn
|Vushtrri
|Vučitrn
|69,870
|344
|203.1
|67
|-
|15
|Skenderaj
|Skënderaj
|Srbica
|50,858
|378
|134.5
|49
|-
|24
|North Mitrovica
|Mitrovica Veriore
|Severna Mitrovica
|29,460
|11
|2,678.2
|–
|-
|27
|Leposavić
|Albanik
|Leposavić
|18,600
|539
|34.5
|42
|-
|28
|Zvečan
|Zveçan
|Zvečan
|16,650
|122
|136.5
|35
|-
|29
|Zubin Potok
|Zubin Potoku
|Zubin Potok
|14,900
|333
|44.7
|29
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Mitrovice'''
|
|272,247
|2,077
|131.1
|267
|-
|6
|Gjilan
|Gjilan
|Gnjilane
|90,015
|385
|233.8
|54
|-
|16
|Vitina
|Viti
|Vitina
|46,959
|278
|168.9
|39
|-
|20
|Dardan
|Dardanë
|Kamenica
|35,600
|423
|84.2
|58
|-
|36
|Ranilug
|Ranillug
|Ranilug
|3,866
|78
|49.6
|18
|-
|37
|Klokot
|Kllokot
|Klokot
|2,556
|24
|106.5
|4
|-
|38
|Parteš
|Partesh
|Parteš
|1,787
|18
|99.3
|3
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Gjilana'''
|
|180,783
|1,206
|149.9
|287
|-
| colspan=&quot;3&quot; |&lt;center&gt; '''Kosovo'''&lt;/center&gt;
|
|'''1,816,675'''
|'''10,908'''
|'''170'''
|'''1,339'''
|}

== Religija ==
Religija na Kosovu je ločena od države. Ustava določa Kosovo kot sekularno državo, ki je nevtralna glede verskih prepričanj in kjer so vsi enaki, preden je zagotovljen zakon in svoboda verovanja, vesti in vere.Religija na Kosovu (Evropska socialna raziskava 2012).

* Muslimani 88 %
* Katoliki 2,2 %
* Pravoslavci 1,5 %
* Ne-verniki 2,9 %
* Drugo 0,4 %

== Kultura ==
[[File:Museum of Kosova.JPG|thumb|Narodni muzej Kosova]]
=== Umetnost ===
{{glavni| Arhitektura Kosova|Kulturna dediščina Kosova}}
[[File:Prishtina and the great Hamam.jpg|thumb|right|Veliki hamam v Prištini je bil zgrajen v 15. st. in je del cesarske mošeje v Prištini.]]
Arhitektura Kosova sega v [[neolitik]], [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[srednji vek]]. Nanjo je vplivala prisotnost različnih civilizacij in religij, o čemer pričajo strukture, ki so preživele do danes.

Kosovo je dom številnih [[samostan]]ov in [[cerkev (zgradba)|cerkva]] iz 13. in 14. stoletja, ki predstavljajo [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] dediščino. Arhitekturna dediščina iz [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] obdobja vključuje [[mošeja|mošeje]] in [[hamam]]e iz 15., 16. in 17. stoletja. Druge zanimive zgodovinske arhitekturne strukture so ''kule'' iz 18. in 19. stoletja, pa tudi številni [[most]]ovi, urbana središča in [[trdnjava|trdnjave]]. Čeprav nekatere ljudske stavbe same po sebi ne veljajo za pomembne, so skupaj zelo zanimive. Med konfliktom na Kosovu leta 1999 je bilo veliko stavb, ki predstavljajo to dediščino, uničenih ali poškodovanih.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite journal|title=Prioritized Intervention List|journal=Regional Programme for Cultural and Natural Heritage in South-east Europe|date=23 January 2009|page=8|url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|access-date=2 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302202142/http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|archive-date=2 March 2014}}&lt;/ref&gt; V regiji Dukagjini je bilo napadenih najmanj 500 kul, večina pa jih je bila uničenih ali kako drugače poškodovanih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |title=7 Years of Kosovo Howard Smith of Geelong |url=https://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |access-date=13 April 2015 |archive-url=https://archive.today/20150413201519/http://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |archive-date=13 April 2015 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je UNESCO priznal samostan [[Visoki Dečani]] za svetovno dediščino zaradi izjemne univerzalne vrednosti. Dve leti pozneje je bila dediščina razširjena kot serijska nominacija, v katero so vključeni še trije verski spomeniki: [[Pećka patriarhija]], [[Naša Gospa Ljeviška]] in [[samostan Gračanica]] pod imenom ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Medieval Monuments in Kosovo|url=https://whc.unesco.org/en/list/724|publisher=[[UNESCO]]|date=2006|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150513120313/https://whc.unesco.org/en/list/724/|archive-date=13 May 2015}}&lt;/ref&gt; Sestavljen je iz štirih srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne [[bizantinska arhitektura|bizantinske]] in zahodne [[romanska arhitektura|romanske]] cerkvene arhitekture, ki tvorijo paleološki renesančni slog. Gradnjo so ustanovili pripadniki rodbine [[Nemanjići|Nemanjić]], najpomembnejše srbske rodbine v srednjem veku.

Ti spomeniki so bili napadeni, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004. Leta 2006 je bila posest vpisana na Seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi težav pri upravljanju in ohranjanju zaradi politične nestabilnosti regije.&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/news/268 World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151002052606/https://whc.unesco.org/en/news/268 |date=2 October 2015 }}, ''[[UNESCO|UNESCO World Heritage Centre]]'', 13 July 2006. Accessed 31 January 2017.&lt;/ref&gt;

Kosovska umetnost je bila mednarodni javnosti zelo dolgo neznana, saj mnogi umetniki zaradi režima svoje umetnosti niso mogli razstavljati v umetniških galerijah, zato so vedno iskali alternative in so se celo zatekali k temu, da bi vzeli stvari na svoje roke. Do leta 1990 so kosovski umetniki predstavljali svojo umetnost v številnih prestižnih svetovno priznanih središčih. Zaradi edinstvenega pristopa do umetnosti glede na okoliščine, v katerih so nastale, so bile potrjene in visoko ocenjene, zaradi česar so bile prepoznavne in izvirne.&lt;ref name=&quot;Congress2010&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Library of Congress|title=Library of Congress Subject Headings|url=https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&amp;pg=PA4303|year=2010|publisher=Library of Congress|pages=4303–|access-date=9 May 2018|archive-date=4 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804023456/https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&amp;pg=PA4303|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Februarja 1979 je bila ustanovljena Kosovska narodna umetniška galerija. Postala je najvišja institucija vizualne umetnosti na Kosovu. Imena najvidnejših umetnikov Kosova so Muslim Mulliqi. Engjëll Berisha, Masar Caka, Tahir Emra, Abdullah Gërguri, Hysni Krasniqi, Nimon Lokaj, Aziz Nimani, Ramadan Ramadani, Esat Valla in Lendita Zeqiraj, ki so redki albanski slikarji, rojeni na Kosovu.

=== Kuhinja ===
[[File:Ushqim Tradicional Flija.JPG|thumb|right|''Flia'' je ena izmed najbolj priljubljenih jedi tradicionalne albanske kuhinje na Kosovu.]]
Kosovska kuhinja je mešana z vplivi albanskega in srbskega izvora njenega večinskega prebivalstva. Na stičišču albanske, osmanske, romanske in slovanske kulture je Kosovo obogatilo svojo lastno kuhinjo, pri čemer je sprejelo in ohranilo nekatere svoje kuharske tradicije in tehnike.

Hrana je pomemben sestavni del družbenega življenja prebivalcev Kosova, zlasti med verskimi prazniki, kot so božič, velika noč in ramazan. Baklavo, lokum in halvo za svečane priložnosti tradicionalno pripravljajo skoraj v vsakem gospodinjstvu na Kosovu in na Balkanu, ne glede na narodnost ali kulturno identiteto.

Morda najbolj izstopajoči in tradicionalni primeri kosovske hrane vključujejo ''flia'' in ''pite'', ki ju postrežejo z različno zelenjavo, sadnimi konzervami, medom in jogurtom. ''Flia'' je sestavljena iz večplastnega krepa in je pretežno premazana s smetano, ''pite'' pa je napolnjena z mešanico slanega sira, mesa, krompirja ali pora.

Kuhinja Kosova vključuje široko paleto svežega sadja, zelenjave in zelišč, kot so sol, rdeči in črni poper ter vegeta. Prebivalci Kosova uživajo v široki paleti mesnih in ribjih izdelkov med drugim piščancev, govedine, kebab, sujuk in jagnjetina, ki zaradi verske povezanosti velja za tradicionalno meso za verske priložnosti.

Čaj, kot je gorski čaj v albanskem slogu ali črni čaj v ruskem in turškem slogu, je zelo razširjena pijača po vsem Kosovu in se še posebej streže v kavarnah, restavracijah ali doma. Kava je še ena priljubljena pijača, čeprav je Kosovo prežeto s kulturo in njihova kultura kave je velik del sodobne družbe.

=== Glasba ===
Čeprav je glasba na Kosovu raznolika, še vedno obstajata pristna albanska in srbska glasba. Za albansko glasbo je značilna uporaba ''Çifteli''. Klasična glasba je na Kosovu dobro poznana in jo poučujejo na več glasbenih šolah in univerzah. Leta 2014 je Kosovo prijavilo svoj prvi film za oskarja za najboljši tujejezični film ''Three Windows and a Hanging'' v režiji Ise Qosje.&lt;ref name=&quot;ThreeWindows&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |title=Oscars: Kosovo Selects 'Three Windows and a Hanging' for Foreign-Language Category |access-date=23 September 2014 |website=Hollywood Reporter |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140926013052/http://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |archive-date=26 September 2014}}&lt;/ref&gt;
[[File:Lahuta QKVF.jpg|left|thumb|upright| Lahuto uporabljajo Gheg Albanci za petje epskih pesmi ali albanskih pesmi obmejnih bojevnikov..]]

V preteklosti so epsko poezijo na Kosovu in v severni Albaniji peli na ''lahuti'', nato pa so uporabljali bolj uglašeno ''çiftelia'', ki ima dve struni - eno za melodijo in drugo za drone. Kosovska glasba je pod vplivom turške glasbe zaradi skoraj 500-letne osmanske vladavine na Kosovu, čeprav je kosovska folklora ohranila svojo izvirnost in zglednost.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Knaus, Warrander|first=Verena, Gail|title=Kosovo|url=https://archive.org/details/kosovobradttrave0000warr|year=2010|publisher=Brad Travel Guides|location=Kosovo|page=[https://archive.org/details/kosovobradttrave0000warr/page/40 41]}}&lt;/ref&gt; Arheološke raziskave povedo, kako stara je ta tradicija in kako se je razvijala vzporedno z drugo tradicionalno glasbo na Balkanu. Korenine iz 5. stoletja pr. n. št. so bile najdene v slikah na kamnih pevcev z inštrumenti. (Tam je znan portret &quot;Panija&quot;, ki drži instrument, podoben flavti).&lt;ref name=&quot;Kruta&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Kruta|first=Beniamin|title=Vendi i polifonise shqiptare ne polifonike ballkanike|year=1990|publisher=Kultura Popullore|pages=13–14}}&lt;/ref&gt;

Umetniki sodobne glasbe Rita Ora, Dua Lipa in Era Istrefi so vse albanskega porekla in so za svojo glasbo dosegli mednarodno priznanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Rita Ora|website=The Hollywood Reporter|url=https://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501101740/http://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|archive-date=1 May 2012}}&lt;/ref&gt; Eden od priznanih glasbenikov iz Prizrena je kitarist Petrit Çeku, dobitnik več mednarodnih nagrad.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Catalogue of the 3rd edition of Dam Festival}}&lt;/ref&gt;

Srbska glasba s Kosova predstavlja mešanico tradicionalne glasbe, ki je del širše balkanske tradicije, s svojim značilnim zvokom ter različnimi zahodnimi in turškimi vplivi. Srbske pesmi s Kosova so bile navdih za 12. pesemski venec skladatelja [[Stevan Mokranjac|Stevana Mokranjca]]. Večino srbske glasbe s Kosova je prevladovala cerkvena glasba z lastnim deležem zapete epske poezije. Srbski nacionalni instrument [[gusle]] se uporablja tudi na Kosovu.

== Znane osebe ==
Najbolj znane osebe s Kosova so pevke [[Rita Ora]], [[Ava Max]], [[Dua Lipa]] in [[Bebe Rexha]] ter nogometaši [[Adnan Januzaj]], [[Xherdan Shaqiri]], [[Valon Behrami]] in [[Granit Xhaka]].

== Glej tudi ==
*[[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008]]
*[[Kosovski parlament]]
*[[seznam kosovskih politikov]]
*[[SAP Kosovo]]
==Opombe==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Kosova - Косово и Метохија}}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/mednarodna_obzorja/kosovo/ Dokumentarec RTV Slovenija Mednarodna Obzorja - Kosovo]
* [http://www.newkosovareport.com New Kosova Report - Kosovo News and Views Portal]

{{CEFTA}}
{{Države Evrope|naslov=Države Evrope}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]]
[[Kategorija:Kosovo|*]]</text>
      <sha1>i3bqdho10ao1kg1dvo7e97167nmv5a9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>75876</id>
    <revision>
      <id>6761655</id>
      <parentid>6760364</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:49:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam */ pos.</comment>
      <origin>6761655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25250" sha1="98810y6ejzwdl8h6sl4q72p6i02z022" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
'''Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov''' vključuje [[nogometaš]]e, ki so igrali na uradnih tekmah za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za slovensko reprezentanco je na uradnih tekmah nastopilo 243 nogometašev. Rekorder po številu nastopov je [[Boštjan Cesar]] s 101-im nastopom, najboljši strelec pa [[Zlatko Zahović]] s 35-imi goli.

== Seznam ==
[[Slika:Bostjan Cesar.jpg|thumb|200px|right|[[Boštjan Cesar]], največ nastopov]]
[[Slika:Jan Oblak 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Jan Oblak]], največ nastopov med vratarji]]
[[Slika:Milivoje Novakovič (1).jpg|thumb|200px|right|[[Milivoje Novaković]], drugi najboljši strelec]]
: ''Posodobljeno 7. oktobra 2026.''
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Reprezentant !! {{okr|P. nastop|Leto prvega nastopa}} !! {{okr|Z. nastop|Leto zadnjega nastopa}} !! {{okr|Nastopi|Število nastopov}} !! {{okr|Goli|Število doseženih golov}} !! {{okr|SP|Nastopi na svetovnih prvenstvih v nogometu}} !! {{okr|EP|Nastopi na evropskih prvenstvih v nogometu}} !! class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|-
| {{sortname|Milenko|Ačimović}} || 1998 || 2007 || 74 || 13 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|9693}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Janez|Aljančič|dab=nogometaš}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|23922}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Siniša|Anđelković}} || 2011 || 2015 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|51262}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Armin|Bačinović}} || 2009 || 2013 || 13 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|53416}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Edi|Bajrektarevič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3883}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Kenan|Bajrić}} || 2020 ||  || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|65444}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Gregor|Balažic}} || 2013 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|36012}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jure|Balkovec}} || 2018 ||  || 39 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|60264}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Vili|Bečaj}} || 1995 || 1996 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1280}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Tjaš|Begić}} || 2026 ||  || 4 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|94105}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Robert|Belec}} || 1994 || 1994 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|8040}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Vid|Belec}} || 2014 || 2024 || 21 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|50892}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Igor|Benedejčič}} || 1992 || 1998 || 8 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12404}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Robert|Berić}} || 2012 || 2019 || 25 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|41999}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Domen|Beršnjak}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|13623}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Roman|Bezjak}} || 2013 || 2019 || 32 || 5 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|45277}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Jaka|Bijol}} || 2018 ||  || 77 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|74551}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Peter|Binkovski}} || 1994 || 1996 || 16 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Valter|Birsa}} || 2005 || 2018 || 90 || 7 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|26336}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Lovro|Bizjak}} || 2020 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|55961}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Gregor|Blatnik}} || 1993 || 1995 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1891}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Miha|Blažič|dab=nogometaš}} || 2018 ||  || 32 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|60445}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matija|Boben}} || 2018 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|70290}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Damjan|Bohar}} || 2014 || 2021 || 16 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|50099}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Boško|Boškovič}} || 1993 || 1998 || 27 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16985}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Damir|Botonjič}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16589}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mišo|Brečko}} || 2004 || 2015 || 77 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|17905}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|David|Brekalo}} || 2022 || || 30 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|78253}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Danijel|Brezič}} || 1998 || 1998 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|5574}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Spasoje|Bulajič}} || 1998 || 2004 || 25 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|2367}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Miran|Burgić}} || 2006 || 2008 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|30371}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Žan|Celar}} || 2021 || || 20 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|64896}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Boštjan|Cesar}} || 2003 || 2018 || '''101''' || 10 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16579}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Franc|Cifer}} || 1994 || 1996 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|5564}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sebastjan|Cimirotič}} || 1998 || 2005 || 33 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|7770}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Fabijan|Cipot}} || 1999 || 2007 || 25 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|11629}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Goran|Cvijanović}} || 2012 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|38360}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matjaž|Cvikl}} || 1992 || 1995 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|33}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Džengis|Čavušević}} || 2012 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|31554}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matic|Črnic}} || 2016 || 2016 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|50952}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Domen|Črnigoj}} || 2018 ||  || 25 || 3 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|63232}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleš|Čeh}} || 1992 || 2002 || 74 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|12838}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nastja|Čeh}} || 2001 || 2007 || 46 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3404}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mladen|Dabanovič}} || 1998 || 2003 || 25 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|36}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zlatko|Dedić}} || 2004 || 2013 || 48 || 8 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|32424}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Antonio|Delamea Mlinar}} || 2016 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|52511}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Amir|Dervišević}} || 2018 ||  || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|56275}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dejan|Djuranović}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3575}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marjan|Dominko}} || 1998 || 1999 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1247}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Vanja|Drkušić}} || 2023 ||  || 33 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|75499}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Luka|Elsner}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|66160}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marko|Elsner}} || 1992 || 1993 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12067}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Timi Max|Elšnik}} || 2021 ||  || 38 || 2 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|71317}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Robert|Englaro}} || 1992 || 1999 || 36 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12840}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Suad|Fileković}} || 2002 || 2009 || 14 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|6668}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Željko|Filipović}} || 2013 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|33306}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ivan|Firer}} || 2014 || 2014 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|26973}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matjaž|Florijančič}} || 1992 || 1999 || 20 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|14133}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Damjan|Gajser}} || 1995 || 1997 || 11 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3885}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Saša|Gajser}} || 1999 || 2003 || 27 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|2719}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marinko|Galič}} || 1994 || 2002 || 66 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|1290}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Primož|Gliha}} || 1992 || 1998 || 28 || 10 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|15084}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Adam|Gnezda Čerin}} || 2020 ||  || 54 || 6 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|81438}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sebastjan|Gobec}} || 2005 || 2006 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|13272}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jon|Gorenc Stanković}} || 2020 ||  || 33 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|61966}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrej|Goršek}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3072}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Nejc|Gradišar}} || 2024 ||  || 3 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|83505}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marko|Gruškovnjak}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1305}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jasmin|Handanović}} || 2008 || 2012 || 8 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9699}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Samir|Handanović}} || 2004 || 2015 || 81 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22775}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Tomi|Horvat}} || 2022 ||  || 15 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|70091}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mitja|Ilenič}} || 2024 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|97075}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Branko|Ilić}} || 2004 || 2015 || 63 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|19912}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Josip|Iličić}} || 2010 || 2024 || 85 || 17 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|44619}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Patrik|Ipavec}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|7892}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rudi|Istenič}} || 1997 || 2000 || 17 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|80000}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Saša|Jakomin}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29702}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matjaž|Jančič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1308}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Erik|Janža}} || 2014 ||  || 36 || 3 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|62881}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Enej|Jelenič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|61447}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Alfred|Jermaniš}} || 1992 || 1998 || 29 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12834}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Bojan|Jokić}} || 2006 || 2019 || 100 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|33068}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Boban|Jović}} || 2016 || 2016 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|52976}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Amer|Jukan}} || 2008 || 2008 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|19870}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mario|Jurčević}} || 2020 ||  || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|67455}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Kevin|Kampl}} || 2012 || 2018 || 28 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|R0013}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Adem|Kapič}} || 2003 || 2004|| 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9723}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Bekim|Kapić}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|5905}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Amir|Karić}} || 1996 || 2005 || 64 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|3076}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Žan|Karničnik}} || 2021 ||  || 52 || 2 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|62616}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Srečko|Katanec}} || 1994 || 1994 || 5 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1526}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matjaž|Kek}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29335}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Dejan|Kelhar}} || 2010 || 2013 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|19672}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andraž|Kirm}} || 2007 || 2016 || 71 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|23190}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleksander|Knavs}} || 1998 || 2006 || 65 || 3 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|9714}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Vladimir|Kokol}} || 1994 || 1997 || 12 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3415}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleš|Kokot}} || 2004 || 2008 || 10 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|18645}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrej|Komac|dab=nogometaš}} || 2004 || 2010 || 43 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12617}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jan|Koprivec}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|47103}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Robert|Koren}} || 2003 || 2011 || 61 || 5 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|20838}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Tian Nai|Koren}} || 2026 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|203102}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dušan|Kosič}} || 1992 || 1994 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1421}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nino|Kouter}} || 2020 ||  || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|64734}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Luka|Krajnc}} || 2015 || 2018 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|59146}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Blaž|Kramer}} || 2020 ||  || 10 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|54162}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rene|Krhin}} || 2009 || 2019 || 48 || 2 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|45287}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rok|Kronaveter}} || 2016 || 2016 || 4 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|36380}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleš|Križan}} || 1992 || 1998 || 25 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|62}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Jasmin|Kurtić}} || 2012 ||  || 96 || 2 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|44333}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Srđan|Kuzmić}} || 2024 ||  || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|76603}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Klemen|Lavrič}} || 2004 || 2008 || 25 || 6 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1686}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Dejan|Lazarević}} || 2011 || 2015 || 20 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|43104}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Igor|Lazič}} || 2004 || 2007 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|11036}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zlatan|Ljubijankić}} || 2004 || 2015 || 48 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|28842}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sandi|Lovrić}} || 2020 ||  || 49 || 6 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|300072}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Žan|Majer}} || 2018 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|49736}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Dominic|Maroh}} || 2012 || 2015 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|R0099}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Tim|Matavž}} || 2010 || 2020 || 39 || 11 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|40546}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aljoša|Matko}} || 2025 ||  || 9 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|75879}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Darijan|Matić}} || 2006 || 2012 || 10 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22782}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Jure|Matjašič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|54639}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Borut|Mavrič}} || 2004 || 2007 || 18 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|8648}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matej|Mavrič Rožič}} || 2002 || 2011 || 37 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|15478}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aleš|Mejač}} || 2008 || 2009 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|25902}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aleš|Mertelj}} || 2012 || 2015 || 16 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|26990}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Miha|Mevlja}} || 2016 || 2022 || 50 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|55680}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Rene|Mihelič}} || 2007 || 2007 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|42184}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Darko|Milanič}} || 1992 || 2000 || 42 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|16142}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Martin|Milec}} || 2013 || 2022 || 8 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44139}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Željko|Milinovič}} || 1994 || 2002 || 38 || 3 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|1311}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Vlado|Miloševič}} || 1992 || 1994 || 2 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12277}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Željko|Mitraković}} || 1998 || 2004 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1411}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nemanja|Mitrović}} || 2018 ||  || 5 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|47814}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jan|Mlakar}} || 2021 ||  || 29 || 4 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|74355}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mitja|Mörec}} || 2007 || 2009 || 14 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|18780}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dejan|Nemec}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|513}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Džoni|Novak}} || 1992 || 2002 || 71 || 3 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|25272}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Milivoje|Novaković}} || 2006 || 2017 || 80 || 32 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|6677}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Jan|Oblak}} || 2012 ||  || 88 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|48353}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Robert|Oblak}} || 1994 || 1994 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16610}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Nik|Omladič}} || 2015 || 2017 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|40667}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Milan|Osterc}} || 1997 || 2002 || 44 || 8 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|8070}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Damjan|Ošlaj}} || 2003 || 2003 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|518}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matej|Palčič}} || 2017 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|61457}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Janez|Pate}} || 1992 || 1994 || 6 || 3 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1772}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Miran|Pavlin}} || 1994 || 2004 || 63 || 5 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|11577}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zoran|Pavlović}} || 1998 || 2002 || 21 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|2379}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrej|Pečnik}} || 2005 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|16521}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Nejc|Pečnik}} || 2009 || 2015 || 31 || 6 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29003}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Davor|Perkat}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3581}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dejan|Petrovič}} || 2020 ||  || 13 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|65659}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aleks|Pihler}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|64027}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jalen|Pokorn}} || 2004 || 2005 || 12 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9409}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrej|Poljšak}} || 1993 || 1998 || 15 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1294}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matej|Poplatnik}} || 2024 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|57059}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Denis|Popović}} || 2019 ||  || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|48042}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Igor|Poznič}} || 1993 || 1993 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|84}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rudi|Požeg Vancaš}} || 2018 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|56312}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleksandar|Radosavljević}} || 2002 || 2013 || 39 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22474}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Aleksander|Rajčević}} || 2013 || 2013 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44454}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Milan|Rakič}} || 2005 || 2005 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|80004}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ermin|Rakovič}} || 2001 || 2007 || 15 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|10279}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Marcel|Ratnik}} || 2024 ||  || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|85418}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rajko|Rep}} || 2019 ||  || 5 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44860}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jan|Repas}} || 2017 ||  || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|74488}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Elvis|Ribarič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleksandar|Rodić}} || 2005 || 2005 || 9 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|58868}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Žan|Rogelj}} || 2021 ||  || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|77429}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rajko|Rotman}} || 2014 || 2018 || 15 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|45964}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mladen|Rudonja}} || 1994 || 2003 || 65 || 1 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|1295}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Dejan|Rusič}} || 2006 || 2008 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|27295}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Amir|Ružnić}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3579}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Miral|Samardžić}} || 2013 || 2017 || 15 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|37073}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Goran|Sankovič}} || 2001 || 2002 || 5 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|14335}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Borut|Semler}} || 2004 || 2007 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29821}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Simon|Sešlar}} || 1997 || 2005 || 19 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1875}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Svit|Sešlar}} || 2024||  || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|83119}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Gregor|Sikošek}} || 2016 || 2022 || 11 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|56207}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Marko|Simeunovič}} || 1992 || 2004 || 57 || 0 || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|12366}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aljoša|Sivko}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1672}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nejc|Skubic}} || 2016 || 2021 || 23 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|43948}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ester|Sokler}} || 2026 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|77690}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Miran|Srebrnič}} || 1996 || 1998 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3510}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dalibor|Stevanović}} || 2006 || 2015 || 22 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|14061}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Petar|Stojanović}} || 2014 ||  || 72 || 3 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|63205}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Janez|Strajnar}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1565}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aljaž|Struna}} || 2016 || 2019 || 21 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|61565}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Andraž|Struna}} || 2012 || 2018 || 27 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|59052}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Tamar|Svetlin}} || 2024 ||  || 7 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|83339}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Aleksander|Šeliga}} || 2010 || 2010 || 1 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|18610}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Benjamin|Šeško}} || 2021 ||  || 44 || 16 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|90971}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ermin|Šiljak}} || 1994 || 2004 || 48 || 14 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|5917}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ante|Šimundža}} || 1993 || 1999 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|6039}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mirnes|Šišić}} || 2008 || 2012 || 16 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|25715}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Štefan|Škaper}} || 1994 || 1995 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|430}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Matej|Šnofl}} || 2001 || 2003 || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|95}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sven|Šoštarič Karič}} || 2021 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|69784}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andraž|Šporar}} || 2016 || || 68 || 14 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|57368}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Leo|Štulac}} || 2018 || || 8 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|62317}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Danijel|Šturm}} || 2024 ||  || 13 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|88089}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Goran|Šukalo}} || 2002 || 2011 || 34 || 2 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|13353}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Marko|Šuler}} || 2008 || 2013 || 39 || 3 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|28595}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Almir|Tanjič}} || 2004 || 2004 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|13412}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Rajko|Tavčar}} || 2000 || 2002 || 7 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|80001}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Senad|Tiganj}} || 2001 || 2002 || 4 || 1 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1802}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|David|Tijanić}} || 2020 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|74727}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Peter|Tosič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3583}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dejan|Trajkovski}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|50197}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zoran|Ubavič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|12391}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sašo|Udovič}} || 1993 || 2000 || 42 || 16 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|12392}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Jošt|Urbančič}} || 2026 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|84402}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Sandi|Valentinčič}} || 1995 || 1997 || 6 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1323}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Luka|Vešner Tičić}} || 2024 ||  || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|76136}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Etien|Velikonja}} || 2009 || 2012 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44945}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Igor|Vekić}} || 2024 ||  || 5 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|75753}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Benjamin|Verbič}} || 2015 ||  || 67 || 7 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|52617}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Amedej|Vetrih}} || 2017 || 2021 || 13 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|44047}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mitja|Viler}} || 2017 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|43687}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Matevž|Vidovšek}} || 2023 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|66909}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Žan|Vipotnik}} || 2023 ||  || 30 || 6 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|84320}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Andrés|Vombergar}} || 2022 ||  || 5 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|205151}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Mihael|Vončina}} || 1995 || 1995 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22563}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Blaž|Vrhovec}} || 2016 || 2021 || 5 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|53653}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Dare|Vršič}} || 2007 || 2012 || 13 || 3 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|29824}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Haris|Vučkić}} || 2012 || 2021 || 12 || 5 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|54561}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Muamer|Vugdalić}} || 1999 || 2004 || 27 || 0 || 1 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9708}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Ivica|Vulič}} || 1996 || 1996 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|3518}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Mark|Zabukovnik}} || 2024 ||  || 7 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|77677}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Miha|Zajc}} || 2016 || 2023 || 39 || 8 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|69795}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Luka|Zahović}} || 2018 ||  || 15 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|79170}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Zlatko|Zahović}} || 1992 || 2004 || 80 || '''35''' || 1 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|110}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Žan|Zaletel}} || 2024 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|76603}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Janez|Zavrl}} || 2006 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|14716}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|David|Zec}} || 2024 ||  || 8 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|81016}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Adrian|Zeljković}} || 2024 ||  || 4 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|90192}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{sortname|Zoran|Zeljković}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|9078}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Samir|Zulič}} || 1992 || 1995 || 8 || 1 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|1297}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Branko|Zupan}} || 1993 || 1996 || 8 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|24}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Gregor|Židan}} || 1992 || 1996 || 19 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|20089}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Luka|Žinko}} || 2004 || 2008 || 3 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|22825}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Saša|Živec}} || 2020 ||  || 2 || 0 || 0 || 0 || &lt;ref&gt;{{NZS|47163}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Anton|Žlogar|dab=nogometaš}} || 1998 || 2009 || 37 || 1 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|8002}}&lt;/ref&gt;
|- 
| {{sortname|Nino|Žugelj}} || 2024 ||  || 1 || 0 || 0 || 1 || &lt;ref&gt;{{NZS|74626}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih nogometašev]] 
* [[Seznam slovenskih nogometnih trenerjev]]

== Viri ==
* [https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/statistika NZS.si - Statistika]
* [http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci-po-abecedi/3725 RTVSLO: Igralci (po abecedi)]

{{Slovenska nogometna reprezentanca}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{seznami narodov po poklicu|nogometnih reprezentantov}}

[[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom|Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti|*]]</text>
      <sha1>98810y6ejzwdl8h6sl4q72p6i02z022</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih jadralcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78064</id>
    <revision>
      <id>6761616</id>
      <parentid>6752462</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:23:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6761616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3530" sha1="fzpttzl4ij5i8dyvhoru7p7nfqdvnbg" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jadralec|jadralcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}

{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Bruno Antonaz]]
* [[Matjaž Antonaz]]
* [[Boštjan Antončič]]
*[[Matej Avbelj]]

== B ==

* [[Marino Bajec]]
* [[Vlado Barbarič]]
*[[Zoran Barbarič]]
*[[Valentina Baruca]]
*[[Primož Belčič]] 
*[[Boris Benčič]] 
*[[Avgust Berthold]]
*[[Arianna Bogatec]] (Italija)
*[[Mirko Bogić]] (1916-2016)
*[[Jakob Božič (jadralec)|Jakob Božič]]  
*[[Branko Brčin]]   
*[[Rado Butja]]

== C ==

* [[Val Mario Colarich]]

== Č ==

*[[Aljoša Čampara]]
*[[Jasmin Čaušević]]
*[[Tina Čeligoj]]
*[[Primož Černe]]
*[[Teja Černe]]
* [[Tomaž Čopi]]

== D ==
* [[Sandi Dekleva]]
* [[Simon Dekleva]]
* [[Vesna Dekleva]] Paoli

== E ==

* [[Lina Eržen]]
* [[Val Eržen]]

== F ==

* [[Mario Fafangel]]
*[[Katja Filipič]]

== G ==

* [[Bojan Gale]]
* [[Jana Germani]]  (Italija)
*[[Davor Glavina]]
*[[Hinko Golias]] 
*[[Marjan Golobič]] 
* [[Marjan Gorec]]
* [[Matija Gorjan]]
* [[Andrej Gregorič]]
* [[Vojko Grželj]]
*[[Andraž Gulič]]

== H ==

* [[Karlo Hmeljak]]
* [[Arne Hodalič]]
* [[Milan Hodalič]]?
*[[Zvonko Hočevar]]
*[[Marko Hozjan]]
*[[Philipp Hribar]] (Avstrija)
* [[Janko Hrovatin]]?
* [[Pavel Hrvatin]] 
* [[Siniša Hrvatin]]

== I ==

* [[Slađan Ilić]]

== J ==

* [[Japec Jakopin]]
*[[Urban Jan]]
* [[Goran Jeglič]]
*[[Jure Jerman]]
*[[Jakica Jesih]]

== K ==

*[[Domen Kansky]]
*[[Marko Kavs]]
*[[Katarina Kerševan]]
*[[Mario Klun]]
*[[Enej Kocjančič]]
*[[Matija Kocjančič]]?
*[[Peter Kočjaž]]
*[[Taš Kolman]]
*[[Evgen Komljanec]]
*[[Janko Kosmina]]
*[[Mitja Kosmina]]
*[[Niko Kosmina]] (It.)
*[[Lena Koter]]
*[[Janko Kovačič (jadralec)]]
*[[Uroš Kraševec]] &amp; [[Maruša Močnik]]
*[[Iztok Krumpak]]
*[[Andrej Kuruzar]]

== L ==

* [[Simon Laganis]]
*[[Rok Leskovec]] 
*[[Aleksander Lukež]]

== M ==
* [[Veronika Macarol]]
* [[Sašo Majerič]]
* [[Mitja Margon]]
* [[Klara Maučec]]
*[[France Mihelič (matematik)|France]] in [[Darja Mihelič]]
*[[Davorin Miklavec]] 
*[[Pino Mlakar|Pino (in Pia) Mlakar]]
*[[Janez Mrak]]
*[[Tina Mrak]]
*[[Jože Mušič]] (&amp;[[Stane Saksida]])

== N ==

* [[Mitja Nevečny]]

== O ==

* [[Vinko Oblak]]
* [[Alenka Orel]]
* [[Janja Orel]]
* [[Liam Orel]]

== P ==

*[[Eva Peternelj]] 
*[[Edo Pirkmajer]] 
*[[Kim Pletikos]]
*[[Klavdij Pletikos]]
*[[Lin Pletikos]]
*[[Nik Pletikos]]
*[[Dan Poljšak]] 
*[[David Poljšak]]
*[[Lara Poljšak]]
*[[Samo Potokar]]
*[[Dušan Puh]]

== R ==

* [[Boštjan Rupnik]] &amp; [[Peter Rupnik (jadralec)]] 

== S ==

* [[Andrej Saje]]
* [[Caterina Sedmak]] (Italija-Trst)
*[[Igor Simčič]]
*[[Tine Slabe]]
* [[Goran Sosić]]
* [[Genadi Strah]]?
* [[Gašper Strahovnik]]

== Š ==

*[[Jure Šterk]]
*[[Peter Štoka]]
*[[Ivan Štravs (jadralec)]]
*[[Katja Štravs]]
*[[Miloš Štros]]
*[[Miha Štukelj]] 

== T ==

* [[Andrej Trefalt]]
* [[Miran Trontelj]]
* [[Jasna Tuta]]

== V ==
*Ivan Vakhrushev
*Matej Valič
*[[Alenka Valenčič]]
*[[Domen Vasič Stepančič]]
*[[Stojan Vidaković]]
*[[Lana Vidmar]]
* [[Gašper Vinčec]]
* [[Toni Vodišek]]
*[[Maks Vrščaj]] 

== U ==

* [[Aleš Ulaga]]

== Z ==

* [[Janez Zabukovec (jadralec)]]
*[[Luka Zabukovec]]
*[[Sebastjan Zelko]]
* [[Žan Luka Zelko]]
* [[Mihael Zobec]]
* [[Miran Zobec]]

== Ž ==
* [[Jure Žbogar]]
* [[Slavko Žbogar]]
* [[Stanislav Žbogar]]
* [[Vasilij Žbogar]]

{{seznami narodov po poklicu|jadralcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski jadralci|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Jadralci]]</text>
      <sha1>fzpttzl4ij5i8dyvhoru7p7nfqdvnbg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fičo Balet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>80235</id>
    <revision>
      <id>6761705</id>
      <parentid>6686316</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:20:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1191" sha1="syzt63lv8v60e7b58q8qdxbg8yb6zmb" xml:space="preserve">{{Drugipomeni3|Fičo}}

'''Fičo balet''' je nekonvencionalna plesno-gledališka skupina, ki preko plesnih, gledaliških predstav in delavnic ljudem umetnost podaja na sodoben način.

Od leta 2000 so ustvarjalci Fičo Baleta sodelovali s preko 100 umetniškimi sodelavci, odigrali preko 200 predstav in delavnic, med drugimi v [[London|Londonu]], [[Moskva|Moskvi]], [[New York|New Yorku]], [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], [[Montréal|Montréalu]], [[Hannover|Hannovru]], [[Berlin|Berlinu]], [[Praga|Pragi]], [[Varšava|Varšavi]], [[Milano|Milanu]], [[Antwerpen|Antwerpnu]], [[København|Kopenhagnu]], Bytomu, [[Volgograd|Volgogradu]], Monaku, [[Beograd|Beogradu]], [[Podgorica|Podgorici]], [[Dubrovnik|Dubrovniku]], [[Zagreb|Zagrebu]], [[Pulj|Pulju]], [[Gradec|Gradcu]], [[Čedad|Čedadu]], Cahorsu, Cambridgeu in na glavnih slovenskih odrih.

Njegov ustanovitelj je plesalec in koreograf [[Goran Bogdanovski]].
== Zunanje povezave ==
* [http://www.ficobalet.org Fičo Balet.org] (arhivirana spletna stran[https://web.archive.org/web/20210118113656/https://www.ficobalet.org/o-fio-baletu]) 

{{umetnostna škrbina}}
[[Kategorija:Slovenska umetnost]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2000]]</text>
      <sha1>syzt63lv8v60e7b58q8qdxbg8yb6zmb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Tunis</title>
    <ns>1</ns>
    <id>84056</id>
    <revision>
      <id>6761497</id>
      <parentid>447279</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:14:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--{{reqmap}} (že v članku)</comment>
      <origin>6761497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" sha1="phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sluznica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>85176</id>
    <revision>
      <id>6761532</id>
      <parentid>5912492</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:50:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761532</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1762" sha1="4rydnsvwblnaow97fe4bnizfkw149q6" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Sluznica
| Latin       = tunica mucosa
| Image       = Normal gastric mucosa intermed mag.jpg
| Caption     = [[Histologija|Histološki]] preparat [[pilorični antrum|piloričnega antruma]] s prikazom [[želodčna sluznica|želodčne sluznice]]
| Width       =
| Image2      =
| Caption2    =
| Precursor   =
| System      =
}}
'''Sluznica''' je notranja, zaščitna plast nekaterih votlih in cevastih [[organ (biologija)|organ]]ov. V nasprotju s [[koža|kožo]] sluznica nima [[roževina|rožene]] plasti in dlak.

== Zgradba ==

Sluznice so zgrajene iz [[vrhnjica|vrhnjice]] (epitelija) in iz sluznici lastne plasti (lat. ''lamina propria mucosae'').

Vrhnica je lahko enoplastna (npr. [[črevesna sluznica]]) ali večplastna (npr. v [[ustna votlina|ustni votlini]]). V nekaterih organih je epitelij na površini tudi navidezno poroženel. Celice na površini vrhnjice imajo pogosto tudi izrastke: mikroviluse, stereocilije ali [[migetalka|migetalke]].  
 
Sluznici lastna plast vsebuje po navadi [[žleza|žleze]], ki ohranjajo z izločki sluznico vlažno. Pri nekaterih sluznicah žleze niso prisotne (npr. [[nožnična sluznica]]) – v tem primeru ohranjajo sluznico vlažno tekočine, ki jih izloča epitelij. 

== Vloga ==

Sluznice predstavljajo mejno površino organov, omogočajo transport [[izloček|izločkov]] v določeno smer s pomočjo aktivnih transportnih mehanizmov in omogočajo [[resorpcija|resorpcijske]] in [[sekrecija|sekrecijske]] procese. 
V sluznici lastni plasti so po navadi prisotni [[mezgovni vozel|mezgovni vozli]]. Sluznice namreč izločajo [[imunoglobulin]]e, predvsem IgA, in tako omogočajo zaščito pred povzročitelji bolezni.
 
[[Kategorija:Histologija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4rydnsvwblnaow97fe4bnizfkw149q6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Velike Lašče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>87630</id>
    <revision>
      <id>6761270</id>
      <parentid>6690977</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:42:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6761270</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4760" sha1="jvrbuyobb6gpgj9u9ricuxgv5brb1g2" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Matjaž Hočevar]]
|grb=Grb Občine Velike Lašče.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Velike Lasce.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F134_T1257_vF_b_x468523_y78524.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F134_T1257_vF_b_x468523_y78524.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=103,2
|prebivalstvo=4546
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2336
|ženske=2210
|splet=https://obcina.velike-lasce.si/|sedež=[[Velike Lašče]]}}

'''Občina Velike Lašče''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]], katere središče so [[Velike Lašče]].

== Naselja v občini ==
[[Adamovo]], [[Bane]], [[Bavdek]], [[Borovec pri Karlovici]], [[Boštetje]], [[Brankovo]], [[Brlog, Velike Lašče|Brlog]], [[Bukovec, Velike Lašče|Bukovec]], [[Centa]], [[Četež pri Turjaku]], [[Dednik]], [[Dolenje Kališče]], [[Dolnje Retje]], [[Dolščaki]], [[Dvorska vas, Velike Lašče|Dvorska vas]], [[Gorenje Kališče]], [[Gornje Retje]], [[Gradež]], [[Gradišče, Velike Lašče|Gradišče]], [[Grm, Velike Lašče|Grm]], [[Hlebče]], [[Hrustovo]], [[Jakičevo]], [[Javorje, Velike Lašče|Javorje]], [[Kaplanovo]], [[Karlovica]], [[Knej]], [[Kot pri Veliki Slevici]], [[Krkovo pri Karlovici]], [[Krvava Peč]], [[Kukmaka]], [[Laporje, Velike Lašče|Laporje]], [[Laze, Velike Lašče|Laze]], [[Logarji]], [[Lužarji]], [[Mački]], [[Mala Slevica]], [[Male Lašče]], [[Mali Ločnik]], [[Mali Osolnik]], [[Marinčki]], [[Medvedjek, Velike Lašče|Medvedjek]], [[Mohorje]], [[Naredi]], [[Opalkovo]], [[Osredek, Velike Lašče|Osredek]], [[Pečki]], [[Plosovo]], [[Podhojni Hrib]], [[Podkogelj]], [[Podkraj, Velike Lašče|Podkraj]], [[Podlog, Velike Lašče|Podlog]], [[Podsmreka pri Velikih Laščah]], [[Podstrmec]], [[Podulaka]], [[Podžaga]], [[Polzelo]], [[Poznikovo]], [[Prazniki]], [[Prhajevo]], [[Prilesje, Velike Lašče|Prilesje]], [[Purkače]], [[Pušče]], [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], [[Rob, Velike Lašče|Rob]], [[Rupe, Velike Lašče|Rupe]], [[Sekirišče]], [[Selo pri Robu]], [[Sloka Gora]], [[Srnjak]], [[Srobotnik pri Velikih Laščah]], [[Stope]], [[Strletje]], [[Strmec, Velike Lašče|Strmec]], [[Ščurki, Turjak|Ščurki]], [[Škamevec]], [[Škrlovica]], [[Tomažini]], [[Turjak]], [[Ulaka, Velike Lašče|Ulaka]], [[Uzmani]], [[Velika Slevica]], '''[[Velike Lašče]]''', [[Veliki Ločnik]], [[Veliki Osolnik]], [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]], [[Zgonče]], [[Žaga, Velike Lašče|Žaga]]

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Slika:MisjaDolina1-Osolnik.JPG|[[Mišja dolina]] blizu vasi [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]
&lt;/gallery&gt;

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Milan Tekavec]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Anton Zakrajšek]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Tadej Malovrh]]
| '''{{Abbr|SV|Tadej Malovrh in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Miha Hočevar]]
| '''{{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}'''
|}

==Glej tudi==
[[Velikolaška kulturna pot]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Velike Lašče municipality|Občina Velike Lašče}}
{{-}}
{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občina Velike Lašče| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Velike Lašče]]</text>
      <sha1>jvrbuyobb6gpgj9u9ricuxgv5brb1g2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761273</id>
      <parentid>6761270</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:49:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6761273</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4857" sha1="cbr3h86mj2q4uzdljj24cphw1w8xffs" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Matjaž Hočevar]]
|grb=Grb Občine Velike Lašče.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Velike Lasce.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F134_T1257_vF_b_x468523_y78524.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F134_T1257_vF_b_x468523_y78524.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=103,2
|prebivalstvo=4546
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2336
|ženske=2210
|splet=https://obcina.velike-lasce.si/|sedež=[[Velike Lašče]]}}

'''Občina Velike Lašče''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]], katere središče so [[Velike Lašče]]. Ustanovljena je bila leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine (komune) Ljubljana Vič-Rudnik.

== Naselja v občini ==
[[Adamovo]], [[Bane]], [[Bavdek]], [[Borovec pri Karlovici]], [[Boštetje]], [[Brankovo]], [[Brlog, Velike Lašče|Brlog]], [[Bukovec, Velike Lašče|Bukovec]], [[Centa]], [[Četež pri Turjaku]], [[Dednik]], [[Dolenje Kališče]], [[Dolnje Retje]], [[Dolščaki]], [[Dvorska vas, Velike Lašče|Dvorska vas]], [[Gorenje Kališče]], [[Gornje Retje]], [[Gradež]], [[Gradišče, Velike Lašče|Gradišče]], [[Grm, Velike Lašče|Grm]], [[Hlebče]], [[Hrustovo]], [[Jakičevo]], [[Javorje, Velike Lašče|Javorje]], [[Kaplanovo]], [[Karlovica]], [[Knej]], [[Kot pri Veliki Slevici]], [[Krkovo pri Karlovici]], [[Krvava Peč]], [[Kukmaka]], [[Laporje, Velike Lašče|Laporje]], [[Laze, Velike Lašče|Laze]], [[Logarji]], [[Lužarji]], [[Mački]], [[Mala Slevica]], [[Male Lašče]], [[Mali Ločnik]], [[Mali Osolnik]], [[Marinčki]], [[Medvedjek, Velike Lašče|Medvedjek]], [[Mohorje]], [[Naredi]], [[Opalkovo]], [[Osredek, Velike Lašče|Osredek]], [[Pečki]], [[Plosovo]], [[Podhojni Hrib]], [[Podkogelj]], [[Podkraj, Velike Lašče|Podkraj]], [[Podlog, Velike Lašče|Podlog]], [[Podsmreka pri Velikih Laščah]], [[Podstrmec]], [[Podulaka]], [[Podžaga]], [[Polzelo]], [[Poznikovo]], [[Prazniki]], [[Prhajevo]], [[Prilesje, Velike Lašče|Prilesje]], [[Purkače]], [[Pušče]], [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], [[Rob, Velike Lašče|Rob]], [[Rupe, Velike Lašče|Rupe]], [[Sekirišče]], [[Selo pri Robu]], [[Sloka Gora]], [[Srnjak]], [[Srobotnik pri Velikih Laščah]], [[Stope]], [[Strletje]], [[Strmec, Velike Lašče|Strmec]], [[Ščurki, Turjak|Ščurki]], [[Škamevec]], [[Škrlovica]], [[Tomažini]], [[Turjak]], [[Ulaka, Velike Lašče|Ulaka]], [[Uzmani]], [[Velika Slevica]], '''[[Velike Lašče]]''', [[Veliki Ločnik]], [[Veliki Osolnik]], [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]], [[Zgonče]], [[Žaga, Velike Lašče|Žaga]]

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Slika:MisjaDolina1-Osolnik.JPG|[[Mišja dolina]] blizu vasi [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]
&lt;/gallery&gt;

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Milan Tekavec]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Anton Zakrajšek]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Tadej Malovrh]]
| '''{{Abbr|SV|Tadej Malovrh in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Miha Hočevar]]
| '''{{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}'''
|}

==Glej tudi==
[[Velikolaška kulturna pot]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Velike Lašče municipality|Občina Velike Lašče}}
{{-}}
{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občina Velike Lašče| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Velike Lašče]]</text>
      <sha1>cbr3h86mj2q4uzdljj24cphw1w8xffs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:TadejM</title>
    <ns>2</ns>
    <id>88669</id>
    <revision>
      <id>6761298</id>
      <parentid>6753729</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:09:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+2 članka: [[Obmodek]], [[Golenska razjeda]]</comment>
      <origin>6761298</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9248" sha1="tpqi7ujcuqrp6qlqwsp6kda7s44w85c" xml:space="preserve">{{pošlji uporabniku e-pismo}}
__NOTOC__
&lt;center&gt;
{| style=&quot;background-color: #F8FCFF;&quot;
|
! &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;&lt;big&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&amp;action=edit&amp;section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&amp;nbsp;&lt;/big&gt;&lt;/span&gt;
! 
&lt;div style=&quot;position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;&quot;&gt;[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&amp;action=edit&amp;section=new&lt;span title=&quot;Pustite sporočilo!&quot; style=&quot;text-decoration:none;&quot;&gt;&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/span&gt;]]&lt;/div&gt;[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]&lt;/div&gt;
|} 
&lt;/center&gt;
&lt;br /&gt;
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px  solid #99b3ff&quot;

! bgcolor=&quot;#aaaaff&quot; align=center | [[Wikipedija:Babilon]]
|-
| {{uporabnik sl}}
|-
| {{uporabnik en-4}}
|-
| {{uporabnik fr-3}}
|-
| {{uporabnik de-3}}
|-
| {{uporabnik hr-2}}
|-
| {{uporabnik it-2}}
|-
| {{Uporabnik WPMed}}
|-
| {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}}
|-
| {{Uporabnik lua-1}}
|-
| {{Profesionalni prevajalec}}
|-
| {{Uporabnik zdravnik}}
|-
| {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}}
|-
| {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}}
|-
| {{Uporabnik trajnostnost}}
|-
| {{Uporabniški prispevki|100000}}
|-
| {{Uporabnik Chrome}}
|-
| {{Uporabnik wikEd}}
|}

==O meni==
V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&amp;diff=prev&amp;oldid=139339 moje prvo urejanje])&lt;/span&gt;. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator.

===Seznam ustvarjenih člankov===
[https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;namespace=0&amp;redirects=0&amp;range=all-time&amp;sort=views&amp;direction=1&amp;view=list&amp;user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (462).

&lt;div style=&quot;float:left; width:33em&quot;&gt;
&lt;inputbox&gt;
type=create
preload=Template:New_page
editintro=
width=33
buttonlabel=Uredi članek
&lt;/inputbox&gt;
&lt;/div&gt;{{clear|left}}

===Prevodi===
* Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]]
* Videoposnetki:

;Filozofija
&lt;gallery&gt;
File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]]
File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]]
File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]]
File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]]
File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]]
File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]]
File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]]
File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]]
File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]]
File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]]
File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]]
File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]]
File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]]
File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]]


&lt;/gallery&gt;

;Znanost
&lt;gallery&gt;
File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]]
File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]]
File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]]
File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa

&lt;/gallery&gt;

==Vodilo==
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000&quot;
|
{{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;– James Clear, 3-2-1 Newsletter&lt;/small&gt;
|
{{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|}

==Podstrani==
===Orodja===
[[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij]

===Drugo===
[[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]]

==Priznanja==
&lt;gallery&gt;
Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST)
Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST)
Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva.  --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST)
Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET)
Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET)
Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET)
Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET)
Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET)
Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST)
Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:50, 19. november 2014 (CET)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:15, 16. junij 2021 (CET)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:41, 6. junij 2022 (CEST)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:33, 12. junij 2023 (CEST)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:57, 10. junij 2024 (CEST)
Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~
&lt;/gallery&gt;
{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; | '''Tehniška zvezda'''
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:44, 17. marec 2023 (CET)
|}

[[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]]</text>
      <sha1>tpqi7ujcuqrp6qlqwsp6kda7s44w85c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rotterdam</title>
    <ns>0</ns>
    <id>94671</id>
    <revision>
      <id>6761625</id>
      <parentid>6744797</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T01:08:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8629" sha1="ewv9nrwkz1jbumce0uu7cfo9kgsko1m" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
&lt;!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --&gt;| name = Rotterdam
| official_name = 
| settlement_type = [[Seznam mest na Nizozemskem|Mesto]] in [[Seznam občin na Nizozemskem|občina]]
| image_skyline = {{multiple image
 |total_width   = 280
 |border        = infobox
 |perrow        = 1/3/2/2
 |caption_align = center
 |image1        = A_view_of_Rotterdam,_taken_from_the_roof_of_the_Maassilo,_Rotterdam,_The_Netherlands.jpg
 |alt1          = Rotterdam skyline
 |caption1      = Mestno središče
 |image2        = Laurenskerk, Rotterdam.jpg
 |alt2          = Lawrence Church
 |caption2      = Cerkev sv. Lovrenca
 |image3        = Rotterdam zadkine monument.jpg
 |alt3          = ''The Destroyed City''
 |caption3      = ''Uničeno mesto''
 |image4        = Rotterdam euromast.jpg
 |alt4          = Euromast
 |caption4      = Euromast
 |image5        = Rotterdam - Cube houses.jpg
 |alt5          = Cube houses
 |caption5      = Kubične hiše
 |image6        = Rotterdam feyenoord stadion 1.jpg
 |alt6          = De Kuip
 |caption6      = De Kuip
 |image7        = Rotterdam-Delfshaven, havenzicht1 foto12 2011-01-09 12.51.JPG
 |alt7          = Historic town centre of Delfshaven
 |caption7      = Delfshaven
 |image8        = Maasvlakte-22OKT2022-1.jpg
 |alt8          = Port of Rotterdam
 |caption8      = Pristanišče Rotterdam
 }}
| image_caption = 
| image_flag = Flag_of_Rotterdam.svg
| flag_size = 100x67px
| image_shield = Rotterdam wapen.svg
| shield_size = 100x80px
| image_blank_emblem = Gemeente Rotterdam.svg
| blank_emblem_type = [[Logo|Logotip]]
| nicknames = Rotown, Roffa, Nultien, 010
| motto = Sterker door strijd ''(Močnejši zaradi boja)''
| image_map = LocatieRotterdam-2010.png
| map_alt = Highlighted position of Rotterdam in a municipal map of South Holland
| pushpin_map = Nizozemska#Europe
| map_caption = Lega na Nizozemskem
| coordinates = {{Coord|51.92|N|4.48|E|region:NL|display=inline,title}}
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = [[Nizozemska]]
| subdivision_type1 = [[Pokrajine Nizozemske|Pokrajina]]
| subdivision_name1 = [[Južna Holandija]]
| parts_type = Okrožja
| parts_style = coll
| parts = 14
| p1 = Rotterdam Centrum
| p2 = Charlois
| p3 = Delfshaven
| p4 = Feijenoord
| p5 = Hillegersberg-Schiebroek
| p6 = Hoogvliet
| p7 = Hook of Holland
| p8 = IJsselmonde, Rotterdam|IJsselmonde
| p9 = Kralingen-Crooswijk
| p10 = Noord, Rotterdam|Noord
| p11 = Overschie
| p12 = Pernis, Nizozemska|Pernis
| p13 = Prins Alexander
| p14 = Rozenburg
| government_footnotes = &lt;ref&gt;{{cite web |title=College van b en w |trans-title=Board of mayor and aldermen |url=http://www.rotterdam.nl/collegebenw |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101172852/http://www.rotterdam.nl/collegebenw |archive-date=1 January 2015 |access-date=10 December 2014 |publisher=Gemeente Rotterdam |language=nl}}&lt;/ref&gt;
| governing_body = občinski svet
| leader_party = Krščanska zveza
| leader_title = Župan
| leader_name = Carola Schouten
| leader_title1 = Aldermen
| leader_name1 = 
| total_type = Občina
| unit_pref = Metric
| area_footnotes = &lt;ref&gt;{{Dutch municipality total area|dataref}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rietveld 2012&quot;&gt;{{cite tech report |author1=Anita Bouman–Eijs |author2=Thijmen van Bree |author3=Wouter Jonkhoff |author4=Olaf Koops |author5=Walter Manshanden |author6=Elmer Rietveld |url=http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |title=De Top 20 van Europese grootstedelijke regio's 1995–2011; Randstad Holland in internationaal perspectief |language=nl |trans-title=Top 20 of European metropolitan regions 1995–2011; Randstad Holland compared internationally |date=17 December 2012 |publisher=[[Netherlands Organisation for Applied Scientific Research|TNO]] |place=Delft |access-date=25 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140303212054/http://www.zuidvleugel.nl/sites/www.zuidvleugel.nl/files/article/downloads/top_20_europese_grootstedelijke_regios_1995_2011_tno_2012_r11155.pdf |archive-date=3 March 2014 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| area_total_km2 = {{Dutch municipality total area|Rotterdam}}
| area_land_km2 = {{Dutch municipality land area|Rotterdam}}
| area_water_km2 = {{Dutch municipality water area|Rotterdam}}
| area_blank1_title = [[Randstad]]
| area_blank1_km2 = 3043
| elevation_footnotes = &lt;ref name=&quot;AHN&quot;&gt;{{cite web |last=&lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; |title=Postcodetool for 3011AD |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 |access-date=20 August 2013 |website=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |language=nl}}&lt;/ref&gt;
| elevation_max_footnotes = &lt;!-- for references: use &lt;ref name=&quot;Rietveld 2012&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Dutch municipality population|dataref}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Dutch municipality population urbanmetro|dataref}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;--&gt;
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;s733&quot;&gt;{{cite web | title=City Population: Check for Humans | website=City Population | url=https://www.citypopulation.de/checkhuman.html?url=%2Fen%2Fnetherlands%2Fadmin%2Fzuid_holland%2F0599__rotterdam%2F | access-date=2026-07-27}}&lt;/ref&gt;
| population_total = 674.485
| population_as_of = 2026
| population_density_km2 = {{Dutch municipality population density|Rotterdam}}
| population_urban = 1.031.000
| population_urban_footnotes = &lt;ref name=&quot;o871&quot;&gt;{{cite web | title=Rotterdam, Netherlands Metro Area Population (1950-2026) | website=MacroTrends | url=https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/21945/rotterdam/population | access-date=2026-07-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20260730003815/https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/21945/rotterdam/population | archive-date=2026-07-30 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| population_metro = 2700000
| population_metro_footnotes = Veliki Rotterdam
| population_rank = *2. na Nizozemskem
*2. (aglomeracija)
*1. (metropolitansko)
| population_blank1_title = Kraj/Mesto&lt;ref name=&quot;c324&quot;&gt;{{cite web | title=The power of partnership | website=MRDH Metropoolregio Rotterdam Den Haag | url=https://mrdh.nl/power-partnership | language=nl | access-date=2026-07-27}}&lt;/ref&gt;
| population_blank1 = 868,135
| population_blank2_title = 
| population_blank2 = 
| population_demonym = Rotterdamčani
| demographics_type2 = GDP
| demographics2_footnotes = &lt;ref&gt;{{cite web |  url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat|access-date=18 September 2023|website=Ec.europa.eu}}&lt;/ref&gt;
| demographics2_title1 = Randstad
| demographics2_info1 = €602.711&amp;nbsp;billion (2024)
| timezone1 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset1 = +1
| timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset1_DST = +2
| postal_code_type = [[Postal codes in the Netherlands|Postcode]]
| postal_code = 3000–3099
| area_code_type = [[Telephone numbers in the Netherlands|Area code]]
| area_code = 010
| website = {{Official URL}} {{in lang|nl}}
}}
'''Rotterdam''' je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in [[občina]] v [[nizozemska|nizozemski]] [[provinca|provinci]] [[Južna Holandija]]. [[Pristanišče Rotterdam]] je največje pristanišče v [[Evropa|Evropi]] in drugo najbolj zaposleno na svetu. Mesto je bilo ustanovljeno ob [[reka|reki]] ''[[Nieuwe Maas]]''.

Ime izhaja iz manjšega [[jez]]u na reki ''Rotte'', ki se združi s ''Nieuwe Maas'' v središču mesta. 

1. januarja 2006 je imela občina površino 304,22 [[kvadratni kilometer|km²]] (od tega 206,44 km² kopnega), kjer je živelo 588.500 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Sama občina poleg Rotterdama zajema še naslednja [[naselje|naselja]]: Beverwaard, Charlois (vključuje Heijplaat), Delfshaven, Feijenoord, Hillegersberg-Schiebroek, Hoek van Holland, Hoogvliet, IJsselmonde, Kralingen-Crooswijk, Noord, Overschie, Pernis, Prins Alexander ter tudi [[industrija|industrijsko]]-pristaniška območja: Botlek, Eemshaven, Europoort, Maasvlakte, Spaanse Polder, Vondelingenplaat in Waalhaven. 

Mesto ima [[univerza|univerzo]] ([[Erazmus Univerza Rotterdam]]) in drugo največje [[letališče]] v državi ([[Letališče Rotterdam]]).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[seznam mest na Nizozemskem]]
* [[seznam pristanišč na Nizozemskem]]

{{Evropska prestolnica kulture}}

{{normativna kontrola}}
{{nl-naselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Občine Nizozemske]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Rotterdam|*]]</text>
      <sha1>ewv9nrwkz1jbumce0uu7cfo9kgsko1m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mikrovilus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>99761</id>
    <revision>
      <id>6761528</id>
      <parentid>6511099</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:48:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje Anatomija -&gt; infopolje Mikroanatomija</comment>
      <origin>6761528</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1439" sha1="shmfy6ixu973i4xpe4rhpmhvl54jusl" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Mikrovilus
| Latin       = Microvillus
| Image       = Human jejunum microvilli 2 - TEM.jpg
| Caption     = Mikrovilusi na površini [[enterocit]]ov
| Width       = 250
| Image2      = 
| Caption2    = 
| Precursor   = 
| System      = 
| Artery      = 
| Vein        = 
| Nerve       = 
| Lymph       = 
}}'''Mikrovili''' ali '''mikroresice'''&lt;ref&gt;Novak, Gregor (2020). Malabsorpcijski sindrom. Farmacevtski vestnik, letnik 71, številka 3, str. 215-222.&lt;/ref&gt; so submikroskopski cilindrični izrastki na apikalnem površju nekaterih [[epitelij]]skih [[celica|celic]],&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527207/mikrovilus?query=mikrovilus&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 12. 2015.&lt;/ref&gt; zlasti tistih, ki hitro sprejemajo [[snov]]i (na primer [[Jetrna celica|jetrne celice]] in celice primarne zvite cevke [[nefron]]a). Mikrovili oblikujejo tako imenovani '''ščetkasti obrobek''' celic (pod [[svetlobni mikroskop|svetlobnim mikroskopom]] so vidne strukture, podobne ščetki; mikrrovilusi so vidni šele pod [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]).&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529766/obrobek?query=obrobek&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 12. 2015.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Cell-biology-stub}}

[[Kategorija:Celična anatomija]]
[[Kategorija:Organeli]]</text>
      <sha1>shmfy6ixu973i4xpe4rhpmhvl54jusl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761531</id>
      <parentid>6761528</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>latinsko ime z malo zač.</comment>
      <origin>6761531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1439" sha1="db2g9uvj7y881g96ht5o61re0b57kut" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Mikrovilus
| Latin       = microvillus
| Image       = Human jejunum microvilli 2 - TEM.jpg
| Caption     = Mikrovilusi na površini [[enterocit]]ov
| Width       = 250
| Image2      = 
| Caption2    = 
| Precursor   = 
| System      = 
| Artery      = 
| Vein        = 
| Nerve       = 
| Lymph       = 
}}'''Mikrovili''' ali '''mikroresice'''&lt;ref&gt;Novak, Gregor (2020). Malabsorpcijski sindrom. Farmacevtski vestnik, letnik 71, številka 3, str. 215-222.&lt;/ref&gt; so submikroskopski cilindrični izrastki na apikalnem površju nekaterih [[epitelij]]skih [[celica|celic]],&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527207/mikrovilus?query=mikrovilus&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 12. 2015.&lt;/ref&gt; zlasti tistih, ki hitro sprejemajo [[snov]]i (na primer [[Jetrna celica|jetrne celice]] in celice primarne zvite cevke [[nefron]]a). Mikrovili oblikujejo tako imenovani '''ščetkasti obrobek''' celic (pod [[svetlobni mikroskop|svetlobnim mikroskopom]] so vidne strukture, podobne ščetki; mikrrovilusi so vidni šele pod [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]).&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529766/obrobek?query=obrobek&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 12. 2015.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Cell-biology-stub}}

[[Kategorija:Celična anatomija]]
[[Kategorija:Organeli]]</text>
      <sha1>db2g9uvj7y881g96ht5o61re0b57kut</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fasada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>100532</id>
    <revision>
      <id>6761641</id>
      <parentid>6086841</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T05:32:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53945-36</username>
        <id>266934</id>
      </contributor>
      <origin>6761641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3815" sha1="6st5u0ym2prl6290ujmt5x7h77qid2x" xml:space="preserve">[[File:DrzavnaLekarna-Ljubljana.JPG|thumb|250px|Državna lekarna palace, (Prešernov trg 5) Ljubljana]]
'''Fasada''' (tudi '''stavbno pročelje''') je zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran [[stavba|stavbe]]. Danes se pojem fasada uporablja tudi kot [[Sopomenka|sinonim]] za zunanjo steno.

Fasade ločimo po zgradbi, [[material]]u in konstrukciji. Oblikovanje fasade je pomembna tema [[arhitektura|arhitekture]] in ustvarjalna zgradba elementov kompletnega objekta gradbene tehnike.  

== Etimologija ==
Beseda je izposojenka iz francoske ''façade'', ki pa izvira iz italijanskega ''facciata'', iz ''faccia'', ki pomeni obraz, nazadnje iz postklasičnega latinskega ''facia''. Najstarejša uporaba, ki jo je zabeležil Oxford English Dictionary, je 1656.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=façade, n. |title=Oxford English dictionary |edition=Second, online  |orig-year=1989 |date=December 2011 |publisher=Oxford University Press |url=http://www.oed.com/view/Entry/67424}} {{subscription}}&lt;/ref&gt;

== Vloga ==
Fasada je pomemben del objekta. Ta močno ustvarja estetski videz, hkrati pa služi kot zaščita objekta pred zunanjimi vremenskimi vplivi. V praksi se k fasadi pogosto prištevajo tudi kompatibilni izolacijski sistemi oz. materiali, ki zagotavljajo primerno klimo v prostorih objekta in zmanjšujejo porabo.

Nenazadnje pa fasade hiš igrajo pomembno vlogo v okolju, saj ustvarjajo del estetskega videza okolja.

== Vrste fasad ==

=== IVANA MIŠMAŠ ===
Kontaktne fasade so fasade, kjer se sloji »lepijo« en na drugega. Kontaktne fasade so pri nas najbolj razširjene. Vidimo ji na večini novih in starih hiš. Med seboj ločimo:

* ometane, neizolirane fasade
* ometane, izolirane fasade

==== Ometane, neizolirane fasade ====
Ometane neizolirane fasade so prisotne na starejših hišah. Sestavljajo jih obrizg ter grobi in fini omet. Problem vlage pri takih fasadah rešuje apno, saj »vpija vlago, ko je njena raven visoka in jo oddaja v prostor, ko je nizka«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/oglasno-sporocilo-sport/kateri-zidaki-za-hiso-so-najboljsi/584581|title=Zidaki za hišo|date=17.6.2021|accessdate=17.6.2021|website=RTVSLO.si}}&lt;/ref&gt;

==== Ometane, izolirane fasade ====
Ometane izolirane fasade ali tudi kontaktne fasade so večslojni izolacijski sistemi. Pri kontaktnih fasadah izolacijski sloj poleg funkcije izolativnosti nosi tudi funkcijo nosilnosti zaključnih slojev. Za izolacijo se uporabljajo materiali kot so stiropor (EPS), kamena volna in paro propustni stiropor oz. ''Silber Reflex'' plošče&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://stireks.si/silber-reflex/|title=Stireks|date=4.8.2021|accessdate=4.8.2021|website=Stireks}}&lt;/ref&gt;. Med seboj ločimo tankoslojne fasade, kjer izolacijski sloj z lepili »nosi« tudi zaključni sloj in pa debeloslojne fasade, kjer se izolacijski sloj pritrjuje še s sidri. Tankoslojne fasade so primerne za debeline do 6 mm, v praksi pa se uporabljajo za sanacijo starih objektov. Debeloslojne fasade se uporabljajo na novogradnjah.

=== Obložene fasade ===
Ko je zunanji sloj fasade pritrjen ali prilepljen na nosilno steno, govorimo o obloženih fasadah. Te ločimo na prezračevane in ne-prezračevane fasade. Kot zunanji sloj obloženih fasad se uporablja les (npr. macesen), pločevinasti paneli, cementne plošče, umetni materiali itd. V kategorijo obloženih fasad spadajo tudi steklene in kamnite fasade.  

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Facades}}
*[https://izdelavafasade.si/izolacija-hise-katero-izolacijo-izbrati-in-kaksna-naj-bo-debelina-izolacije/ Izdelava fasade in izolacija hiše]
*[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201104628.pdf Fasade - Raziskovalna naloga - Srednja šola za gradbeništvo]

[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6st5u0ym2prl6290ujmt5x7h77qid2x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761642</id>
      <parentid>6761641</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T05:34:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53945-36</username>
        <id>266934</id>
      </contributor>
      <comment>popravili</comment>
      <origin>6761642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3817" sha1="9sffzdptuwh3x50a1m6ff53osgzh53o" xml:space="preserve">[[File:DrzavnaLekarna-Ljubljana.JPG|thumb|250px|Državna lekarna palace, (Prešernov trg 5) Ljubljana]]
'''Fasada''' (tudi '''stavbno pročelje''') je zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran [[stavba|stavbe]]. Danes se pojem fasada uporablja tudi kot [[Sopomenka|sinonim]] za zunanjo steno.

Fasade ločimo po zgradbi, [[material]]u in konstrukciji. Oblikovanje fasade je pomembna tema [[arhitektura|arhitekture]] in ustvarjalna zgradba elementov kompletnega objekta gradbene tehnike.  

== Etimologija ==
Beseda je izposojenka iz francoske ''façade'', ki pa izvira iz italijanskega ''facciata'', iz ''faccia'', ki pomeni obraz, nazadnje iz postklasičnega latinskega ''facia''. Najstarejša uporaba, ki jo je zabeležil Oxford English Dictionary, je 1656.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|chapter=façade, n. |title=Oxford English dictionary |edition=Second, online  |orig-year=1989 |date=December 2011 |publisher=Oxford University Press |url=http://www.oed.com/view/Entry/67424}} {{subscription}}&lt;/ref&gt;

== Vloga ==
Fasada je pomemben del objekta. Ta močno ustvarja estetski videz, hkrati pa služi kot zaščita objekta pred zunanjimi vremenskimi vplivi. V praksi se k fasadi pogosto prištevajo tudi kompatibilni izolacijski sistemi oz. materiali, ki zagotavljajo primerno klimo v prostorih objekta in zmanjšujejo porabo.

Nenazadnje pa fasade hiš igrajo pomembno vlogo v okolju, saj ustvarjajo del estetskega videza okolja.

== Vrste fasad ==

=== Kontaktne fasade ===
Kontaktne fasade so fasade, kjer se sloji »lepijo« en na drugega. Kontaktne fasade so pri nas najbolj razširjene. Vidimo ji na večini novih in starih hiš. Med seboj ločimo:

* ometane, neizolirane fasade
* ometane, izolirane fasade

==== Ometane, neizolirane fasade ====
Ometane neizolirane fasade so prisotne na starejših hišah. Sestavljajo jih obrizg ter grobi in fini omet. Problem vlage pri takih fasadah rešuje apno, saj »vpija vlago, ko je njena raven visoka in jo oddaja v prostor, ko je nizka«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/oglasno-sporocilo-sport/kateri-zidaki-za-hiso-so-najboljsi/584581|title=Zidaki za hišo|date=17.6.2021|accessdate=17.6.2021|website=RTVSLO.si}}&lt;/ref&gt;

==== Ometane, izolirane fasade ====
Ometane izolirane fasade ali tudi kontaktne fasade so večslojni izolacijski sistemi. Pri kontaktnih fasadah izolacijski sloj poleg funkcije izolativnosti nosi tudi funkcijo nosilnosti zaključnih slojev. Za izolacijo se uporabljajo materiali kot so stiropor (EPS), kamena volna in paro propustni stiropor oz. ''Silber Reflex'' plošče&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://stireks.si/silber-reflex/|title=Stireks|date=4.8.2021|accessdate=4.8.2021|website=Stireks}}&lt;/ref&gt;. Med seboj ločimo tankoslojne fasade, kjer izolacijski sloj z lepili »nosi« tudi zaključni sloj in pa debeloslojne fasade, kjer se izolacijski sloj pritrjuje še s sidri. Tankoslojne fasade so primerne za debeline do 6 mm, v praksi pa se uporabljajo za sanacijo starih objektov. Debeloslojne fasade se uporabljajo na novogradnjah.

=== Obložene fasade ===
Ko je zunanji sloj fasade pritrjen ali prilepljen na nosilno steno, govorimo o obloženih fasadah. Te ločimo na prezračevane in ne-prezračevane fasade. Kot zunanji sloj obloženih fasad se uporablja les (npr. macesen), pločevinasti paneli, cementne plošče, umetni materiali itd. V kategorijo obloženih fasad spadajo tudi steklene in kamnite fasade.  

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Facades}}
*[https://izdelavafasade.si/izolacija-hise-katero-izolacijo-izbrati-in-kaksna-naj-bo-debelina-izolacije/ Izdelava fasade in izolacija hiše]
*[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201104628.pdf Fasade - Raziskovalna naloga - Srednja šola za gradbeništvo]

[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9sffzdptuwh3x50a1m6ff53osgzh53o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ratko Mladić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>104191</id>
    <revision>
      <id>6761591</id>
      <parentid>6754541</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:32:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761591</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16826" sha1="j4a8xyn25s60ggk2ajllydplyftduzz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[general]] in [[vojni zločin|vojni zločinec]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[27. avgust]] [[2026]], [[Haag]], [[Nizozemska]].

== Življenjepis ==
=== Šolanje ===
Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki.

Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. 

Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57.

=== JLA ===
Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]].

25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. 

Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]].

[[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991.

=== Vojska Republike Srbske ===
[[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]]
12. maja 1992 je bil na predlog Narodne skupščine [[Republika Srbska|Republike Srbske]] in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] imenovan za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srbske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta [[1994]] pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 

8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srbske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil.

=== Sojenje ===
General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}&lt;/ref&gt; 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za [[genocid v Srebrenici]] in [[obleganje Sarajeva]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zadnji dve leti je zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja (mdr. je imel več [[možganska kap|možganskih kapi]]) prebil v zaporski bolnišnici. Malo pred njegovo smrtjo so mu že drugič zavrnili prošnjo za predčasni izpust.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in pogreb ==
Mladić je umrl v Haaškem zaporu, od koder so njegovo truplo prenesli v Srbijo.
Nato je bilo izpostavljeno v Cerkvi sv. Luka na Vidikovcu, nakar je bilo z vsemi vojaškimi častmi pokopano na &quot;Topčiderskem groblju&quot;. Pogreb je vodil ter imel tudi priložnostni nagovor sam [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]].

=== Sporni govor na Mladićevem pogrebu ===
Plaz kritik si je nakopal Porfirij ne le z osebnim vodenjem pogreba za Ratka Mladića — umrlega 27. avgusta v ječi, kjer je sedel kot pravnomočni dosmrtni obsojenec za vojne zločine v BiH in zlasti zavoljo Obleganja Sarajeva ter Srebreniškega pokola —, ampak tudi zaradi nagovora, v katerem ga je veličal 7. septembra v Cerkvi sv. Luka na Vidikovcu v Beogradu kot zglednega »pravoslavnega kristjana, vojaka in poveljnika«, ki je »dal svoje življenje za svobodo svojega ljudstva«, ne da bi omenil njegovo krvoločnost ter ogromno število njegovih nedolžnih žrtev, ki se niso mogle braniti. Vučić, ki pa je izkušen politik, na pogreb ni prišel in si je našel alibi — srečanje z [[Uzbekistan|uzbekistanskim]] predsednikom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://moravainfo.rs/vucic-na-dan-sahrane-ratka-mladica-u-ponedeljak-imam-sastanak-sa-predsednikom-uzbekistana/|title=Vučić: Na dan sahrane Ratka Mladića imam zakazan sastanak sa predsednikom Uzbekistana|publisher=moravainfo.rs|author=|place=|language=sr|date=4. september 2026|accessdate=23. september 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260923095219/https://moravainfo.rs/vucic-na-dan-sahrane-ratka-mladica-u-ponedeljak-imam-sastanak-sa-predsednikom-uzbekistana/|archive-date=2026-09-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Ta pogreb pa je bil med glavnimi novicami v regiji. 
#Bosanski portal Klix.ba poroča o tem dogodku pod naslovom »Zakaj mora Srbija slaviti zlo: Pogreb vojnega zločinca kot ogledalo izgubljene družbe in nemočne Evrope«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/jugosfera/4391927-evo-kako-mediji-iz-regiona-izvestavaju-o-sahrani-ratka-mladica|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=telegraf.rs|author=Milan Prelić|place=Beograd|language=sr|date=7. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Po mnenju filozofa in teologa [[Drago Bojić|Draga Bojića]] je bil Porfirjev govor na pogrebu pohujšljiv in žaljiv, nečloveški in nekrščanski. Hudo je užalil žrtve, ogrešil se je proti resnici in pravičnosti ter zanikal pravomočne sodne odločitve. Po njegovem prepričanju pa si želi večina ljudi v Srbski pravoslavni cerkvi prav takega poglavarja. &lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.monitor.co.me/drago-bojic-teolog-i-filozof-sarajevo-niko-ne-zeli-da-prizna-svoje-krivice-i-odgovornosti-u-ratu/|title=DRAGO BOJIĆ, TEOLOG I FILOZOF, SARAJEVO: Niko ne želi da prizna svoje krivice i odgovornosti u ratu|publisher=monitor.co.me|author=Drago Bojić|place=|language=sr|date=19. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Cerkveni voditelj Porfirij je v svojem govoru odkrito izrazil dvom o dokončnosti sodbe za množični pokol v Srebrenici. Zatrdil je, da zemeljske sodbe niso nezmotljive in da človeške sodbe ne morejo zajeti resnice o človekovem življenju. Mladića je prikazal kot poveljnika, ki se je žrtvoval za obrambo in preživetje svojega klana. Ustanova, ki na tak način poveličuje morilce iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, nima moralne verodostojnosti ali pravice glasovanja pri ocenjevanju svetosti katoliškega cerkvenega dostojanstvenika, kot je to bilo pod [[papež Frančišek|papežem Frančiškom]] dovoljeno SPC v zvezi s Stepinčevo kanonizaijo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.tjedno.hr/pavkovic-porfirije-i-njegova-crkva-nakon-mladiceve-sahrane-ne-mogu-vise-odlucivati-o-svetosti-kardinala-stepinca/|title=Porfirije i njegova crkva nakon mladićeve sahrane ne mogu više odlučivati o svetosti kardinala Stepinca |publisher=tjedno.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=13. september 2025|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Smrt Ratka Mladića ni zaprla enega najtemnejših poglavij vojn devetdesetih let. Nasprotno, odprla je nov krog poveličevanja in zgodovinskega revizionizma, v katerem so bile pravnomočne sodbe za genocid in vojne zločine potisnjene v ozadje, Porfirij je Mladićevo ime povezal s spominom in molitvami velikega dela srbskega pravoslavnega ljudstva, govoril je o njegovi žrtvi za svobodo, obrambo in preživetje ljudstva ter v svojem govoru predstavil sporočilo, da nobeno zemeljsko sodišče ni nezmotljivo. Po drugi strani pa ni omenil Srebrenice. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.raskrinkavanje.me/zabiljezeno/sta-nam-je-otkrila-smrt-ratka-mladica/|title=Šta nam je otkrila smrt Ratka Mladića|publisher=raskrinkavanje.me|author=|place=|language=sr|date=18. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Saborski zastopnik [[Josip Jurčević]] je sprožil vprašanje odgovornosti Srbske pravoslavne cerkve v vojnah med Razpadom Jugoslavije. Prizor s pogreba Ratka Mladića zahteva odziv cerkvenega vodstva. Trideset let po vojni ni dovolj govoriti o spravi, medtem ko se za obsojene uprizarja državna in cerkvena slovesnost. Politični in verski voditelji bodo pokazali svojo iskrenost, če bodo nedvoumno povedali pred svojimi državljani: „Srebrenica je bila genocid. Mladić je obsojeni vojni zločinec. Žrtve si zaslužijo spoštovanje brez zadržkov.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://braniteljski-forum.com/blog/politika/porfirije-nad-mladicevim-lijesom-moze-li-spc-govoriti-o-miru-dok-se-ratni-zlocinac-ispraca-kao-junak|title=Porfirije nad Mladićevim lijesom: može li SPC govoriti o miru dok se ratni zločinac ispraća kao junak|publisher=Portal hrvatskih branitelja|author=Dražen Šemovčan Šeki|place=Zagreb|language=hr|date=21. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zahodni mediji so pogreb označili za »sramotno fašistično zborovanje«, Ratka Mladića pa poimenovali »arhitekt genocida« in »bosanski krvnik«, ki je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in genocida v Srebrenici leta 1995. Zloglasen je postal zaradi »etničnega čiščenja« več deset tisoč Bošnjakov in Hrvatov z najbolj krvavimi grozodejstvi v Evropi po 2. Svetovni vojni ali sploh v zgodovini.
#Evropska komisarka za širitev [[Marta Kos]] je odpovedala načrtovani obisk v Beogradu, predvideni za 10. september, med katerim naj bi se sestala s predstavniki vlade, opozicije in civilne družbe. »Vrnitev posmrtnih ostankov Ratka Mladića v Beograd Evropo spominja na najtemnejša poglavja naše nedavne zgodovine. Heroizacija, ki spremlja njegovo smrt, je nezdružljiva z vrednotami, na katerih temelji evropska pot. Ta pot zahteva soočenje s preteklostjo, iskreno spravo in spoštovanje žrtev vojnih zločinov«. Za Porfirija pa je Mladić »junak srbskega pravoslavnega ljudstva«. Tudi iz tega se vidi, da SPC ni neodvisen politični dejavnik, ampak je še bolj odvisna in podrejena političnim oblastem kot Moskovski patriarhat.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://libertasfidei.org/serbian-patriarch-personally-conducted-funeral-service-for-general-ratko-mladic-convicted-of-genocide/|title=Serbian Patriarch Personally Conducted Funeral Service for General Ratko Mladić, Convicted of Genocide|publisher=Libertas Fidei|author=|place=|language=en|date=8. september 2026|accessdate=22. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zaradi veličanja vojnih zločincev od strani najvišjih srbskih cerkvenih poglavarjev zahtevajo nekateri verniki izpis iz krstne knjige ter se sprašujejo: „Zakaj sprava temelji na skrušenosti, kesanju in spovedi za grehe, ki po teološko-cerkvenem nauku izvirajo iz telesa in opustošijo dušo, ne pa na skrušenosti, kesanju in spovedi za razčlovečenje vseh, ki so obsojeni kot zgodovinski, kulturni ali čustveni odklon?“ Čeprav se je baje Mladić spovedoval in obhajal, pa nikoli ni pokazal niti trohice kesanja zaradi svojih vojnih zločinov ali se zanje žrtvam opravičil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/506226/sokantna_ispovijest_o_sahrani_ratka_mladica_zbog_skandaloznog_poteza_patrijarha_porfirija_zauvijek_je_napustila_crkvu.html|title=ŠOKANTNA ISPOVIJEST O SAHRANI RATKA MLADIĆA: Zbog skandaloznog poteza patrijarha Porfirija zauvijek je napustila crkvu|publisher=Slobodna Bosna|author=Snežana Stanković|place=|language=sr|date=19. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#[[Drago Pilsel]], dolgoletni Porfirijev zagrebški prijatelj in sodelavec misli, „da bi moral Porfirij v svojo pridigo na nek način vključiti tudi žrtve srbskih zločinov. To bi pomagalo pri sicer pomembnem mirovnem delu, ki ga patriarh opravlja. Nekoč je že povedal, da sočustvuje z bošnjaškimi in hrvaškimi materami: to bi moral zdaj nekako ponoviti.“
##Treba je spomniti tudi, da je Mladić leta 2021 v skladu s 185. členom Srbskega Zakona o vojski izgubil čin v srbski vojski, prej jugoslovanski armadi, s pravnomočno sodbo Mednarodnega kazenskega sodišča za področje bivše Jugoslavije, ki mu je odvzela tudi pravice na tej podlagi — državne in vojaške časti. Vlada Srbije in ministrstvo za obrambo (deloma navzoče na pogrebu) sta s počastitvijo vojnega zločinca kršila lastni Zakon o vojski; podobno pa seveda tudi Porfirij.
##Imamo izkušnjo s pogrebom pravnomočno obsojenega vojnega zločinca bosenskega Hrvata [[Slobodan Praljak|Slobodana Praljaka]] (1945-2017); takrat je pogrebno mašo v Zagrebu vodil vojaški škof [[Jure Bogdan]] in ne zagrebški metropolit. Tudi v primeru Mladićevega pogreba ni bilo nujno, da ga je vodil sam patriarh.
##Patriarh je povedal, da se je Ratko Mladić v zaporu začel spovedovati in prejemati obhajilo, vendar nam to ne ničesar ne pove glede tega, ali se je ta človek resnično pokesal za svoja velika in grozna hudodelstva, in je njegova hči Anka storila samomor pod bremenom očetovih zločinov. Za razliko od drugih haaških obsojencev, ki so se javno pokesali in opravičili svojim žrtvam, on tega ni storil pa niti Porfirij ne v njegovem imenu; po krščanskem splošnem nauku pa „brez priznanja in kesanja ni odpuščanja“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://autograf.hr/drago-pilsel-porfirijeve-rijeci-povrijeduju-mladiceve-zrtve/|title= Drago Pilsel: Porfirijeve riječi povrijeđuju Mladićeve žrtve|publisher=autograf.hr|author=Gabrijela Radanović|place=Zagreb|language=hr|date=9. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja ==
V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja:
* [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]]
* [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]]
* [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]]
* [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam srbskih generalov]]
* [[seznam vojnih zločincev]]
* [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}
* [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }}
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}}

[[Kategorija:Srbski generali]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]]
[[Kategorija:Vojni zločinci]]</text>
      <sha1>j4a8xyn25s60ggk2ajllydplyftduzz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Krovno tkivo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>106160</id>
    <revision>
      <id>6761521</id>
      <parentid>5999954</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:43:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1287" sha1="m0d1fk8xhjoxcbn0yppmm388aotqoff" xml:space="preserve">{{Infobox microanatomy
|Name = Epitelij
|Image =Illu epithelium.jpg
|Caption= Tipi epitelija
}}
'''Krovno tkivo''' (tudi '''vrhnjica''', '''povrhnjica''', '''epitel''' ali '''epitelij''') je [[tkivo]], ki ga sestavljajo [[celica|celice]] na površini [[koža|kože]] (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov [[sluznica|sluznice]].

Poznamo enoplastne epitelije, ki so [[prepustnost|prepustni]] in večplastne, ki so neprepustni. Glede na njihovo funkcijo in [[histologija|histološko]] zgradbo jih razvrščamo v naslednje skupine:
* ''enoplastni epiteli'':
** ''ploščati epitel'', ki ima gladko in trdno spojeno površino. Pokriva stene [[srce|srca]], [[krvni obtok|krvnih]] in [[limfa|limfnih]] žil ter [[pljuča|pljuč]];
** ''enoplastni migetalčni epitel'', ki oblaga [[dihalna pot|dihalne poti]] in [[jajcevod]]e ter [[maternica|maternico]]. Ima stebričaste celice, na vrhu pa [[migetalke]], s katerimi odstranjuje drobne [[tujek|tujke]];
** ''kubični epitel'', ki pokriva [[izločala|sečne poti]].
* večplastni epiteli
* [[žleza|žlezni]] epiteli

Naloge epitelijev so varovanje pred zunanjostjo, [[absorbiranje]] hranilnih in [[izločanje]] odpadnih snovi, ter sprejemanje [[dražljaj]]ev.{{-}}{{epitel}}

[[Kategorija:Tkiva]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m0d1fk8xhjoxcbn0yppmm388aotqoff</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761522</id>
      <parentid>6761521</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:44:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>epitel -&gt; epitelij – poenotenje</comment>
      <origin>6761522</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1296" sha1="4k5x7l3l3mgmiueb017k85f3ghvz0zk" xml:space="preserve">{{Infobox microanatomy
|Name = Epitelij
|Image =Illu epithelium.jpg
|Caption= Tipi epitelija
}}
'''Krovno tkivo''' (tudi '''vrhnjica''', '''povrhnjica''', '''epitel''' ali '''epitelij''') je [[tkivo]], ki ga sestavljajo [[celica|celice]] na površini [[koža|kože]] (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov [[sluznica|sluznice]].

Poznamo enoplastne epitelije, ki so [[prepustnost|prepustni]] in večplastne, ki so neprepustni. Glede na njihovo funkcijo in [[histologija|histološko]] zgradbo jih razvrščamo v naslednje skupine:
* ''enoplastni epitelij'':
** ''ploščati epitelij'', ki ima gladko in trdno spojeno površino. Pokriva stene [[srce|srca]], [[krvni obtok|krvnih]] in [[limfa|limfnih]] žil ter [[pljuča|pljuč]];
** ''enoplastni migetalčni epitelij'', ki oblaga [[dihalna pot|dihalne poti]] in [[jajcevod]]e ter [[maternica|maternico]]. Ima stebričaste celice, na vrhu pa [[migetalke]], s katerimi odstranjuje drobne [[tujek|tujke]];
** ''kubični epitelij'', ki pokriva [[izločala|sečne poti]].
* večplastni epitelij
* [[žleza|žlezni]] epitelij

Naloge epitelijev so varovanje pred zunanjostjo, [[absorbiranje]] hranilnih in [[izločanje]] odpadnih snovi, ter sprejemanje [[dražljaj]]ev.{{-}}{{epitel}}

[[Kategorija:Tkiva]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4k5x7l3l3mgmiueb017k85f3ghvz0zk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dinastija Tang</title>
    <ns>0</ns>
    <id>107015</id>
    <revision>
      <id>6761375</id>
      <parentid>6761153</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:14:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Tajdzong</comment>
      <origin>6761375</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27470" sha1="amcek42qktqc3wdayqa070knnoz0xrs" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država 
| native_name            = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}}
| conventional_long_name = Tang
| common_name            = Dinastija Tang 
| era                    = vzhodnoazijski srednji vek 
| status                 = Cesarstvo
| p1                     = Dinastija Sui
| p2                     = Zahodni turški kaganat
| p3                     = Vzhodni turški kaganat
| p4                     = 
| s1                     = Kasnejši Ljang
| s2                     = Jang Vu
| s3                     = Vujue
| s4                     = Min 
| s5                     = Bivši Šu
| s6                     = Dinastija Ljao
| s7                     = Drugi turški kaganat
| image_map =  Tang outline map, 661.svg
| image_map_caption      = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}}
&lt;!-- {{legend-table|style=&quot;border:0;&quot;
|#c11e1e|Civil administration
|#df8d83|Military administration
|#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --&gt;
| capital                = {{plainlist|
* [[Čangan]]&lt;br /&gt;(618–683 and 705–904)
* [[Luojang]]&lt;br /&gt;(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}}
| common_languages       = [[Kitajščina|srednja kitajščina]]
| religion               = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}}
| government_type        = [[monarhija|absolutna monarhija]]
| title_leader           = Cesar
| leader1                = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]]
| year_leader1           = 618–626 (prvi)
| leader2                = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| year_leader2           = 626–649
| leader3                = [[Šuandzong]]
| year_leader3           = 712–756
| leader4                = [[Aj (dinastija Tang)|Aj]]
| year_leader4           = 904–907 (zadnji)
| life_span              = {{plainlist|
* 618–690, 705–907
* {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}}
| event_start            = ustanovitev
| date_start             = 18. junij 
| year_start             = 618
| event1                 = medvladje dinastije Vu Džov
| date_event1            = 690–705&lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt;
| event2                 = An Lušanov upor
| date_event2            = 755–763&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;
| event_end              = odstop v korist Kasnejšega Ljanga
| date_end               = 1. junij 
| year_end               = 907
| stat_year2             = 715
| ref_area2              = &lt;ref&gt;{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link=  |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}&lt;/ref&gt;
| stat_area2             = 5.400.000
| stat_year3             = 
| stat_area3             = 
| stat_year4             = 7. stoletje
| stat_area4             = 
| stat_pop4              = 50 milijonov
| stat_year5             = 9. stoletje 
| stat_area5             = 
| stat_pop5              = 80 milijonov
| currency               = kitajski kovanci
| footnotes              = &lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt;&amp;nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.&lt;br /&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;&amp;nbsp;16. december 755 – 17. februar 763.
}}
{{Infobox Chinese
| pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg
| piccap=&quot;Dinastija Tang&quot; v kitajski hanski pisavi 
| picupright = 0.5
| c = {{linktext|唐朝}}
| p = Tángcháo
| w = Tʻang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;-chʻao&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| gr = Tarngchaur
| bpmf = ㄊㄤˊ&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;ㄔㄠˊ
| myr = Tángcháu
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}}
| tp = Tángcháo
| showflag = p
| y = Tòhngchìuh
| j = Tong4ciu4
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}}
| tl = Tông-tiâu
| poj = Tông-tiâu
| wuu = Daon zau
| mc = dang djew
}}

'''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.).

Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. 

Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast  začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije.

[[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}}  Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}}

Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo  močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]].

Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V  kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel.

== Zgodovina ==
===Ustanovitev===
Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]]  porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}}

Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}}

Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani  bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}}

Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}

Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}}

Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu  sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]].

{{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 650
| caption_align     = center
| align             = center
| direction         = horizontal
| image1            = China, 742.svg
| caption1          = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China''
| image2            = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg
| caption2          = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]]
| image3            = Huteng dancer.jpg
| caption3          = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]]
}}

Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju  leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang  po zmagi  generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).&lt;ref&gt;{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|Barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}}

{{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}}

==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola==
{{Glavni|Vu Dzetjan}}
[[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]]

Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong]]a. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}}  Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}}

Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu.  Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini.

{{multiple image
| perrow            = 2
| image1            = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg|
| image2            = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg
| footer            = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. &lt;ref&gt;{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}&lt;/ref&gt;
}}

Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}}  Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}}

===Vladavina cesarja Šuandzonga===

== Cesarji dinastije Tang ==
[[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]]
[[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]]
{{clear}}
&lt;table border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; class=&quot;wikitable&quot;&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;[[Tempeljsko ime]]&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;[[Kitajski priimek]] in ime&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Vladavina&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Ime in trajanje vladarskega obdobja&lt;/th&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;!-- &lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot;&gt;''Konvencija: &quot;Tang&quot; + tempeljsko ime''&lt;br /&gt; 
  Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].&lt;/td&gt;   
&lt;/tr&gt; --&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] &lt;br&gt; (高祖, Gāo Zǔ)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;618–626&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Vude (武德, Wǔ dé) 618–626&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] &lt;br&gt; (太宗, Tài Zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šimin &lt;br&gt; (李世民, Lǐ Shì Mín)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;626–649&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Gaodzong]] &lt;br&gt; (高宗, Gāo zōng)]]&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Dži (李治, Lǐ Zhì)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;650–683&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655&lt;br /&gt; 
Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661&lt;br /&gt; 
Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663&lt;br /&gt; 
Linde (麟德, Lín dé) 664–665&lt;br /&gt; 
Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668&lt;br /&gt; 
Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670&lt;br /&gt; 
Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674&lt;br /&gt; 
Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676&lt;br /&gt; 
Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679&lt;br /&gt; 
Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680&lt;br /&gt; 
Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681&lt;br /&gt; 
Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682&lt;br /&gt; 
Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683&lt;br /&gt; 
Hongdao (弘道, Hóng dào) 683&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džongdzong]] &lt;br&gt; (中宗, Zhōng zōng)]]&lt;br /&gt;(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali &lt;br /&gt;Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684&lt;br /&gt;(tudi 705–710)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Ruidzong]] &lt;br&gt; (睿宗, Ruì zōng)]]&lt;br /&gt;(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684&lt;br /&gt;(tudi 710–712)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Venming (文明, Wén míng) 684&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;Vu Hou (武后 Wǔ hòu)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;cesarica [[Vu Dzetjan]] &lt;br&gt; (武則天, Wǔ Zé Tiān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684–705&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684&lt;br /&gt; 
Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688&lt;br /&gt; 
Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689&lt;br /&gt; 
Zaiču (載初, Zài chū) 690&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Nadaljevanje dinastije Tang '''&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džongdzong]] &lt;br&gt; (中宗, Zhōng zōng)&lt;br /&gt;(drugo vladanje)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or&lt;br /&gt;Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;(tudi 684)&lt;br /&gt;705–710&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707&lt;br /&gt; 
Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šang Di]]&lt;br&gt; (殤帝, Shāng dì) &lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;710&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710&lt;/td&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Ruidzong]] &lt;br&gt; (睿宗, Ruì zōng)&lt;br /&gt;(drugo vladanje)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;(tudi 684)&lt;br /&gt;710–712&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711&lt;br /&gt; 
Taidži (太極, Tài jí) 712&lt;br /&gt; 
Janhe (延和, Yán hé) 712&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šuandzong]] &lt;br&gt; (玄宗 Xuán zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;712–756&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713&lt;br /&gt; 
Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741&lt;br /&gt; 
Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Sudzong]] &lt;br&gt; (肅宗, Sù zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;756–762&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džide (至德, Zhì dé) 756–758&lt;br /&gt; 
Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760&lt;br /&gt; 
Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Dajdzong]] &lt;br&gt; (代宗, Dài zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Ju (李豫, Lǐ Yù)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;762–779&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763&lt;br /&gt; 
Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764&lt;br /&gt; 
Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766&lt;br /&gt; 
Dali (大曆, Dà lì) 766–779&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Dedzong]] &lt;br&gt;(德宗 Dé zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;780–805&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783&lt;br /&gt; 
Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784&lt;br /&gt; 
Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šundzong]] &lt;br&gt; (順宗, Shùn zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Song (李誦, Lǐ Sòng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;805&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šjandzong]] &lt;br&gt; (憲宗, Xiàn zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čun (李純, Lǐ Chún)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;806–820&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] &lt;br&gt; (穆宗, Mù zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Heng (李恆, Lǐ Héng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;821–824&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] &lt;br&gt; (敬宗, Jìng zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;824–826&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Vendzong]] &lt;br&gt; (文宗, Wén zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Ang (李昂, Lǐ Áng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;826–840&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826&lt;br /&gt; 
Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835&lt;br /&gt; 
Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Vudzong]] &lt;br&gt; (武宗, Wǔ zōng)]]&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Jan (李炎, Lǐ Yán)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;840–846&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Šuandzong II.] &lt;br&gt;  (宣宗, Xuān zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čen (李忱, Lǐ Chén)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;846–859&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dačong (大中, Dà chōng) 847–859&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Jidzong]] &lt;br&gt; (懿宗, Yì zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;859–873&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dačong (大中, Dà chōng) 859&lt;br /&gt; 
Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] &lt;br&gt; (僖宗, Xī zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;873–888&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874&lt;br /&gt; 
Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879&lt;br /&gt; 
Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881&lt;br /&gt; 
Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885&lt;br /&gt; 
Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888&lt;br /&gt; 
Vende (文德, Wén dé) 888&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džaodzong]]&lt;br&gt; (昭宗, Zhāo zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Je (李曄, Lǐ Yè)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;888–904&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889&lt;br /&gt; 
Dašun (大順, Dà shùn) 890–891&lt;br /&gt; 
Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893&lt;br /&gt; 
Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898&lt;br /&gt; 
Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901&lt;br /&gt; 
Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904&lt;br /&gt; 
Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Ai di]] &lt;br&gt; (哀帝, Aī dì) ali &lt;br /&gt;Džaošuan di &lt;br&gt; (昭宣帝, Zhāo xuān dì)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;904–907&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;/table&gt;

== Opombe ==
{{Notelist|2}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]]
[[Kategorija:Dinastija Tang|*]]</text>
      <sha1>amcek42qktqc3wdayqa070knnoz0xrs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam dirkališč Formule 1</title>
    <ns>0</ns>
    <id>107520</id>
    <revision>
      <id>6761530</id>
      <parentid>6738189</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:48:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Circuit_Sepang.png z [[c:File:Circuit_Sepang.svg|Circuit_Sepang.svg]]</comment>
      <origin>6761530</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20502" sha1="hraw7g3mjrd80lxr1zwg2to2va5s7ko" xml:space="preserve">{{Formula One}}

To je '''seznam dirkališč [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]]''', ki so gostile dirke za [[Seznam velikih nagrad Formule 1‎|Veliko nagrado]] od prve {{F1|1950|sezone}}.

Skupaj 71 različnih dirkališč je gostila dirke za Veliko nagrado Formule 1. Prvo je bilo dirkališče [[Silverstone Circuit|Silverstone]], kjer se je odvijala prva dirka prvega prvenstva Formule 1, [[Velika nagrada Velike Britanije 1950]]. Najdaljše dirkališče je bilo [[Pescara Circuit]] (25&amp;nbsp;km), ki je običajno gostilo dirko [[Coppa Acerbo]] enkrat pa je tudi gostilo dirko Formule 1, [[Velika nagrada Pescare 1957|Veliko nagrado Pescare 1957]]. Eno najznamenitejših dirkališč je stari [[Nürburgring]] (22&amp;nbsp;km), ki je gostil [[Velika nagrada Nemčije|Veliko nagrado Nemčije]] med sezonama {{F1|1951}} in {{F1|1976}}. Največ dirk je gostilo dirkališče [[Autodromo Nazionale Monza]], ki le eno sezono ni bilo del Svetovnega prvenstva Formule 1.

&lt;br style=&quot;clear:left&quot; /&gt;
[[Slika:Formula 1 all over the world.svg|thumb|left|220px|Razporeditev dirkališč Formule 1 po svetu]]
Dirkališča za {{F1|2019|sezono}} so prikazana '''odebeljeno'''.

{| id=&quot;toc&quot; border=&quot;0&quot;
! Vsebina:
| [[#top|Vrh]] – [[#A|A]] [[#B|B]] [[#C|C]] [[#D|D]] [[#E|E]] [[#F|F]] [[#G|G]] [[#H|H]] [[#I|I]] [[#J|J]] [[#K|K]] [[#L|L]] [[#M|M]] [[#N|N]] [[#O|O]] [[#P|P]] [[#Q|Q]] [[#R|R]] [[#S|S]] [[#T|T]] [[#U|U]] [[#V|V]] [[#W|W]] [[#X|X]] [[#Y|Y]] [[#Z|Z]] &lt;br /&gt;  __NOTOC__
|}

{{-}}
== A ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Adelaide Street Circuit]] || [[Adelaide]] || [[Velika nagrada Avstralije]] || {{F1|1985}}–{{F1|1995}} || 11 || [[Slika:Adelaide (short route).svg|50px|Adelaide]]
|-
| [[Ain-Diab Circuit|Ain-Diab]] || [[Casablanca]] || [[Velika nagrada Maroka]] || {{F1|1958}} || 1 || [[Slika:Circuit Ain Diab.png|50px|Ain-Diab]]
|-
| [[Aintree Racecourse|Aintree]] || [[Liverpool]] || [[Velika nagrada Velike Britanije]] || {{F1|1955}}, {{F1|1957}}, {{F1|1959}}, {{F1|1961}}–{{F1|1962}} || 5 || [[Slika:Circuit Aintree.png|50px|Aintree]]
|-
| '''[[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]]''' || [[Melbourne]] || [[Velika nagrada Avstralije]] || {{F1|1996}}–{{F1|2019}} || 24 || [[Slika:Albert_Lake_Park_Street_Circuit_in_Melbourne,_Australia.svg|50px|Melbourne]]
|-
| '''[[Circuit of the Americas]]''' || [[Austin]] || [[Velika nagrada ZDA]] || {{F1|2012}}–{{F1|2019}} || 8 ||  [[Slika:Austin circuit.svg|50px|Austin]]
|-
| [[AVUS]] || [[Berlin]] || [[Velika nagrada Nemčije]] || {{F1|1959}} || 1 || [[Slika:Circuit AVUS.png|50px|AVUS]]
|}

== B ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| '''[[Bahrain International Circuit]]''' || [[Sahir]] || [[Velika nagrada Bahrajna]] || {{F1|2004}}-{{F1|2010}}, {{F1|2012}}-{{F1|2019}} || 15 || [[Slika:Bahrain International Circuit--Grand Prix Layout.svg|50px|Bahrajn]]
|-
| '''[[Mestno dirkališče Baku]]''' || [[Baku]] || [[Velika nagrada Evrope]], [[Velika nagrada Azerbajdžana]] || {{F1|2016}}-{{F1|2019}} || 4 || [[Slika:Baku Formula One circuit map.svg|50px|Baku]]
|-
| [[Circuito da Boavista]] || [[Porto]] || [[Velika nagrada Portugalske]] || {{F1|1958}}, {{F1|1960}} || 2 ||  [[Slika:Circuit Boavista.png|50px|Boavista]]
|-
| [[Brands Hatch]] || [[Kent]] || [[Velika nagrada Velike Britanije]] in  [[Velika nagrada Evrope]] || {{F1|1964}}, {{F1|1966}}, {{F1|1968}}, {{F1|1970}}, {{F1|1972}}, {{F1|1974}}, {{F1|1976}}, {{F1|1978}}, {{F1|1980}}, {{F1|1982}}–{{F1|1986}} || 14 || [[Slika:Circuit Brandshatch.png|50px|Brands Hatch]]
|-
| [[Circuit Bremgarten]] || [[Bremgarten]] || [[Velika nagrada Švice]] || {{F1|1950}}–{{F1|1954}} || 5 || [[Slika:Circuit Bremgarten.png|50px|Bremgarten]]
|-
| [[Bugatti Circuit]] || [[Le Mans]] || [[Velika nagrada Francije]] || {{F1|1967}} || 1 || [[Slika:Bugatti Circuit.svg|50px|Bugatti]]
|-
| [[Mednarodno dirkališče Buddh]] || [[Delhi]] || [[Velika nagrada Indije]] || {{F1|2011}}–{{F1|2013}} || 3 || [[Slika:Jaypee Group Circuit.svg|50px|Bugatti]]
|}

== C ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Las Vegas Grand Prix|Caesars Palace]] || [[Las Vegas, Nevada|Las Vegas]] || [[Velika nagrada Las Vegasa]] || {{F1|1981}}–{{F1|1982}} || 2 || [[Slika:Circuit Caesars Palace.png|50px|Caesars Palace]]
|-
| '''[[Circuit de Catalunya]]''' || [[Barcelona]] || [[Velika nagrada Španije]] || {{F1|1991}}–{{F1|2019}} || 29 || [[Slika:Circuit Catalunya 2007.png|50px|Barcelona]]
|-
| [[Circuit Charade]] || [[Clermont-Ferrand]] || [[Velika nagrada Francije]] || {{F1|1965}}, {{F1|1969}}–{{F1|1970}}, {{F1|1972}} || 4 || [[Slika:Circuit Clermont Ferrand.png|50px|Charade]]
|}

== D ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Detroit street circuit]] || [[Detroit]] || [[Velika nagrada vzhodnih ZDA]] || {{F1|1982}}–{{F1|1988}} || 4 ||  [[Slika:Circuit Detroit F1 1983-1988.png|50px|Detroit]]
|-
| [[Dijon-Prenois]] || [[Dijon]] || [[Velika nagrada Francije]] in [[Velika nagrada Švice]] || {{F1|1974}}, {{F1|1977}}, {{F1|1979}}, {{F1|1981}}–{{F1|1982}}, {{F1|1984}} || 6 || [[Slika:Dijon-Prenois Circuit.svg|50px|Dijon-Prenois]]
|-
| [[Donington Park]] || [[Leicestershire]] || [[Velika nagrada Evrope]] || {{F1|1993}} || 1 || [[Slika:Circuit Doningtonpark.png|50px|Donington Park]]
|}

== E ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari]] || [[Imola]] || [[Velika nagrada San Marina]] in [[Velika nagrada Italije]] || {{F1|1980}}–{{F1|2006}} || 26 || [[Slika:Circuit Imola.png|50px|Imola]]
|-
| [[Autódromo do Estoril]] || [[Estoril]] || [[Velika nagrada Portugalske]] || {{F1|1984}}–{{F1|1996}} || 13 || [[Slika:Estoril track map.svg|50px|Estoril]]
|}

== F ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Fair Park#Formula 1|Fair Park]] || [[Dallas, Teksas|Dallas]] || [[Velika nagrada ZDA]] || {{F1|1984}} || 1 || [[Slika:Circuit Fair Park.png|50px|Fair Park]]
|-
| [[Fuji Speedway]] || [[Šizuoka]] || [[Velika nagrada Japonske]] || {{F1|1976}}–{{F1|1977}}, {{F1|2007}}–{{F1|2008}}|| 4 || [[Slika:Circuit Fuji.png|50px|Fuji Speedway]]
|}

== G ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| '''[[Circuit Gilles Villeneuve]]''' || [[Montréal]] || [[Velika nagrada Kanade]] || {{F1|1978}}–{{F1|1986}}, {{F1|1988}}–{{F1|2008}}, {{F1|2010}}-{{F1|2019}} || 40 || [[Slika:Circuit_Montreal.png|50px|Montreal]]
|}

== H ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| '''[[Autódromo Hermanos Rodríguez]]''' || [[Ciudad de México]] || [[Velika nagrada Mehike]] || {{F1|1963}}–{{F1|1970}}, {{F1|1986}}–{{F1|1992}}, {{F1|2015}}–{{F1|2019}} || 20 || [[Slika:Autódromo Hermanos Rodríguez 2015.svg|50px|Autódromo Hermanos Rodríguez]]
|-
| '''[[Hockenheimring]]''' || [[Hockenheim]] || [[Velika nagrada Nemčije]] || {{F1|1970}}, {{F1|1977}}–{{F1|1984}}, {{F1|1986}}–{{F1|2006}}, {{F1|2008}}, {{F1|2010}}, {{F1|2018}}–{{F1|2019}} || 34 || [[Slika:Circuit Hockenheimring.png|50px|Hockenheimring]]
|-
| '''[[Hungaroring]]''' || [[Budimpešta]] || [[Velika nagrada Madžarske]] || {{F1|1986}}–{{F1|2019}}, || 34 || [[Slika:Circuit Hungaroring.png|50px|Hungaroring]]
|}

== I ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Indianapolis Motor Speedway]] || [[Indiana]] || [[Indianapolis 500]], [[Velika nagrada ZDA]] || {{F1|1950}}-{{F1|1960}}, {{F1|2000}}-{{F1|2007}} || 19 || [[Slika:Circuit Indianapolis.png|50px|Indianapolis Motor Speedway]] 
|-
| [[Istanbul Park]] || [[Carigrad]] || [[Velika nagrada Turčije]] || {{F1|2005}}–{{F1|2011}}, || 7 || [[Slika:Circuit Istanbul.png|50px|Istanbul Park]]
|}

== J ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Autódromo Internacional Nelson Piquet]] || [[Rio de Janeiro]] || [[Velika nagrada Brazilije]] || {{F1|1978}}, {{F1|1981}}–{{F1|1989}} || 10 || [[Slika:Circuit Jacarepagua.png|50px|Nelson Piquet]]
|-
| [[Circuito Permanente Del Jarama]] || [[Jarama]] || [[Velika nagrada Španije]] || {{F1|1968}}, {{F1|1970}}, {{F1|1972}}, {{F1|1974}}, {{F1|1976}}–{{F1|1979}}, {{F1|1981}} || 9 || [[Slika:Circuit Jarama.png|50px|Jarama]]
|-
| [[Circuito Permanente de Jerez]] || [[Jerez de la Frontera]] || [[Velika nagrada Španije]] in [[Velika nagrada Evrope]] || {{F1|1986}}–{{F1|1990}}, {{F1|1994}}, {{F1|1997}} || 7 || [[Slika:Circuit Jerez.png|50px|Jerez]]
|- 
| '''[[Autódromo José Carlos Pace]]''' || [[Sao Paulo]] || [[Velika nagrada Brazilije]] || {{F1|1973}}–{{F1|1977}}, {{F1|1979}}–{{F1|1980}}, {{F1|1990}}–{{F1|2019}} || 37 || [[Slika:Circuit Interlagos.svg|50px|Interlagos]]
|}

== K ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|- 
| [[Korejsko mednarodno dirkališče]] || [[Jeongam]] || [[Velika nagrada Koreje]] || {{F1|2010}}–{{F1|2013}} || 4 || [[Slika:Korea international circuit.svg|50px|Jeongam]]
|-
| [[Kyalami|Kyalami Circuit]] || [[Kyalami]] || [[Velika nagrada Južne Afrike]] || {{F1|1967}}–{{F1|1980}}, {{F1|1982}}–{{F1|1985}}, {{F1|1992}}–{{F1|1993}} || 20 || [[Slika:Circuit Kyalami.png|50px|Kyalami]]
|}

== L ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Long Beach street circuit]] || [[Long Beach]] || [[Velika nagrada zahodnih ZDA]] || {{F1|1976}}–{{F1|1983}} || 8 || [[Slika:Circuit Long Beach.png|50px|Long Beach]]
|}

== M ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Circuit de Nevers Magny-Cours|Magny-Cours Circuit]] || [[Nevers]] || [[Velika nagrada Francije]] || {{F1|1991}}–{{F1|2008}}, || 18 || [[Slika:Circuit Magny Cours.png|50px|Magny-Cours]]
|-
| '''[[Marina Bay Street Circuit]]''' || [[Singapur]] || [[Velika nagrada Singapurja]] || {{F1|2008}}–{{F1|2019}} || 12 || [[Slika:Singapore street circuit v2.svg|50px|Marina Bay]]
|-
| [[Monsanto Park]] || [[Lisbona]] || [[Velika nagrada Portugalske]] || {{F1|1959}} || 1 || [[Slika:Circuit Monsanto.png|50px|Monsanto Park]]
|-
| '''[[Circuit de Monaco|Monte Carlo]]''' || [[Monako]]|| [[Velika nagrada Monaka]] || {{F1|1950}}, {{F1|1955}}–{{F1|2019}} || 66 || [[Slika:Circuit Monaco.svg|50px|Monte Carlo]]
|-
| [[Montjuic circuit]] || [[Barcelona]] || [[Velika nagrada Španije]] || {{F1|1969}}, {{F1|1971}}, {{F1|1973}}, {{F1|1975}} || 4 || [[Slika:Circuit MontjuichPark.png|50px|Montjuic]]
|-
| [[Mont-Tremblant]] || [[Saint-Jovite]] || [[Velika nagrada Kanade]] || {{F1|1968}}, {{F1|1970}} || 2 || [[Slika:Circuit Mont Tremblant.png|40px|Mont-Tremblant]]
|-
| '''[[Autodromo Nazionale Monza|Autodromo Nazionale]]''' || [[Monza]] || [[Velika nagrada Italije]] || {{F1|1950}}–{{F1|1979}}, {{F1|1981}}–{{F1|2019}} || 69 || [[Slika:Circuit Monza.png|50px|Monza]]
|-
| [[Mosport Park]] || [[Bowmanville]] || [[Velika nagrada Kanade]] || {{F1|1967}}, {{F1|1969}}, {{F1|1971}}–{{F1|1977}} || 8 ||  [[Slika:Circuit Mosport Park.png|50px|Mosport International Raceway]]
|}

== N ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Nivelles-Baulers|Nivelles-Baulers Circuit]] || [[Nivelles]] || [[Velika nagrada Belgije]] || {{F1|1972}}, {{F1|1974}} || 2 || [[Slika:Circuit Nivelles-Baulers.png|50px|Nivelles]]
|-
| [[Nürburgring]] || [[Nürburg]] || [[Velika nagrada Nemčije]], [[Velika nagrada Evrope]] in [[Velika nagrada Luksemburga]] || {{F1|1951}}–{{F1|1958}}, {{F1|1961}}–{{F1|1969}}, {{F1|1971}}–{{F1|1976}}, {{F1|1984}}–{{F1|1985}}, {{F1|1995}}–{{F1|2007}}, {{F1|2009}}, {{F1|2011}}, {{F1|2013}} || 40 || [[Slika:Circuit Nürburgring.png|50px|Nürburgring]]
|}

== O ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Autódromo Oscar Alfredo Gálvez]] || [[Buenos Aires]] || [[Velika nagrada Argentine]] || {{F1|1953}}–{{F1|1958}}, {{F1|1960}}, {{F1|1972}}–{{F1|1975}}, {{F1|1977}}–{{F1|1981}}, {{F1|1995}}–{{F1|1998}} || 20 || [[Slika:Autódromo_Oscar_y_Juan_Gálvez_Circuito_N°_6_por_Senna.svg|50px|Argentina]]
|}

== P ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| '''[[Circuit Paul Ricard]]''' || [[Castellet]] || [[Velika nagrada Francije]] || {{F1|1971}}, {{F1|1973}}, {{F1|1975}}–{{F1|1976}}, {{F1|1978}}, {{F1|1980}}, {{F1|1982}}–{{F1|1983}}, {{F1|1985}}–{{F1|1990}}, {{F1|2018}}–{{F1|2019}} || 16 || [[Slika:Circuit Paul Ricard.png|50px|Paul Ricard]]
|-
| [[Pedralbes Circuit]] || [[Barcelona]] || [[Velika nagrada Španije]] || {{F1|1951}}, {{F1|1954}} || 2 || [[Slika:Circuit Pedralbes.png|50px|Pedralbes]]
|-
| [[Pescara Circuit]] || [[Pescara]] || [[Velika nagrada Pescare]] || {{F1|1957}} || 1 || [[Slika:Circuit Pescara.png|50px|Pescara]]
|-
| [[Phoenix street circuit]] || [[Phoenix, Arizona|Phoenix]] || [[Velika nagrada ZDA]] || {{F1|1989}}–{{F1|1991}} || 3 || [[Slika:Circuit Phoenix.png|50px|Phoenix]]
|-
| [[Prince George Circuit]] || [[East London]] || [[Velika nagrada Južne Afrike]] || {{F1|1962}}–{{F1|1963}}, {{F1|1965}} || 3 || [[Slika:Circuit East London.png|50px|East London]]
|}

== Q ==
== R ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| '''[[Red Bull Ring]]'''&lt;br&gt;(predhodno A1-Ring in Österreichring) || [[Zeltweg]] || [[Velika nagrada Avstrije]] ||  {{F1|1970}}–{{F1|1987}}, {{F1|1997}}–{{F1|2003}}, {{F1|2014}}–{{F1|2019}} || 31 || [[Slika:Circuit A1 Ring.png|50px|A1 Ring]]
|-
| [[Reims-Gueux]] || [[Reims]] || [[Velika nagrada Francije]] || {{F1|1950}}–{{F1|1951}}, {{F1|1953}}–{{F1|1954}}, {{F1|1956}}, {{F1|1958}}–{{F1|1961}}, {{F1|1963}}, {{F1|1966}} || 11 || [[Slika:Circuit Reims-Gueux.png|50px|Reims-Gueux]]
|-
| [[Riverside International Raceway]] || [[Riverside, California|Riverside]] || [[Velika nagrada ZDA]] || {{F1|1960}} || 1 ||[[Slika:Circuit Riverside.svg|50px|Riverside]]
|-
| [[Rouen-Les-Essarts]] || [[Rouen]] || [[Velika nagrada Francije]] || {{F1|1952}}, {{F1|1957}}, {{F1|1962}}, {{F1|1964}}, {{F1|1968}} || 5 || [[Slika:Circuit Rouen Les Essarts.png|50px|Rouen-Les-Essarts]]
|}

== S ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Scandinavian Raceway]] || [[Anderstorp]] || [[Velika nagrada Švedske]] || {{F1|1973}}–{{F1|1978}} || 6 || [[Slika:Scandinavian Raceway_1978.svg|50px|Anderstorp]]
|-
| [[Sebring Raceway]] || [[Sebring]] || [[Velika nagrada ZDA]] || {{F1|1959}} || 1 || [[Slika:Circuit Sebring.png|50px|Sebring Raceway]]
|-
| [[Sepang International Circuit]] || [[Kuala Lumpur]] || [[Velika nagrada Malezije]] || {{F1|1999}}–{{F1|2017}} || 19 || [[Slika:Circuit Sepang.svg|50px|Sepang]]
|-
| '''[[Shanghai International Circuit]]''' || [[Šanghaj]]|| [[Velika nagrada Kitajske]] || {{F1|2004}}-{{F1|2019}} || 16 || [[Slika:Circuit Shanghai.png|50px|Shanghai]]
|-
| '''[[Silverstone Circuit]]''' || [[Silverstone]] || [[Velika nagrada Velike Britanije]] || {{F1|1950}}–{{F1|1954}}, [[Formula 1 sezona 1956|1956]], [[Formula 1 sezona 1958|1958]], [[Formula 1 sezona 1960|1960]], [[Formula 1 sezona 1963|1963]], [[Formula 1 sezona 1965|1965]], [[Formula 1 sezona 1967|1967]], [[Formula 1 sezona 1969|1969]], [[Formula 1 sezona 1971|1971]], [[Formula 1 sezona 1973|1973]], [[Formula 1 sezona 1975|1975]], [[Formula 1 sezona 1977|1977]], [[Formula 1 sezona 1979|1979]], [[Formula 1 sezona 1981|1981]], [[Formula 1 sezona 1983|1983]], [[Formula 1 sezona 1985|1985]], {{F1|1987}}–{{F1|2019}}, || 53 || [[Slika:Circuit Silverstone.png|50px|Silverstone]]
|-
| '''[[Avtodrom Soči]]''' || [[Soči, Rusija|Soči]] || [[Velika nagrada Rusije]] || {{F1|2014}}–{{F1|2019}} || 6 || [[Slika:Circuit Sochi.svg|50px|Soči]]
|-
| '''[[Spa-Francorchamps]]''' || [[Spa, Belgija|Spa]]|| [[Velika nagrada Belgije]] || {{F1|1950}}–{{F1|1970}}, {{F1|1983}}, {{F1|1985}}–{{F1|2002}}, {{F1|2004}}–{{F1|2005}}, {{F1|2007}}–{{F1|2019}}| | 52 || [[Slika:Circuit Spa.png|50px|Spa-Francorchamps]]
|-
| '''[[Suzuka Circuit]]''' || [[Suzuka, Mie|Suzuka]] || [[Velika nagrada Japonske]] || {{F1|1987}}–{{F1|2006}}, {{F1|2011}}–{{F1|2019}}| || 31 || [[Slika:Circuit Suzuka.png|50px|Suzuka]]
|}

== T ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[TI Circuit|Tanaka International Circuit]] || [[Aida, Okayama|Aida]] || [[Velika nagrada Pacifika]] || {{F1|1994}}–{{F1|1995}} || 2 || [[Slika:Circuit TI (Aida).png|50px|TI Circuit]]
|}

== U ==
== V ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Valencia Street Circuit]] || [[Valencija]] || [[Velika nagrada Evrope]] || {{F1|2008}}–{{F1|2012}} || 5 || [[Slika:Circuit Valensia street.png|50px|Valencia]]
|}

== W ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Watkins Glen International|Watkins Glen]] || [[Watkins Glen, New York|Watkins Glen]] || [[Velika nagrada ZDA]] || {{F1|1961}}–{{F1|1980}} || 20 || [[Slika:Circuit Watkins Glen.png|50px|Watkins Glen]]
|}

== X ==
== Y ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| '''[[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]]''' || [[Abu Dabi]] || [[Velika nagrada Abu Dabija]] || {{F1|2009}}–{{F1|2019}} || 10 || [[Slika:Circuit Yas-Island.svg|50px|Yas Marina]]
|}

== Z ==

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;100%&quot;
|-
!width=&quot;25%&quot;| Dirkališče
!width=&quot;15%&quot;| Lokacija
!width=&quot;25%&quot;| Velika nagrada
!width=&quot;30%&quot;| Sezone
!width=&quot;3%&quot; | Skupaj
!width=&quot;2%&quot; | Shema
|-
| [[Circuit Park Zandvoort]] || [[Zandvoort]] || [[Velika nagrada Nizozemske]] || {{F1|1952}}–{{F1|1953}}, {{F1|1955}}, {{F1|1958}}–{{F1|1971}}, {{F1|1973}}–{{F1|1985}} || 30 || [[Slika:Circuit Zandvoort 1.png|50px|Zandvoort]]
|-
| [[Zeltweg Airfield]] || [[Zeltweg]] || [[Velika nagrada Avstrije]] || {{F1|1964}} || 1 || [[Slika:Circuit Zeltweg.png|50px|Zeltweg]]
|-
| [[Zolder|Circuit Zolder]] || [[Heusden-Zolder]] || [[Velika nagrada Belgije]] || {{F1|1973}}, {{F1|1975}}–{{F1|1982}}, {{F1|1984}} || 10 || [[Slika:Circuit Zolder-1975-1985.svg|50px|Zolder]]
|}

[[Kategorija:Dirkališča Formule 1|*]]
[[Kategorija:Seznami Formule 1|Dirkališča Formule 1]]</text>
      <sha1>hraw7g3mjrd80lxr1zwg2to2va5s7ko</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Malezije 2006</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108106</id>
    <revision>
      <id>6761529</id>
      <parentid>3875558</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:48:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Circuit_Sepang.png z [[c:File:Circuit_Sepang.svg|Circuit_Sepang.svg]]</comment>
      <origin>6761529</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8511" sha1="fot0vwk88i8nzp2jpz6vu5hpp3xe5mq" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN|
Race Country  = Malezija|
Image         = Circuit Sepang.svg|
Date          = 19. marec|
Year          = 2006|
Official name = VIII [[Petronas]] [[Velika nagrada Malezije|Malaysian Grand Prix]]|
Race_No       = 2|
Season_No     = 18|
Location      = [[Sepang International Circuit]]&lt;br /&gt;[[Sepang]], [[Selangor]], [[Malezija]]|
Course_km     = 5,54|
Distance_laps = 56 |
Distance_km   = 310,408 |
Weather       = Suho|
Pole_Driver   = [[Giancarlo Fisichella]]|
Pole_Team     = [[Renault F1|Renault]]|
Pole_Time     = 1:33,840|
Pole_Country  = Italy|
Fast_Driver   = [[Fernando Alonso]]|
Fast_Team     = [[Renault F1|Renault]]|
Fast_Time     = 1:34,803|
Fast_Lap      = 45|
Fast_Country  = Spain|
First_Driver  = [[Giancarlo Fisichella]]|
First_Team    = [[Renault F1|Renault]]|
First_Country = Italy|
Second_Driver = [[Fernando Alonso]]|
Second_Team   = [[Renault F1|Renault]]|
Second_Country= Spain|
Third_Driver  = [[Jenson Button]]|
Third_Team    = [[Honda F1|Honda]]|
Third_Country = UK|
}}
'''[[Velika nagrada Malezije]] 2006''' je bila druga dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]]. Odvijala se je [[19. marec|19.marca]] [[2006]].

== Rezultati ==
[[Slika:2006 Malaysian Grand Prix.jpg|332px|thumb|right|Kmalu po štartu]]
[[Slika:McLaren pit work 2006 Malaysia.jpg|332px|thumb|right|Postanek v boksu [[McLaren|McLarna]]]]
[[Slika:Giancarlo Fisichella with Renault R26 2006 Malaysia.jpg|332px|thumb|right|Zmagovalec [[Giancarlo Fisichella]] z [[Renault R26|Renaultom R26]]]]
=== Kvalifikacije ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Poz
! Dirkač
! Konstruktor
! 3. del
! 2. del
! 1. del
|-
! 1
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Renault F1|Renault]]
| '''1:33,840'''
| 1:33,623
| 1:35,488
|-
! 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[Honda F1|Honda]]
| 1:33,986
| '''1:33,527'''
| 1:35,023
|-
! 3
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]]
| 1:34,626
| 1:34,563
| 1:35,105
|-
! 4
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]*
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:34,668
| 1:34,574
| 1:35,810
|-

! 5
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]]
| 1:34,672
| 1:34,279
| 1:35,252
|-
! 6
| {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Juan Pablo Montoya]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:34,916
| 1:34,568
| '''1:34,536'''
|-
! 7
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:34,983
| 1:34,351
| 1:34,667
|-
! 8
| {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]]
| [[Renault F1|Renault]]
| 1:35,747
| 1:33,997
| 1:35,514
|-
! 9
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Christian Klien]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:38,715
| 1:34,537
| 1:35,171
|-
! 10
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]‡
| [[Toyota F1|Toyota]]
| brez časa
| 1:34,586
| 1:35,214
|-
! 11
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]*
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|
| 1:34,614
| 1:34,839
|-
! 12
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]*
| [[Honda F1|Honda]]
|
| 1:34,683
| 1:35,526
|-
! 13
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Toyota F1|Toyota]]
|
| 1:34,702
| 1:35,517
|-

! 14
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[BMW Sauber]]
|
| 1:34,752
| 1:35,391
|-
! 15
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
| [[BMW Sauber]]
|
| 1:34,783
| 1:35,588
|-
! 16
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]†
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|
| brez časa
| 1:35,091
|-
! 17
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]]
| [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Cosworth]]
|
|
| 1:36,297
|-
! 18
| {{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]]
| [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Cosworth]]
|
|
| 1:36,581
|-
! 19
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]]
| [[Midland F1 Racing|MF1]]-[[Toyota F1|Toyota]]
|
|
| 1:37,426
|-
! 20
| {{ikonazastave|Portugalska}} [[Tiago Monteiro]]
| [[Midland F1 Racing|MF1]]-[[Toyota F1|Toyota]]
|
|
| 1:37,819
|-
! 21
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]]
| [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]]
|
|
| 1:39,011
|-
! 22
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Judži Ide]]
| [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]]
|
|
| 1:40,720
|}
;Opombe
:&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;: Dirkač je bil kaznovan z desetimi mesti pribitka glede osvojeno na štartno mesto zaradi menjave motorja.
:†: Dirkač je bil kaznovan z dvajsetimi mesti pribitka glede osvojeno na štartno mesto zaradi dveh menjav motorja.
:‡: Dirkač je bil postavljen na začelje štartne vrste zaradi menjave motorja po kvalifikacijah.

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 2
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Giancarlo Fisichella]]'''
| '''[[Renault F1|Renault]]'''
| 56
| 1:30:40,529
| 1
| '''10'''
|-
! 2
| 1
| {{ikonazastave|Španija}} '''[[Fernando Alonso]]'''
| '''[[Renault F1|Renault]]'''
| 56
| + 4,585 s
| 7
| '''8'''
|-
! 3
| 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Jenson Button]]'''
| '''[[Honda F1|Honda]]'''
| 56
| + 9,631 s
| 2
| '''6'''
|-
! 4
| 4
| {{ikonazastave|Kolumbija}} '''[[Juan Pablo Montoya]]'''
| '''[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 56
| + 39,351 s
| 5
| '''5'''
|-
! 5
| 6
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Felipe Massa]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 56
| + 43,254 s
| 21
| '''4'''
|-
! 6
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 56
| + 43,854 s
| 14
| '''3'''
|-
! 7
| 17
| {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Jacques Villeneuve]]'''
| '''[[BMW Sauber]]'''
| 56
| + 1:20,461
| 10
| '''2'''
|-
! 8
| 7
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Ralf Schumacher]]'''
| '''[[Toyota F1|Toyota]]'''
| 56
| + 1:21,288
| 22
| '''1'''
|-
! 9
| 8
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Toyota F1|Toyota]]
| 55
| +1 krog
| 9
|
|-
! 10
| 11
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Honda F1|Honda]]
| 55
| +1 krog
| 20
|
|-
! 11
| 20
| {{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]]
| [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Cosworth]]
| 54
| +2 kroga
| 13
|
|-
! 12
| 19
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]]
| [[Midland F1 Racing|MF1]]-[[Toyota F1|Toyota]]
| 54
| +2 kroga
| 15
|
|-
! 13
| 18
| {{ikonazastave|Portugalska}} [[Tiago Monteiro]]
| [[Midland F1 Racing|MF1]]-[[Toyota F1|Toyota]]
| 54
| +2 kroga
| 16
|
|-
! 14
| 22
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]]
| [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]]
| 53
| +3 krogi
| 17
|
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
| [[BMW Sauber]]
| 48
| Motor
| 11
|
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]]
| [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Cosworth]]
| 41
| Sklopka
| 12
|
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Judži Ide]]
| [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]]
| 33
| Okvara
| 18
|
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Christian Klien]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 26
| Hidravlika
| 8
|
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]]
| 15
| Hidravlika
| 4
|
|-
! Ods
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 10
| Hidravlika
| 19
|
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]]
| 6
| Motor
| 3
|
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 0
| Trčenje
| 6
|
|}

== Opombe ==
{{Kategorija v Zbirki|2006 Malaysian Grand Prix}}
* Vodilni: [[Giancarlo Fisichella]] 1–17, 26–37, 43–56 (43); [[Jenson Button]] 18 (1); [[Fernando Alonso]] 19–25, 38–42 (12).
* [[Moštvo Renault|Renault]] je prvič po [[Velika nagrada Francije 1982|Veliki nagradi Francije 1982]] dosegel dvojno zmago. Zato pa je [[Benetton Formula|Benetton]], kakor se je ta moštvo imenovalo pred prevzemom Renaulta, v [[1990.|90-tih]] doseglo dve dvojni zmagi.

{{Poročilo dirke F1|
 Name_of_race = [[Velika nagrada Malezije]] |
 Year_of_race = 2006 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Bahrajna 2006]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Avstralije 2006]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2005]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2007]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 2006]]
[[Kategorija:Velika nagrada Malezije|2006]]</text>
      <sha1>fot0vwk88i8nzp2jpz6vu5hpp3xe5mq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Malezije 2005</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108469</id>
    <revision>
      <id>6761527</id>
      <parentid>3875602</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:48:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Circuit_Sepang.png z [[c:File:Circuit_Sepang.svg|Circuit_Sepang.svg]]</comment>
      <origin>6761527</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4351" sha1="qgwy92v9odtioiuu3xn1lrhwr096zqp" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN |
Race Country  = Malezija|
Date          = 20. marec|
Year          = 2005|
Image         = Circuit Sepang.svg|
Official name = VIII [[Petronas]] [[Velika nagrada Malezije|Malaysian Grand Prix]]|
Race_No       = 2|
Season_No     = 19|
Location      = [[Sepang International Circuit]]&lt;br /&gt;[[Sepang]], [[Selangor]], [[Malezija]]|
Course_km     = 5,54|
Distance_laps = 56 |
Distance_km   = 310,408 |
Weather       = Suho|
Pole_Driver   = [[Fernando Alonso]]|
Pole_Team     = [[Renault F1|Renault]]|
Pole_Time     = 3:07,672|
Pole_Lap      = 2|
Pole_Country  = Spain|
Fast_Driver   = [[Kimi Räikkönen]]|
Fast_Team     = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]|
Fast_Time     = 1:35,483|
Fast_Lap      = 23|
Fast_Country  = Finland|
First_Driver  = [[Fernando Alonso]]|
First_Team    = [[Renault F1|Renault]]|
First_Country = Spain|
Second_Driver = [[Jarno Trulli]]|
Second_Team   = [[Toyota F1|Toyota]]|
Second_Country= Italy|
Third_Driver  = [[Nick Heidfeld]]|
Third_Team    = [[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]|
Third_Country = Germany|
}}

'''[[Velika nagrada Malezije]] 2005''' je bila druga dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 2005|sezoni 2005]]. Odvijala se je [[20. marec|20. marca]] [[2005]].

== Dirka ==
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Španija}} '''[[Fernando Alonso]]'''
| '''[[Renault F1|Renault]]'''
| 56
| 1:31:33,736
| 1
| '''10'''
|-
! 2
| 16
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Jarno Trulli]]'''
| '''[[Toyota F1|Toyota]]'''
| 56
| + 24,327 s
| 2
| '''8'''
|-
! 3
| 8
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Nick Heidfeld]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]'''
| 56
| + 32,188 s
| 10
| '''6'''
|-
! 4
| 10
| {{ikonazastave|Kolumbija}} '''[[Juan Pablo Montoya]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 56
| + 41,631 s
| 11
| '''5'''
|-
! 5
| 17
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Ralf Schumacher]]'''
| '''[[Toyota F1|Toyota]]'''
| 56
| + 51,854 s
| 5
| '''4'''
|-
! 6
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[David Coulthard]]'''
| '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Cosworth]]'''
| 56
| + 1:12,543
| 8
| '''3'''
|-
! 7
| 1
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 56
| + 1:19,988
| 13
| '''2'''
|-
! 8
| 15
| {{ikonazastave|Avstrija}} '''[[Christian Klien]]'''
| '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Cosworth]]'''
| 56
| + 1:20,835
| 7
| '''1'''
|-
! 9
| 9
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 56
| + 1:21,580
| 6
|
|-
! 10
| 12
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 55
| +1 krog
| 14
|
|-
! 11
| 19
| {{ikonazastave|Indija}} [[Narain Karthikeyan]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Toyota F1|Toyota]]
| 54
| +2 kroga
| 17
|
|-
! 12
| 18
| {{ikonazastave|Portugalska}} [[Tiago Monteiro]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Toyota F1|Toyota]]
| 53
| +3 krogi
| 18
|
|-
! 13
| 21
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]]
| [[Minardi]]-[[Cosworth]]
| 52
| +4 krogi
| 19
|
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 49
| Pnevmatika
| 12
|
|-
! Ods
| 6
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Renault F1|Renault]]
| 36
| Trčenje
| 3
|
|-
! Ods
| 7
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]
| 36
| Trčenje
| 4
|
|-
! Ods
| 11
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 26
| Zavrten
| 16
|
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 2
| Motor
| 9
|
|-
! Ods
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Davidson]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 2
| Motor
| 15
|
|-
! Ods
| 20
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Patrick Friesacher]]
| [[Minardi]]-[[Cosworth]]
| 2
| Zavrten
| 20
|
|}

{{Poročilo dirke F1|
 Name_of_race = [[Velika nagrada Malezije]] | 
 Year_of_race = 2005 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Avstralije 2005]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Bahrajna 2005]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2004]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2006]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 2005]]
[[Kategorija:Velika nagrada Malezije|2005]]</text>
      <sha1>qgwy92v9odtioiuu3xn1lrhwr096zqp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letališče Pulj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>113236</id>
    <revision>
      <id>6761409</id>
      <parentid>6116342</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:16:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6761409</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1122" sha1="gzernn1oahi8xwscywahw5wwj48egm5" xml:space="preserve">{{infopolje Letališče
|name=Letališče Pulj
| native_name            = &lt;small&gt;''Zračna luka Pula''&lt;/small&gt;
| image                  = Pula_Airport_logo.png
| image_size             = 250
| image2                 = Pula_Airport.JPG
| image2_size            = 250
 | IATA         = PUY
 | ICAO         = LDPL
 | pushpin_map            = Hrvaška
| pushpin_caption        = Lokacija na Hrvaškem
| pushpin_label          = PUY
| pushpin_label_position = right
 | type         = Javno
 | operator       = Pula Airport Ltd.
 | city-served = Pula
 | elevation-f = 274
 | elevation-m  = 84
| coordinates            = {{coord|44|53|37|N|013|55|20|E|type:airport|display=inline}}
 | r1-number    = 09/27
 |  r1-length-f = 9678
 |  r1-length-m = 2950
 | runway_surface  = asfalt
}}

'''Letališče Pulj''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Zračna luka Pula'') je [[letališče]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki primarno oskrbuje [[mesto]] [[Pulj]].

== Glej tudi ==
* [[seznam letališč]]
:* [[seznam letališč na Hrvaškem]]

{{normativna kontrola}}

{{airport-stub}}
[[Kategorija:Letališča na Hrvaškem|Pulj]]
[[Kategorija:Pulj]]</text>
      <sha1>gzernn1oahi8xwscywahw5wwj48egm5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761415</id>
      <parentid>6761409</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:22:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6761415</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1118" sha1="eveqrnh4w8xu0ubedmg0s98fti12cpa" xml:space="preserve">{{infopolje Letališče
|name=Letališče Pulj
| native_name            = &lt;small&gt;''Zračna luka Pula''&lt;/small&gt;
| image                  = Pula_Airport_logo.png
| image_size             = 250
| image2                 = Pula_Airport.JPG
| image2_size            = 250
 | IATA         = PUY
 | ICAO         = LDPL
 | pushpin_map            = Hrvaška
| pushpin_caption        = Lokacija na Hrvaškem
| pushpin_label          = PUY
| pushpin_label_position = right
 | type         = Javno
 | operator       = Pula Airport Ltd.
 | city-served = Pula
 | elevation-f = 274
 | elevation-m  = 84
| coordinates            = {{coord|44|53|37|N|013|55|20|E|type:airport|display=inline}}
 | r1-number    = 09/27
 |  r1-length-f = 9678
 |  r1-length-m = 2950
 | r1_surface  = asfalt
}}

'''Letališče Pulj''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Zračna luka Pula'') je [[letališče]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki primarno oskrbuje [[mesto]] [[Pulj]].

== Glej tudi ==
* [[seznam letališč]]
:* [[seznam letališč na Hrvaškem]]

{{normativna kontrola}}

{{airport-stub}}
[[Kategorija:Letališča na Hrvaškem|Pulj]]
[[Kategorija:Pulj]]</text>
      <sha1>eveqrnh4w8xu0ubedmg0s98fti12cpa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gladka mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>114746</id>
    <revision>
      <id>6761263</id>
      <parentid>6386953</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:29:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761263</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3418" sha1="d5r6qfh94avvzd4pca8r04j7laqvigi" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
| Name        = Gladka mišica
| Latin       = muscularis levis; muscularis nonstriatus
| Image       = 1029 Smooth Muscle Motor Units.jpg
| Caption     = 
| Precursor   =
| System      =
| Artery      =
| Vein        =
| Nerve       =
| Lymph       =
}}
[[Slika:Glatte Muskelzellen.jpg|thumb|Celice gladke mišičnine]]
'''Gladke mišice''' predstavljajo mišičnino votlih in cevastih [[organ (biologija)|organ]]ov. V nasprotju s [[skeletna mišica|skeletnimi mišicami]] gladko mišičje ni pod hotnim nadzorom.

== Embriologija ==
Enako kot celice [[Prečno progasta mišičnina|prečnoprogaste mišičnine]] (skeletne in [[srčna mišica]]) so tudi celice gladke mišičnine [[mezoderm]]alnega izvora, torej se med [[embriogeneza|embriogenezo]] razvije iz srednjega kličnega lista.

== Histologija ==
Gladkomišične celice so dolge 20–200 µm in široke 3–10 µm. Obdane so z [[bazalna lamina|bazalno lamino]]. Podolgovato [[celično jedro]] leži v osrednjem predelu celice. 

V gladki mišičnini [[miofilamenti]] niso tako enakomerno razporejeni kot v prečnoprogasti. Pod [[svetlobni mikroskop|svetlobnim mikroskopom]] je [[citoplazma]] videti homogena. Glavni miofilamenti so [[aktin]]ski, [[miozin]]ski ter [[Intermediarni filament|intermediarni]] ([[dezmin]]ski, [[vimetin]]ski) miofilamenti. Posamezen miozinski filament je snopasto obdan z 13-14 aktinskimi filamenti. Aktinski in intermediarni miofilamenti so pritrjeni na tako imenovana ''gosta telesca'', ki so kot struktura primerljiva s črtami Z v prečnoprogastem vlaknu. Takšna razporeditev miofilamentov omogoča močnejše skrčenje gladkomišične celice v primerjavi s skeletnomišičnim vlaknom.

[[Sarkoplazemski retikulum]], ki je v skeletnomišičnih vlaknih izrazito prisoten, je v celicah gladke mišičnine količinsko zastopan zelo različno.

== Krčenje ==
Mehanizem krčenja gladkih mišic je podoben mehanizmu krčenja prečnoprogastih mišic. Gre za mehanizem drsečih filamentov. Pri gladki mišičnini je ta mehanizem počasnejši ter porabi manj [[kisik]]a in energije v obliki molekul [[adenozin trifosfat|ATP]].

=== Potek ===
Dražljaj povzroči dvig koncentracije ionov Ca&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt; v [[citosol]]u. Kalcijevi ioni pridejo v citosol tako iz zunajceličnega prostora kot tudi, sicer v manjši meri, iz sarkoplazemskega retikuluma. Kalcijevi ioni se vežejo na beljakovino [[kalmodulin]], ki ima štiri vezavna mesta za te ione; nastali kompleks aktivira encim od kalmodulina odvisno kinazo, slednja pa fosforilira lahko miozinsko verigo, jo s tem aktivira in omogoči vezavo aktina na miozin. 

=== Relaksacija ===
Do relaksacije mišične celice pride zaradi padca znotrajcelične koncentracije Ca&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt;, ki pa je posledica odsotnosti novega živčnega dražljaja. Kalcij se s pomočjo Na&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;/Ca&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;-antiporterja in Ca&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt;-[[ATPaza|ATP-aze]] znova prenese v zunajcelični prostor in sarkoplazemski retikulum. Kompleks Ca&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt;-kalmodulin disociira, lahka miozinska veriga se z encimom [[fosfataza]] zopet defosforilira.

== Vloga ==
Gladka mišičnina je s svojo strukturo prilagojena dolgotrajnim toničnim kontrakcijam in sicer omogoča [[peristaltika|peristaltiko]], kontrakcijo sečnih poti, uravnava premer [[krvna žila|žil]] in s tem [[krvni tlak]], med [[porod]]om omogoča [[popadki|popadke]].

[[Kategorija:Mišičje]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>d5r6qfh94avvzd4pca8r04j7laqvigi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kromberk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117895</id>
    <revision>
      <id>6761342</id>
      <parentid>6761020</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:02:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LiWinBra</username>
        <id>205099</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Loški grad oz. dvor */ popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6761342</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39400" sha1="9o9lfgzmgcow8ie3cvhqy38asybudzb" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10117607_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 32.94 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 40 |longs = 6.88 |longEW = E
|najdisi=Kromberk
|slika=Kromberk.jpg
|napis=Cerkev Device Marije, tolažnice žalostnih (župnijska cerkev)
|povrsina=8,94
|prebivalstvo=2043
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=135,4
|postna=5000
|posta=Nova Gorica
|obcina=Nova Gorica
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Kromberk''' je primestno [[naselje]] z okoli 2.100 prebivalci v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. Leži pod [[Trnovski gozd|Trnovskim gozdom]] med [[grič]]em Panovcem na jugu ter hriboma Danijel (554m) in [[Škabrijel]] (646 m) na severu. Vzhodno od Kromberka je naselje Loke. Obe naselji sta povezani v Krajevno skupnost Kromberk - Loke. Obsegata več zaselkov: Loke, Rabotnica, Pod robom, Breg (najprej Makuci), Jerebica (tudi vodno [https://lucio15.altervista.org/isonzo/situazionegorizia.htm zajetje]), Kozaršče, Bonetovšče, Pri gradu, Pod gradom, Klavnica in Meblo, Pri cerkvi, Pristava, Kurja vas, Iztokovo naselje, Boršti, Pri hrastu, Pri Sv. trojici, Damber, Lesinje, Pavšičevo naselje, Varda, vrh Sv. Katarina z gostiščem Kekec.

== Krajevni imeni Kromberk in Loke &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kromberkloke.si/zgodovina/|title=Krajevna skupnost Kromberk - Loke}}&lt;/ref&gt; skozi stoletja ==
=== Stran postane Kromberk ===
Lego naselja lahko označimo kot zavetno. Tu se končuje SZ del spodnje Vipavske doline in začenja Goriška ravan, ki se proti SZ nato nadaljuje v Goriška Brda. Leži nekako ob strani in tako moramo razumeti prvotno ime za Kromberk – '''Stran.''' 

&lt;small&gt;Slovenska historična topografija&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=SHT}}&lt;/ref&gt; kronološko navaja za naselje naslednja imena:&lt;/small&gt;

* &lt;small&gt;okrog l. 1200: ''Lita''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;l. 1206: ''Stran''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;okrog l. 1350 in kasneje: ''Strana''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;okrog l. 1370: ''Strania''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;l. 1398: ''Leyten''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;med l. 1430 in 1450: ''Leytten''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;l. 1507: ''Strann''&lt;/small&gt;

Današnje ime izvira iz plemiškega priimka Kronberg, kar je nemška izpeljanka italijanskega imena grofov Coronini /corona - kron(e) in berg - gora/ in določa grad na gori.  

&quot;Grad oz. vilo na Strani je po letu 1206 zgradil Henrik [[Dornberg|Dornberški]], ki je dobil posest skupaj z Lokami v last od [[Goriški grofje|goriškega grofa Majnharda II]]. Gašper Vid Dornberški je grad l. 1609 prodal Ivanu Mariji Coroniniju, poveljniku trdnjave Marano. “Zaradi njegovih zvestih in podložnih zaslug podelil je cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] dne 4. decembra 1615 jurisdikcijo in obmirje (Burgfrieden) v Strani njemu in njegovemu bratrancu Ivanu Andreju. /.../. Vrh tega je dovolil cesar omenjenemu Coroniniju, da sme ime vasi Stran spremeniti v Crannperg (doslovno prepisano), /.../ češ, da se je njegova rodbina nekdaj pisala “Crannperg”. Ivan Marija naj bi na tem mestu leta 1615 postavil nov grad, Neu Cronberg. (VIR: Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja, Helena Seražin). 

Zapisano ali pogovorno so prisotna tudi imena: Kronberk, Klomberk ali Klomperk. V italijanščini je ime kraja prevod iz nemščine Mon(o)corona. Goriški meščani so v pogovornem jeziku uporabljali tudi oblike: Clomperg, Clomperch ali Clompar. ''V krstni knjigi (ŠAK Ž Grg MKK 2&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Grgar/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Grg+MKK+2/?pg=7|title=Matična knjiga krščenih, zvezek II {{!}} ŠAK Ž Grg MKK 2}}&lt;/ref&gt;) za Grgar je l. 1770 boter pri krstu iz kraja Cronperch ali Cromperch.'' 

=== Loke ===
Loke, Loka … so znana in pogosta imena, ki izvirajo iz »lèka«, kar v starocerkvenoslovanščini pomeni: »močvirnat travnik ob vodi« (VIR: Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen). 

&lt;small&gt;Slovenska historična topografija&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kronološko navaja za naselje naslednja imena:&lt;/small&gt;

* &lt;small&gt;1090, prepis ok. 1400: Luca&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;23.1.1291: &lt;q&gt;Lochach&lt;/q&gt;  (Kontekst: &lt;q&gt;... in villa Lochach ...&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1300, prepis 16. stol.: Lockach&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;ok. 1370: Lak (Kontekst: &lt;q&gt;... ze Lak an der &lt;u&gt;Leyach&lt;/u&gt; ... von Lak ... ze Lak ...&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1388: Lonch  (Kontekst: &lt;q&gt;... Domeni cumm fratre suo de Lonch ...&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1507: Lakh in Lackh (Kontekst: &lt;q&gt;... wisenn vnndterenn Lackh ...&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;

Pod Lokami in skozi Kromberk že od nekdaj vodi pot iz zgornje Vipavske doline proti Soči, s katere se po pobočjih hribov Škabrijel in Danijel odcepijo steze in poti na Ravniško in Trnovsko planoto.

== Znamenitosti ==

=== Grad Kromberk&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://goriskimuzej.si/stalne-zbirke/grad-kromberk|title=Goriški muzej, Grad Kromberk}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bot Verification|url=https://gradovislovenije.si/?s=kromberk|website=gradovislovenije.si|accessdate=2025-06-15}}&lt;/ref&gt; ===
Nad naseljem na [[apnenec|apneniški]] skali stoji [[grad Kromberk]], v katerem je od leta 1954 urejen [[Goriški muzej]] z arheološkim, etnološkim in kulturnozgodovinskim oddelkom. V njem so stalno razstavljena dela primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja. V grajskem parku in v veži muzeja je [[lapidarij]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila tako kraj kot grad porušena. Z vojno odškodnino je bilo naselje obnovljeno. V gradu sta tudi poročna soba ter restavracija. Čez leto se tu odvijajo razni dogodki in prireditve.

&quot;Prvotno poslopje je v prvi polovici 13. stoletja dal sezidati grof Henrik Dornberški in je stalo na območju, ki se je omenjalo z imenom Stran. Bilo je fevd goriških grofov do njihovega izumrtja leta 1500, za tem je prešlo pod Habsburžane. Konec 16. stoletja je veliko zemljiško posest pridobil Ciprijan I. Coronini. Njegova rodbina je prišla v Gorico na koncu 16. stoletja iz kraja Berbenno pri Bergamu. Leta 1609 je Gašper Vid Dornberški prodal drugi del posesti na tem območju Ciprijanovemu vnuku Ivanu Filipu Coroniniju. Njemu in njegovemu bratrancu Janezu Andreju Coroniniju je 4. decembra leta 1615 cesar Ferdinand II. podelil plemiški naslov von Cronberg, sodno oblast nad vasjo Stran in dovoljenje, da vas poimenujeta Cronberg. Ivan Marija Coronini je tedaj začel z gradnjo novega poslopja, imenovanega Neu Cronberg, ki ga je po vsej verjetnosti dokončal njegov sin Ludvik Pompej. Leta 1634 so Coroniniji postali državni baroni, leta 1681 pa državni grofje. Grad Kromberk je za nekaj časa postal matična rezidenca goriške veje rodovine Coronini. Leta 1820 so Coroniniji odkupili od družine Strassoldo dvorec Zingraf (današnjo palačo Coronini v Gorici) in grad v Kromberku začeli uporabljati kot poletno rezidenco.

Stavba z vogalnimi stolpi daje vtis, da gre za grad, vendar je bil celoten kompleks zasnovan kot dvorec ali vila. Tloris stavbe je delno zasnovan po beneškem tipu. Notranje stopnišče na južni strani vodi v nadstropje, kjer se je nahajal velik salon. Do spremembe tega osrednjega dela gradu je prišlo šele po obnovi med vojnama, ko so grad dvignili za pol nadstropja. V jugovzhodnem delu pritličja je stala grajska kapela za grofe in vaščane. Drugič je bila posvečena v začetku 19. stoletja ob umestitvi velike oltarne slike Franca Kavčiča z motivom Marijinega vnebovzetja. Po dimenzijah je presegala oltarni prostor in je zato visela kot stropna tabelna slika. Med 1. svetovno vojno je bila močno poškodovana, danes sta ohranjena samo dva fragmenta. Eden visi v poročni dvorani na Gradu Kromberk, drugi nekoliko večji, pa v palači Coronini v Gorici.&quot; 

Grad je bil močno poškodovan v 1. in 2. SV. Grofje Coronini so ga vsakič obnovili in opremili. Po določitvi nove meje med Italijo in Jugoslavijo in nacionalizaciji posestva se je družina Coroni umaknila v Gorico&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ogled brez meja po palačah rodbine Coronini - Goriški muzej|url=https://goriskimuzej.si/aktualno/posts/ogled-brez-meja-po-palacah-rodbine-coronini-581e4ec2-bd4f-44fb-a74b-f022d1bc22c5|website=goriskimuzej.si|accessdate=2025-06-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Jeseni 1947 so v obnovljenem dvorcu uredili prostore za mladinske delovne brigade, ki so regulirale potok Lijak. Takrat so vdrli v grobnico Coroninijevih pod grajsko kapelo v JV stolpu in razbili krste. Coroniniji so lahko šele leta 1958 grobnico izpraznili in zasuli. Od l. 1951 do l.1954 je v gradu delovala gozdarska šola. Leta 1954 je bil dvorec dodeljen Goriškemu muzeju, ki ga uporablja še danes. V vzhodnem delu pritličja in v prostorih nekdanje kapele z grobnico že dolgo deluje gostinski obrat. 

&quot;Poleg osrednje rezidenčne stavbe so v bližini stala gospodarska poslopja, konjušnica in park. Obzidje verjetno ni imelo obrambne funkcije, temveč je le obdajalo posest in varovalo lastnikovo zasebnost. Glavni vhod je domnevno stal na severni strani, do njega je vodila pot skozi obzidje in manjši park.&quot; 

==== Park gradu Kromberk ====
Delno rekonstruiran baročni parter, na severu sestavljen iz štirih polj s kamnito fontano v osi gradu je vrtno-arhitekturna dediščina. V južni osi je ohranjen zimski vrt z grotto. V 19. stol. je bil dodan parkovni del. Številne kipe iz parka ob kromberškem gradu je družina Coronini po 2.SV prenesla v Gorico v park dvorca Coronini [[:it:Parco_Coronini_Cronberg|Cronberg]], kjer so dostopni javnosti. 

==== Rodbina Coronini&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rodbina Coronini - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1005500/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-15}}&lt;/ref&gt; ====

===== Coronini - Cronberg, Alfred, grof &lt;small&gt;(1846–1920)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Coronini - Cronberg, Alfred, grof (1846–1920) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi161252/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-15}}&lt;/ref&gt; =====
&lt;small&gt;&quot;Alfred Coronini je pripadal kromberški veji plemiške družine Coronini, ki je pustila globoko sled v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju zgodovinske dežele Goriške. Dobro je poznal razmere pri Slovencih in cilje njihove politike v goriškem narodnostno mešanem okolju ter v napetem ozračju slovensko-italijanskih odnosov. Pridružil se je politično enotnemu društvu Sloga, ki ga je od 1890 vodil semeniški profesor Anton Gregorčič. S podporo slovenskih volivcev in društva Sloga je bil marca 1891 prvič izvoljen v dunajski državni zbor, nato drugič aprila 1897 (1899 oz. 1900 je odstopil). Prav tako je bil dvakrat izvoljen v goriški deželni zbor, in sicer septembra 1893 in septembra 1895 (1899 odstopil). Deloval je v skladu s politiko društva Sloga, ki je doživelo nekaj pretresov; ti so se pokazali zlasti ob koncu 19. stoletja, ko je 1899 na Goriškem prenehalo slogaštvo; v sporu med liberalnimi in konservativnimi Slovenci se je Coronini odločil za zadnje na čelu z Gregorčičem. Zaradi javne kritike je odstopil od poslanskega mandata in potem deloval le v nekaterih ustanovah slovenskega konservativnega tabora (bil je prvi načelnik katoliške Centralne posojilnice). Kot poslanec je podpiral zahteve za javno in enakopravno rabo slovenskega jezika, slovensko šolstvo, gospodarski dvig slovenskega podeželja, ureditev prometnih povezav, zlasti za zgraditev vipavske železnice (grof Kasimir F. Badeni, ministrski predsednik tedanje vlade, je železnico poimenoval kar Coroninijeva železnica). Pridružil se je tudi dolgotrajni obstrukciji deželnih poslancev, kar je povzročilo krizo delovanja deželnega zbora (1897–1900). Slovenci so takrat zahtevali sorazmerno reševanje problema porazdeljevanja sredstev deželnega šolskega sklada (»učiteljsko vprašanje«). Imel je dobre povezave z avstrijsko aristokracijo, tudi z vladnim vrhom.&quot;&lt;/small&gt;

&lt;small&gt;Grofu Alfredu gre pripisati nastanek parka ob Coroninijevem dvorcu v Gorici, ki se je, navdihnjen z velikimi vrtovi, ki jih je občudoval med potovanji po Italiji in tujini, okoli leta 1870 odločil urediti in razširiti zeleno površino okoli palače. Pred tem je bil ob vili majhen kvadratni vrt, obdan z mejnim zidom in razdeljen po pravilnih geometrijskih pregradah. Alfredova pobuda je sovpadala z obsežnim programom urbane prenove, ki je zajel celotno mesto, znano kot avstrijska Nica. Gorica je bila prepoznana kot počitniško letovišče s posebej zdravim in zmernim podnebjem, zato so v kraju in okolici vile gradili dunajski veljaki in z družinami tu preživljali zime. Grof Alfred je nato začel z reorganizacijo parka, saj je vedel, kako izkoristiti neravnine terena in razlike v nadmorski višini. Coronini si je park zamislil kot &quot;krajinski&quot; ali &quot;angleški&quot; vrt, torej kot skupek svobodnih, asimetričnih, na videz naravnih oblik, v katerih različne botanične in arhitekturne komponente prispevajo k ustvarjanju zaporedja sugestivnih pogledov in slikovitih razgledov. V tem parku so danes tudi kipi, ki so bili prvotno v parku okoli kromberškega gradu.&lt;/small&gt;

=== Loški grad oz. dvor ===
Območje, na katerem je stal Loški grad oz. dvor, je bilo poseljeno že v prazgodovini. Od začetka 13. stol. je bila zemljiška posest Loke in Stran kot fevd Goriških grofov v rokah rodovine Dornberških. Najbrž so v visokem srednjem veku Dornberžani zgradili Loški dvor kot upravno središče posesti, ki je morda dopolnjeval vlogo domnevnega dvora na lokaciji poznejšega dvorca/gradu Kromberk. Loke so ostale  v rokah Dornberških do druge polovice 18. stol. (tudi po tem, ko je l. 1500 goriška grofija/posest prešla pod Habsburžane in po tem, ko je vas Stran prešla v last Coroninijev), ko so z njimi upravljale tri sestre, ki so obubožale in niso imele potomcev, in so dvor in posest v Lokah zapustile uršulinskemu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=L’ARRIVO DELLE ORSOLINE A GORIZIA|url=https://www.borcsanroc.it/site/index.php?area=4&amp;subarea=1&amp;formato=scheda&amp;id=99|website=BORC SAN ROC|accessdate=2025-02-23|language=it}}&lt;/ref&gt; samostanu v [[Gorica|Gorici]]. V lasti samostana je bila posest do konca 19. stol, ko so jo razprodali, stavbni kompleks dvora pa razdelili na dve samostojni kmetiji (h. št. 20 in 21). Nekdanja podoba dvora je razpoznavna v franciscejskem katastru iz l. 1825. Nekdanje obzidje je ohranjeno na J in deloma V strani kompleksa, na V strani je ob novejši hiši ohranjen spodnji del velikega kamnitega portona, nekoč glavnega vhoda. Ohranjena je tudi stara gospodarska stavba z manjšo ključasto strelno lino, in zidovi enonadstropne osrednje stavbe. Velikost tlorisne ploskve nakazuje, da je imel kompleks morda značaj srednjeveškega dvonadstropnega stolpastega dvora, ki je nastal tik nad srednjeveško cesto od Šempasa mimo izvira Lijaka proti Strani do Gorice. S prezidavami je loški dvor dobil obliko primerljivo z bližnjimi pristavami Vogrsko, Žablje in Vitovše. (VIR: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji – območje Nove Gorice in Gorice, Igor Sapač) 

=== Arheološka najdišča in območja ===

==== Arheološko najdišče Kekec&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eheritage.si/cont/Digital.aspx?ID=VSC_034_262_LKUQBKKDCIUQPSXSEUNMNEPGTHBLPT|title=Nova Gorica - Arheološko najdišče Kekec}}&lt;/ref&gt; ====
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vodi lokacijo na vzpetini Kekec oz. Katarina nad Novo Gorico kot '''Arheološko najdišče Kekec''', na katerem se na istem mestu v zgodovinskem zaporedju omenja:

* prazgodovinsko grobišče
* prazgodovinsko gradišče
* poznorimska utrjena naselbina s stolpi
* ruševine cerkve sv. Katarine
* do 18. stoletja cerkev z Marijinim patrocinijem. Po opustitvi bogoslužja je propadla in je danes podrta. SHT&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; navaja prvo omembo cerkve Sancta Maria Virgo na hribu Stran v letu 1466, ''Kontekst:'' &lt;q&gt;... ecclesie sancte Marie Virginis in monte Stran&lt;/q&gt; 

==== Arheološko najdišče Škabrijel ====
Na hribu Škabrijel je bila cerkev sv. Gabrijela (Sct. Gabriel), prvič posredno omenjena l. 1342, ki je bila po reformah Jožefa II. opuščena in podrta. Območje ruševin srednjeveške cerkve in potencialna antična oz. zgodnjesrednjeveška naselbina - utrdba sta vpisana v RNPD. 

==== Arheološko območje Varda ====
Potencialno arheološko najdišče (zgodnjesrednjeveška naselbina) je določeno glede na slučajno najdbo bronaste fibule iz 6. stoletja in lego v prostoru. Arheološko območje leži severovzhodno od Nove Gorice, na Vardi v Kromberku, južno od Sv. Katarine.

==== Arheološko najdišče Doflek ====
Na površini odkriti arheološki artefakti (prazgodovinska keramika, sileksi) kažejo na možnost obstoja začasne ali stalne naselbine. Arheološko najdišče obsega pobočje severno od naselja Kromberk, v zaselku Bonetovšče.

==== Arheološko najdišče Kožaršče (Kozarovšče) ====
Na platoju pod hribom Sv. Danijel so bili odkriti sledovi naselbine (verjetno prazgodovinske) brez obrambnega nasipa. Arheološko najdišče leži severozahodno nad zaselkom Loke, jugozahodno od hriba Sv. Danijel. 

==== Arheološko najdišče Pavlini (villa rustica, naselbina) ====
Rimskodobna poselitev, na katero je opozorila slučajna najdba are že pred 1. sv. vojno, potrdila pa so jo sondiranja Goriškega muzeja 1982. Odkriti so bili ostanki rimskodobnega objekta, v ruševinski plasti pa je bila najdena tudi prazgodovinska lončenina. Arheološko najdišče iz bronaste in zgodnje rimske dobe leži na vznožju hriba Sv. Danijel, pri domačiji Pavlini v Lokah.

==== Arehološko najdišče Villa rustica Kolenovca ====
Ob zaščitnih arheoloških izkopavanjih Goriškega muzeja (1984-1988) so bili odkriti ostanki rimske vile z bogatimi naselbinskimi plastmi. Villa rustica je stala na ravnini ob potoku Lijak, jugovzhodno od vasi Loke. Najdišče je bilo po raziskavah zasuto in zatravljeno.

=== Škabrijel - muzej na prostem&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/skabrijel/|title=Škabrijel - muzej na prostem}}&lt;/ref&gt; ===
Škabrijel je vzpetina severo-vzhodno od mesta Nova Gorica, nad Solkanom in Kromberkom. Hrib je dobil ime po cerkvici svetega Gabrijela, ki je stala na njem. Na vrhu so posekali vegetacijo in postavili 12 m visok kovinski razgledni stolp&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Razgledni stolpi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFPIU7IZ|website=www.dlib.si|accessdate=2025-02-22}}&lt;/ref&gt;, ki nudi izjemno lep razgled (Soča med Solkanom in Podgoro, Julijci in Karnijske Alpe, za kraškimi Črnimi hribi s Trsteljem Jadransko morje, zahodni rob Trnovske planote), nanj uredili pohodniške poti iz več izhodišč in kolesarsko enoslednico Škabrijelka&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mtb.si/novice/skabrijelka-3400-m-legalne-poti/|title=TCS Društvo graditeljev gorskokolesarskih poti}}&lt;/ref&gt;. Poti na Škabrijel vodijo mimo številnih ostalin 1. SV, povezanih v Pot miru&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pot miru » Zemljevid|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/map/|accessdate=2025-02-22|language=en}}&lt;/ref&gt;, in točk (Preval, Kramarca, Planinski dom Kekec, Madžarska piramida, Bivak Stefan, bunkerji in kaverne iz 1. SV, Vodno zajetje Jerebica&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodovodno omrežje {{!}} VIK-NG|url=https://www.vik-ng.si/nase-dejavnosti/oskrba-z-vodo/vodovodno-omrezje|website=www.vik-ng.si|accessdate=2025-02-22}}&lt;/ref&gt; urejeno l. 1756, Vratca, Vodni vir Franc Jožef iz 1.SV, Korenjakova vaška). Na vrhu je spominsko obeležje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://katoliska-cerkev.si/vojaski-spomenik-na-skabrijelu|title=Vojaški spomenik na  Škabrijelu (1. SV, piramida)}}&lt;/ref&gt; bojem na Soški fronti med 1. SV.  

&quot;Škabrijel se je v zgodovino bojev na Soški fronti zapisal kot eno izmed najhujših in najbolj krvavih bojišč na slovenskih tleh&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bojno polje Škabrijel (Sv. Gabrijel) leta 1917|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/87-pehotni-polk-na-bojnih-poljih-prve-svetovne-vojne-leta-1918/|accessdate=2025-02-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;. Do šeste soške bitke avgusta 1916 je predstavljal rezervno obrambno črto avstro-ogrske vojske (Sveta Gora–Prevala–Škabrijel–Sv. Katarina). Po italijanskem zavzetju Gorice in Sabotina v šesti soški bitki pa se je znašel na prvi frontni črti. V enajsti soški bitki avgusta 1917 so se avstro-ogrske enote umaknile s Svete Gore na novo obrambno črto na Banjšicah. Posledica tega je bil tudi umik branilcev Škabrijela na višje ležeče položaje na grebenu, imenovanem Veliki hrib. Italijanska vojska je iz treh smeri obkolila hrib in proti njegovemu vrhu napotila številne vojaške enote. Med njimi so bili tudi oddelki elitnih enot, arditov, ki jim je 4. septembra 1917 na večjem delu hriba uspel prodor na avstro-ogrske položaje. Ker je bilo okrepitev premalo, je bil nadaljnji preboj onemogočen. Na celotnem območju Škabrijela so siloviti boji trajali do zadnjih dni oktobra 1917, ko so se zaradi preboja fronte v Zgornjem Posočju tudi na tem delu soškega bojišča končali. 

Zaradi močnega topniškega obstreljevanja in vsesplošnih posledic bojev je na širšem območju Škabrijela ohranjenih zelo malo obrambnih položajev avstro-ogrske vojske. Nekateri med njimi so bili med 2. SV septembra 1943 uporabljeni za potrebe goriške fronte, ko so partizanske enote poskusile zaustaviti prodiranje nemške vojske. Več manjših objektov pod vrhom Škabrijela so zgradili pripadniki ameriške vojske, saj je po drugi svetovni vojni (1945–1947) po grebenu tega hriba potekala meja med conama A (Zavezniška vojaška uprava) in B (Vojaška uprava jugoslovanske armade).&quot;

'''Politični kamniti napisi&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=dLib.si - Politični napisi v naravi na Goriškem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQRZ5RKC |access-date=2026-10-05 |website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt; na Škabrijelu in v Lokah''' so nastali v času prizadevanj za priključitev [[Primorska|Primorske]] in z njo [[Goriška statistična regija|Goriške]] k [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] po 2. SV.  Na vzhodni meji Lok po potoku Lijak je potekala demarkacijska črta med cono A  in cono B. V coni A Zavezniške vojaške uprave so napisi pomenili politično propagando. Aktivisti so sestavili manjše kamnite napise tudi sredi hriba Škabrijel nad Kromberkom - na Kozarščah nad zadnjo hišo (FLRJ) in v Lokah med cerkvijo in &quot;gradom&quot; na lokaciji Školj (TITO). Leta 1953 je pripravljalni odbor za zborovanje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Okroglica, Pomnik zgodovinskih dogodkov v Vipavski dolini – podrobnosti |url=https://partizanstvo.si/en/detail/osamosvojitvenaobelezja/280/ |access-date=2026-10-05 |website=partizanstvo.si}}&lt;/ref&gt; ob obletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji na Okroglici, katerega se je udeležil [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]], načrtoval več novih kamnitih napisov po obrobju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], tudi velik napis TITO nad Lijakom (verjetno obnova oziroma povečanje že obstoječega napisa). Za izdelavo tega napisa je bilo zadolženo Elektromontersko podjetje Gorica. Spomladi l.1977 je Občinska konferenca [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]] Nova Gorica prosila Skupščino občine Nova Gorica, da pomaga očistiti napise nad Kromberkom (FLRJ) in na Fajtem hribu (TITO in FLRJ). Napisi so bili poraščeni z grmovjem in drevesi. Očiščen in obnovljen je bil le en napis (TITO na Fajtem hribu), napisa FLRJ (takrat SFRJ) na Škabrijelu in Fajtem hribu niso obnovili.

'''Škabrijelka'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/izpostavljeno/44844/nova-gorska-kolesarska-pot-skabrijelka|title=MONG Škabrijelka}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je na novo zgrajena gorska kolesarska pot, dolga skoraj štiri kilometre, ki se začne na razglednem vrhu Škabrijela. Speljana je po gozdnih površinah s krajšimi odseki po makadamskih poteh v ohranjenem naravnem okolju.

Prvo zajetje '''Jerebica''' je bilo urejeno leta 1756 na nadmorski višini okoli 330 m in še vedno oskrbuje zaselek Breg, prvotno pa je oskrbovalo tudi italijansko Gorico&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://lucio15.altervista.org/isonzo/situazionegorizia.htm|title=IL RIFORNIMENTO IDRICO DELLA CITTA' DI GORIZIA TRA '800 E '900|accessdate=2024-12-16|archive-date=2024-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20241219191042/https://lucio15.altervista.org/isonzo/situazionegorizia.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (trasa je vrisana v zgodovinskih in sodobnih zemljevidih, po njej ima ime Vodovodna pot). Višek vode odteka do treh zajetij '''Perivniki''' (zgrajeni l. 1906). Od skupnega zbiralnika vode iz zajetij Jerebica in Perivniki odteka voda v vodohran Perivniki. Del te pitne vode pokriva potrebe gradu Kromberk, večji del pa se zbira v glavnem vodohranu Kromberk in oskrbuje večji del kraja Kromberk in Loke. Vodovodne cevi so bile prvotno lesene, nato svinčene in nazadnje litoželezne. 

=== Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/loke-pri-gorici/|title=Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Loke pri Gorici}}&lt;/ref&gt; ===
Avstroogrsko vojaško pokopališče iz 1. SV v Lokah je ograjeno z žično ograjo in kovinskimi stebriči na vogalih. Na travnati površini med vinogradi na južnem obrobju kraja Loke so v vrstah razporejeni betonski tipski nagrobniki. Pokopališče je bilo obnovljeno l. 1982. Spominski objekt in kraj imata status spomenika lokalnega pomena.

Vojaško pokopališče Loke je nastalo neposredno za prvo frontno črto po šesti soški bitki (avgusta 1916), ko se je fronta premaknila na Panovec. Na pokopališču so pokopani avstro-ogrski vojaki, ki so padli na območju med Škabrijelom in Panovcem, med njimi pa so bili tudi italijanski vojaki. Italijanske oblasti so po 1. SV posmrtne ostanke njihovih vojakov prenesle v italijansko kostnico na Oslavju, na pokopališču pa je ostalo 692 padlih avstro-ogrskih vojakov. 

&lt;small&gt;Za potrebe Soške fronte je bilo med strugo Lijaka in današnjo stransko cesto proti Šmihelu kratek čas območje zalednega letališča c. in kr. vojske. Ohranjeni so posnetki iz izvidniških letal, kar olajša lociranje sicer tekom vojne in kasneje popolnoma uničenih objektov, letališke steze, hangarjev in drugih objektov. Prvotno lokacijo na močvirnatem območju na flišu okoli potoka Lijaka so premaknili vzhodno na bolj sušno in od bližajočega se italijanskega topniškega obstreljevanja bolj oddaljeno površino. Do padca Gorice poleti 1916 je bilo eno najpomembnejših letališč avstro-ogrske vojske. Zdaj del območja uporabljajo jadralni padalci, ker je ugoden vzgonski veter in ni nenadnih sunkov. (VIR: Geografski obzornik, 3-4/2020, str. 21-33, avtorji S. Halilović, B. Repe, R. Stergar)&lt;/small&gt;

=== Vojna za Slovenijo ===
Spominsko obeležje udeležencem vojne za Slovenijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kromberk in Loke|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dornberk-5/|accessdate=2025-06-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeležja vojne za Slovenijo - ohranjanje spomina na Goriškem|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/spomeniki-vojne-za-slovenijo-ohranjanje-spomina-na-goriskem/|accessdate=2025-06-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;so odkrili 18. junija 2011. Na spomeniku (betonski tetraeder) ob Ulici Vinka Vodopivca med Kromberkom in Lokami je v vrhu grb Republike Slovenije, pod njim pa plošča s posvetilom »Braniteljem samostojne slovenske domovine 1991«. Na plošči je misel: »Vi vstali ste za vas in nas, da nastal bi boljši čas«. 

=== Sakralni objekti &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://zng.si/zupnija-kromberk/|title=Župnija Kromberk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-device-marija-tolaznice-zalostnih-kromberk|title=Župnijska cerkev Kromberk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novagoricaart.si/spomenik/zupnijska-cerkev-device-marije-tolaznice-zalostnih-kromberk/|title=Nova Gorica Art, Župnijska cerkev Kromberk}}&lt;/ref&gt; ===
''Glavni članek:'' [[Župnija Kromberk]] - Župnijska cerkev Device Marija, tolažnice žalostnih. Kromberška župnija spada med mlajše na Goriškem. Do sredine 19. stoletja je območje cerkvenopravno spadalo pod solkansko faro.

Na ozemlju sedanje kromberške župnije zgodovinski viri omenjajo več sakralnih objektov. Njihovo lokacijo najdemo tudi na zgodovinskih zemljevidih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&amp;bbox=1519320.8026229425%2C5773509.228799234%2C1525765.3995702362%2C5775682.906791094|title=ARCANUM: Europe in the XVIII. century}}&lt;/ref&gt; .

* na hribu Škabrijel je bila cerkev sv. Gabrijela (Sct. Gabriel), prvič posredno omenjena l. 1342, ki je bila po reformah Jožefa II. opuščena in podrta
* &quot;leta 1399 je plemeniti Wintjer de Prodolono iz Gorice dal v najem Juriju, sinu pokojnega Brateša iz Kromberka, prostor pri mlinu, ki je stal nad cerkvijo sv. Marije (in monte Stran)&quot;
* na vzpetini Katarina - Kekec viri omenjajo dve cerkvi: nekdanjo cerkev sv. Katarine (Sct. Caterina) in cerkev Device Marije (ki je morda ista kot se omenja l. 1399)
* na hribu Danijel je bila cerkev sv. Danijela (St. Daniel)
* v pritličju Coroninijevega gradu je bila grajska kapela, pod njo pa grobnica
* &quot;Težko je z gotovostjo trditi, kje naj bi stala cerkev sv. Primoža. Ustno izročilo ve povedati, da je bilo to nekje na dandanašnjem Fajdigovšču, na pobočju hriba Škabrijel.&quot;
* danes podružnični cerkvi, okoli katerih sta tudi pokopališči (ob župnijski cerkvi v Kromberku ni pokopališča): 
** Podružnična cerkev sv. Trojice&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novagoricaart.si/spomenik/podruznicna-cerkev-sv-trojice-kromberk/|title=Podružnična cerkev sv. Trojice Kromberk}}&lt;/ref&gt; (Sct. Trinita; danes Ulica Pri hrastu; v virih se prvič omenja že leta 1570; trenutno cerkev uporablja pravoslavna skupnost v Novi Gorici, uporablja se tudi kot pokopališka cerkev) in 
** Podružnična cerkev svete Marije Magdalene v Lokah, kjer je bila tudi podružnica goriškega uršulinskega samostana, ki je imel na območju Kromberka tudi obdelovalna zemljišča.

=== Zavarovana in znamenita območja narave&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.opn.si/SD07_OPN_MONG_JR/Dokumenti/03_PRILOGE//3_1_Strokovna%20podlaga%20-%20Krajinska%20zasnova.pdf|title=OPN MONG Krajinska zasnova}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K%40ZRSVNJ&amp;AspxAutoDetectCookieSupport=1&amp;initialExtent=397417.43%2C92722.92%2C6.6146|title=Naravovarstveni atlas}}&lt;/ref&gt; ===
S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti  vzpostavljajo in ohranjajo, ter pogoji za njihovo ponovno vzpostavitev.  Na območju Krajevne skupnosti Kromberk-Loke in v neposrednem stiku z njo so naslednja zavarovana območja:

==== Naravni spomeniki: ====
* Gozd Panovec 
* Sv. Danijel 
* Kromberk, hrasti (Boršti)
* Lijak in Skozno, kraški izvir in naravni most s spodmolom 

==== Zavarovana območja narave ‐ točke: ====
* Graščinski park na Gradu Kromberk

==== Naravne vrednote  lokalnega pomena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Narava/Naravne-vrednote/NaravneVrednote_cistopis.pdf|title=Naravne vrednote}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2354|title=UREDBA o zvrsteh naravnih vrednot}}&lt;/ref&gt;: ====
* Kromberk – hrasti (ekosistemska)
* Panovec (zoološka)
* Sv. Danijel – stratigrafski stik (geološka)

==== Gozdovi  s  posebnim  namenom: ====
* Varovalni gozdovi: strma južna pobočja pod Trnovskim gozdom nad Lokami, Šmihelom in Vitovljami
* Ekološko funkcijo imajo gozdovi: Panovec, na  Kekcu, Fajdigovšču in Bonetovšču, južna pobočja Trnovskega gozda nad Lokami
* Socialno funkcijo imajo gozd Panovec, južni robni deli Trnovske planote, Kekec, Fajdigovšče in Bonetovšče.  

==== Ampelografski vrt Kromberk pri Novi Gorici&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bf.uni-lj.si/sl/enote/agronomija/o-oddelku/katedre-in-druge-enote/ampelografski-vrt-kromberk-pri-novi-gorici-/|title=Ampelografski vrt Kromberk}}&lt;/ref&gt; ====
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo na 2 ha vinograda v Ampelografskem vrtu na Damberju v Kromberku pri Novi Gorici vzdržuje zbirko preko 60 sort žlahtne vinske trte in podlag ter kolekcijo slovenskega trsnega izbora s posebnim poudarkom na starih (lokalnih, avtohtonih) sortah Primorske vinorodne dežele ter izvaja študijsko pedagoško prakso. 

==== Druge naravne in krajinske znamenitosti: ====
* Kromberške gorice: jugovzhodno pobočje Kekca, Škabrijela in Danijela z mozaikom ostankov gozda, vinogradi, oljčniki, sadovnjaki in vrtovi
* Obsežne zaledne podzemne vode in vodonosni sistemi vplivajo na številne izvire: izviri potokov Koren, Lesina, Meljavec in Brestnikovega potoka v Kromberških goricah, izvir potoka Globočnik med Škabrijelom in Danijelom, Solkanski izviri&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://solkan.si/solkanski-izviri/|title=Solkanski izviri iz Škabrijela}}&lt;/ref&gt; in izviri drugih krajših površinskih vodotokov, zajetja pitne vode na pobočju Škabrijela, izvir potoka Lijak; Koren in Lijak sta v ravninskem delu regulirana (prekop, kanal).

=== Naravni spomenik kraški izvir, potok in regulacija Lijak ===
Izvir potoka Lijak je v katastrski občini Loke. Njegovo znamenitost in pomen bolj kot v KS Kromberk-Loke valorizirajo v sosednji KS Ozeljan&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ozeljan.net/izvir-lijaka/|title=KS Ozeljan, Izvir Lijaka}}&lt;/ref&gt; . Podobno kot v preteklosti ostaja mejni potok med lokalnimi skupnostmi. 

&quot;Potok Lijak prihaja na dan kot kraški izvir izpod strme lijakaste stene na vznožju Trnovskega gozda. Močan občasen kraški izvir je tipičen bruhalnik, katerega vodne količine močno nihajo. Na približno 9 km dolgi poti proti jugu teče mimo Lok in Šmihela, skozi Vogrsko in se nad Renčami izliva v reko Vipavo. Prvotno strugo z majhnim strmcem, ki je v številnih meandrih vijugala proti reki Vipavi so zaradi vodnega zastajanja v sušnem obdobju in poplav v deževju po 2. SV regulirali. Regulacijo Lijaka so izvajale mladinske delovne brigade&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2008|title=V SPOMIN IN ZAHVALO GRADITELJEM NOVE GORICE ob 60-letnici začetka gradnje|magazine=KS Nova Gorica}}&lt;/ref&gt; in prostovoljci iz okoliških vasi.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rence-vogrsko.si/turizem/naravne-znamenitosti/2021091314132097|title=Znamenitost Lijak}}&lt;/ref&gt;

&lt;small&gt;Slovenska historična topografija&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kronološko navaja za Lijak naslednja imena:&lt;/small&gt;

* &lt;small&gt;ok. 1200: Liach&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;28.5.1287: Leati&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;23.1.1291: Leyach (Kontekst: &lt;q&gt;... in villa Leyach ...&lt;/q&gt;&lt;q&gt;)&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;15.5.1364: Lyachum&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;ok. 1370: Leiach in Layach&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1388: Liachum (Kontekst: &lt;q&gt;... in Liacho pratum i magnum ...&lt;/q&gt;&lt;q&gt;)&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1568: Liago (Kontekst: &lt;q&gt;... un fonte detto dai paesani Liago con tanta copia d'acqua&lt;/q&gt;&lt;q&gt;)&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;

=== Krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pzs.si/javno/kvgn_dokumenti/Seminarske%20naloge%20VGN/Mirt%20Tja%C5%A1a_Ju%C5%BEni%20obronki%20trnovskega%20gozda.pdf|title=Seminarska naloga Krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Južni obronki Trnovskega gozda|url=https://www.vipavskadolina.si/si/odkrivaj/dediscina/narava/naravne-vrednote/juzni-obronki-trnovskega-gozda|website=Vipavska dolina {{!}} Uradni turistični portal|accessdate=2025-02-23|language=en}}&lt;/ref&gt; ===
Južni obronki [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] so zaradi svojega nastanka, lokacije ter klime pomembno ekološko območje za rastline in živali. Krajinski park je vključen v sistem [[Natura 2000]]. V zavarovanem območju so številne površinske in podzemne geomorfološke posebnosti. Na območju se prepletata dinarska in submediteranska vegetacija, v kateri so zastopani predstavniki ilirske, mediteransko-montanske in alpske flore ter nekaterih endemičnih rastlinskih vrst.  Zahodni rob krajinskega parka vključuje tudi območje naselij Kromberk in Loke.

Območje parka je razdeljeno na dva dela, ker se razteza v dveh občinah:

* na območju mestne občine [[Nova Gorica]] je 1.041,63 ha območja na zahodnem delu parka: hrib Danijel (strafigrafski stik), izvir Lijaka (bruhalnik, zatrep, kraški izvir), pretežni del vodovarstvenega območja za vodno zajetje vodotoka Osek&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/media/z3mdg21z/21_5_1999_2.pdf|title=Odlok MONG}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;; območje je zavarovano od 28.08.1985; 
* na območju občine [[Ajdovščina]] je 3.509,36 ha površine na vzhodnem delu parka: se razteza po severnem robu Vipavske doline od meje z občino Nova Gorica do Cola; območje je zavarovano od 08.04.1987.

== Stara šola - Dom kulture&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kromberkloke.si/dom-kulture/|title=Dom kulture Kromberk}}&lt;/ref&gt; ==
Leta 1883 je bila ustanovljena Ljudska šola Kromberk in 9. marca 1884 so namenu predali novo šolsko poslopje. Domačinom prepoznavna kot »stara šola« je bila stavba leta 2014 prenovljena in preimenovana v Dom kulture.

Ljudska šola Kromberk je delovala pod tem imenom  do l. 1918, ko se je po priključitvi Primorske k Italiji preimenovala v »Scuola popolare di Moncorona«. Leta 1924 je bila ponovno preimenovana v »Scuola elementare di Moncorona.« Po 2. SV, pod zavezniško vojaško upravo leta 1945, ko Nova Gorica ni bila še zgrajena in je bila potreba po osnovnošolskem izobraževanju, so »staro šolo« preimenovali v Osnovno šolo Kromberk. Še isto leto je dobila novo ime in postala Državna šola Kromberk. Vse do leta 1961 so se otroci iz Kromberka in okolice izobraževali v tej stavbi, ki je bila podružnica osnovne šole v Novi Gorici. Leta 1963 so šolo ukinili ter vse učence napotili v novo zgrajeno osnovno šolo v Novi Gorici. Stavba je bila prvič obnovljena leta 1981 ob 40 – letnici OF, končno prenovo dozidavo pa je dobila leta 2014.

=== Spominska soba Vinka Vodopivca v Kromberku ===
{{glavni|Vinko Vodopivec}}

V Domu kulture Kromberk, sedežu Krajevne skupnosti Kromberk – Loke je tudi Spominska soba Vinka Vodopivca. Za sobo skrbi Kulturno društvo Moški pevski zbor Kromberški Vodopivci. V njej je na ogled Vodopivčev klavir iz kromberškega župnišča, na katerem je skladal. V hrambo sta ga društvu izročila Vodopivčeva nečaka. Vodopivčevo življenje in kulturno delovanje predstavlja slikovno gradivo na panojih. Avtorja sta v pretežni meri arhivista Jurij Rosa in Ivanka Uršič iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.

== Viri ==
# Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja, Helena Seražin&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://umzg.zrc-sazu.si/Files/vile%20na%20goriskem_72_OK.pdf|title=H. Seražin, Vile na Goriškem in ...}}&lt;/ref&gt;

==Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Kromberk}}

{{Mestna občina Nova Gorica}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]
[[Kategorija:Kromberk| ]]
{{škrbina-naselje-sl}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9o9lfgzmgcow8ie3cvhqy38asybudzb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlata lisica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>118517</id>
    <revision>
      <id>6761689</id>
      <parentid>6634063</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:30:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ukinitve leta 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6761689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67535" sha1="6ur9sbqv141uptesrpkptfs0i5fvmwm" xml:space="preserve">{| border=0 class=&quot;toccolours float-right&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;&quot;
! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align=&quot;center&quot; | »Zlata lisica«
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=2 | [[File:Logotip Zlate lisice.svg|265px]]
|-
! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align=&quot;center&quot; |Podatki
|-
| '''Ustanovitelji:''' || [[Dušan Senčar|Senčar]], [[Franci Čop|Čop]], [[Marjan Kožuh|Kožuh]] 
|-
| '''Organizator:''' || ASK Branik
|-
| '''Prva izvedba:''' || 1964
|-
| '''Zadnja izvedba:''' || 2024
|-
! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align=&quot;center&quot; |Prireditelji 
|-
| '''46–krat:''' || [[Maribor]]
|-
| '''12–krat:''' || [[Kranjska Gora]]
|-
| '''1–krat:''' || [[Sarajevo]]
|-
| '''1–krat:''' || [[Bad Gastein]]
|-
! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align=&quot;center&quot; |Rekordi
|-
| '''Največ lisičk:''' || {{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] (7x)
|-
| '''Največ zmag:''' || {{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] (8x)
|-
| '''Zmage (SL):''' || {{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] (6x)
|-
| '''Zmage (VSL):''' || {{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] (3x)
|-
! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align=&quot;center&quot; |Največji obisk
|-
| '''Skupni:''' || 45.000 ljudi &lt;small&gt;(1994)&lt;/small&gt;
|-
| '''Enodnevni:''' || 21.573 ljudi &lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;
|}

'''Zlata lisica''' je tradicionalno mednarodno [[alpsko smučanje|smučarsko]] tekmovanje za [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovni pokal]] za ženske, ki so ga leta 1964 ustanovili trije smučarski zanesenjaki [[Dušan Senčar]], [[Marjan Kožuh]] in [[Franci Čop]]. Leta 2024 je v Kranjski Gori potekala ob 60-letnici tekmovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/zelene-zime-kljub-60-letni-tradiciji-odnesle-zlato-lisico-sljeme-pa-se-vraca-januarja-2026/728196 |title=Zelene zime kljub 60-letni tradiciji odnesle Zlato lisico, Sljeme pa se vrača januarja 2026 |accessdate=2024-12-26 |date=2024-11-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] |author=[[Aleš Golob]] }}&lt;/ref&gt; Po letu premora je leta 2026 [[Smučarska zveza Slovenije]] odkupila blagovno znamko tekmovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-alpskem-smucanju/tekme-smucark-v-sloveniji-znova-pod-imenom-zlata-lisica/796073 |title=Tekme smučark v Sloveniji znova pod imenom Zlata lisica |accessdate=2026-10-07 |date=2026-10-07 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt;

Prve tri so dolga leta dobile okrog vratu lisičje kožuhe, 1995 kožuhe zamenjujejo zlate broške iz rumenega, belega in rdečega zlata, z dragimi kamni. Ime najboljše v kombinaciji je vgravirano tudi na velik kristalni prehodni pokal pohorskega pokala za Zlato lisico. V prvih letih sta bili dvakrat prirejeni le dve slalomski tekmi, nekajkrat je poleg slaloma in veleslaloma potekala še dodatna tekma, kot nadomestilo odpadle tekme iz drugega prizorišča, večkrat pa je tudi prirediteljem uspelo izpeljati le eno izmed tekem.

Običajno sta dve tekmi ([[slalom]] in [[veleslalom]]), seštevek časov obeh pa šteje za Zlato lisico. Vodja tekmovanja je bil od leta 2016 [[Mitja Dragšič]], ko je zamenjal dolgoletnega vodjo [[Gorazd Bedrač|Gorazda Bedrača]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.siol.net/sportal/zimski_sporti/alpsko_smucanje/2016/01/mariborsko_topnistvo_za_zlato_lisico.aspx |title=Mariborsko topništvo za Zlato lisico |accessdate=27. januarja 2016 |date=6. januar 2016 |work=[[SiOL.net]] }}&lt;/ref&gt; Najuspešnejša smučarka je [[Vreni Schneider]] s sedmimi skupnimi in osmimi posamičnimi zmagami.

== Zgodovina ==

=== 1964: Prva izvedba Zlate lisice ===
Leta 1964 je bila na [[maribor]]skem [[Pohorje|Pohorju]] organizirano prvo tekmovanje (FIS 1A) za Zlato lisico, takrat še na stari izjemno strmi zgornji progi, na stari FIS-ki pod hotelom Bellvue in pod vrhom postaje gondole. Prvo lisička je postala francozinja [[Marielle Goitschel]], ki je zmagala tudi oba slaloma, eden je bil nadomeščen namesto prvotno predvidenega veleslaloma. Na drugem tekmi je bilo 5.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9K3TAY7V/index.html#zoom=z|title=Odločil je drugi tek (stran 1)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=1. marec 1964}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9K3TAY7V/14/index.html#zoom=z|title=Zmagovalka prvega teka - št.1 (stran 14)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=1. marec 1964}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-EV4THQW3/4/index.html#zoom=z|title=Sestri Goitschel v olimpijskem stilu (stran 4)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=2. marec 1964}}&lt;/ref&gt;

=== 1970: Prvič za svetovni pokal in prva zmaga za Moser-Pröll ===
Leta 1970 je Maribor gostil sploh prvo tekmovanje za svetovni pokal za ženske v Jugoslaviji. Proga je bila povsem poledenela, saj so jo utrdili z 400 kilogrami umetnega gnojila iz ruške kemične tovarne. Celo tako ledena, da je Senčar na ogledu z smučmi padel in bil cel potolčen. Na sobotnem veleslalomu je svojo sploh prvo zmago za svetovni pokal dosegla do tedaj povsem neznana [[Annemarie Moser-Pröll|Annemarie Pröll]]. V nedeljo na slalomu pa je zmagala američanka [[Barbara Ann Cochran]], ki je na koncu postala tudi Zlata lisiča.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-C6TQZH6P/8/index.html#zoom=z|title=Pohorje je nared (stran 8)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. januar 1970}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-O1V4RZDL/5/index.html#zoom=z|title=Elita je zbrana (stran 5)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=17. januar 1970}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-505KI80T/5/index.html#zoom=z|title=V veleslalomu Pröll (stran 4)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. januar 1970}}&lt;/ref&gt;

=== 1972: Prvič v zgodovini ženski VSL v dveh tekih ===
Leta 1972 je bil v prav Mariboru, sploh prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja, veleslalom izpeljan v dveh vožnjah. Pred 10.000 gledalci pod Bellevuejem je dobila Francozinja [[Françoise Macchi]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-EIS8DHZ3/index.html#zoom=z|title=Sijajna tekma na Pohorju (stran 1)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=8. januar 1972}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-EIS8DHZ3/7/index.html#zoom=z|title=Macchi v super formi (stran 7)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=8. januar 1972}}&lt;/ref&gt;

=== 1978: Z rojstvom Snežnega štadiona prvič tekma v dolini ===
Leta 1978 je bila ob jubilejni 15. Zlati lisici na sporedu samo ena, slalomska tekma, z izgradnjo Snežnega štadiona, premierno organizirana povsem v dolino, lahko dostopna vsem obiskovalcem, v neposrednji bližini Maribora. Zmagala je [[Hanni Wenzel]], ki je tako postala tudi Zlata lisička.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-P02EHOF8/18/index.html#zoom=z|title=Pohorje pripravljeno (stran 7)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. januar 1978}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9GH58S64/9/index.html#zoom=z|title=Zlato lisico '78 osvojila Wenzlova (stran 9)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. januar 1978}}&lt;/ref&gt;

Med 1979 in 1982 je bilo tekmovanje zaradi pomanjkanja snega, namesto na Snežnem štadionu, štirikrat zapored spet izpeljano na stari FIS(ki).

=== 1988: V Kranjski Gori dvojna zmaga in lisička Svetovi ===
Leta 1988 niso imeli sreče z vremenom. Ob jubilejni 25. Zlati lisici v Mariboru ni bilo niti centimetra snega in previsoke temperature, zato je pet dni pred tekmovanjem padla odločitev za že četrto selitev, drugič v Kranjsko Goro, kjer je bilo 10 cm snega. Potem pa naslednji šok, 36 ur nepretrganega dežja v Kranjski Gori, kjer je bila dan pred tekmo v cilju poplava, zjutraj pred tekmo pa je na srečo začelo snežiti. [[Mateja Svet]] je dosegla dvojno zmago, na sobotnem meglenem veleslalomu v snežnem metežu in sončnem nedeljskem slalomu in s tem tudi prvič postala zlata lisička.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-A8JQODZQ/9/index.html#zoom=z|title=Podkoren pripravljen (stran 9)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=29. januar 1988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7WSX9B33/5/index.html#zoom=z|title=Na Vitrancu slovo od Alp (stran 5)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=30. januar 1988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-EPIGEN4J/index.html#zoom=z|title=...Zmagi Mateje Svet lepa popotnica (stran 1)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=1. februar 1988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-EPIGEN4J/9/index.html#zoom=z|title=Mateji Svet še prva zmaga za svetovni pokal v slalomu.... Svetova tretjič, Elan stotič (stran 9)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=1. februar 1988}}&lt;/ref&gt;

=== 1994: V treh dneh rekordnih 45.000 gledalcev ===
Leta 1994 je tekmovanje v Mariboru v treh dneh obiskalo rekordnih 45.000 obiskovalcev (vsak dan 15.000), sobotno nadomestno slalomsko tekmo, ki jo je dobila [[Urška Hrovat]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-HALMN2BP/index.html#zoom=z|title=Smučarsko slavje presežnikov (stran 1)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. januar 1994}}&lt;/ref&gt; Na petkovem veleslalomu, ki je skupaj z nedeljskim slalomom štel za zlato lisico, je zadnjič v karieri zmagala nesrečna avstrijka [[Ulrike Maier]], ki je teden dni kasneje izgubila življenje na smuku v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmischu]]. Zlatim lisičkam so še zadnjič so podelili lisičje krzno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-PLLQXXN9/index.html#zoom=z|title=Na Zlati lisici se je izkazalo še celo vreme (stran 13)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. januar 1994}}&lt;/ref&gt;

=== 1995: Cilj na Trikotni jasi, tekma prvič v zgodovini v 2 dneh ===
Leta 1995 je bil cilj zaradi pomanjkanja snega in slabih vremenskih razmer, edinkrat doslej na Trikotni jasi (običajno start slaloma). Odločitev za to je padla tik pred zdajci, dva ni pred tekmo, kar je poželo veliko začudenja tudi pri FISi. [[Vreni Schneider]] je še zadnjič zmagala na posamični tekmi tega tekmovanja (8x) in še zadnjič postala Zlata lisička (7x), oboje rekord, ki še ni bil presežen. Nedeljski slalom so po prvi vožnji, ki so jo v celoti izpeljali, zaradi dežja prekinili, drugi tek pa so izpeljali naslednji dan (ponedeljek). Prvič v zgodovini je bila ena tekma izpeljana v dveh dneh. Ta Zlata lisica je znana tudi po tem da za najboljše tri niso več delili lisičjih krzen, temveč zlato, srebrno in bronasto broško v obliki lisičke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-N3NQ5V12/15/index.html#zoom=z|title=Naši favoritki Urška Hrovat in Š. Pretnar (stran 15)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. februar 1995}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-H2GSUGST/13/index.html#zoom=z|title=Po nepozabnem veleslalomu tudi lepe možnosti tudi za slalomski podvig (stran 13)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=27. februar 1995}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-H2GSUGST/19/index.html#zoom=z|title=Dež odplaknil drugi slalom v ponedeljek (stran 19)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=27. februar 1995}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-S8EZRIUH/15/index.html#zoom=z|title=Vreni ostaja pohorska kraljica, Katja je bila spet &quot;olimpijska&quot; (stran 15)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=28. februar 1995}}&lt;/ref&gt;

=== 1999: Prvi in edini superveleslalom doslej v Sloveniji ===
Leta 1999 bi morala na novega leta dan potekati tudi tekma v [[superveleslalom]]u, a so jo zaradi slabega vremena prestavili na naslednji dan in ni štela za Zlato lisico. To je bil edinkrat doslej izpeljana tekma svetovnega v hitrih disciplinah v Sloveniji. Še isti dan je kasneje potekala tudi tekma v veleslalomu, na katerem je v svetovnem pokalu debitirala [[Tina Maze]].

=== 2013: Rekorden enodnevni obisk in triumf Mazejeve ===
Leta 2013 se je v Mariboru v dveh dneh zbralo preko 40.000 ljudi, s tem da so na sobotnem veleslalomu na katerem je zmagala [[Lindsey Vonn]] in malce pokvarila veselje domačih navijačev (Mazejeva je bila druga), je padel enodnevni rekord, ko je tekmo uradno obiskalo 21.573 ljudi. Naslednji dan je pred več kot 18.000 ljudmi na slalomu zmagala domača junakinja [[Tina Maze]] in postala tudi Zlata lisička.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/video-vonnova-z-odlicnim-finalom-nekoliko-pokvarila-praznik-v-mariboru/301011|title=Video: Vonnova z odličnim finalom nekoliko &quot;pokvarila&quot; praznik v Mariboru|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=26. januar 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/foto-video-tina-maze-zmagala-in-prvic-postala-zlata-lisicka/301078|title=Foto/video: Tina Maze zmagala in prvič postala &quot;zlata lisička&quot;|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. januar 2013}}&lt;/ref&gt;

== Prestavitve in odpovedi ==
Zaradi težav vremenom in s pripravo proge je bilo tekmovanje že 14x prestavljeno; dvanajstkrat je potekalo v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] (1976, 1988, 1991, 2007, 2012, 2014, 2018, 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024), enkrat v [[Sarajevo|Sarajevu]] (1975) in enkrat v [[Bad Gastein]]u (1974). Le dvakrat v zgodovini tekmovanja prireditev ni bila izpeljana (1998 in 2011). Štirikrat je gostila tudi odpadle tekme iz tujine, ki pa seveda niso štele za Zlato lisico.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0NURZPP2/11/index.html#zoom=z|title=Po odpovedi Zlate lisice tekmi preselili v Bormio (page 11)|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=5. januar 1998}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bila Zlata lisica odpovedana sredi VSL tekme (SL sploh ni bilo), zato ta vseeno šteje kot 47. v zgodovini tega tekmovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/foto-narava-prelisicila-organizatorje-veleslalom-odpovedan/248635|title=Foto: Narava prelisičila organizatorje - veleslalom odpovedan|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=15. januar 2011}}&lt;/ref&gt;

== Rezultati ==

=== Ženske ===
Zlata lisička postane tista, ki osvoji najboljši skupni čas obeh tekem. 4 nadomestne tekme iz drugih odpadlih prizorišč pa ne štejejo.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; width:100%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! width=53|Izdaja
! width=40|Leto
! width=105|Datum
! width=40|Dis.
! width=215|Zmagovalka
! width=215|Druga 
! width=215|Tretja
! width=215|Zlata lisička
|-
|align=center colspan=8 bgcolor=#F0EAD6 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''↓ [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|FIS Svetovni pokal]] ↓'''
|-
| align=center colspan=8|↓ '''[[Kranjska Gora]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|60.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2024|2024]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|7. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhova]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|GER}} [[Lena Dürr]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[A. J. Hurt]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhova]]
|-
| align=right|6. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|CAN}} [[Valérie Grenier]] || {{flagicon|SUI}} [[Lara Gut-Behrami]] || {{flagicon|ITA}} [[Federica Brignone]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|59.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2023|2023]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|8. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Federica Brignone]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Lara Gut-Behrami]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|ITA}} [[Federica Brignone]]
|-
| align=right|7. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|CAN}} [[Valérie Grenier]] || {{flagicon|ITA}} [[Marta Bassino]] || {{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhová]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|58.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2022|2022]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|9. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Wendy Holdener]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Anna Swenn-Larsson]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhová]]
|-
| align=right|8. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SWE}} [[Sara Hector]] || {{flagicon|FRA}} [[Tessa Worley]] || {{flagicon|ITA}} [[Marta Bassino]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|57.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2021|2021]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|17. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Marta Bassino]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Michelle Gisin]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Meta Hrovat]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|ITA}} [[Marta Bassino]]
|-
| align=right|16. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|ITA}} [[Marta Bassino]] || {{flagicon|FRA}} [[Tessa Worley]] || &amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Michelle Gisin]] 
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|56.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2020|2020]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|16. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Wendy Holdener]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Katharina Truppe]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhová]]
|-
| align=right|15. februar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|NZL}} [[Alice Robinson]] || {{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhová]] || &amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Wendy Holdener]]&lt;br /&gt;{{flagicon|SLO}} [[Meta Hrovat]] 
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ '''[[Maribor]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|55.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2019|2019]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|2. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Anna Swenn-Larsson]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Wendy Holdener]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]]
|-
| align=right|1. februar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]]&lt;br /&gt;{{flagicon|SVK}} [[Petra Vlhová]] ||  || {{flagicon|NOR}} [[Ragnhild Mowinckel]] 
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|54.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2018|2018]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|7. januar &amp;nbsp; || style=&quot;border-top-width:2px&quot; align=center|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Frida Hansdotter]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Wendy Holdener]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]]
|-
| align=right|6. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] || {{flagicon|FRA}} [[Tessa Worley]] || {{flagicon|ITA}} [[Sofia Goggia]] 
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ '''[[Maribor]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|53.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2017|2017]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|8. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Wendy Holdener]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Frida Hansdotter]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]]
|-
| align=right|7. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|FRA}} [[Tessa Worley]] || {{flagicon|ITA}} [[Sofia Goggia]] || &amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Lara Gut]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|52.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|2016]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|31. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot; align=center colspan=4|''slabi pogoji zaradi visokih temperatur; nadomeščeno 15. februarja v [[Crans-Montana]]'' 
|-
| align=right|30. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|GER}} [[Viktoria Rebensburg]] || {{flagicon|SLO}} [[Ana Drev]] || {{flagicon|LIE}} [[Tina Weirather]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|GER}} [[Viktoria Rebensburg]] 
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|51.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2015|2015]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|22. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SVK}} [[Veronika Velez-Zuzulová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|CZE}} [[Šárka Strachová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]]
|-
| align=right|21. februar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|AUT}} [[Anna Fenninger]] || {{flagicon|GER}} [[Viktoria Rebensburg]] || {{flagicon|LIE}} [[Tina Weirather]] 
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|50.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2014|2014]]
| style=&quot;border-top-width:2px&quot; align=right|2. februar &amp;nbsp; || style=&quot;border-top-width:2px&quot; align=center|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Frida Hansdotter]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Marlies Schild]] || {{flagicon|AUT}} [[Bernadette Schild]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SWE}} [[Frida Hansdotter]]
|-
| align=right|1. februar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| colspan=3 align=center style=color:#696969|''močno sneženje in dež; prestavljeno 6. marca 2014 v [[Are]]''
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ '''[[Maribor]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|49.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2013|2013]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|27. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Tina Maze]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Frida Hansdotter]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Kathrin Zettel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SLO}} [[Tina Maze]]
|-
| align=right|26. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|USA}} [[Lindsey Vonn]] || {{flagicon|SLO}} [[Tina Maze]] || {{flagicon|AUT}} [[Anna Fenninger]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|48.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2012|2012]]
| style=&quot;border-top-width:2px&quot; align=right|22. januar &amp;nbsp; || style=&quot;border-top-width:2px&quot; align=center|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Michaela Kirchgasser]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FIN}} [[Tanja Poutiainen]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SVK}} [[Veronika Zuzulová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|FIN}} [[Tanja Poutiainen]] 
|-
| align=right|21. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL  
| {{flagicon|FRA}} [[Tessa Worley]] || {{flagicon|ITA}} [[Federica Brignone]] || {{flagicon|GER}} [[Viktoria Rebensburg]] 
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ '''[[Maribor]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|47.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2011|2011]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|16. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| colspan=4 align=center style=color:#696969 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|''odpovedano zaradi visokih temperatur''  
|-
| align=right|15. januar &amp;nbsp; || align=center |VSL 
| colspan=4 align=center style=color:#696969|''prekinjeno in odpovedano po 25 nastopih v 1. vožnji, zaradi visokih temperatur''   
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|46.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2010|2010]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|17. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Kathrin Zettel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Tina Maze]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|GER}} [[Maria Riesch]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|AUT}} [[Kathrin Zettel]]
|-
| align=right|16. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|AUT}} [[Kathrin Zettel]] || {{flagicon|GER}} [[Maria Riesch]] || {{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|45.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2009|2009]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|11. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|GER}} [[Maria Höfl-Riesch|Maria Riesch]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Kathrin Zettel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FIN}} [[Tanja Poutiainen]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|GER}} [[Maria Höfl-Riesch|Maria Riesch]] 
|-
| align=right|10. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SLO}} [[Tina Maze]] || {{flagicon|ITA}} [[Denise Karbon]] || {{flagicon|GER}} [[Kathrin Hölzl]] 
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|44.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2008|2008]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|13. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Nicole Hosp]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SVK}} [[Veronika Zuzulová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Marlies Schild]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|AUT}} [[Nicole Hosp]]
|-
| align=right|12. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|AUT}} [[Elisabeth Görgl]] || {{flagicon|ITA}} [[Manuela Mölgg]] || {{flagicon|ITA}} [[Denise Karbon]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|43.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2007|2007]]
| style=&quot;border-top-width:2px&quot; align=right|7. januar &amp;nbsp; || style=&quot;border-top-width:2px&quot; align=center|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Marlies Schild]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|CZE}} [[Šárka Záhrobská]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SVK}} [[Veronika Zuzulová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|CZE}} [[Šárka Záhrobská]]
|-
| align=right|6. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|AUT}} [[Nicole Hosp]] || {{flagicon|ITA}} [[Nicole Gius]] || {{flagicon|FIN}} [[Tanja Poutiainen]] 
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ '''[[Maribor]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|42.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2006|2006]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|8. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{Flagicon|AUT}} [[Marlies Schild]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{Flagicon|CRO}} [[Janica Kostelić]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{Flagicon|SWE}} [[Therese Borssén]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{Flagicon|AUT}} [[Marlies Schild]]
|-
| align=right|7. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| colspan=4 align=center style=color:#696969|''tik pred startom odpovedano zaradi vremena; prestavljeno 3. februarja v [[Ofterschwang]]''
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|41.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2005|2005]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|23. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|CRO}} [[Janica Kostelić]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FIN}} [[Tanja Poutiainen]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]]
|-
| align=right|22. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SLO}} [[Tina Maze]] || {{flagicon|ITA}} [[Karen Putzer]] || {{flagicon|GER}} [[Martina Ertl]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|40.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2004|2004]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|25. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Marlies Schild]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Nicole Hosp]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700| {{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]]
|-
| align=right|24. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]] || {{flagicon|AUT}} [[Michaela Dorfmeister]] || {{flagicon|ESP}} [[María José Rienda Contreras|M. J. Rienda Contreras]] 
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|39.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2003|2003]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|26. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|CRO}} [[Janica Kostelić]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Nicole Hosp]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]]
|-
| align=right|25. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]] || {{flagicon|AUT}} [[Nicole Hosp]] || {{flagicon|GER}} [[Martina Ertl-Renz|Martina Ertl]]
|-
| align=center colspan=8 bgcolor=#BCD4E6 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''↓ Nadomestna tekma za odpadli [[Megève]] ↓'''
|-
| align=center bgcolor=#FFFF99|NAD
! [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2002|2002]]
| align=right|5. januar &amp;nbsp; || align=center|SL
| {{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]] || {{flagicon|USA}} [[Kristina Koznick]] || {{flagicon|FRA}} [[Laure Pequegnot]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|38.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2002|2002]]
| align=right style=&quot;border-top-width:5px&quot;|6. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Anja Pärson]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Laure Pequegnot]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Sonja Nef]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:5px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Sonja Nef]]
|-
| align=right|4. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SUI}} [[Sonja Nef]] || {{flagicon|SLO}} [[Tina Maze]] || {{flagicon|NOR}} [[Stina Hofgård Nilsen]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|37.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2001|2001]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|7. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot; colspan=4 align=center|''visoke temperature, močan veter in dež''
|-
| align=right|6. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SUI}} [[Sonja Nef]] || {{flagicon|ITA}} [[Karen Putzer]] || {{flagicon|AUT}} [[Renate Götschl]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Sonja Nef]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|36.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2000|2000]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|6. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|NOR}} [[Trine Bakke]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Špela Pretnar]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Sabine Egger]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Sonja Nef]]
|-
| align=right|5. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|AUT}} [[Michaela Dorfmeister]] || &amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Sonja Nef]] || {{flagicon|AUT}} [[Anita Wachter]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=4 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|35.
! rowspan=4 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 199|1999]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|3. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Pernilla Wiberg]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hilde Gerg]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Ylva Nowén]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|AUT}} [[Anita Wachter]]
|-
| align=right|2. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|AUT}} [[Anita Wachter]] || &amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Sonja Nef]] || {{flagicon|AUT}} [[Alexandra Meissnitzer]]
|-
| align=right|2. januar &amp;nbsp; || align=center|SG
| {{flagicon|GER}} [[Hilde Gerg]] || {{flagicon|GER}} [[Martina Ertl-Renz|Martina Ertl]] || {{flagicon|AUT}} [[Michaela Dorfmeister]] 
|-
| align=right|1. januar &amp;nbsp; || align=center|SG
| colspan=4 align=center style=color:#696969|''Super-G je bil zaradi slabega vremena prestavljen za 1 dan'' 
|-
| align=center bgcolor=red rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1998|1998]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|6. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| colspan=4 align=center style=color:#696969 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|''pomanjkanje snega; nadomeščeno 6. januarja v [[Bormio]]''   
|-
| align=right|5. januar &amp;nbsp; || align=center|SL
| colspan=4 align=center style=color:#696969|''pomanjkanje snega; nadomeščeno 5. januarja v [[Bormio]]''  
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|34.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1997|1997]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|4. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Pernilla Wiberg]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Urška Hrovat]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Lara Magoni]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SLO}} [[Urška Hrovat]] 
|-
| align=right|3. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|ITA}} [[Sabina Panzanini]] || {{flagicon|ITA}} [[Deborah Compagnoni]]&lt;br /&gt;{{flagicon|AUT}} [[Anita Wachter]] || 
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|33.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1996|1996]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|7. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Kristina Andersson]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Elfi Eder]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|NZL}} [[Claudia Riegler (skier)|Claudia Riegler]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|GER}} [[Martina Ertl-Renz|Martina Ertl]]
|-
| align=right|6. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|GER}} [[Katja Seizinger]] ||&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Sonja Nef]] || {{flagicon|GER}} [[Martina Ertl-Renz|Martina Ertl]]
|-
| align=center colspan=8 bgcolor=#BCD4E6 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''↓ Nadomestna tekma za odpadli [[Lake Louise]] ↓'''
|-
| align=center bgcolor=#FFFF99|NAD
! [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1996|1996]]
| align=right|5. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|GER}} [[Martina Ertl-Renz|Martina Ertl]] || {{flagicon|ITA}} [[Deborah Compagnoni]] || {{flagicon|GER}} [[Katja Seizinger]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|32.
! rowspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1995|1995]]
| align=right style=&quot;border-top-width:5px&quot;|27. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Katja Koren]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|NOR}} [[Trude Gimle]] || rowspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]]
|-
| align=right|26. februar &amp;nbsp; || align=center|SL 
| colspan=3 align=center style=color:#696969|''zaradi dežja ta dan le prvi tek slaloma; drugi tek naslednji dan (27.2.)'' 
|-
| align=right|25. februar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|GER}} [[Martina Ertl]] || {{flagicon|SLO}} [[Špela Pretnar]] || {{flagicon|ITA}} [[Deborah Compagnoni]]
|-
| align=center colspan=8 bgcolor=#BCD4E6 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''↓ Nadomestna tekma za odpadlo v [[Nemčija|Nemčiji]] ↓'''
|-
| align=center bgcolor=#FFFF99|NAD
! [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1994|1994]]
| align=right|22. januar &amp;nbsp; || align=center|SL
| {{flagicon|SLO}} [[Urška Hrovat]] || {{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || {{flagicon|NOR}} [[Marianne Kjørstad]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|31.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1994|1994]]
| align=right style=&quot;border-top-width:5px&quot;|23. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Pernilla Wiberg]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Urška Hrovat]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:5px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]]
|-
| align=right|21. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|AUT}} [[Ulrike Maier]] || {{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || {{flagicon|GER}} [[Katja Seizinger]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|30.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1993|1993]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|6. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|NZL}} [[Annelise Coberger]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Deborah Compagnoni]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]]
|-
| align=right|5. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|FRA}} [[Carole Merle]] || {{flagicon|AUT}} [[Anita Wachter]] || {{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|29.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1992|1992]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|18. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Deborah Compagnoni]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Pernilla Wiberg]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]]''' ↓
|-
| align=center colspan=8 bgcolor=#BCD4E6 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''↓ Nadomestna tekma za odpadli [[Bergen]] ↓'''
|-
| align=center bgcolor=#FFFF99|NAD
! [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1991|1991]]
| align=right|13. januar &amp;nbsp; || align=center|SL
| {{flagicon|AUT}} [[Petra Kronberger]] || {{flagicon|AUT}} [[Ingrid Salvenmoser]] || {{flagicon|YUG}} [[Veronika Šarec]] 
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|28.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1991|1991]]
| align=right style=&quot;border-top-width:5px&quot;|12. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|YUG}} [[Nataša Bokal]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Monika Maierhofer]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot;|{{flagicon|YUG}} [[Veronika Šarec]] || style=&quot;border-top-width:5px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|CHE}} [[Vreni Schneider]]
|-
| align=right|11. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|CHE}} [[Vreni Schneider]] || {{flagicon|YUG}} [[Nataša Bokal]] || {{flagicon|AUT}} [[Petra Kronberger]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ '''[[Maribor]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|27.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1990|1990]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|21. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;| {{flagicon|AUT}} [[Ida Ladstätter]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Patricia Chauvet]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|YUG}} [[Mateja Svet]]
|-
| align=right|20. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|YUG}} [[Mateja Svet]] || {{flagicon|AUT}} [[Anita Wachter]] || {{flagicon|SUI}} [[Maria Walliser]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|26.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1989|1989]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|3. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Monika Maierhofer]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Tamara McKinney]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|25.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1988|1988]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|31. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|YUG}} [[Mateja Svet]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]]&lt;br/&gt;{{flagicon|AUT}} [[Roswitha Steiner]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;| || rowspan=2 bgcolor=#FFD700 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|YUG}} [[Mateja Svet]] 
|-
| align=right|30. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL  
| {{flagicon|YUG}} [[Mateja Svet]] || {{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || {{flagicon|ESP}} [[Blanca Fernández Ochoa]]&lt;br/&gt;{{flagicon|AUT}} [[Anita Wachter]] 
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ '''[[Maribor]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|24.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1987|1987]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|4. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SWE}} [[Camilla Nilsson]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Corinne Schmidhauser]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SWE}} [[Camilla Nilsson]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|23.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1986|1986]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|6. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Michela Figini]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Marina Kiehl]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]]
|-
| align=right|5. januar &amp;nbsp; || align=center|SL
| {{flagicon|AUT}} [[Roswitha Steiner]] || {{flagicon|SUI}} [[Erika Hess]] || {{flagicon|AUT}} [[Ida Ladstätter]]  
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|22.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1985|1985]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|5. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Tamara McKinney]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|TCH}} [[Olga Charvátová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Brigitte Gadient]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Erika Hess]]
|-
| align=right|4. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SUI}} [[Michela Figini]] || {{flagicon|SUI}} [[Vreni Schneider]] || {{flagicon|ESP}} [[Blanca Fernández Ochoa]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|21.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1984|1984]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|15. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Erika Hess]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Tamara McKinney]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Christin Cooper]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Erika Hess]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|20.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1983|1983]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|9. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Erika Hess]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|LIE}} [[Hanni Wenzel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Anni Kronbichler]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Erika Hess]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|19.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1982|1982]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|3. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Erika Hess]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Maria Rosa Quario]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|TCH}} [[Olga Charvátová]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Erika Hess]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|18.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1981|1981]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|10. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Marie-Theres Nadig]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Maria Epple]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Irene Epple]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Marie-Theres Nadig]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|17.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1980|1980]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|23. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|LIE}} [[Hanni Wenzel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Perrine Pelen]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Annemarie Moser-Pröll]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|LIE}} [[Hanni Wenzel]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|16.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1979|1979]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|7. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|LIE}} [[Hanni Wenzel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Christa Kinshofer]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Maria Rosa Quario]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|LIE}} [[Hanni Wenzel]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|15.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1978|1978]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|25. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|LIE}} [[Hanni Wenzel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Maria Epple]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Lea Sölkner]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|LIE}} [[Hanni Wenzel]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|14.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1977|1977]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|2. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Lise-Marie Morerod]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Monika Kaserer]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Fabienne Serrat]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|AUT}} [[Monika Kaserer]]
|-
| align=right|1. februar &amp;nbsp; || align=center|SL
| {{flagicon|ITA}} [[Claudia Giordani]] || {{flagicon|AUT}} [[Monika Kaserer]] || {{flagicon|FRA}} [[Perrine Pelen]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|13.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1976|1976]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|26. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Lise-Marie Morerod]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Rosi Mittermaier]]  || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Regina Sackl]] || rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|SUI}} [[Lise-Marie Morerod]]
|-
| align=right|25. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|SUI}} [[Lise-Marie Morerod]] || {{flagicon|FRG}} [[Rosi Mittermaier]] || {{flagicon|SUI}} [[Bernadette Zurbriggen]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Sarajevo]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|12.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1975|1975]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|19. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Annemarie Moser-Pröll]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Lise-Marie Morerod]]  || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Rosi Mittermaier]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|AUT}} [[Annemarie Moser-Pröll]]
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; align=center colspan=8|↓ zaradi vremena [[Maribor|prestavljeno]] v '''[[Bad Gastein]]''' ↓ 
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|11.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1974|1974]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|25. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Fabienne Serrat]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|SUI}} [[Lise-Marie Morerod]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Rosi Mittermaier]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|FRA}} [[Fabienne Serrat]]
|-
| align=center colspan=8 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|↓ '''[[Maribor]]''' ↓
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|10.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1973|1973]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|3. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| colspan=4 align=center style=color:#696969 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|''odpovedano zaradi pomanjkanja snega in varnostnih razlogov'' 
|-
| align=right|2. januar &amp;nbsp; || align=center|SL
| {{flagicon|FRA}} [[Patricia Emonet]] || {{flagicon|FRG}} [[Pamela Behr]] || {{flagicon|FRG}} [[Rosi Mittermaier]] || bgcolor=#FFD700|{{flagicon|FRA}} [[Patricia Emonet]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA style=&quot;border-top-width:2px&quot;|9.
! style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1972|1972]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|7. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Françoise Macchi]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Michèle Jacot]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Annemarie Moser-Pröll|Annemarie Pröll]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; bgcolor=#FFD700|{{flagicon|FRA}} [[Françoise Macchi]] 
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|8.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1971|1971]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|5. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|VSL 
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Françoise Macchi]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Gertrude Gabl]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Annemarie Moser-Pröll|Annemarie Pröll]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|AUT}} [[Annemarie Moser-Pröll|Annemarie Pröll]]
|-
| align=right|4. januar &amp;nbsp; || align=center|SL 
| {{flagicon|AUT}} [[Annemarie Moser-Pröll|Annemarie Pröll]] || {{flagicon|AUT}} [[Bernadette Rauter]] || {{flagicon|USA}} [[Barbara Ann Cochran]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|7.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1970|1970]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|18. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Barbara Ann Cochran]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Britt Lafforgue]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Bernadette Rauter]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|USA}} [[Barbara Ann Cochran]] 
|-
| align=right|17. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL  
| {{flagicon|AUT}} [[Annemarie Moser-Pröll|Annemarie Pröll]] || {{flagicon|FRA}} [[Florence Steurer]] || {{flagicon|USA}} [[Barbara Ann Cochran]]
|-
|align=center colspan=8 bgcolor=#F0EAD6 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|'''↓ FIS 1A ↓'''
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|6.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[1969]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|19. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Rossi Fortna]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Michelle Jacot]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Britt Lafforgue]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|FRA}} [[Michelle Jacot]]
|-
| align=right|18. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|FRA}} [[Michelle Jacot]] || {{flagicon|FRA}} [[Francoise Macchi]] || {{flagicon|AUT}} [[Heidi Zimmermann]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|5.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[1968]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|21. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Gertrud Gabl]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Kikki Cutter]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|USA}} [[Rossi Fortna]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|AUT}} [[Gertrud Gabl]]
|-
| align=right|20. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|AUT}} [[Olga Pall]] || {{flagicon|AUT}} [[Gertrud Gabl]] || {{flagicon|FRA}} [[Isabelle Mir]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|4.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[1967]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|23. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Hiltrud Rohrrabch]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|GBR}} [[Gina Hathorn]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Marie France Jeangeorges|M. F. Jeangeorges]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|FRA}} [[Marie France Jeangeorges|M. F. Jeangeorges]]
|-
| align=right|22. januar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|FRA}} [[Marie France Jeangeorges|M. F. Jeangeorges]] || {{flagicon|AUT}} [[Hiltrud Rohrrabch]] || {{flagicon|GBR}} [[Gina Hathorn]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|3.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[1966]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|23. januar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Traudl Hecher]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Nancy Greene Raine|Nancy Greene]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Christine Goitschel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|AUT}} [[Grete DiGruber]]
|-
| align=right|22. januar &amp;nbsp; || align=center|SL
| {{flagicon|SUI}} [[Fernande Bochatay]] || {{flagicon|FRA}} [[Traudl Hecher]] || {{flagicon|AUT}} [[Grete DiGruber]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|2.
! rowspan=2 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[1965]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|14. februar &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Florence Steurer]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Sieglinde Brauer]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|AUT}} [[Edda Kainz]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|FRA}} [[Florence Steurer]]
|-
| align=right|13. februar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| {{flagicon|FRA}} [[Florence Steurer]] || {{flagicon|AUT}} [[Edda Kainz]] || {{flagicon|FRA}} [[Sieglinde Brauer]]
|-
| align=center bgcolor=#FAE6FA rowspan=3 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|1.
! rowspan=3 style=&quot;border-top-width:2px&quot;|[[1964]]
| align=right style=&quot;border-top-width:2px&quot;|1. marec &amp;nbsp; || align=center style=&quot;border-top-width:2px&quot;|SL
| style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Marielle Goitschel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Christine Goitschel]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot;|{{flagicon|FRG}} [[Barbara Henneberger]] || style=&quot;border-top-width:2px&quot; rowspan=2 bgcolor=#FFD700|{{flagicon|FRA}} [[Marielle Goitschel]]
|-
| align=right|29. februar &amp;nbsp; || align=center|SL
| {{flagicon|FRA}} [[Marielle Goitschel]] || {{flagicon|BEL}} [[Patricia du Roy de Blicquy|P. du Roy de Blicguy]] || {{flagicon|FRG}} [[Barbara Henneberger]] 
|-
| align=right|29. februar &amp;nbsp; || align=center|VSL 
| colspan=4 align=center style=color:#696969|''veleslalom odpovedan zaradi pomanjkanja snega; isti dan so ga nadomestili z slalomom'' 
|}

== Statistika ==
Vštete so samo tekme, ki so štele za Zlato lisico. Tri nadomestne tekme v SL (1991, 1994, 2002) in ena nadomestna v VSL (1996), pa ne. 
{{col-begin}}
{{col-break|width=50%}}

==== Zlate lisičke ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; width:60%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:15%;|Skupaj
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:125%;|Tekmovalka
|-
! 7
| {{ikonazastave|Švica}} [[Vreni Schneider]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| 4
| {{ikonazastave|Švica}} [[Erika Hess]]
|-
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mikaela Shiffrin]]
|-
! rowspan=&quot;4&quot;| 3
| {{ikonazastave|LIE}} [[Hanni Wenzel]]
|-
| {{ikonazastave|Švica}} [[Sonja Nef]]
|-
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Anja Pärson]]
|-
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Petra Vlhova]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| 2
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Annemarie Moser-Pröll]]
|-
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Mateja Svet]]
|}
{{col-break|width=50%}}

==== Posamične zmage ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; width:56%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:15%;|Skupaj
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:105%;|Tekmovalka
|-
! 8
| {{ikonazastave|Švica}} [[Vreni Schneider]]
|-
! 7
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mikaela Shiffrin]]
|-
! 6
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Anja Pärson]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|4
| {{ikonazastave|Švica}} [[Erika Hess]]
|-
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Petra Vlhova]]
|-
! rowspan=&quot;4&quot;|3
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tina Maze]]
|-
| {{ikonazastave|Lihtenštajn}} [[Hanni Wenzel]]
|-
| {{ikonazastave|Švica}} [[Lise-Marie Morerod]]
|-
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Mateja Svet]]
|}
{{col-end}}

{{col-begin}}
{{col-break|width=50%}}

==== Veleslalomske zmage ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; width:60%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:15%;|Skupaj
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:88%;|Tekmovalka
|-
! 3
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mikaela Shiffrin]]
|-
! rowspan=&quot;10&quot;| 2
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Annemarie Moser-Pröll]]
|-
| {{ikonazastave|Francija}} [[Françoise Macchi]]
|-
| {{ikonazastave|Švica}} [[Lise-Marie Morerod]]
|-
| {{ikonazastave|Švica}} [[Vreni Schneider]]
|-
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Mateja Svet]]
|-
| {{ikonazastave|Švica}} [[Sonja Nef]]
|-
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Anja Pärson]]
|-
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tina Maze]]
|-
| {{ikonazastave|Italija}} [[Marta Bassino]]
|-
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Valérie Grenier]]
|}
{{col-break|width=50%}}

==== Slalomske zmage ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; width:56%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:15%;|Skupaj
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:85%;|Tekmovalka
|-
! 6
| {{ikonazastave|Švica}} [[Vreni Schneider]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot;| 4
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Anja Pärson]]
|-
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mikaela Shiffrin]]
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| 3
| {{ikonazastave|LIE}} [[Hanni Wenzel]]
|-
| {{ikonazastave|Švica}} [[Erika Hess]]
|-
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Petra Vlhova]]
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| 2
| {{ikonazastave|Francija}} [[Marielle Goitschel]]
|-
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Pernilla Wiberg]]
|-
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Marlies Schild]]
|}
{{col-break|width=23%}}
{{col-end}}

==== Gostitelji Zlate lisice ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; width:30%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:15%;|Skupaj
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background:#ccc; width:85%;|Tekmovalka
|-
! 46
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
|-
! 12
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Kranjska Gora]]
|-
! 1
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Bad Gastein]]
|-
! 1
| {{ikonazastave|BIH}} [[Sarajevo]]
|}

==Galerija slik==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Janica Kostelić]] (2001)
![[Tina Maze]] (2011)
|-
|width=130|[[Slika:JanicaKostelic.jpg|sredina|brezokvirja|160x]]
|width=130|[[Slika:Zlata lisica 2011 (2).jpg|sredina|brezokvirja|160x]]
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!Žrebanje najboljših 7 (2011)
!Pogled na progo (2011)
!Navijači ob nastopu Mazejeve (2015)
|-
|width=130|[[Slika:Zlata lisica 2011 (9).jpg|250px|sredina|Tekmovalke na žrebu številk leta 2011]]
|width=130|[[Slika:Zlata lisica 2011 (11).jpg|sredina|brezokvirja|200x]]
|width=130|[[Slika:Silence of the Slovenes, Goldenfox, 2015, Tina Maze, Maribor.webm|sredina|brezokvirja|260x]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Golden Fox}}
* {{Official|http://www.zlatalisica.si/}}

{{šport v Sloveniji}}

{{sport-stub}}
[[Kategorija:Tekmovanja v alpskem smučanju]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1964]]
[[Kategorija:Pohorje]]</text>
      <sha1>6ur9sbqv141uptesrpkptfs0i5fvmwm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matevž (ime)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>119574</id>
    <revision>
      <id>6761391</id>
      <parentid>6759475</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:50:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci */</comment>
      <origin>6761391</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3581" sha1="l03j1nt1wlgh598ofeo3w1mx3o73jwg" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Matevž
|image = Matej Langus.jpg
|imagesize =
|caption = [[Matevž Langus]]
|pronunciation = [matévž]
|gender = moški
|meaning = ''dar božji''
|region = hebrejsko ime
|origin = Mattitjáhu
|name day = 21. september
|related name =
|fotonotes =
}}
{{drugipomeni|Matevž}}
'''Matevž''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Matevž izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Mathaeus'', to pa prek [[grščina|grške]] oblike Ματθαιος (''Mattháios'') iz [[hebrejščina|hebrejskega]] imena ''Mattitjáhu''. To pa je zloženo iz hebrejskih besed ''matti'' v pomenu besede »dan, dar« in ''jah'' v pomenu »bog«, to je z nekdanjim pomenom »dan, dar od boga« ali »dar božji«.&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Različice imena ==
Mate, Matej, Matko, Matevžek, Mateos, Mateus, Tevž

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Matevž: 2.567. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Matevž po pogostosti uporabe uvrščeno na 88. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Matevž|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Matevž zapisano [[21. september|21. septembra]] (Matej [Matevž], [[apostol]]).&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Zanimivosti ==
*Po imenu Matevž je nastalo več besed in izrazov: Izraz  [[Matevž (jed)|matevž]] pomeni slovensko narodno jed.
*Narečno ''imeti matevžka'' pomeni »biti vinjen, pijan.«

== Znani nosilci ==

* [[Matevž Arko]]
* [[Matevž Bajde]]
* [[Matevž Biber]]
* [[Matevž Brecelj]]
* [[Matevž Bren]]
* [[Matevž Cerar]]
* [[Matevž Cerdonis]]
* [[Matevž Čelik]]
* [[Matevž Čemažar]]
* [[Matevž Dežela]]
* [[Matevž Dolenc]] 
* [[Matevž Fabijan]]
* [[Matevž Faganel]]
* [[Matevž Frangež]]
* [[Matevž Frelih]]
* [[Matevž Govekar]]
* [[Matevž Gradišek]]
* [[Matevž Granda]]
* [[Matavž Gregorič]]
* [[Matevž Grilc]]
* [[Matevž Hace]]
* [[Matevž Hafner]]
* [[Matevž Kračman]]
* [[Matevž Juvančič]]
* [[Matevž Kajdiž]]
* [[Matevž Kamnik]]
* [[Matevž Kink]]
* [[Matevž Kolenc]]
* [[Matevž Kordež]]
* [[Matevž Kos]]
* [[Matevž Košir]]
* [[Matevž Kračman]]
* [[Matevž Krivic]]
* [[Matevž Krmelj]]
* [[Matevž Krumpestar]]
* [[Matevž Langus]]
* [[Matevž Lenarčič]]
* [[Matevž Lukanc]]
* [[Matevž Luzar]]
* [[Matevž Malešič]]
* [[Matevž Matijevec]]
* [[Matevž Medja]]
* [[Matevž Mezeg]]
* [[Matevž Miklavčič]]
* [[Matevž Mrak]]
* [[Matevž Mramor]]
* [[Matevž Müller]]
* [[Matevž Novak]]
* [[Matevž Paternoster]]
* [[Matevž Pečelin]]
* [[Matevž Petek]]
* [[Matevž Pirc]]
* [[Matevž Planko]]
* [[Matevž Podjed]]
* [[Matevž Pogačnik]]
* [[Matevž Rašković]]
* [[Matevž Ravnikar]]
* [[Matevž Reiser]]
* [[Matevž Rudolf]]
* [[Matevž Rutar]]
* [[Matevž Sekelj]]
* [[Matevž Skok]]
* [[Matevž Slapničar]]
* [[Matevž Smerkolj]]
* [[Matevž Sova]]
* [[Matevž Strlič]]
* [[Matevž Šalehar - Hamo]]
* Matej/-vž Šmalc
* [[Matevž Šumah]]
* [[Matevž Tadel]]
* [[Matevž Tomšič]]
* [[Matevž Vehovar]]
* [[Matevž Vidmar]]
* [[Matevž Vrčko]]
* [[Matevž Vrečko]]
* [[Matevž Wieser]]
* [[Matevž Wolf]]
* [[Matevž Zalar]]
* [[Matevž Zavolovšek]]
* [[Matevž Ziherl]]
* [[Matevž Zupančič]]

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na M]]
*[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>l03j1nt1wlgh598ofeo3w1mx3o73jwg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Malezije 2007</title>
    <ns>0</ns>
    <id>132990</id>
    <revision>
      <id>6761526</id>
      <parentid>4386404</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:48:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Circuit_Sepang.png z [[c:File:Circuit_Sepang.svg|Circuit_Sepang.svg]]</comment>
      <origin>6761526</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8194" sha1="bx4tw43b14n5njw7c2mxlylx3uuttm1" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN|
Race Country  = Malezija|
Image         = Circuit Sepang.svg|220px|
Caption       = The Sepang Circuit|
Date          = 8. april|
Year          = 2007|
Official name = IX [[Petronas]] [[Velika nagrada Malezije|Malaysian Grand Prix]]|
Race_No       = 2|
Season_No     = 17|
Location      = [[Sepang International Circuit]]&lt;br&gt;[[Sepang]], [[Selangor]], [[Malezija]]|
Course_km     = 5,433|
Distance_laps = 56 |
Distance_km   = 304,256 |
Weather       = Jasno |
Pole_Driver   = [[Felipe Massa]]|
Pole_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]|
Pole_Time     = 1:35,043|
Pole_Country  = Brazil|
Fast_Driver   = [[Lewis Hamilton]]|
Fast_Team     = [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]|
Fast_Time     = 1:36,701|
Fast_Lap      = 22|
Fast_Country  = UK|
First_Driver  = [[Fernando Alonso]]|
First_Team    = [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]|
First_Country = Spain|
Second_Driver = [[Lewis Hamilton]]|
Second_Team   = [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]|
Second_Country= UK|
Third_Driver  = [[Kimi Räikkönen]]|
Third_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]|
Third_Country = Finland|
}}
'''[[Velika nagrada Malezije]] 2007''' je bila druga dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 2007|sezoni 2007]]. Odvijala se je [[8. april]]a [[2007]].

== Rezultati ==
[[Slika:Fernando Alonso 2007 Malaysia.jpg|thumb|332px|Zmagovalec [[Fernando Alonso]] v [[McLaren MP4-22|McLarnu MP4-22]]]]
[[Slika:Lewis Hamilton 2007.jpg|thumb|332px|Drugouvrščeni [[Lewis Hamilton]] v McLarnu MP4-22]]
[[Slika:Kimi Raikkonen Malaysia 2007.jpg|thumb|332px|Tretjeuvrščeni [[Kimi Räikkönen]] v [[Ferrari F2007|Ferrariju F2007]]]]
=== Kvalifikacije ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Poz
! Dirkač
! Konstruktor
! 1. del
! 2. del
! 3. del
|-
|1
|{{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]
|[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:35,340
|1:34,454
|'''1:35,043'''
|-
|2
|{{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]]
|[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]
|'''1:34,942'''
|'''1:34,057'''
|1:35,310
|-
|3
|{{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
|[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:35,138
|1:34,687
|1:35,479
|-
|4
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
|[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]
|1:35,028
|1:34,650
|1:36,045
|-
|5
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
|[[BMW Sauber]]
|1:35,617
|1:35,203
|1:36,543
|-
|6
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]]
|[[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]]
|1:35,755
|1:35,380
|1:36,829
|-
|7
|{{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Kubica]]
|[[BMW Sauber]]
|1:35,294
|1:34,739
|1:36,839
|-
|8
|{{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
|[[Toyota F1|Toyota]]
|1:35,666
|1:35,255
|1:36,902
|-
|9
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
|[[Toyota F1|Toyota]]
|1:35,736
|1:35,595
|1:37,078
|-
|10
|{{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
|[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
|1:35,727
|1:35,579
|1:37,345
|-
|11
|{{ikonazastave|Finska}} [[Heikki Kovalainen]]
|[[Renault F1|Renault]]
|1:36,092
|1:35,630
|
|-
|12
|{{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
|[[Renault F1|Renault]]
|1:35,879
|1:35,706
|
|-
|13
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
|[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
|1:35,730
|1:35,766
|
|-
|14
|{{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]]
|[[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|1:36,430
|1:35,945
|
|-
|15
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
|[[Honda Racing F1|Honda]]
|1:35,913
|1:36,088
|
|-
|16
|{{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]]
|[[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:36,140
|1:36,145
|
|-
|17
|{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]]
|[[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:36,578
|
|
|-
|18
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Davidson]]
|[[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|1:36,816
|
|
|-
|19
|{{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
|[[Honda Racing F1|Honda]]
|1:36,827
|
|
|-
|20
|{{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
|[[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]]
|1:37,326
|
|
|-
|21
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]]
|[[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:38,279
|
|
|-
|22
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Adrian Sutil]]
|[[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:38,415
|
|
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 1 || {{ikonazastave|Španija}} '''[[Fernando Alonso]]''' || '''[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]'''
| 56
| 1:32:14,930
| 2
| '''10'''
|-
! 2
| 2 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Lewis Hamilton]]''' || '''[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]'''
| 56
| + 17,557 s
| 4
| '''8'''
|-
! 3
| 6 || {{ikonazastave|Finska}} '''[[Kimi Räikkönen]]''' || '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 56
| + 18,339 s
| 3
| '''6'''
|-
! 4
| 9 || {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Nick Heidfeld]]''' || '''[[BMW Sauber]]'''
| 56
| + 33,777 s
| 5
| '''5'''
|-
! 5
| 5 || {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Felipe Massa]]''' || '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 56
| + 36,705 s
| 1
| '''4'''
|-
! 6
| 3 || {{ikonazastave|Italija}} '''[[Giancarlo Fisichella]]''' || '''[[Renault F1|Renault]]'''
| 56
| + 1:05,638
| 12
| '''3'''
|-
! 7
| 12 || {{ikonazastave|Italija}} '''[[Jarno Trulli]]''' || '''[[Toyota F1|Toyota]]'''
| 56
| + 1:10,132
| 8
| '''2'''
|-
! 8
| 4 || {{ikonazastave|Finska}} '''[[Heikki Kovalainen]]''' || '''[[Renault F1|Renault]]'''
| 56
| + 1:12,015
| 11
| '''1'''
|-
! 9
| 17 || {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] || [[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]]
| 56
| + 1:29,924
| 19
|
|-
! 10
| 15 || {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]] || [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| 56
| + 1:33,556
| 10
|
|-
! 11
| 8 || {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]] || [[Honda Racing F1|Honda]]
| 55
| +1 krog
| 22
|
|-
! 12
| 7 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] || [[Honda Racing F1|Honda]]
| 55
| +1 krog
| 15
|
|-
! 13
| 22 || {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]] || [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 55
| +1 krog
| 14
|
|-
! 14
| 19 || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]] || [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 55
| +1 krog
| 17
|
|-
! 15
| 11 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] || [[Toyota F1|Toyota]]
| 55
| +1 krog
| 9
|
|-
! 16
| 23 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Davidson]] || [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 55
| +1 krog
| 18
|
|-
! 17
| 18 || {{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]] || [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 55
| +1 krog
| 16
|
|-
! 18
| 10 || {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Kubica]] || [[BMW Sauber]]
| 55
| +1 krog
| 7
|
|-
! Ods
| 16 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]] || [[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]]
| 42
| Hidravlika
| 6
|
|-
! Ods
| 10 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] || [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| 36
| Zavore
| 13
|
|-
! Ods
| 21 || {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]] || [[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 7
| Motor
| 20
|
|-
! Ods
| 20 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Adrian Sutil]] || [[Spyker F1|Spyker]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 0
| Trčenje
| 21
|
|}

{{Kategorija v Zbirki|2007 Malaysian Grand Prix}}
{{Wikinews|Felipe Massa will start from pole of 2007 Malaysian Grand Prix|Felipe Massa bo štartal z najboljšega štartnega položaja na VN Malezije}}
{{Wikinews|Fernando Alonso wins 2007 Malaysian Grand Prix|Fernando Alonso je dobil VN Malezije}}

{{Poročilo dirke F1|
 Name_of_race = [[Velika nagrada Malezije]] |
 Year_of_race = 2007 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Avstralije 2007]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Bahrajna 2007]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2006]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2008]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 2007]]
[[Kategorija:Velika nagrada Malezije|2007]]</text>
      <sha1>bx4tw43b14n5njw7c2mxlylx3uuttm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letališče Nikola Tesla Beograd</title>
    <ns>0</ns>
    <id>133002</id>
    <revision>
      <id>6761403</id>
      <parentid>6400456</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:08:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6761403</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4384" sha1="sw4supmagenk2fsyzukaekon3gjzm4j" xml:space="preserve">{{infopolje letališče
|name=Letališče Nikole Tesle Beograd
| native_name    = &lt;small&gt;Аеродром Никола Тесла Београд&lt;/small&gt;
| image          = Logo of Belgrade Nikola Tesla Airport.svg
| image_size     = 210
| image2         = Belgrade Nikola Tesla Airport.png
| image2_size    = 250
| caption2       = Letališče Nikole Tesle Beograd, 2023
 | IATA         = BEG
 | ICAO         = LYBE
 | type         = [[Javno Letališče]]
 | operator       = [[Vinci SA|VINCI]] Airports Serbia [[Types of business entity#Serbia|d.o.o.]]&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;[https://beg.aero/eng/corporate/about_the_concession Belgrade Nikola Tesla Airport – About the Concession ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201020120009/https://beg.aero/eng/corporate/about_the_concession |date=20 October 2020 }} ''www.beg.aero'' {{in lang|en|sr}}&lt;/ref&gt;
 | built       = [[1963]]
 | area_served = Beograd
 | location       = [[Beograd]], Srbija
 | hub            = {{nowrap|[[Air Serbia]]}}
| operating_base = {{nowrap|[[Wizz Air]]}}
| elevation_f    = 336
| elevation_m    = 102
| coordinates    = {{coord|44|49|10|N|20|18|25|E|type:airport_region:RS|display=inline,title}}
 |  r1-number   = 12/30
 |  r1-length-f= 11.155
 |  r1-length-m= 3400
 |  r1-surface = asfalt
 | r2_number      = 12R/30L
| r2_length_f    = 11.483
| r2_length_m    = 3.500
| r2_surface     = asfalt
}}

'''Letališče Nikole Tesle Beograd''' ([[srbščina|srbsko]] Аеродром Никола Тесла Београд) je glavno in največje letališče v&amp;nbsp;[[Srbija|Srbiji]], ki leži v&amp;nbsp;[[Beograd]]u. Letališče je bilo odprto 28.&amp;nbsp;aprila [[1962]]. Je matično letališče letalskega prevoznika [[Air Serbia]].

== Letalske družbe ==
Letalske družbe, ki opravljajo redne lete na beograjskem letališču, so (z januarjem 2008):

* [[Adria Airways]] ([[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]])
* [[Aeroflot]] ([[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Moskva-Šeremetjevo]])
* [[Aerosvit]] (Kijev-Borispil)
* [[Air France]] (Pariz-Charles de Gaulle)
* [[Alitalia]] (Milano-Malpensa, Rim-Leonardo da Vinci [od 28. marca 2008])
** letalske operacije opravlja [[Alitalia Express]] (Milano-Malpensa)
* [[Austrian Airlines]] (Dunaj)
** letalske operacije opravlja [[Austrian Arrows]] (Dunaj)
* [[British Airways]] ([[Letališče London Heathrow|London-Heathrow]])
* [[Bulgaria Air]] (Sofija) [od poletja 2008]
* [[Czech Airlines]] (Praga)
* [[Gazpromavia]] (Moskva-Vnukovo, Soči)
* [[Germanwings]] (Koln/Bonn, Stuttgart)
* [[Air Serbia]] (Amsterdam, Athens, Banja Luka, Beirut, Berlin–Tegel, Bruselj, Bukarešta, København, Düsseldorf, [[Letališče Frankfurt|Frankfurt]], [[Mednarodno letališče Larnaka|Larnaka]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljana]], [[Letališče London Heathrow|London-Heathrow]], Milan–Malpensa, Moskva–Šeremetjevo, [[John F. Kennedy International Airport|New York–JFK]], [[Letališče Charles de Gaulle Pariz|Pariz–Charles de Gaulle]], Podgorica, Praga, Rim–Fiumicino, Sarajevo, Skopje, Sofija, Stockholm–Arlanda, Stuttgart, Tel Aviv–Ben Gurion, Solun, Tirana, Tivat, Benetke, Dunaj, [[Letališče Franjo Tuđman|Zagreb]], Zürich)
* [[Lufthansa]] (Frankfurt, München)
** [[Lufthansa Regional]] letalske operacije opravlja [[Lufthansa CityLine]] (Düsseldorf, Munich)
* [[Montenegro Airlines]] (Podgorica, Tivat)
* [[Niki]] (Dunaj) [od 10. marca 2008]
* [[Norwegian Air Shuttle]] (Oslo)
* [[Olympic Air]] (Atene)
* [[Skyservice]] (Toronto-Pearson)
* [[Swiss International Air Lines]] (Zürich)
** [[Swiss International Air Lines]] letalske operacije opravlja [[Swiss European Air Lines]] (Basel) [od 28. marca 2008]
* [[Tunisair]] (Monastir)
* [[Turkish Airlines]] (Istanbul-Atatürk)

=== Tovor ===
* [[DHL]] (Bergamo, Leipzig, od 2008)
* [[MiniLiner]] (Bergamo)
* [[Solinair]] (Ljubljana)
* [[United International Airlines]] (Čarter)

== Glej tudi ==
* [[Air Serbia]]
* [[Letališče Konstantin Veliki - Niš]]

== Sklici ==
{{reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Belgrade Nikola Tesla Airport}}
* [http://www.beg.aero/code/navigate.php?Id=54 Letališče Nikola Tesla Beograd] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070622095455/http://www.beg.aero/code/navigate.php?Id=54 |date=2007-06-22 }}

[[Kategorija:Letališča v Srbiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1962]]</text>
      <sha1>sw4supmagenk2fsyzukaekon3gjzm4j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>143210</id>
    <revision>
      <id>6761387</id>
      <parentid>6660727</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:36:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>| pushpin_label = LJU, statistika 2025</comment>
      <origin>6761387</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23069" sha1="e3wdfuxaypvi03g6b0lrtnw4inobu1g" xml:space="preserve">{{Infopolje Letališče
| name = Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
| nativename-a = 
| nativename-r = 
| image = Ljubljana airport 2017.jpg
| image-width = 280
| image2 = Jože Pučnik Airport and Šenčur.jpg
| image2-width = 280
| caption2 = 
| IATA = LJU
| ICAO = LJLJ
| pushpin_map = Slovenija
| pushpin_map_caption = Lokacija letališča v Sloveniji
| pushpin_label = LJU
| pushpin_label_position = right
| type = Mednarodno letališče
| owner = 
| operator = Fraport Slovenija, d.o.o.
| city-served = [[Kranj]]
| location = [[Spodnji Brnik]], [[Slovenija]]
| metric-elev = Y
| elevation-m = 388
| coordinates = {{Coord|46|13|28|N|14|27|22|E|type:airport_region:SI|display=inline,title|name=Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana}}
| website = [https://www.lju-airport.si/ lju-airport.si]
| metric-rwy = Yes
| r1-number = 12/30
| r1-length-m = 3300
| r1-surface = [[Bitumen|Asfalt]]
| stat_year              = 2025
| stat1_header           = Št. potnikov
| stat1_data             = {{increase}} 1.591.443
| stat2_header           = Premiki letal
| stat2_data             = {{decrease}} 24.665
| stat3_header           = Tovor (v metričnih tonah)
| stat3_data             = {{decrease}} 11.909
| footnotes              = Vis: Slovenski [[Aeronautical Information Publication|AIP]] pri [[European Organisation for the Safety of Air Navigation|EUROCONTROL]]&lt;ref name=&quot;AIP&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.ead.eurocontrol.int/publicuser/protect/pu/main.jsp|title=EAD Basic – Error Page|access-date=3 June 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;Statistika iz Fraporta&lt;ref&gt;{{cite web |title=TRAFFIC FIGURES |url=https://www.fraport.com/en/investors/traffic-figures.html|website=Fraport |access-date=April 4, 2026}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Letališče [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]] Ljubljana''' ([[IATA]]: '''LJU''', [[ICAO]]: '''LJLJ''') je osrednje slovensko mednarodno [[letališče]] preko katerega poteka 97 odstotkov celotnega letalskega potniškega prometa v [[Slovenija|Sloveniji]] in je edino poleg [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Mariborskega]] letališča primerno za mednarodni komercialni letalski promet opremljeno z [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] v Sloveniji. Leži 26 kilometrov severozahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] v bližini [[Spodnji Brnik|Spodnjega Brnika]]. Letališče je bilo odprto [[24. december|24. decembra]] [[1963]], redni promet pa je stekel [[9. januar]]ja [[1964]].

Letališče s svetom povezuje več tujih rednih in nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki opravljajo redne in čarterske polete v različna evropska mesta, Severno Afriko in Jugozahodno Azijo. Redne avtobusne linije povezujejo letališče z [[Medkrajevna avtobusna linija št. 64 (LPP)|Ljubljano]], [[Kranj]]em in [[Bled|Bledom]]. 

Ljubljansko letališče je eno izmed tehnološko najbolje opremljenih v regiji. Gravitacijsko območje ljubljanskega letališča šteje več kot štiri milijone prebivalcev in zajema kraje, ki so do 120 minut vožnje oddaljeni od letališča, vključno z obmejnimi deli [[Avstrija|Avstrije]], [[Italija|Italije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. Ima velik razvojni potencial na področju osnovne dejavnosti, [[Infrastruktura|infrastrukture]] in multimodalnega transporta.

== Upravljanje ==
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana upravlja družba Fraport Slovenija'''.''' Podjetje je do marca 2017 delovalo pod imenom Aerodrom Ljubljana, ki je od leta 2014 v lasti nemške družbe Fraport AG. Zgodovina Letališča Ljubljana je bila zaznamovana z nenehnim razvojem in napredkom ter izboljševanjem storitev in varnosti zračnega prometa. Število potnikov in količina oskrbljenega tovora na ljubljanskem letališču se konstantno povečuje. Pozitivni trendi v prometu pa se odražajo v dobrem poslovanju družbe. Koncesija je bila podeljena za obdobje 2014-2054.

Osnovne dejavnosti družbe so:
* upravljanje letališča z zagotavljanjem pristankov in vzletov [[Letalo|letal]], uporabo [[Infrastruktura|infrastrukture]] in [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]];
* izvajanje storitev zemeljske oskrbe letal, potnikov in tovora;
* izvajanje marketinške dejavnosti za potniški in tovorni promet;
* izvajanje raznih komercialnih dejavnosti, kot so zagotavljanje ustrezne trgovinske, gostinske in druge ponudbe ter parkiranja osebnih vozil potnikov in obiskovalcev letališča, oddajanje oglasnih površin, poslovnih prostorov in izvajanje skladiščno-logističnih storitev.
Kot pomemben deležnik je podjetje vključeno v širšo verigo logističnih storitev v regiji Alpe Adria. Lega ljubljanskega letališča je idealna za razvoj letalskih povezav in na letalsko panogo vezanih dejavnosti, saj se nahaja na križišču prometnih tokov med [[Panonska nižina|Panonsko]] in [[Padska nižina|Padsko nižino]] in istanbulskimi vrati prehoda iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].

== Zgodovina ==
Pomembnejši mejniki iz zgodovine letališča:

'''1963-1990'''
[[File:Mednarodno letališče Ljubljana odprto 1963.jpg|thumb|300px|[[Letalski center Maribor|Mariborska]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] na platformi 1963]]
Prvo letalo tipa [[Douglas DC-6|DC 6B]] slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval [[Adria Aviopromet]] (kasneje Adria Airways), je na takrat pravkar odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Leta 1964 je stekla tudi druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana [[Letališka steza|vzletno-pristajalna steza]] in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodni prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (l. 1973), tovorni terminal (l. 1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (l. 1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z [[New York|New Yorkom]] (l. 1978). Obdobje po letu 1980 je zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.
[[File:Postcard_of_Brnik_1967_(2).jpg|thumb|300px|Letališče leta 1967]]
'''1991-2000'''

Z osamosvojitvijo [[Slovenija|Slovenije]] je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. 26. junija 1991 ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. V času zapore je družba Adria Airways svoje polete opravljala z letališča v [[Letališče Celovec|Celovcu]]. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev [[Letališče#Potniški terminal|potniškega terminala]]. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti [[Sistem za instrumentalno pristajanje|CAT III B]] vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

'''2001-2014'''
[[File:Ljubljana airport logo.svg|thumb|300px|Leta 2014 preide v upravljanje družbe Fraport]]
[[File:Ljubljana Airport with mountains and Adria Airways planes 2015.jpg|thumb|300px|Letališče Ljubljana 2015]]
Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra]] se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodrom Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo: prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad ter temeljito prenovljena vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje. Upadanje prometa je prenehalo leta 2013. V prvih devetih mesecih leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1 odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Poslovanje domačega prevoznika Adria Airways se je stabiliziralo. Nov redni prevoznik [[Air Serbia]] je vzpostavil dnevne lete iz Ljubljane v [[Beograd]]. V oktobru je [[Vlada Republike Slovenije]] družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo in povezano s tem so stekli nekateri postopki.&amp;nbsp;Slovenska odškodninska družba, d.d., je v svojem imenu ter kot zakonita zastopnica [[Slovenija|Republike Slovenije]] z nekaterimi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana podpisala Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe, ki skupaj predstavljajo 73,34 odstotka osnovnega kapitala družbe. V letu 2014 je družba dobila novega lastnika, nemškega upravljavca letališč Fraport AG. Rast potniškega in tovornega prometa ter dobro poslovanje so se nadaljevali tudi v letu 2014.

'''2015-2023'''

V začetku 2015 je Fraport AG, pridobil 100-odstotni delež v Aerodromu Ljubljana, družba pa je bila preoblikovana iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo. Družba Aerodrom Ljubljana se je leta 2017 preimenovala v Fraport Slovenija. Leto 2018 je ljubljansko letališče zaključilo z rekordnim številom sprejetih potnikov, 1.818.229. V 2019 je domači prevoznik [[Adria Airways]] objavil stečaj in prenehal z letenjem. Stekla so gradbena dela za razširitev novega potniškega terminala. V 2020 je bila razglašena svetovna pandemija koronavirusa [[SARS-CoV-2]], ki je ustavila svetovni potniški letalski promet. Popolna prepoved komercialnih letov je v slovenskem zračnem prostoru veljala dva meseca. Svetovni letalski potniški promet je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki so jih sprejele države po vsem svetu, drastično upadel. Pandemija je tudi v letu 2021 hromila letalski potniški promet, letalski prevozniki so se začeli postopoma vračati na ljubljansko letališče. 1. julija 2021 je bil odprt nov potniški terminal. Z modernim objektom na 10.000 m2 je Fraport Slovenija uporabnikom ponudil višjo kakovost in večjo pestrost storitev ter boljše delovno okolje, ljubljansko letališče pa uvrstil med moderna evropska letališča. Septembra 2021 je nizkocenovni letalski prevoznik [[flydubai]] vzpostavil neposredno povezavo z Združenimi arabskimi emirati z leti v [[Dubaj]]. Ta je kot prva redna letalska linija z destinacijo izven Evrope od osamosvojitve Slovenije naprej pomenila svojevrstno prelomnico za razvoj prometa. Ob povečanju povpraševanja po oskrbi letalskih palet se je družba odločila investirati v nadgraditev objektov za oskrbo tovora in aprila 2023 odprla razširjen del tovornega terminala z nameščeno novo tehnološko opremo za učinkovitejši sprejem in odpremo blaga. V letu 2023 je Letališče Ljubljana prvič po letu 2019 spet pozdravilo milijontega potnika. Do konca leta 2023 je naštelo skupaj več kot 1.270.000 potnikov in zabeležilo 30-odsotno letno rast potniškega prometa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=60 let potniškega prometa na Brniku v znamenju močne rasti števila potnikov|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2024/60-let-potniskega-prometa-na-Brniku-v-znamenju-mocne-rasti-stevila-potnikov.html|website=Fraport AG|date=2024-01-09|accessdate=2025-04-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Razširitev letališča ==
[[Slika:A319_takeoff.png|sličica|255x255_pik|Airbus A319 pri vzletu z letališča]]
Projekt je predvidel izgradnjo novega potniškega terminala, ki bo zavzemal površino več kot 10.000 kvadratnih metrov. V novi odhodni avli je na voljo 22 novih okenc za prijavo na let, pet linij za varnostne preglede, dva trakova za prevzem prtljage, nova sortirnica prtljage. Zgrajeni so bili tudi novi prostori za [[Letalska družba|letalske družbe]], [[Potovalna agencija|potovalne agencije]], poslovni salon, [[Restavracija|restavracije]], [[Trgovina|trgovine]] in dodatne servisne storitve za potnike. Kapaciteta letališča je s pomočjo novega terminala narastla s 500 na 1250 potnikov na uro. Gradnja se je pričela julija 2019, odprtje novega terminala pa je bilo 1. julija 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nov terminal ljubljanskega letališča odprl vrata za potnike|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2021/nov-terminal-ljubljanskega-letalisca-odprl-vrata-za-potnike.html|website=Fraport Slovenija|accessdate=2025-04-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Terminal je zasnovan s čim večjim pogledom na slovenski del Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp, prav tako pa tudi vsebuje elemente, ki predstavljajo slovensko kulturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Potnik bo videl alpski pejsaž in se srečal s kulturno identiteto dežele|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/potnik-bo-videl-alpski-pejsaz-in-se-srecal-s-kulturno-identiteto-dezele/582612|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Prve potnike je novi terminal sprejel 1. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na brniškem letališču zaživel nov potniški terminal|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-brniskem-letaliscu-zazivel-nov-potniski-terminal.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Po smrti [[Franc Sever - Franta|Franca Severja - Frante]] je Bojan Žvikart na ljubljanskega župana, [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zvezo združenj borcev za vrednote NOB]] Slovenije ter [[Socialni demokrati|stranko SD]], naslovil pobudo za preimenovanje letališča v ''Letališče Franca Severja Frante.'' Ljubljanski kabinet je pobudo poslal predsedniku države in predsedniku vlade ter državnega zbora, državnega sveta in direktorja Fraporta ter županu občine Cerklje na Gorenjskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Iz kabineta župana Jankovića: Tako bi preimenovali ljubljansko letališče|url=https://siol.net/novice/slovenija/iz-kabineta-zupana-jankovica-tako-bi-preimenovali-ljubljansko-letalisce-554426|website=siol.net|accessdate=2021-06-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Storitve ==
Letališče Ljubljana nudi potnikom in obiskovalcem več različnih storitev. V avli odhodnega terminala A so na voljo okence za informacije, okenca za prijavo na let, bankomat, avtomat s farmacevtskimi izdelki. V avli odhodnega terminala B je na voljo trgovina s spominki ter zlatarna. V terminalu A se nahaja tudi poslovni salon, ki je namenjen poslovnim potnikom in članom določenih lojalnostnih programov. V odhodni čakalnici so na voljo tudi kadilnice. 

Celotno terminalsko območje je pokrito z brezplačnim brezžičnim internetom (Wi-Fi).

Na zunanjem območju pred terminalom so organizirana parkirišča za kratkoročno in dolgoročno parkiranje, vključno s parkirnimi mesti za električna vozila z možnostjo polnjenja: 

* [https://www.lju-airport.si/sl/parkiranje-na-letaliscu/parkirisce-p1/ zunanje parkirišče P1],
* [https://www.lju-airport.si/sl/parkiranje-na-letaliscu/parkirisce-p2/ zunanje parkirišče P2],
* [https://www.lju-airport.si/sl/parkiranje-na-letaliscu/parkirisce-p3/ zunanje parkirišče P3],
* [https://www.lju-airport.si/sl/parkiranje-na-letaliscu/parkirna-hisa-ph/ parkirna hiša (PH)].

Od septembra 2024 dalje je možna rezervacija parkirišč prek spleta. 

Potnikom je na voljo tudi posebna &quot;drop-off&quot; cona za kratkotrajno ustavljanje ob oddaji potnikov z brezplačnim parkiranjem do max. 10 minut.

Letališče ponuja različne možnosti prevoza do Ljubljane in drugih krajev, vključno z avtobusnimi prevozi, taksiji ter storitvami deljenih prevozov.

'''VIP storitve'''

Domačim in tujim potnikom iz političnega, gospodarskega, poslovnega, kulturnega in zabavnega sveta ter vsem drugim potnikom, ki želijo svoje potovanje na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana začeti, nadaljevati ali zaključiti udobno in brezskrbno, ponujajo prvovrstno in popolnoma prilagojeno oskrbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Oskrba VIP potnikov {{!}} Ljubljana Airport|url=https://www.lju-airport.si/sl/letalisce/storitve/oskrba-vip-potnikov/|website=www.lju-airport.si|accessdate=2025-04-29}}&lt;/ref&gt;

== Statistika ==
{{Airport-Statistics|iata=LJU}}

== Destinacije ==  

V poletni sezoni 2025 je iz Letališča Ljubljana možno poleteti na 26 destinacij s 24 rednimi letalskimi prevozniki. Ponudbo dopolnjujejo tudi čarterski poleti - poleteti bo mogoče na 52 počitniških destinacij. 
                                                                                                                        
=== Potniške ===
==== Redne celoletne in sezonske linije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://lju-airport.si/sl/informacije/novice/s-poletno-sezono-na-ljubljanskem-letaliscu-dva-nova-letalska-prevoznika/|title=Fraport|date=28.3.2025|accessdate=23.9.2025|archive-date=2025-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250523052325/https://www.lju-airport.si/sl/informacije/novice/s-poletno-sezono-na-ljubljanskem-letaliscu-dva-nova-letalska-prevoznika/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ====

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Prevoznik
!Destinacija
|-
|[[Aegan Airlines]]
|[[Atene]]
|-
|[[AirBaltic]]
|[[Riga]]

'''Sezonsko:''' [[Gran Canaria]]
|-
|[[Air Dolomiti]]
|[[München|Munchen]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Air Dolomiti to Assume Additional Lufthansa Europe Service in NW25|url=https://www.aeroroutes.com/eng/250720-ennw25|website=AeroRoutes|accessdate=2025-10-24|language=en-CA}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Air France]]
|[[Letališče Charles de Gaulle Pariz|Pariz C. de Gaulle]]
|-
|[[Air Montenegro]]
|[[Podgorica]]&lt;br&gt;'''Sezonsko:''' [[Tivat]]
|-
|[[Air Serbia]]
|[[Letališče Nikola Tesla|Beograd]], [[Letališče Konstantin Veliki - Niš|Niš]]
|-
|[[British Airways]]
|'''Sezonsko:''' [[Letališče London Heathrow|London Heathrow]] 
|-
|[[Brussels Airlines]]
|[[Bruselj]] 
|-
|[[easyJet]]
|[[Edinburg]] (prvi let 4.4.2026),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=New easyJet Route to Connect Ljubljana and Edinburgh from April 2026|url=https://www.slovenia.info/en/press-centre/news-of-the-tourism-press-agency/35221-new-easyjet-route-to-connect-ljubljana-and-edinburgh-from-april-2026|website=I feel Slovenia|accessdate=2025-10-24|language=en|last=STO}}&lt;/ref&gt; [[London|London Gatwick]], [[Manchester]]
|-
|[[El Al Israel Airlines]]
|'''Sezonsko''': [[Tel Aviv]]
|-
|[[Finnair]]
|'''Sezonsko: '''[[Helsinki]]
|-
|[[flydubai]]
|[[Dubaj]]
|-
|[[GP Aviation]]
|[[Priština]]
|-
|[[Iberia (letalska družba)|Iberia]]
|'''Sezonsko''': [[Madrid]]
|-
|[[KLM Royal Dutch Airlines]]
|[[Amsterdam]]
|-
|[[LOT Polish Airlines]]
|[[Varšava|Varšava F. Chopin]]
|-
|[[Lufthansa]]
|[[Letališče Frankfurt|Frankfurt]], [[München|Munchen]]
|-
|[[Luxair]]
|[[Luxembourg|Luksemburg]]
|-
|[[Norwegian]]
|'''Sezonsko:''' [[København|Kopenhagen]]
|-
|[[Swiss International Air Lines]]
|[[Zürich]]
|-
|[[Transavia]]
|'''Sezonsko:''' [[Pariz|Pariz Orly]]
|-
|[[Turkish Airlines]]
|[[Carigrad]]
|-
|[[Vueling]]
|[[Barcelona]] (prvi let 16.11.2025)
|-
|[[Wizz Air]]
|[[Podgorica]] (prvi let 2.6.2026)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wizzair.com/en-gb/information-and-services/about-us/news/2025/10/14/wizz-air-announces-podgorica-base--unlocking-new-horizons-for-montenegro-s-capital|title=Wizzair|date=14.10.2025|accessdate=24.10.2025}}&lt;/ref&gt;, [[Skopje]]
|}

==== Čarter linije ====

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Prevoznik
!Destinacija
|-
|[[FlyEgypt]], [[Nesma Airlines]]
|[[Hurgada]], [[Šarm el Šejk]]
|-
|[[Trade Air]]
|[[Antalya]], [[Madeira|Funchal]], [[Grčija|grški otoki]], [[Hurgada]], Costa brava, Španija 
|}

=== Tovorne                                                                                            ===
[[Slika:Carpatair Fokker 100 landing at Ljubljana Airport.png|sličica|381x381_pik|Fokker 100 med pristankom na letališču]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Prevoznik
!Destinacija
|-
|[[ASL Airlines Belgium]]
|[[Liège]], [[München]], [[Hannover]]
|-
|[[ASL Airlines France]]
|[[Hannover]]
|-
|[[DHL Aviation]]
|[[Leipzig|Leipzig/Halle]], [[Letališče Linz|Linz]], [[München]]
|-
|[[SwiftAir Hellas]]
|[[Letališče Nikola Tesla|Beograd]], [[Mednarodno letališče Sarajevo|Sarajevo]]
|-
|[[SprintAir]]
|[[Köln]]/[[Bonn]]
|-
|[[UPS Airlines]]
|[[Köln]]/[[Bonn]], [[Letališče Franjo Tuđman|Zagreb]]
|}

== Nesreče in incidenti ==

* 1. septembra 1966, je letalo [[Bristol Britannia|Bristol 105 Britannia 102]], ki je opravljalo [[Let 105 Britannie Airways]] med približevanjem na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (takratno letališče Brnik) zaradi prenizke višine zadelo drevesa v bližini vasi [[Lahovče]]. To je najhujša letalska nesreča na ozemlju današnje Slovenije, saj je 98 od 117 potnikov in posadke na krovu umrlo. Najverjetnejši vzrok nesreče je napačno nastavljen [[višinomer]], zaradi česar je posadka mislila, da je 300 metrov višje od dejanskega položaja.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
* Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008. {{COBISS|ID=242534912}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Ljubljana Airport}}
* [http://www.lju-airport.si/ Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana] - uradna stran
* http://ljubljana.info/airport/

{{Letališča v Sloveniji}}
{{Slovenija}}
{{Cerklje na Gorenjskem}}


[[Kategorija:Letališča v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zgornji Brnik]]
[[Kategorija:Jože Pučnik]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1963]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e3wdfuxaypvi03g6b0lrtnw4inobu1g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sony Interactive Entertainment</title>
    <ns>0</ns>
    <id>150512</id>
    <revision>
      <id>6761459</id>
      <parentid>5692337</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ SONY!</comment>
      <origin>6761459</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2949" sha1="ij2nb9nkp31g6ljmdxe0bq3fqk83pcu" xml:space="preserve">{{Infobox Company
| company_name = Sony Interactive Entertainment.
| company_type =  Podružnica [[Sony|Sony Corporation]]
| company_logo = [[Slika:Sony Interactive Entertainment logo (2016).svg|145px]]
| foundation   = 16. november 1987
| location     = {{ikonazastave|Japonska}} Aoyama, Tokyo
| key_people   = [[Kazuo Hirai]]: Direktor in Group CEO, 
| industry     = [[Igralna konzola|Igralne konzole]], [[Video igra|video igre]]
| products     = [[Pocketstation]], [[PlayStation]], [[PlayStation 2]], [[PSX (DVR)|PSX]], [[PlayStation Portable|PSP]], [[PlayStation 3]]
| owner       = [[Sony Corporation]]
| homepage     = [http://www.scei.co.jp/index_e.html scei.co.jp]
| footnotes    =

}}

'''Sony Interactive Entertainment''' je podružnica [[podjetje|podjetja]] [[Sony]], ki se ukvarja z razvojem, produkcijo in trženjem [[video igra|videoiger]] in [[strojna oprema|strojne opreme]] zanje ([[igralna konzola|igralnih konzol]]). Ustanovljena je bila pred izidom konzole [[PlayStation]] leta 1987 v [[Tokio|Tokiu]].[https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep]

== Zunanje povezave ==
;{{ikona en}}
* [http://www.scei.co.jp/index_e.html Sony Interactive Entertainment] - uradna spletna stran
* [http://www.scee.net/ Sony Interactive Entertainment]

{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Sony]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1987]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ij2nb9nkp31g6ljmdxe0bq3fqk83pcu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761460</id>
      <parentid>6761459</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pristome</username>
        <id>251796</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/Jepsep43|Jepsep43]] ([[Uporabniški pogovor:Jepsep43|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Pinky sl</comment>
      <origin>6761460</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1326" sha1="qr518kqhmgr21ni728iyo50nrzjymy1" xml:space="preserve">{{Infobox Company
| company_name = Sony Interactive Entertainment.
| company_type =  Podružnica [[Sony|Sony Corporation]]
| company_logo = [[Slika:Sony Interactive Entertainment logo (2016).svg|145px]]
| foundation   = 16. november 1987
| location     = {{ikonazastave|Japonska}} Aoyama, Tokyo
| key_people   = [[Kazuo Hirai]]: Direktor in Group CEO, 
| industry     = [[Igralna konzola|Igralne konzole]], [[Video igra|video igre]]
| products     = [[Pocketstation]], [[PlayStation]], [[PlayStation 2]], [[PSX (DVR)|PSX]], [[PlayStation Portable|PSP]], [[PlayStation 3]]
| owner       = [[Sony Corporation]]
| homepage     = [http://www.scei.co.jp/index_e.html scei.co.jp]
| footnotes    =

}}

'''Sony Interactive Entertainment''' je podružnica [[podjetje|podjetja]] [[Sony]], ki se ukvarja z razvojem, produkcijo in trženjem [[video igra|videoiger]] in [[strojna oprema|strojne opreme]] zanje ([[igralna konzola|igralnih konzol]]). Ustanovljena je bila pred izidom konzole [[PlayStation]] leta 1987 v [[Tokio|Tokiu]].

== Zunanje povezave ==
;{{ikona en}}
* [http://www.scei.co.jp/index_e.html Sony Interactive Entertainment] - uradna spletna stran
* [http://www.scee.net/ Sony Interactive Entertainment]

{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Sony]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1987]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qr518kqhmgr21ni728iyo50nrzjymy1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Migetalka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>153446</id>
    <revision>
      <id>6761533</id>
      <parentid>5742634</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:53:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761533</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="967" sha1="rhrox04p78ueja3wo9zqwx3x3oym5qk" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Migetalka
| Latin       = cilium
| Image       = Bronchiolar epithelium 3 - SEM.jpg
| Caption     = [[Vrstični elektronski mikroskop|SEM]]-mikrograf gibljivih migetalk, ki štrlijo iz [[respiratorni epitelij|respiratornega epitelija]] v [[sapnik]]
| Width       = 
| Image2      = 
| Caption2    = 
}}
'''Migetálka''' ali '''cílij''' ({{jezik-la|cilium}}) je nitasti [[organel]] evkariontske celice. Značilna je za [[praživali]] migetalkarje - [[ciliati]] (premikanje) in nekatera tkiva pravih mnogoceličarskih skupin, kot so [[epidermis]] vrtinčarjev, [[kotačni organ]] pri kotačnikih (prehranjevanje - filtacija), »rebra« rebrač (premikanje), [[sluznica]] jajcevoda (premikanje jajčeca do maternice) in sluznica sapnika (čiščenje nečitoč iz vdihanega zraka) pri sesalcih.


{{epitel}}
{{Celična anatomija}}

{{Cell-biology-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Organeli]]
[[Kategorija:Lokomocija]]</text>
      <sha1>rhrox04p78ueja3wo9zqwx3x3oym5qk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761534</id>
      <parentid>6761533</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:53:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrstni red razdelkov</comment>
      <origin>6761534</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="968" sha1="1btjrrl2lw9ew4xztyghxlnj8m80uiq" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Migetalka
| Latin       = cilium
| Image       = Bronchiolar epithelium 3 - SEM.jpg
| Caption     = [[Vrstični elektronski mikroskop|SEM]]-mikrograf gibljivih migetalk, ki štrlijo iz [[respiratorni epitelij|respiratornega epitelija]] v [[sapnik]]
| Width       = 
| Image2      = 
| Caption2    = 
}}
'''Migetálka''' ali '''cílij''' ({{jezik-la|cilium}}) je nitasti [[organel]] evkariontske celice. Značilna je za [[praživali]] migetalkarje - [[ciliati]] (premikanje) in nekatera tkiva pravih mnogoceličarskih skupin, kot so [[epidermis]] vrtinčarjev, [[kotačni organ]] pri kotačnikih (prehranjevanje - filtacija), »rebra« rebrač (premikanje), [[sluznica]] jajcevoda (premikanje jajčeca do maternice) in sluznica sapnika (čiščenje nečitoč iz vdihanega zraka) pri sesalcih.


{{epitel}}
{{Celična anatomija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Organeli]]
[[Kategorija:Lokomocija]]

{{Cell-biology-stub}}</text>
      <sha1>1btjrrl2lw9ew4xztyghxlnj8m80uiq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dvoglava nadlaktna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>153732</id>
    <revision>
      <id>6761333</id>
      <parentid>5745454</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:54:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; sklici</comment>
      <origin>6761333</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2049" sha1="9621239ufasxrw2y0o45mqk1jyvk7s2" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name          = Dvoglava nadlaktna mišica
| Latin         = musculus biceps brachii
| Greek         = 
| Image         = 1120 Muscles that Move the Forearm Humerus Flex Sin.png
| Caption       = Dvoglava nadlaktna mišica je eden glavnih fleksorjev podlakta. Tu je prikazana leva stran, kot se vidi od spredaj.
| Origin        = '''kratka glava:''' [[korakoidni procesus]] [[lopatica|lopatice]].&lt;br /&gt;'''dolga glava:''' [[supraglenoidni tuberkulum]]
| Insertion     = [[koželjnična grčavina]] in [[bicipitalna aponevroza]] v globoko fascijo na medialni strani podlakta
| Blood         = [[brahialna arterija]]
| Nerve         = [[muskulokutani živec]] ([[lateralni sveženj|C5–C7]])&lt;ref name=&quot;Bogart2007&quot;&gt;{{cite book | title = Elsevier's integrated anatomy and embryology | first1 = Bruce Ian | last1 = Bogart | first2 = Victoria H | last2 = Ort | name-list-style = vanc |date=2007|publisher=Elsevier Saunders|isbn=978-1-4160-3165-9|location=Philadelphia, Pa.|pages=262–267}}&lt;/ref&gt;
| Action        = 
* [[fleksija|flektira]] [[komolec]]&lt;ref name=Bogart2007 /&gt;
* [[flektira]] in [[abdukcija|abducira]] [[rama|ramo]]&lt;ref name=Bogart2007 /&gt;
* [[supinira]] [[proksimalni radioulnarni sklep|radioulnarni sklep]] v [[podlaket|podlaktu]]&lt;ref name=Bogart2007 /&gt;
| Antagonist    = [[troglava nadlaktna mišica]]
}}
'''Dvógláva nadláktna míšica''' ali '''bíceps''' ({{jezik-la|musculus biceps brachii}}) leži na sprednji strani [[nadlakt]]a in izvira z dvema glavama iz [[lopatica|lopatice]], dolga iznad ramenskega sklepa, kratka pa iz lopatičnega kljuna. Pripenja se na [[grčavina|grčavino]] [[koželjnica|koželjnice]] (''tuberositas radii''). Oživčuje jo [[muskulokutani živec]] (C5 in C6).

Je [[fleksija|fleksor]] [[komolčni sklep|komolčnega sklepa]] in po moči glavni [[supinacija|supinator]] [[podlakt]]a.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|Biceps brachii muscle}}
 {{Wikislovar|biceps}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>9621239ufasxrw2y0o45mqk1jyvk7s2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brahioradialna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>153888</id>
    <revision>
      <id>6761303</id>
      <parentid>5745456</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:22:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761303</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1517" sha1="jdwtbejcfljpoacdun1lk2uosuy8r2b" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Brahioradialna mišica
| Latin       = musculus brachioradialis
| Width       = 125
| Image       = Brachioradialis.png
| Caption     = Anteriorni prikaz mišic levega podlakta z brahioradialno mišico (modro)
| Image2      = Gray417_color.PNG
| Caption2    = Prečni prerez sredine nadlakta. Brahioradialna mišica je označena v sredini levo, šesta od vrha.
| Origin      = [[lateralni suprakondilarni greben]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]] in orbikularni ligament koželjnice
| Insertion   = distalna [[koželjnica]] ([[stiloidni procesus radiusa]])
| Blood       = [[rekurentna radialna arterija]]
| Nerve       = [[radialni živec]] ([[cervikalni spinalni živec 5|C5]]–[[cervikalni spinalni živec 8|C8]] &amp; [[torakalni spinalni živec 1|T1]])
| Action      = [[fleksija]] [[komolec|komolca]], supinacija in pronacija radioulnarnega sklepa do 90°
}}
'''Bráhioradiálna ali nadláktnokožéljnična míšica''' ({{jezik-la|musculus brachioradialis}}) izvira z lateralnega roba [[nadlahtnica|nadlahtnice]] in se pripenja na lateralni rob distalne epifize [[koželjnica|koželjnice]]. Oživčuje jo [[radialni živec]] (C5–C8 in T1).

Mišica je [[fleksija|fleksor]] [[komolčni sklep|komolčnega sklepa]], pri skrajno proniranem podlaktu je [[supinacija|supinator]], pri skrajno supiniranem pa [[pronacija|pronator]] podlakta do srednjega položaja [[radioulnarni sklep|radioulnarnega sklepa]].

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]
{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>jdwtbejcfljpoacdun1lk2uosuy8r2b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761464</id>
      <parentid>6761303</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:20:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>popravek imena</comment>
      <origin>6761464</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1533" sha1="791859w2s6q2z7ff8sdfrzy3663whlj" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Brahioradialna mišica
| Latin       = musculus brachioradialis
| Width       = 125
| Image       = Brachioradialis.png
| Caption     = Anteriorni prikaz mišic levega podlakta z brahioradialno mišico (modro)
| Image2      = Gray417_color.PNG
| Caption2    = Prečni prerez sredine nadlakta. Brahioradialna mišica je označena v sredini levo, šesta od vrha.
| Origin      = [[lateralni suprakondilarni greben]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]] in orbikularni ligament koželjnice
| Insertion   = distalna [[koželjnica]] ([[stiloidni procesus radiusa]])
| Blood       = [[rekurentna radialna arterija]]
| Nerve       = [[radialni živec]] ([[cervikalni spinalni živec 5|C5]]–[[cervikalni spinalni živec 8|C8]] &amp; [[torakalni spinalni živec 1|T1]])
| Action      = [[fleksija]] [[komolec|komolca]], supinacija in pronacija radioulnarnega sklepa do 90°
}}
'''Bráhioradiálna míšica''' ali '''nadláktno-kožéljnična míšica''' ({{jezik-la|musculus brachioradialis}}) izvira z lateralnega roba [[nadlahtnica|nadlahtnice]] in se pripenja na lateralni rob distalne epifize [[koželjnica|koželjnice]]. Oživčuje jo [[radialni živec]] (C5–C8 in T1).

Mišica je [[fleksija|fleksor]] [[komolčni sklep|komolčnega sklepa]], pri skrajno proniranem podlaktu je [[supinacija|supinator]], pri skrajno supiniranem pa [[pronacija|pronator]] podlakta do srednjega položaja [[radioulnarni sklep|radioulnarnega sklepa]].

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]
{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>791859w2s6q2z7ff8sdfrzy3663whlj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih statistikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>159562</id>
    <revision>
      <id>6761600</id>
      <parentid>6758087</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:02:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6761600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5072" sha1="kgd05z3cxon2j6rkc7z4f9cxddf3umu" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[statistik]]ov''' in demografov.

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*Jure Ačimović
*[[Franci Ambrožič-kineziolog|Franci Ambrožič]] (1952–2003)
*[[Melita Ambrožič]] (1956–)
*[[Žiga Andoljšek]]
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Franc Arh]] (1940–2006)

== B ==

*[[Aleksander Bajt]]
*[[Martin Bajželj]]
*[[Tomaž Banovec]] (1939–)
*[[Marino Bastjančič]]
*[[Vladimir Batagelj]] ([[1948]]–)
*[[Mojca Bavdaž]] (EF)
*[[Jože Benčina (matematik)|Jože Benčina]]?
*[[Mara Bešter]] ([[1922]]–[[2010]])
*[[Aleksander Bilimovič]]
*[[Rok Blagus]]
*[[Andrej Blejec]] ([[1953]]–)
*[[Marijan Blejec]] ([[1919]]–[[1992]])
*[[Matjaž Blejec]] (? –)
*[[Drago Bokal]] (1978–)
*[[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–)
*[[Vladimir Bonač]] (1921–)
*[[Lea Bregar]] (1951–)
*[[Matevž Bren]] (1954–)
*[[Klas Brenk]] (1943–)
*Alenka Brezavšček
*[[Dušan Breznik]] (1920–2002)
*[[Kristijan Breznik]]
*[[Bogomil Brvar]] (1947–) 

== Č ==

* [[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*([[Jože Andrej Čibej]]) (1953–2011)
*[[Rafael Črv]] (1937–2026)

== D ==

*[[Boris Debevec]]
*[[Srečko Devjak]] (1947–)
*[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002)
*[[Zvonimir Dintinjana]] (1922–2024)
*[[Slava Doberšek-Urbanc]] (1931–2017)
*Gregor Dolinar (1971–)
*[[Barbara Dremelj Ribič]]
*[[Lovro Dretnik]]
*[[Lojze Dular]] (1903–2002)

== E ==

* Vanja Erčulj
* [[Silva Exel Škerlak]]  (1906–1987)

== F ==

*[[Barbara Ferk]]?
*[[Anuška Ferligoj]] (1947–)
*[[Vladimir Frankovič]] (1928-1992)

== G ==

* ([[Matjaž Gams]] - ?)
*([[Lojze Gosar]] 1932–2014)

== H ==

* [[Melita Hajdinjak]] (1977–)
* [[Karmen Hren]]

== J ==

* [[Zala Jakša]]
* [[Rajko Jamnik]] (1924–1983)
*[[Barbara Japelj Pavešić]]
*[[Slavko Jerič]] (1980–)
*[[Silvin Jerman]] (1924–2018)
* [[Jože Jesenko]] (1943–)
* Janez Jug (1957–)

== K ==

*[[Aleš Kadunc]]
*[[Damijana Kastelec]]
*[[Ivan Kavkler]] (1946–)
*[[Nataša Kejžar]] (1976–)
*[[Rajko Kiauta]] (1900–1993)
*[[Neda Kladnik]] (1934–)
*[[Franta Komel]] (1924–2015)
*[[Vojan Konvalinka|Vojan (Vojko) Konvalinka]] (1919–1999)
*[[Simona Korenjak Černe]] (1964–)
*[[Katarina Košmelj]] (1955–)
*[[Blaženka Košmelj Jeriček]] (1925–2017)
*[[Saša Kovačič]]
*[[Boris Kožuh]] (1945–)
*[[Zala Krajnc]]
*[[Anka Kristan]] (1939–)
*[[Irena Križman]] (1951–)
*[[Andrej Kveder]] (1973–)

== L ==

*[[Evgen Lah]] (1858–1930)
*[[Ivo Lah]] ([[1896]]–[[1979]])
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karmen Leskošek]]?
*[[Marko Lovrečič Saražin]]
*[[Katja Lozar Manfreda]]
*[[Lara Lusa]]

== M ==

* [[Mirna Macur]]
* [[Janko Mačkovšek]]
*[[Janez Malačič]] (1950–) (demograf)
*[[Denis Marinšek]]
*[[Dorjan Marušič]] (1957–)  ?
*[[Jasna Mažgon]]
*[[Jože Mencinger]] (1941–2022)
*[[Vid Mesarič]] (1933–2020)
*[[Fedor Mikič]] (1898–1964, Zgb)
*[[Branko Mlinar]] (1923–2010)
*[[Andrej Mrvar]] ?

== N ==

*[[Bojan Nastav]]
*[[Jože Nemec]] (1943–)
*[[Ante Novak]] (1911–1991)

== O ==

* [[Apolonija Oblak Flander]]
* [[Irena Ograjenšek]]
* [[Albin Ogris]] (1885–1959)
* [[Špela Orehek]]?

== P ==

*[[Marko Pahor]]
*[[Dejan Paliska]]
*[[Ivan Pelicon]] (1922–?)
*[[Mihael Perman]] (1961–)
*[[Gregor Petrič]]
*[[Maja Pohar Perme]]
*[[Emil Poljanar]]
*[[Ilja Popit]]?
*[[Drago Potočnik]]
*[[Janez Potočnik]]
*[[Janez Povh]] (1973–) 

== R ==

*[[Alenka Rismal]] (1926–)
*[[Jože Rovan]] (1953–)
*Maja Rožman
*[[Jože Rus (1888)|Jože Rus (1888]]–1945)
*[[Genovefa Ružić]]

== S ==

* [[Janez Sagadin]] (1929–2021)
* [[Jože Sambt]] (demograf)
* Janez Selan (1895?–1944, Bgd)
* [[Janko Seljak]]
* [[France Seunig]]
* [[Tomislav Skubic]] (1930–1996)
* [[Štefan Slak]] (1932–)
*[[Ana Slavec]]
* [[Tomaž Smrekar]]?
* [[Bor Sojar Voglar]]
*[[Andrej Srakar]] (1975–)
* [[Janez Stare]] (1952–)
* [[Nada Stropnik]] (demografinja)
* Judita Stopar?
*[[Mojca Suvorov]]

== Š ==

* [[Rudi Šeligo]] (1935–2004)
*[[Živko Šifrer]] (1910–1974)
*[[Milivoja Šircelj|Milivoja (Vojka) Šircelj]] (1943–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Aleksander Škraban]] (1924–2015)
*[[Janez Štalec]] (1942–2025)
*[[Mojca Štraus]] (1968–)
*Ajda Šulc

== T ==

*[[Polona Tominc]] (1966–)
*[[Cveto Trampuž]] (1935–1999)
*([[Niko Toš]])
*[[Ana Tretjak]] (1949–)
*[[Rudolf Turk]] (1907–1984)

== U ==

* [[Lan Umek]]
*[[Janez Usenik]] (1949–)

== V ==

*[[Alojzij Vadnal]] (1910–1987)
*[[Katja Vadnal]] (1945–)
*[[Vasja Vehovar]] (1958–)
*[[Gaj Vidmar]] (197#–)
*[[Mojca Vizjak Pavšič]] (1953–)
*[[Dolfe Vogelnik]] (1909–1987)

== Z ==

* [[Joca Zurc]]

== Ž ==

* Jure Žabkar
* [[Aleš Žiberna]]
* [[Janez Žibert]]
* [[Alojzija Židan]] (1951–) (demografinja)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] ([[1876|1876–]][[1938]])
*[[Boštjan Žvanut]]
{{seznami narodov po poklicu|statistikov}}

{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Statistiki]]
[[Kategorija:Slovenski statistiki|*]]</text>
      <sha1>kgd05z3cxon2j6rkc7z4f9cxddf3umu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761601</id>
      <parentid>6761600</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:03:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Š */</comment>
      <origin>6761601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5076" sha1="cbifysm0pzkuu1vly7k03lxls8fatom" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[statistik]]ov''' in demografov.

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*Jure Ačimović
*[[Franci Ambrožič-kineziolog|Franci Ambrožič]] (1952–2003)
*[[Melita Ambrožič]] (1956–)
*[[Žiga Andoljšek]]
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Franc Arh]] (1940–2006)

== B ==

*[[Aleksander Bajt]]
*[[Martin Bajželj]]
*[[Tomaž Banovec]] (1939–)
*[[Marino Bastjančič]]
*[[Vladimir Batagelj]] ([[1948]]–)
*[[Mojca Bavdaž]] (EF)
*[[Jože Benčina (matematik)|Jože Benčina]]?
*[[Mara Bešter]] ([[1922]]–[[2010]])
*[[Aleksander Bilimovič]]
*[[Rok Blagus]]
*[[Andrej Blejec]] ([[1953]]–)
*[[Marijan Blejec]] ([[1919]]–[[1992]])
*[[Matjaž Blejec]] (? –)
*[[Drago Bokal]] (1978–)
*[[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–)
*[[Vladimir Bonač]] (1921–)
*[[Lea Bregar]] (1951–)
*[[Matevž Bren]] (1954–)
*[[Klas Brenk]] (1943–)
*Alenka Brezavšček
*[[Dušan Breznik]] (1920–2002)
*[[Kristijan Breznik]]
*[[Bogomil Brvar]] (1947–) 

== Č ==

* [[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*([[Jože Andrej Čibej]]) (1953–2011)
*[[Rafael Črv]] (1937–2026)

== D ==

*[[Boris Debevec]]
*[[Srečko Devjak]] (1947–)
*[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002)
*[[Zvonimir Dintinjana]] (1922–2024)
*[[Slava Doberšek-Urbanc]] (1931–2017)
*Gregor Dolinar (1971–)
*[[Barbara Dremelj Ribič]]
*[[Lovro Dretnik]]
*[[Lojze Dular]] (1903–2002)

== E ==

* Vanja Erčulj
* [[Silva Exel Škerlak]]  (1906–1987)

== F ==

*[[Barbara Ferk]]?
*[[Anuška Ferligoj]] (1947–)
*[[Vladimir Frankovič]] (1928-1992)

== G ==

* ([[Matjaž Gams]] - ?)
*([[Lojze Gosar]] 1932–2014)

== H ==

* [[Melita Hajdinjak]] (1977–)
* [[Karmen Hren]]

== J ==

* [[Zala Jakša]]
* [[Rajko Jamnik]] (1924–1983)
*[[Barbara Japelj Pavešić]]
*[[Slavko Jerič]] (1980–)
*[[Silvin Jerman]] (1924–2018)
* [[Jože Jesenko]] (1943–)
* Janez Jug (1957–)

== K ==

*[[Aleš Kadunc]]
*[[Damijana Kastelec]]
*[[Ivan Kavkler]] (1946–)
*[[Nataša Kejžar]] (1976–)
*[[Rajko Kiauta]] (1900–1993)
*[[Neda Kladnik]] (1934–)
*[[Franta Komel]] (1924–2015)
*[[Vojan Konvalinka|Vojan (Vojko) Konvalinka]] (1919–1999)
*[[Simona Korenjak Černe]] (1964–)
*[[Katarina Košmelj]] (1955–)
*[[Blaženka Košmelj Jeriček]] (1925–2017)
*[[Saša Kovačič]]
*[[Boris Kožuh]] (1945–)
*[[Zala Krajnc]]
*[[Anka Kristan]] (1939–)
*[[Irena Križman]] (1951–)
*[[Andrej Kveder]] (1973–)

== L ==

*[[Evgen Lah]] (1858–1930)
*[[Ivo Lah]] ([[1896]]–[[1979]])
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karmen Leskošek]]?
*[[Marko Lovrečič Saražin]]
*[[Katja Lozar Manfreda]]
*[[Lara Lusa]]

== M ==

* [[Mirna Macur]]
* [[Janko Mačkovšek]]
*[[Janez Malačič]] (1950–) (demograf)
*[[Denis Marinšek]]
*[[Dorjan Marušič]] (1957–)  ?
*[[Jasna Mažgon]]
*[[Jože Mencinger]] (1941–2022)
*[[Vid Mesarič]] (1933–2020)
*[[Fedor Mikič]] (1898–1964, Zgb)
*[[Branko Mlinar]] (1923–2010)
*[[Andrej Mrvar]] ?

== N ==

*[[Bojan Nastav]]
*[[Jože Nemec]] (1943–)
*[[Ante Novak]] (1911–1991)

== O ==

* [[Apolonija Oblak Flander]]
* [[Irena Ograjenšek]]
* [[Albin Ogris]] (1885–1959)
* [[Špela Orehek]]?

== P ==

*[[Marko Pahor]]
*[[Dejan Paliska]]
*[[Ivan Pelicon]] (1922–?)
*[[Mihael Perman]] (1961–)
*[[Gregor Petrič]]
*[[Maja Pohar Perme]]
*[[Emil Poljanar]]
*[[Ilja Popit]]?
*[[Drago Potočnik]]
*[[Janez Potočnik]]
*[[Janez Povh]] (1973–) 

== R ==

*[[Alenka Rismal]] (1926–)
*[[Jože Rovan]] (1953–)
*Maja Rožman
*[[Jože Rus (1888)|Jože Rus (1888]]–1945)
*[[Genovefa Ružić]]

== S ==

* [[Janez Sagadin]] (1929–2021)
* [[Jože Sambt]] (demograf)
* Janez Selan (1895?–1944, Bgd)
* [[Janko Seljak]]
* [[France Seunig]]
* [[Tomislav Skubic]] (1930–1996)
* [[Štefan Slak]] (1932–2025)
*[[Ana Slavec]]
* [[Tomaž Smrekar]]?
* [[Bor Sojar Voglar]]
*[[Andrej Srakar]] (1975–)
* [[Janez Stare]] (1952–)
* [[Nada Stropnik]] (demografinja)
* Judita Stopar?
*[[Mojca Suvorov]]

== Š ==

* [[Rudi Šeligo]] (1935–2004)
*[[Živko Šifrer]] (1910–1974)
*[[Milivoja Šircelj|Milivoja (Vojka) Šircelj]] (1943–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Aleksander Škraban]] (1924–2015)
*[[Janez Štalec]] (1942–2025)
*[[Mojca Štraus]] (1968–)
*Ajda Šulc

== T ==

*[[Polona Tominc]] (1966–)
*[[Cveto Trampuž]] (1935–1999)
*([[Niko Toš]])
*[[Ana Tretjak]] (1949–)
*[[Rudolf Turk]] (1907–1984)

== U ==

* [[Lan Umek]]
*[[Janez Usenik]] (1949–)

== V ==

*[[Alojzij Vadnal]] (1910–1987)
*[[Katja Vadnal]] (1945–)
*[[Vasja Vehovar]] (1958–)
*[[Gaj Vidmar]] (197#–)
*[[Mojca Vizjak Pavšič]] (1953–)
*[[Dolfe Vogelnik]] (1909–1987)

== Z ==

* [[Joca Zurc]]

== Ž ==

* Jure Žabkar
* [[Aleš Žiberna]]
* [[Janez Žibert]]
* [[Alojzija Židan]] (1951–) (demografinja)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] ([[1876|1876–]][[1938]])
*[[Boštjan Žvanut]]
{{seznami narodov po poklicu|statistikov}}

{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Statistiki]]
[[Kategorija:Slovenski statistiki|*]]</text>
      <sha1>cbifysm0pzkuu1vly7k03lxls8fatom</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Las</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163541</id>
    <revision>
      <id>6761256</id>
      <parentid>6303918</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:18:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761256</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3718" sha1="sylu77g2kvwjfhex8w29ky92xoqdx9x" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
| Name        = Las
| Latin       = capillum
| Greek       = θρίξ (thríx)
| Image       = Gray945.png
| Caption     = Prečni prerez pramena človeških las
| Width       = 
| Image2      = File:CSIRO ScienceImage 8115 Human hair and Merino wool fibre.jpg
| Caption2    = [[Vrstična elektronska mikroskopija|Vrstični elektronski mikrograf]] volne [[merino]] (zgoraj) in človeškega lasu (spodaj) s prikazom keratinskih lusk
| Precursor   = 
| System      = [[integumentni sistem]]
| Artery      = 
| Vein        = 
| Nerve       = 
| Lymph       = 
}}
[[Slika:Beautiful healty hair.JPG|thumb|right|200px|[[Ženska|Ženski]] lasje]]
[[Slika:Borut_Pahor_2009.jpg|thumb|right|200px|[[Moški]] lasje ]]
'''Lás''' je [[dlaka]] na [[lasišče|lasišču]], zgrajena iz [[roževina|roževine]], ki jo tvori [[keratin]]. Sicer je skorajda celotna površina kože poraščena z roženimi izrastki (razen [[dlan]]i, notranjih strani [[prst (organ)|prstov]], [[stopalo|stopal]], [[prsna bradavica|bradavic]], [[ustnice|ustnic]]), vendar te izrastke imenujemo s skupnim izrazom dlake. Las imenujemo le dlako na lasišču.

[[človek|Človeški]] lasje zrastejo v dolžino dlje kot ostale človeške dlake in dlje kot dlake pri večini [[žival]]i. Lasje so tudi gostejši od dlak po ostalih predelih telesa. V povprečju se na človeškem lasišču nahaja 100.000 [[lasni mešiček|lasnih mešičkov]]. Popolna ali delna odsotnost las se imenuje [[plešavost]] (alopecija). [[Antropolog]]i menijo, da so dolgi lasje posledica sekundarne naravne selekcije in je njihova funkcija večja privlačnost posameznika. Dolgi, zdravi lasje naj bi tudi kazali na zdravje posameznika.

Iz vsakega lasnega mešička lahko v času življenja izraste do 20 las.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://hairloss.about.com/od/thehairgrowthcycle/f/Number.htm|title= Men's Hair|accessdate= |language= en|archive-date= 2007-10-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20071027050928/http://hairloss.about.com/od/thehairgrowthcycle/f/Number.htm|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; Povprečno izgubi posameznik dnevno do 100 las.

== Povprečno število in premer las ==

Podatki v preglednici veljajo za belce.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
! barva
! število
! colspan=&quot;2&quot;|premer
|-
| blond
| 146.000
| 17-51 [[mikrometer|mikrometrov]]
|-
| črna
| 110.000
| 64-100 mikrometrov
|-
| rjava
| 100.000 
| različno
|-
| rdeča
| 86.000 
| različno
|-
|}

== Zgradba ==

Las na grobo razdelimo v tri plasti: 
* povrhnja [[lasna kutikula]] (''cuticula pili''),
* vmesna [[lasna skorja]] (''cortex pili''),
* osrednja [[lasna sredica]] (lasni stržen) (''medulla pili'').

Na površini lasu se nahaja lasna kutikula, ki je zgrajena iz ploščatih, prekrivajočih se [[celica|celic]], usmerjenih proti lasni konici (podobno kot luske na smrekovem storžu). Kutikula sestoji iz šestih do desetih plasti tako urejenih celic, ki jih povezuje [[celično membranski kompleks]] (t. i. kit substanca). Pri zdravem lasu je kutikula gladka in prosojna ter na svetlobi daje lasu svetleč videz. V [[baza (kemija)|alkalnem]] okolju se celice razpnejo, [[kislina|kislo]] okolje pa jih zapre. 

Lasna skorja tvori 80 % lasu. Sestoji iz keratinskih vlakenc, ki nastajajo s skladiščenjem celic skorje ene na drugo. Dve celici se med seboj povežeta preko kompleksov na [[celična membrana|celičnih membranah]] in to daje lasu raztezljive lastnosti.

V sredini lasu se nahaja lasna sredica, ki nastaja iz razpadlih produktov celic v skorji in iz [[maščoba|maščob]]. 

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

{{Anatomija človeka}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Koža]]
[[Kategorija:Anatomija človeka]]
[[Kategorija:Lasje| ]]</text>
      <sha1>sylu77g2kvwjfhex8w29ky92xoqdx9x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761257</id>
      <parentid>6761256</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:18:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--sliki</comment>
      <origin>6761257</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3571" sha1="5qpdcnuzze498j164hmsxdwle6zox2u" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
| Name        = Las
| Latin       = capillum
| Greek       = θρίξ (thríx)
| Image       = Gray945.png
| Caption     = Prečni prerez pramena človeških las
| Width       = 
| Image2      = File:CSIRO ScienceImage 8115 Human hair and Merino wool fibre.jpg
| Caption2    = [[Vrstična elektronska mikroskopija|Vrstični elektronski mikrograf]] volne [[merino]] (zgoraj) in človeškega lasu (spodaj) s prikazom keratinskih lusk
| Precursor   = 
| System      = [[integumentni sistem]]
| Artery      = 
| Vein        = 
| Nerve       = 
| Lymph       = 
}}
'''Lás''' je [[dlaka]] na [[lasišče|lasišču]], zgrajena iz [[roževina|roževine]], ki jo tvori [[keratin]]. Sicer je skorajda celotna površina kože poraščena z roženimi izrastki (razen [[dlan]]i, notranjih strani [[prst (organ)|prstov]], [[stopalo|stopal]], [[prsna bradavica|bradavic]], [[ustnice|ustnic]]), vendar te izrastke imenujemo s skupnim izrazom dlake. Las imenujemo le dlako na lasišču.

[[človek|Človeški]] lasje zrastejo v dolžino dlje kot ostale človeške dlake in dlje kot dlake pri večini [[žival]]i. Lasje so tudi gostejši od dlak po ostalih predelih telesa. V povprečju se na človeškem lasišču nahaja 100.000 [[lasni mešiček|lasnih mešičkov]]. Popolna ali delna odsotnost las se imenuje [[plešavost]] (alopecija). [[Antropolog]]i menijo, da so dolgi lasje posledica sekundarne naravne selekcije in je njihova funkcija večja privlačnost posameznika. Dolgi, zdravi lasje naj bi tudi kazali na zdravje posameznika.

Iz vsakega lasnega mešička lahko v času življenja izraste do 20 las.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://hairloss.about.com/od/thehairgrowthcycle/f/Number.htm|title= Men's Hair|accessdate= |language= en|archive-date= 2007-10-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20071027050928/http://hairloss.about.com/od/thehairgrowthcycle/f/Number.htm|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; Povprečno izgubi posameznik dnevno do 100 las.

== Povprečno število in premer las ==

Podatki v preglednici veljajo za belce.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
! barva
! število
! colspan=&quot;2&quot;|premer
|-
| blond
| 146.000
| 17-51 [[mikrometer|mikrometrov]]
|-
| črna
| 110.000
| 64-100 mikrometrov
|-
| rjava
| 100.000 
| različno
|-
| rdeča
| 86.000 
| različno
|-
|}

== Zgradba ==

Las na grobo razdelimo v tri plasti: 
* povrhnja [[lasna kutikula]] (''cuticula pili''),
* vmesna [[lasna skorja]] (''cortex pili''),
* osrednja [[lasna sredica]] (lasni stržen) (''medulla pili'').

Na površini lasu se nahaja lasna kutikula, ki je zgrajena iz ploščatih, prekrivajočih se [[celica|celic]], usmerjenih proti lasni konici (podobno kot luske na smrekovem storžu). Kutikula sestoji iz šestih do desetih plasti tako urejenih celic, ki jih povezuje [[celično membranski kompleks]] (t. i. kit substanca). Pri zdravem lasu je kutikula gladka in prosojna ter na svetlobi daje lasu svetleč videz. V [[baza (kemija)|alkalnem]] okolju se celice razpnejo, [[kislina|kislo]] okolje pa jih zapre. 

Lasna skorja tvori 80 % lasu. Sestoji iz keratinskih vlakenc, ki nastajajo s skladiščenjem celic skorje ene na drugo. Dve celici se med seboj povežeta preko kompleksov na [[celična membrana|celičnih membranah]] in to daje lasu raztezljive lastnosti.

V sredini lasu se nahaja lasna sredica, ki nastaja iz razpadlih produktov celic v skorji in iz [[maščoba|maščob]]. 

== Opombe in sklici ==
{{sklici|1}}

{{Anatomija človeka}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Koža]]
[[Kategorija:Anatomija človeka]]
[[Kategorija:Lasje| ]]</text>
      <sha1>5qpdcnuzze498j164hmsxdwle6zox2u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brbončica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>165062</id>
    <revision>
      <id>6761520</id>
      <parentid>6580670</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:41:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje Anatomija -&gt; infopolje Mikroanatomija</comment>
      <origin>6761520</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2547" sha1="eq3p5shcw3wk52vr1bn9jq57m92ocrp" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija |
  Name         = Okušalne brbončice |
  Latin        = caliculus gustatorius |
  GraySubject  = 222 |
  GrayPage     = 991 |
  Image        = Gray1018.png |
  Caption      = Povečan delček sluznice jezika. Vidni sta dve gobasti papili. Na nekaterih nitastih papilah vidimo izraste, ki štrilo navzgor, pri treh pa so potegnjene v papilo. |
  Image2       = Gray1014.png |
  Caption2     = Ustna votlina. |
  System       = |
  MeshName     = Taste+Buds |
  MeshNumber   = A03.556.500.885.779 |
  DorlandsPre  = c_03 |
  DorlandsSuf  = 12205927  }}

'''Brbončica''' je mikroskopsko majhna struktura v obliki bradavičke na [[sluznica]]h. Izraz se nanaša predvsem na '''okušalne brbončice''', ki so [[receptor]]ji za [[okus]] in se nahajajo zlasti na otočkastih [[jezična papila|papilah]] [[Jezik (organ)|jezik]]a, [[mehko nebo|mehkega neba]] in grlene površine [[poklopec|poklopca]] (epiglotisa).&lt;ref&gt;Slovenski medicinski slovar&lt;/ref&gt;

S pomočjo okušalnih brbončic zaznavamo 5 [[osnovni okusi|osnovnih okusov]] hrane: [[slano]], [[kislo]], [[grenko]], [[sladko]] in [[umami]]. Majhni drobci hrane se raztopijo v [[slina|slini]] in tako dosežejo okušalne receptorje v brbončicah. Iz okušalnih celic se informacija prevaja po 7., 9. in 10. [[živec|možganskem živcu]] v ustrezne predele [[možgani|možganov]].

Povprečno se na človeškem jeziku nahaja 2.000–8.000 brbončic.&lt;ref&gt;Encyclopædia Britannica. 2009. [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/584034/taste-bud Encyclopædia Britannica Online.]&lt;/ref&gt;

== Vrste papil==
Večina okušalnih brbončic na jeziku se nahaja na [[jezična papila|jezičnih papilah]],drobnih izboklinah na jeziku. Obstajajo 4 vrste jezičnih papil:
* Gobaste (fungiformne) papile – kot lahko sklepamo po imenu, so v prerezu v obliki gobice; največ jih je na konici in straneh jezika, oživčuje pa jih [[obrazni živec]].
* Nitaste (filiformne) papile – so tanke, dolge papile, ki ne vsebujejo brbončic, so pa najštevilčnejše. Ne sodelujejo pri okušanju.
* Listaste (foliatne) papile – so v obliki sluzničnih gub na lateralnih robovih jezika. Oživčujeta jih obrazni živec (tiste, ki ležijo spredaj) in [[jezičnožrelni živec]] (tiste, ki ležijo zadaj).
* Otočkaste (valatne) papile - na jeziku jih je povprečno le 3–14, ležijo pa na korenu jezika in se nahajajo v obliki črke V. Oživčuje jih jezičnožrelni živec.

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Okušala]]

[[fr:Langue (anatomie)#Papilles gustatives]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>eq3p5shcw3wk52vr1bn9jq57m92ocrp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Malezije 2008</title>
    <ns>0</ns>
    <id>174905</id>
    <revision>
      <id>6761525</id>
      <parentid>3896880</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:48:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Circuit_Sepang.png z [[c:File:Circuit_Sepang.svg|Circuit_Sepang.svg]]</comment>
      <origin>6761525</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8005" sha1="noaprl47cqht8pkqy60yam8x3hlcul4" xml:space="preserve">{{CoorHeader|2|45|39|N|101|44|18|E|type:landmark}}
{{Infopolje Dirka za VN
| Race Country   = Malezija
| Date           = 23. marec
| Year           = 2008
| Race_No        = 2
| Season_No      = 18
| Image          = Circuit Sepang.svg
| Official name  = X [[Petronas]] [[Velika nagrada Malezije|Malaysian Grand Prix]]
| Location       = [[Sepang International Circuit]]&lt;br /&gt;[[Sepang]], [[Selangor]], [[Malezija]]
| Course_km      = 5,543
| Distance_laps  = 56
| Distance_km    = 310,408
| Weather        = Oblačno
| Pole_Driver = [[Felipe Massa]]|
| Pole_Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]|
| Pole_Time = 1:35,748|
| Pole_Country = Brazil
| Fast_Driver = [[Nick Heidfeld]]
| Fast_Team = [[BMW Sauber]]
| Fast_Time = 1:35,366
| Fast_Lap = 55
| Fast_Country = Germany
| First_Driver = [[Kimi Raikkonen]]
| First_Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| First_Country = Finland
| Second_Driver = [[Robert Kubica]]
| Second_Team = [[BMW Sauber]]
| Second_Country= Poland
| Third_Driver = [[Heikki Kovalainen]]
| Third_Team = [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| Third_Country= Finland
|}}

'''[[Velika nagrada Malezije]] 2008''' je bila druga dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 2008|sezoni 2008]]. Odvijala se je [[23. marec|23. marca]] [[2008]].

== Rezultati ==
[[Slika:Kimi Raikkonen 2008 Malaysia 2.jpg|thumb|332px|right|Zmagovalec [[Kimi Räikkönen]], [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]]]
[[Slika:Kubica 2008 Malaysia.jpg|thumb|332px|right|Drugouvrščeni [[Robert Kubica]], [[BMW Sauber]]]]
[[Slika:Heikki Kovalainen 2008 Malaysia 2.jpg|thumb|332px|right|Tretjeuvrščeni [[Heikki Kovalainen]], [[McLaren]]]]
=== Kvalifikacije ===
''* - kazen.''
{{F1 Glava za kvalifikacije 2}}
|-
!1
|2
|{{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]
|[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:35,347
|1:34,412
|'''1:35,748'''
|1
|-
!2
|1
|{{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
|[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:35,645
|'''1:34,188'''
|1:36,230
|2
|-
!3
|23
|{{ikonazastave|Finska}} [[Heikki Kovalainen]]
|[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]
|1:35,227
|1:34,759
|1:36,613
|8*
|-
!4
|22
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
|[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]
|1:35,392
|1:34,627
|1:36,709
|9*
|-
!5
|11
|{{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
|[[Toyota F1|Toyota]]
|'''1:35,205'''
|1:34,960
|1:36,711
|3
|-
!6
|4
|{{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Kubica]]
|[[BMW Sauber]]
|1:35,794
|1:34,811
|1:36,727
|4
|-
!7
|3
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
|[[BMW Sauber]]
|1:35,729
|1:34,648
|1:36,753
|5
|-
!8
|10
|{{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
|[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
|1:35,440
|1:34,967
|1:37,009
|6
|-
!9
|5
|{{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]]
||[[Renault F1|Renault]]
|1:35,983
|1:35,140
|1:38,450
|7
|-
!10
|12
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Timo Glock]]
|[[Toyota F1|Toyota]]
|1:35,891
|1:35,000
|1:39,656
|10
|-
!11
|16
||{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
|[[Honda Racing F1|Honda]]
|1:35,847
|1:35,208
|
|11
|-
!12
|9
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
|[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
|1:36,058
|1:35,408
|
|12
|-
!13
|6
|{{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet Jr.]]
|[[Renault F1|Renault]]
|1:36,074
|1:35,562
|
|13
|-
!14
|17
|{{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
|[[Honda Racing F1|Honda]]
|1:36,198
|1:35,622
|
|14
|-
!15
|15
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]]
|[[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:36,111
|1:35,648
|
|15
|-
!16
|7
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]]
|[[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]]
|1:35,843
|1:35,670
|
|16
|-
!17
|21
|{{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
|[[Force India]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:36,240
|
|
|17
|-
!18
|8
|{{ikonazastave|Japonska}} [[Kazuki Nakadžima]]
|[[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]]
|1:36,388
|
|
|22*
|-
!19
|14
|{{ikonazastave|Francija}} [[Sébastien Bourdais]]
||[[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:36,677
|
|
|18
|-
!20
|18
||{{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]]
|[[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|1:37,087
|
|
|19
|-
!21
|20
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Adrian Sutil]]
|[[Force India]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|1:37,101
|
|
|20
|-
!22
|19
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Davidson]]
|[[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|1:37,481
|
|
|21
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 1 || {{ikonazastave|Finska}} '''[[Kimi Räikkönen]]''' || '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 56
| 1:31:18,555
| 2
| '''10'''
|-
! 2
| 4 || {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Robert Kubica]]''' || '''[[BMW Sauber]]'''
| 56
| + 19,570 s
| 4
| '''8'''
|-
! 3
| 23 || {{ikonazastave|Finska}} '''[[Heikki Kovalainen]]''' || '''[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]'''
| 56
| + 38,450 s
| 8
| '''6'''
|-
! 4
| 11 || {{ikonazastave|Italija}} '''[[Jarno Trulli]]''' || '''[[Toyota F1|Toyota]]'''
| 56
| + 45,832 s
| 3
| '''5'''
|-
! 5
| 22 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Lewis Hamilton]]''' || '''[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]'''
| 56
| + 46,548 s
| 9
| '''4'''
|-
! 6
| 3 || {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Nick Heidfeld]]''' || '''[[BMW Sauber]]'''
| 56
| + 49,833 s
| 5
| '''3'''
|-
! 7
| 10 || {{ikonazastave|Avstralija}} '''[[Mark Webber]]''' || '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 56
| + 1:08,130
| 6
| '''2'''
|-
! 8
| 5 || {{ikonazastave|Španija}} '''[[Fernando Alonso]]''' || '''[[Renault F1|Renault]]'''
| 56
| + 1:10,041
| 7
| '''1'''
|-
! 9
| 9 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] || [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| 56
| + 1:16,220
| 12
|
|-
! 10
| 16 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] || [[Honda Racing F1|Honda]]
| 56
| + 1:26,214
| 11
|
|-
! 11
| 6 || {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet Jr.]] || [[Renault F1|Renault]]
| 56
| + 1:32,202
| 13
|
|-
! 12
| 21 || {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] || [[Force India]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 55
| +1 krog
| 17
|
|-
! 13
| 17 || {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]] || [[Honda Racing F1|Honda]]
| 55
| +1 krog
| 14
|
|-
! 14
| 7 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]] || [[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]]
| 55
| +1 krog
| 16
|
|-
! 15
| 19 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Davidson]] || [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 55
| +1 krog
| 21
|
|-
! 16
| 18 || {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]] || [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 54
| +2 kroga
| 19
|
|-
! 17
| 8 || {{ikonazastave|Japonska}} [[Kazuki Nakadžima]] || [[WilliamsF1|Williams]]-[[Toyota F1|Toyota]]
| 54
| +2 kroga
| 22
|
|-
! Ods
| 15 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] || [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 39
| Hidravlika
| 15
|
|-
! Ods
| 2 || {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] || [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 30
| Zavrten
| 1
|
|-
! Ods
| 20 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Adrian Sutil]] || [[Force India]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 5
| Hidravlika
| 20
|
|-
! Ods
| 12 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Timo Glock]] || [[Toyota F1|Toyota]]
| 1
| Trčenje
| 10
|
|-
! Ods
| 14 || {{ikonazastave|Francija}} [[Sébastien Bourdais]] || [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 0
| Zavrten
| 18
|
|}

{{Poročilo dirke F1|
 Name_of_race = [[Velika nagrada Malezije]] |
 Year_of_race = 2008 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Avstralije 2008]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Bahrajna 2008]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2007]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2009]]
}}

{{Kategorija v Zbirki|2008 Malaysian Grand Prix}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 2008]]
[[Kategorija:Velika nagrada Malezije|2008]]</text>
      <sha1>noaprl47cqht8pkqy60yam8x3hlcul4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prosti dostop</title>
    <ns>0</ns>
    <id>175098</id>
    <revision>
      <id>6761504</id>
      <parentid>6729014</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:24:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761504</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43655" sha1="j1fkf8dbuxj1thnn1jpnilxwnba68zt" xml:space="preserve">[[Slika:Open Access logo PLoS white.svg|thumb|Logotip]]
'''Prosti dostop''' ({{jezik-en|open access}}, kratica '''OA''') je način objave del v [[znanost]]i, pri katerem je polno besedilo dela brezplačno dostopno vsakomur prek [[svetovni splet|svetovnega spleta]]. Največkrat se nanaša na članke v [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]], vse pogosteje pa tudi na strokovne [[monografija|monografije]] ali poglavja v njih.&lt;ref name=&quot;earlham.edu&quot;&gt;{{navedi splet |last=Suber |first=Peter |url=http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm |title=Open Access Overview (definition, introduction) |date=6.11.2010 |accessdate=21.7.2011 |archive-date=2007-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070519103647/http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Obstajata dva glavna pristopa - brezplačni OA omogoča samo pregledovanje vsebine, popolnoma prosti pa daje tudi pravico do neomejene distribucije in uporabe prosto dostopnih vsebin.&lt;ref name=&quot;arl.org&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.arl.org/sparc/publications/articles/gratisandlibre.shtml |last=Suber |first=Peter |title=Gratis and libre Open Access |year=2008 |accessdate=2011-07-21 |archive-date=2013-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130329145205/http://www.arl.org/sparc/publications/articles/gratisandlibre.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Soroden pojem je [[odprta vsebina]], ki daje tudi pravico do spreminjanja, vendar ta način ni primeren za znanstvene objave, pri katerih sta pomembna integriteta in pripis avtorstva.

Skladno z razmahom svetovnega spleta v 1990. letih so nastajale številne, a nepovezane iniciative za omogočanje dostopa javnosti do znanstvenih del mimo tradicionalnih poti. Prva enotna mednarodna izjava glede prostega dostopa je bila »Budapest Open Access Initiative« (BOAI) v februarju 2002. Podala je enotno definicijo prostega dostopa, do julija 2011 jo je podprlo skoraj 5500 posameznikov in 600 ustanov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.soros.org/openaccess/view.cfm |title=View signatures |work=Budapest Open Access Initiative |accessdate=21.7.2011 |archive-date=2007-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070528090545/http://www.soros.org/openaccess/view.cfm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Sledili sta izjavi »The Bethesda Statement on Open Access Publishing« junija 2003 in »Berlin Declaration on Open Access to Knowledge in the Science and Humanities« oktobra 2003. Izjave se razlikujejo v nekaterih podrobnostih definicije prostega dostopa, skupno pa jim je, da prosti dostop po tej definiciji odpravlja omejitve pri uporabi in razširjanju znanstvenih del, pri čemer zagotavlja pravico avtorjem do pripisa avtorstva. [[Peter Suber]], eden najvidnejših zagovornikov gibanja, označuje te skupne točke kot »BBB definicijo prostega dostopa«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.earlham.edu/~peters/fos/newsletter/09-02-04.htm |last=Suber |first=Peter |title=Praising progress, preserving precision |date=2.9.2004 |work=SPARC Open Access Newsletter, issue #77 |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110803143545/http://www.earlham.edu/~peters/fos/newsletter/09-02-04.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Po združeni definiciji zgolj brezplačni OA ni pravi OA. 

Prosti dostop, predvsem v smislu posledic na zanesljivost in ekonomijo znanstvenega založništva ter dobrobit javnosti, je danes predmet številnih razprav med raziskovalci, [[akademik]]i, [[knjižnica|knjižničarji]], [[univerza|univerzitetnimi]] administratorji, financerji, vladnimi uslužbenci ter komercialnimi in akademskimi [[založba]]mi.

== Zagotavljanje prostega dostopa ==

Prosti dostop se lahko zagotavlja na dva različna načina:&lt;ref name=&quot;Jeffery2006&quot;&gt;{{navedi revijo| url=http://www.ercim.eu/publication/Ercim_News/enw64/jeffery.html |last=Jeffery |first=Keith G. |year=2006 |title=Open Access: An Introduction |journal=ERCIM News |volume=64}}&lt;/ref&gt;

# »Zeleni OA« zagotavljajo avtorji, ki objavljajo v tradicionalnih revijah in nato samo-arhivirajo svoje prispevke v prosto dostopni zbirki svoje inštitucije ali v neodvisni javni [[podatkovna baza|bazi]] člankov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eprints.ecs.soton.ac.uk/15753/ |author=Harnad, S. |year=2007 |title=The Green Road to Open Access: A Leveraged Transition |work=The Culture of Periodicals from the Perspective of the Electronic Age |pages=99-105}}&lt;/ref&gt; »Zeleni« izdajatelji dovoljujejo avtorjem samo-arhiviranje takoj po izdaji.
# »Zlati OA« zagotavljajo založniki, članki v prosto dostopnih revijah so neposredno prosto dostopni na spletni strani izdajatelja. Obstaja nekaj različic tega načina, na primer zakasnjeni OA, pri katerem so članki prosto dostopni po določenem obdobju embarga (na primer po enem letu od izdaje) ali hibridni - hibridne OA revije dajejo avtorjem možnost, da z dodatnim plačilom ob objavi omogočijo prosti dostop do svojega dela.
[[Slika:OA by Discipline.png|thumb|350px|Delež člankov v revijah iz različnih področij znanosti v letu 2008, ki so bili samo-arhivirani (»&lt;span style=&quot;background:#87B34B&quot;&gt;zeleni{{nbsp}}OA&lt;/span&gt;«) ali objavljeni v OA reviji (»&lt;span style=&quot;background:#E5C93F&quot;&gt;zlati{{nbsp}}OA&lt;/span&gt;«)&lt;ref name=&quot;Bjoerk2010&quot;/&gt;]]
Vedno večje število univerz vzdržuje institucionalne zbirke, dostopne prek svetovnega spleta, v katere lahko njihovi raziskovalci samo-arhivirajo objavljene članke, obstajajo pa tudi neodvisne zbirke, med bolj znanimi so [[arXiv]] ([[fizika]], [[matematika]], [[astronomija]], [[informatika]]), [[PubMed Central]] ([[medicina]] in [[biomedicinske znanosti]]) ter [[CogPrints]] ([[kognitivna znanost]]). Končni uporabniki lahko pridejo do prosto dostopnih člankov tudi prek različnih [[spletni imenik|imenikov]] in [[spletni iskalnik|iskalnikov]]. ''Directory of Open Access Journals'' (DOAJ) je imenik skoraj 7000 OA znanstvenih revij, od tega preko 3000 takih, ki so indeksirane na ravni člankov. Podoben imenik je indijski ''OpenJ-gate'', ki zbira povezave tudi do drugih strokovnih serijskih publikacij (na primer okrožnic poklicnih združenj). Prosto dostopne članke je prav tako možno najti s spletnim iskanjem z uporabo specializiranih iskalnikov, kot so na primer OAIster, ScientificCommons.org in Google Scholar. Rezultati lahko vključujejo tudi rokopise člankov pred tiskom (''manuscript'', ''pre-print'') in spremljajoče gradivo.

Med 80 in 90{{nbsp}}% revij dovoljuje nekatere oblike avtorskega samo–arhiviranja (»zeleni OA«).&lt;ref name=&quot;Jeffery2006&quot;/&gt; Od 1.350.000 člankov, ki sta jih v letu 2006 indeksirali organizaciji Institute for Scientific Information (ISI) in Ulrich's Periodicals Directory, je bilo po oceni 4,6{{nbsp}}% prosto dostopnih takoj, dodatnih 3,5{{nbsp}}% pa po obdobju embarga (tj. »zlati« in »zakasnjeni zlati OA«). Samo-arhiviranih je bilo 11,3{{nbsp}}% vseh člankov.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Björk |first1=Bo-Christer |last2=Roos |first2=Annikki |last3=Lauri |first3=Mari |year=2009 |title=Scientific journal publishing: yearly volume and open access availability |url=http://informationr.net/ir/14-1/paper391.html |journal=Information Research |volume=14 |issue=1}}&lt;/ref&gt; Sodeč po rezultatih kasnejše raziskave, ki je zajemala revije v bazah Ulrich's Periodicals Directory, [[Web of Science]], [[Scopus]] in DOAJ, je bilo prosto dostopnih več kot 20{{nbsp}}% člankov, vendar je ta raziskava upoštevala vse brezplačno dostopne članke ne glede na pravico do redistribucije (»brezplačni OA«).&lt;ref name=&quot;Bjoerk2010&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Björk |first1=Bo-Christer |last2=Welling |first2=Patrik |last3=Laakso |first3=Mikael |last4=Majlender |first4=Peter |last5=Hedlund |first5=Turid |last6=Guðnason |first6=Guðni |year=2010 |title=Open Access to the Scientific Journal Literature: Situation 2009 |journal=PLoS ONE |volume=5 |issue=6 |pages=e11273 |doi=10.1371/journal.pone.0011273}}&lt;/ref&gt;

== Prosti dostop v znanstvenem založništvu ==

=== Avtorji in raziskovalci ===

Eden izmed glavnih razlogov zakaj avtorji dovolijo, da so njihovi članki prosto dostopni, je povečanje [[Faktor vpliva|vpliva njihovega dela]]. Vse več raziskav potrjuje, da prosta dostopnost pomembno prispeva k citiranosti dela v drugih znanstvenih publikacijah ali vsaj večji branosti in uporabi.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://opcit.eprints.org/oacitation-biblio.html |title=Effect of OA on citation impact: a bibliography of studies |date=6.6.2011 |accessdate=24.7.2011 |publisher=The Open Citation Project}}&lt;/ref&gt;

Znanstveniki dobivajo plačo in sredstva za raziskave od agencij za financiranje in/ali svojih univerz; objava je poročilo o njihovem delu in ne sredstvo za finančno korist. Večkrat kot je njihovo delo uporabljeno, citirano in nadgrajeno, večja je korist za raziskovalno usmeritev ter tudi za znanstvenikov lasten ugled.&lt;ref name=&quot;uk&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://openaccess.eprints.org/index.php?/archives/28-guid.html |title=Maximising the Return on the UK's Public Investment in Research - Open Access Archivangelism |last=Harnad |first=Stevan |date=14.9.2005 |accessdate=24.7.2011 |work=Open Access Archivangelism |archive-date=2017-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170702065339/http://openaccess.eprints.org/index.php?%2Farchives%2F28-guid.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |chapter-url=http://www.garfield.library.upenn.edu/essays/v11p354y1988.pdf |last=Garfield |first=Eugene |year=1988 |chapter=Can Researchers Bank on Citation Analysis? (Current Contents, #44, p.3-12, October 31, 1988) |title=Essays of an Information Scientist: Science Literacy, Policy, Evaluation, and other Essays |volume=11 |pages=354 |publisher=Institute for Scientific Information |access-date=2011-07-24 |archive-date=2020-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200223181908/http://www.garfield.library.upenn.edu/essays/v11p354y1988.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Nekatere strokovne organizacije neposredno promovirajo odločanje za prosti dostop. Leta 2001 je [[Mednarodna matematična zveza]] v javnem sporočilu svojim članom zapisala, da je »prosti dostop do matematične literature pomemben cilj« in spodbudila člane naj »omogočijo elektronski dostop do čim več svojih del« in »povečajo zbirko brezplačno dostopnega primarnega matematičnega gradiva, predvsem v pomoč znanstvenikom, ki delajo brez zadostnega dostopa do knjižnic«.&lt;ref name=&quot;imu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://cr.yp.to/bib/imu-call.html |title=Call to All Mathematicians |author=Committee on Electronic Information and Communication (CEIC), Mednarodna matematična zveza |date=15.5.2001}}&lt;/ref&gt;

Avtorji, ki želijo, da so njihova dela prosto dostopna, imajo dve možnosti. Ena je, da objavljajo v prosto dostopnih revijah (»zlati OA«). Številne revije računajo avtorjem za objavo prosto dostopnih člankov, številne druge pa ne. Strošek objave prosto dostopnega članka računa večina tradicionalnih revij in nekatere OA revije (predvsem uglednejše, kot so revije [[Public Library of Science]]),&lt;ref name=&quot;earlham.edu&quot;/&gt; pri čemer je lahko cena objave članka nekaj tisoč [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.lib.berkeley.edu/scholarlycommunication/oa_fees.html#directories |title=Selective List of Open Access and Paid Access Fees |work=Library Collections |publisher=[[Univerza Kalifornije, Berkeley]] |accessdate=28.11.2011 |archive-date=2014-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140510170726/http://www.lib.berkeley.edu/scholarlycommunication/oa_fees.html#directories |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Če OA revija računa objavo, je plačnik po navadi avtorjeva inštitucija ali agencija za financiranje, ne avtor sam. Nekatere univerze so že vzpostavile denarne sklade za plačilo stroškov objave v OA revijah,&lt;ref name=&quot;earlham.edu&quot;/&gt; lahko pa avtorji vključijo ta strošek že v predlog raziskovalnega projekta. Poleg tega se lahko revija odpove plačilu v primeru, da avtor zaprosi za to zaradi finančnih težav, ali celo za vse avtorje iz nerazvitih držav. Druga možnost je samo-arhiviranje objavljenih prispevkov (»zeleni OA«). Založbe, ki dovoljujejo samo-arhiviranje, so zbrane na seznamu RoMEO, ki ga vzdržuje britanska organizacija SHERPA.&lt;ref&gt;[http://www.sherpa.ac.uk/romeo.php SHERPA/RoMEO - Publisher copyright policies &amp; self-archiving]&lt;/ref&gt; 

Debate o prostem dostopu se osredotočajo predvsem na strokovno literaturo, vendar lahko z izbiro ustrezne licence vsakdo ponudi prosti dostop do svojega ustvarjalnega dela, na primer [[učni objekt|učnega objekta]] za [[e-izobraževanje]]. V ta namen so med drugim sestavljene licence [[Creative Commons]], ki jih uporablja [[Wikipedija]]. Licenca Creative Commons-Priznanje avtorstva (CC-BY) je v skladu z BBB definicijo prostega dostopa.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://wiki.creativecommons.org/index.php?title=Creative_Commons_and_Open_Access&amp;oldid=47517 |title=Creative Commons and Open Access |date=2.3.2011 |accessdate=28.7.2011 |publisher=Creative Commons}}&lt;/ref&gt;

=== Vlagatelji v raziskave in univerze ===

Agencijam, ki financirajo raziskave, in univerzam je v interesu, da imajo raziskave, ki jih podpirajo, kar največji vpliv. Do konca oktobra 2014 je 223 inštitucij v svoje pogoje financiranja vneslo zahtevo za samo-arhiviranje izsledkov raziskav, nadaljnjih 9 pa je izrazilo to namero.&lt;ref name=&quot;ROARMAP&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://roarmap.eprints.org/ |title=ROARMAP: Registry of Open Access Repository Material Archiving Policies |accessdate=29.10.2014}}&lt;/ref&gt;

Prizadevanja za prosti dostop do izsledkov javno financiranih raziskav obstajajo tudi na nadinstitucionalni ravni. Leta 2009 je bil v [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriškemu kongresu]] vložen predlog zveznega zakona (''Federal Research Public Access Act'', okrajšano ''FRPAA''), ki bi od vseh javnih agencij z več kot 100 milijonov [[ameriški dolar|USD]] proračuna zahteval, naj zahtevo po samo-arhiviranju vnesejo v svoje pogoje financiranja raziskav po zgledu [[Nacionalni inštituti za zdravje|Nacionalnih inštitutov za zdravje]].&lt;ref&gt;{{navedi novico |last=Albanese |first=Andrew R. |date=7.2.2009 |title=Bill would expand open access mandate for publicly funded research beyond NIH requirements |url=http://www.libraryjournal.com/article/CA6668699.html |work=Library Journal |accessdate=26.7.2011}}&lt;/ref&gt; Nacionalni inštituti za zdravje (NIH) zahtevajo od prejemnikov financiranja samo-arhiviranje v osrednji bazi prosto dostopnih člankov [[PubMed Central]] v roku enega leta od objave.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://publicaccess.nih.gov/ |title=National Institutes of Health Public Access |publisher=National Institutes of Health |accessdate=26.7.2011}}&lt;/ref&gt; Tovrstna prizadevanja potekajo tudi v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2006 je [[Evropska komisija]] na podlagi študije trga znanstvenega založništva v Evropi sprejela priporočilo o zagotavljanju dostopa javnosti do izsledkov javno financiranih raziskav,&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://ec.europa.eu/research/science-society/pdf/scientific-publication-study_en.pdf |title=Study on the economic and technical evolution of the scientific publication markets in Europe |date=januar 2006 |accessdate=26.7.2011 |publisher=Evropska komisija}}&lt;/ref&gt; ki ga je kasneje nadgradila Evropska svetovalna komisija za raziskave (EURAB) s svojimi priporočili, med katerimi sta čimprejšnji prosti dostop (oz. najkasneje v roku 6 mesecev od objave) in zagotavljanje dolgoročnega hranjenja člankov ter kongresnih prispevkov.&lt;ref&gt;{{navedi dokument| url=http://ec.europa.eu/research/eurab/pdf/eurab_scipub_report_recomm_dec06_en.pdf |title=Scientific Publication: Policy on Open Access |date=december 2006 |publisher=European Research Advisory Board |accessdate=26.7.2011}}&lt;/ref&gt; V sklopu [[sedmi okvirni program|sedmega okvirnega programa]] EU je bil izveden pilotski projekt OpenAIRE za zagotavljanje prostega dostopa na vseevropski ravni, ki je vključeval projekte sedmega okvirnega programa v skupnem obsegu 20{{nbsp}}% vseh sredstev programa,&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.eifl.net/news/european-countries-join-forces-realize-ec-ope |title=European countries join forces to realize the EC Open Access pilot: OpenAIRE |date=25.2.2010 |accessdate=26.7.2011 |publisher=EIFL |archive-date=2011-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111222001856/http://www.eifl.net/news/european-countries-join-forces-realize-ec-ope |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; za osmi okvirni program (Horizon 2020) pa je prosti dostop že eno od temeljnih načel.&lt;ref name=&quot;Horizon2020&quot;&gt;{{navedi splet |title=Fact sheet: Open Access in Horizon 2020 |url=https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/sites/horizon2020/files/FactSheet_Open_Access.pdf |publisher=Evropska komisija |accessdate=29.10.2014 |date=9.12.2013}}&lt;/ref&gt; Nujnost pospeševanja prostega dostopa do izsledkov javno financiranih raziskav je tudi stališče vodstva [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].&lt;ref&gt;{{navedi dokument| title=OECD Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding |year=2007 |url=http://www.oecd.org/dataoecd/9/61/38500813.pdf}}&lt;/ref&gt;

Organizacija [[EPrints]] vzdržuje Register pravil za prosto dostopno arhiviranje gradiv (''Registry of OA Repository material Archiving Policies'', ROARMAP), v katerem je naštetih 131 ustanov, ki od svojih raziskovalcev zahtevajo ali jim priporočajo samo-arhiviranje, med njimi univerze, kot so [[Humboldtova univerza v Berlinu]], [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Zürich]], [[Univerza v Edinburgu]] in [[Tehnološki inštitut Massachusettsa]] (MIT).&lt;ref name=&quot;ROARMAP&quot;/&gt; Obstaja tudi organizacija Enabling Open Scholarship (EOS), ki pomaga ustanovam pri vzpostavljanju pravil za zagotavljanje prostega dostopa.

=== Založniki ===

Komercialni založniki so najpomembnejši nasprotniki prostega dostopa. Poslovni modeli teh podjetij so odvisni od naročnin (čeprav nekatere neproste revije računajo tudi avtorjem za objavo), zato vidijo v gibanju grožnjo svojemu obstoju. Združenje ameriških založnikov (''Association of American Publishers'', AAP) je tako leta 2007 ustanovilo Partnerstvo za raziskovalno integriteto v naravoslovju in medicini (''Partnership for Research Integrity in Science &amp; Medicine'', PRISM), ki [[lobiranje|lobira]] pri ameriški vladi proti zakonskim zahtevam za prosto dostopnost izsledkov javno financiranih raziskav. Organizacija promovira razlago, da prosti dostop ogroža integriteto znanosti napram [[cenzura|cenzuri]] in drugim manipulacijam, da ogroža kvaliteto uredniškega procesa (predvsem recenzije s strani vrstnikov oz. ''peer review'', ki je ključen element sodobne znanosti) ter da predstavlja nelegitimno vmešavanje vlade v dejavnost založnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.prismcoalition.org/press.htm |title=PRISM Coalition to Inform Public on Risks Government Interference Poses to Science and Medicine |date=23.8.2007 |accessdate=28.7.2011 |publisher=Partnership for Research Integrity in Science &amp; Medicine |archive-date=2012-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111155010/http://www.prismcoalition.org/press.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njihov pristop je v javnosti izzval številne kritike, tudi na račun po mnenju zagovornikov prostega dostopa zavajajočih izjav,&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.earlham.edu/~peters/fos/2007/08/publishers-launch-anti-oa-lobbying.html |last=Suber |first=Peter |date=23.8.2007 |title=Publishers launch an anti-OA lobbying organization |work=Open Access News |accessdate=2011-07-28 |archive-date=2011-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110803154536/http://www.earlham.edu/~peters/fos/2007/08/publishers-launch-anti-oa-lobbying.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.salon.com/technology/how_the_world_works/2007/08/28/prism_open_access/index.html |title=Science publishers get even stupider |last=Leonard |first=Andrew |date=28.8.2007 |work=Salon.com |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110425154305/http://www.salon.com/technology/how_the_world_works/2007/08/28/prism_open_access/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ki jih za organizacijo sestavlja slavni svetovalec za odnose z javnostmi Eric Dezenhall; ta je znan predvsem po delu za zvezdnike in podjetja, kot je [[Enron]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Giles |first=Jim |date=24.1.2007 |title=PR's 'pit bull' takes on open access |journal=Nature News |publisher=Nature Publishing Group |doi=10.1038/445347a |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070906183340/http://www.nature.com/news/2007/070122/full/445347a.html |archivedate=2007-09-06 |url=http://www.nature.com/news/2007/070122/full/445347a.html |access-date=2011-07-28 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Tudi nekateri drugi analitiki pa so mnenja, da prosti dostop za izdajatelje ni ekonomsko vzdržen.&lt;ref name=&quot;Worlock2004&quot;/&gt; Poleg komercialnih založb, katerih položaj na trgu je neposredno odvisen od dobičkov od njihove dejavnosti, naj bi bil prosti dostop tvegan tudi za znanstvena združenja, ki izdajajo znanstvene publikacije (na primer [[Kraljeva družba]] preko svoje založbe [[Royal Society Publishing]]) in iz dobičkov od založništva financirajo druge svoje dejavnosti.&lt;ref&gt;{{navedi revijo| url=http://journals.tdl.org/jodi/article/view/104/103 |last=Willinsky |first=John |year=2004 |title=Scholarly Associations and the Economic Viability of Open Access Publishing |journal=Journal of Digital Information |volume=4 |issue=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://cssp.us/pdf/AdoptOpenAccess.pdf |last=Velterop |first=Jan |year=2003 |title=Should scholarly societies embrace open access (or is it the kiss of death)? |journal=Learned Publishing |issue=16 |pages=167–169}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Worlock2004b&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://www.nature.com/nature/focus/accessdebate/8.html |title=Open access and learned societies |last=Worlock |first=Kate |work=Nature Focus |publisher=Nature Publishing Group |year=2004 |accessdate=28.7.2011}}&lt;/ref&gt;

Založniški trg v znanosti je raznolik, izstopajo pa trije največji ameriški založniki: [[Elsevier]], [[Springer Science+Business Media|Springer]] in [[Wiley]], pri katerih izide ocenjeno 42{{nbsp}}% vseh člankov na področjih [[naravoslovje|naravoslovja]], [[tehnika|tehnike]] in [[medicina|medicine]]. Za primer, Elsevier je imel v tem poslovnem segmentu med letoma 1998 in 2000 osemkrat večji dobiček kot je povprečje za založništvo serijskih publikacij v celoti, kar vzbuja pomisleke o upravičenosti cen za dostop do znanstvenih del.&lt;ref name=&quot;McGuigan2008&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=McGuigan |first1=Glenn S. |last2=Russell |first2=Robert D. |year=2008 |title=The Business of Academic Publishing: A Strategic Analysis of the Academic Journal Publishing Industry and its Impact on the Future of Scholarly Publishing |url=http://southernlibrarianship.icaap.org/content/v09n03/mcguigan_g01.html |journal=Electronic Journal of Academic and Special Librarianship |volume=9 |issue=3}}&lt;/ref&gt; Na drugi strani so OA založniki, med katerimi so največji [[BioMed Central]], [[Hindawi Publishing Corporation]] in neprofitni [[Public Library of Science]]. Ti so bili  leta 2007 povečini na meji finančne vzdržnosti, le Hindawi je poročal, da brez težav pokriva stroške.&lt;ref name=&quot;SPARCMatrix&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.arl.org/sparc/meetings/ala07/matrixhtml.shtml |title=Matrix Analysis |publisher=SPARC |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2010-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100707081101/http://www.arl.org/sparc/meetings/ala07/matrixhtml.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; BioMed Central je leta 2008 kupil založnik Springer, kar po mnenju nekaterih dokazuje, da je prosti dostop smiseln poslovni model.&lt;ref&gt;{{navedi novico |last=Albanese |first=Andrew |date=10.8.2008 |title=Springer Acquires Open Access Publisher BioMed Central |url=http://www.libraryjournal.com/article/CA6602778.html?nid=2673&amp;rid=reg_visitor_id&amp;source=title |work=The Library Journal}}&lt;/ref&gt;

Obstajajo številni načini kako lahko tudi izdajatelji, ki se odpovejo prihodku od naročnin, zagotovijo pokritje stroškov in po možnosti dobiček. Eden od osnovnih je zmanjšanje stroškov - za primer, pri klasičnih revijah predstavlja cena izdelave in distribucije fizičnih izvodov revije skoraj četrtino stroškov, čemur se OA revije izognejo, če so dostopne samo prek svetovnega spleta. Prihodke lahko zagotavljajo plačila avtorjev za objavo, objavljanje [[oglaševanje|oglasov]] in drugi viri financiranja, kot so skladi za podporo znanosti. V praksi ima vsako podpodročje znanosti svoje specifike in revije s teh podpodročij se razlikujejo tako po stroških izdaje kot po možnostih za financiranje, zato enotnega poslovnega modela, ki bi bil smiseln za vse izdajatelje, ni.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Costs and business models in scientific research publishing |year=2004 |publisher=Wellcome Trust |url=http://www.wellcome.ac.uk/stellent/groups/corporatesite/@policy_communications/documents/web_document/wtd003184.pdf |access-date=2011-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219145134/http://www.wellcome.ac.uk/stellent/groups/corporatesite/@policy_communications/documents/web_document/wtd003184.pdf |archive-date=2009-02-19 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi dokument |last=Crow |first=Raym |year=2009 |title=Income models for open access: an overview of current practice |url=http://www.arl.org/sparc/bm~doc/incomemodels_v1.pdf |publisher=SPARC}}&lt;/ref&gt;

Še ena posledica vzpona prostega dostopa ob hkratnem trendu »objavljaj ali izgini«, ki znanstvenike sili k vedno bolj množičnemu objavljanju, je pojav t. i. [[Plenilsko založništvo|plenilskih založnikov]]. To so neuveljavljeni založniki, ki izkoriščajo model »avtor plača« za finančno korist, pri čemer se poslužujejo nepoštenih praks, kot je umetno višanje ugleda z lažnim navajanjem sodelavcev in nižanjem (ali celo odsotnostjo) standardov znanstvene recenzije. Ciljajo predvsem na manj izkušene raziskovalce, ki ne poznajo meril ugleda v znanstvenem založništvu, nekateri raziskovalci pa pri njih objavljajo tudi načrtno, saj si tako na lahek način višajo število objav.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Beall |first=Jeffrey |date=13.9.2012 |title=Predatory publishers are corrupting open access |journal=Nature |volume=489 |pages=179 |doi=10.1038/489179a}}&lt;/ref&gt;

=== Uporabniki in javnost ===

Ena največjih prednosti prostega dostopa je za uporabnike v [[država v razvoju|državah v razvoju]], ki imajo zelo omejen dostop do znanstvenih revij. Koristi od OA pa imajo tudi uporabniki iz razvitih držav, saj nobena [[knjižnica]] ne more ponuditi vseh znanstvenih revij; večina jih lahko ponudi le majhen del le teh. OA članek lahko prebere kdorkoli z dostopom do [[svetovni splet|svetovnega spleta]] – znanstvenik, poklicni uporabnik, [[novinarstvo|novinar]], pisec, [[politika|politik]] ali ljubitelj (za hobi). V večini primerov so neposredni uporabniki znanstvenih člankov drugi raziskovalci. V znanstveni skupnosti je bilo že pred vzponom prostega dostopa uveljavljenih več načinov razširjanja objav, med njimi [[medknjižnična izposoja]] in neposreden stik z avtorjem, vendar sta ta dva načina pogosto nezanesljiva in, predvsem na najaktivnejših raziskovalnih področjih, prepočasna. Dostop do OA gradiva je po drugi strani takojšen.

Prosti dostop je v znanstvenem raziskovanju pomemben za javnost iz številnih razlogov. Eden od argumentov za javno dostopnost znanstvene literature je, da je večina raziskav plačana z davkoplačevalskim denarjem, torej morajo biti tudi izsledki teh raziskav javno dostopni, pri čemer pa se delež javno financiranih znanstvenih raziskav med državami zelo razlikuje - v [[Avstralija|Avstraliji]] tako znaša 80{{nbsp}}%, v [[Švica|Švici]] in na [[Japonska|Japonskem]] pa samo 10{{nbsp}}%.&lt;ref name=&quot;Worlock2004&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://www.nature.com/nature/focus/accessdebate/34.html |title=The Pros and Cons of Open Access |last=Worlock |first=Kate |work=Nature Focus |publisher=Nature Publishing Group |year=2004 |accessdate=28.7.2011}}&lt;/ref&gt; Kot dokazujejo zagovorniki prostega dostopa, le-ta pospešuje raziskovalni proces, produktivnost in znanje. Namreč prav vsak raziskovalec lahko prebere neki članek, ne glede na to, ali ima dostop do knjižnice, ki ima določeno revijo, kjer se ta članek nahaja, kar je posebej pomembno v državah v razvoju.&lt;ref&gt;{{navedi revijo| last1=Kirsop |first1=Barbara |last2=Chan |first2=Leslie |year=2005 |url=https://tspace.library.utoronto.ca/handle/1807/4416 |title=Transforming access to research literature for developing countries |journal=Serials Reviews |volume=31 |issue=4 |pages=246–255}}&lt;/ref&gt; Sodeč po nekaterih ekonomskih modelih lahko povečanje deleža prosto dostopnega znanja bistveno vpliva na finančno korist od vlaganja v raziskave v posameznih državah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vu.edu.au/sites/default/files/wp23_2006_cses.pdf |last1=Houghton |first1=John |last2=Sheehan |first2=Peter |title=The Economic Impact of Enhanced Access to Research Findings |year=2006 |publisher=Centre for Strategic Economic Studies, Victoria University |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110310233936/http://www.vu.edu.au/sites/default/files/wp23_2006_cses.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Tudi tisti, ki ne berejo znanstvenih člankov, lahko uživajo prednosti prostega dostopa. Na primer, prednost, ki jo pri tem lahko uživa neki bolnik je, da imajo njegov zdravnik in ostali zdravstveni delavci dostop do izsledkov najnovejših raziskav, ki lahko vsebujejo pomembne podatke za nadaljnje zdravljenje. Lahko pa se pouči o svoji bolezni tudi bolnik sam. Če ima dostop do znanstvene literature politik ali [[nevladna organizacija]], ki se zavzema za spremembo zakonodaje, lahko to pripomore k sprejemanju bolj utemeljenih odločitev. V vseh primerih pa dostop prispeva k znanstveni pismenosti in stopnji izobrazbe.&lt;ref&gt;{{navedi revijo| last1=Evans |first1=James A. |last2=Reimer |first2=Jacob |title=Open Access and Global Participation in Science |journal=[[Science]] |year=2009 |volume=323 |issue=5917 |pages=1025 |doi=10.1126/science.1154562}}&lt;/ref&gt;

=== Knjižnice in knjižničarji ===

Naraščajoča cena naročnin za klasične znanstvene revije sili knjižnice, ki imajo omejen proračun, da manjšajo število naročenih revij. Izpad dohodka izdajatelji uravnavajo tako, da višajo naročnine, rezultat česar je začaran krog, v katerem cena dostopa do revij narašča bistveno hitreje od [[inflacija|inflacije]]. Pojav je znan kot »kriza serijskih publikacij« (angleško ''serials crisis'') in vidno vpliva na dostop do znanstvenih informacij.&lt;ref name=&quot;McGuigan2008&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Serials Crisis: A White Paper for the UNC-Chapel Hill Scholarly Communications Convocation|url=http://www.unc.edu/scholcomdig/whitepapers/panitch-michalak.html |date=januar 2005 |last1=Panitch |first1=Judith M. |last2=Michalak |first2=Sarah |work=Scholarly Communications in a Digital World: A Convocation |publisher=[[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]]}}&lt;/ref&gt;

Knjižničarji so med najbolj vidnimi zagovorniki prostega dostopa, saj je dostop do informacij eno izmed osrednjih načel [[knjižničarstvo|knjižničarske stroke]]. Številne knjižnice so podpisale skupne izjave v podporo prostemu dostopu ali sestavile svoje, med njimi Kanadsko združenje knjižnic (''Canadian Library Association'') leta 2005.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.scientificjournals.org/open_acccess_movement.htm |title=The Open-Access Movement |year=2010 |publisher=Scientific Journals International |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110827134954/http://www.scientificjournals.org/open_acccess_movement.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ameriško Združenje raziskovalnih knjižnic (''Association of Research Libraries'') je med soustanovitelji Koalicije za znanstveno založništvo in akademske vire (''Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition'', SPARC), ki je eden ključnih podpornikov gibanja.

Na nekaterih univerzah vzdržujejo knjižnice institucionalno zbirko, kjer zaposleni samo-arhivirajo svoja dela. Ta vloga bo po mnenju nekaterih komentatorjev v prihodnosti vedno pomembnejša, ko bo vedno več virov financiranja zahtevalo od avtorjev samo-arhiviranje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://openaccess.eprints.org/index.php?%2Farchives%2F369-guid.html |date=2.3.2008 |title=How to Integrate University and Funder Open Access Mandates |last=Harnad |first=Stevan |work=Open Access Archivangelism |accessdate=2011-07-28 |archive-date=2008-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080316202403/http://openaccess.eprints.org/index.php?%2Farchives%2F369-guid.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mnoge knjižnice so udeležene tudi v založništvu; 44{{nbsp}}% članic Združenja raziskovalnih knjižnic, ki so se odzvale na anketo iz leta 2007, sodeluje pri izdajanju znanstvenih publikacij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arl.org/bm~doc/research-library-publishing-services.pdf |title=Research Library Publishing Services: New Options for University Publishing |last=Hahn |first=Karla L. |year=2008 |publisher=Association of Research Publishers }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Kanadski [[Public Knowledge Project]] je razvil razširjen [[odprta koda|odprtokoden]] sistem [[Open Journal Systems]] za spletno izdajanje znanstvenih publikacij (s poudarkom na prosto dostopnih), namenjen knjižnicam in podobnim ustanovam.

Obstajajo pomisleki, da knjižničarji v svetu prosto dostopnih informacij sploh ne bodo več potrebni, vendar knjižnice in knjižničarji ostajajo ključni pri dolgoročnem hranjenju in sistematski obdelavi tovrstnih informacij.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://eprints.rclis.org/handle/10760/6842 |last1=Morrison |first1=Heather |last2=Waller |first2=Andrew |year=2004 |title=Open access: basics and benefits |journal=Letter of the LAA |issue=144 |pages=17–18 |access-date=2011-07-28 |archive-date=2012-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120213162340/http://eprints.rclis.org/handle/10760/6842 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poleg tega po mnenju nekaterih prosti dostop ni edina možna rešitev za krizo serijskih publikacij - ta naj bi bila tudi posledica premajhnih sredstev za knjižnice, ki običajno obsegajo samo 2{{nbsp}}% proračuna univerze. Kot rešitev predlagajo še izboljšanje obstoječih sistemov medknjižnične izposoje.&lt;ref name=&quot;Worlock2004&quot;/&gt;

== Zgodovina gibanja ==
Gibanje je omogočil vzpon [[svetovni splet|svetovnega spleta]] v 1990. letih, dodaten zagon pa mu je dala kriza serijskih publikacij, ki je bila očitna že v letih pred tem. Konec 1980. let so se pojavile prve prosto dostopne revije, kot so bile ''Psycoloquy'', ''New Horizons in Adult Education'' in ''The Public-Access Computer Systems Review'', v zgodnjih 1990. letih pa tudi prve zbirke prosto dostopnega gradiva, večinoma pod okriljem velikih univerz ter javnih raziskovalnih ustanov (ena prvih zbirk t. i. ''pre-printov'' je nastala na strežnikih organizacije [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]], ki je znana tudi kot rojstni kraj svetovnega spleta).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://oad.simmons.edu/oadwiki/Timeline_before_2000 |title=Timeline before 2000 |work=Open Access Directory |accessdate=28.7.2011 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821074702/http://oad.simmons.edu/oadwiki/Timeline_before_2000 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 1991 je teoretični fizik [[Paul Ginsparg]] razvil [[arXiv]], ki kot prosto dostopen računalniški arhiv ''pre-printov'' deluje še danes. Svoj uspeh dolguje že pred tem obstoječi kulturi samo-arhiviranja v [[Fizika osnovnih delcev|fiziki osnovnih delcev]] in je danes tako uveljavljen, da je na nekaterih podpodročjih fizike delež samo-arhiviranih znanstvenih prispevkov 100{{nbsp}}%. V zvezi s tem omenjajo tudi poskus centralizirane storitve distribucije tiskanih ''pre-printov'' Nacionalnih inštitutov za zdravje iz 1960. let, ki pa ni pripomogel k temu, da bi bili znanstveniki na področju biomedicinskih znanosti med zgodnjimi zagovorniki te prakse.&lt;ref&gt;{{navedi revijo| last=Till |first=James E. |year=2001 |title=Predecessors of preprint servers |journal=Learned Publishing |volume=14 |issue=1 |pages=7-13 |doi=10.1087/09531510125100214}}&lt;/ref&gt;

So pa biomedicinske znanosti spodbudile več pomembnejših projektov razvoja prostega dostopa kasneje. V 1980. letih je Nacionalna medicinska knjižnica (''National Library of Medicine'', NLM) ustvarila Medline, najobširnejši imenik medicinske literature na svetu, in ga leta 1997 ponudila zastonj na spletu v obliki baze [[PubMed]]. Ko je postal prosto dostopen, se je njegova uporaba povečala za desetkrat, kar je nakazalo, da je bila cena glavni omejujoč dejavnik pri uporabi. Čeprav imeniki niso glavni vidik gibanja (in tudi PubMed ne ponuja prostega dostopa do člankov samih), je Medline pomemben, ker je spodbudil najširšo javnost k uporabi znanstvene literature.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author1=Lindberg, D.A.B. |author2=Humphreys B.L. |year=2008 |title=Rising Expectations: Access to Biomedical Information |journal=Yearb. Med. Inform. |volume=3 |issue=1 |pages=165–172 |pmc=2441483}}&lt;/ref&gt;

Leta 1999 je Nobelovec [[Harold Varmus]] s kolegi z NIH predlagal projekt ''E-Biomed'', ki bi združeval prosto dostopno znanstveno revijo in arhiv za objavo ''pre-printov'' ter drugega medicinskega gradiva z manj strogimi kriteriji selekcije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Varmus |first=Harold |date=20.6.1999 |title=E-BIOMED: A Proposal for Electronic Publications in the Biomedical Sciences |url=http://www.nih.gov/about/director/pubmedcentral/ebiomedarch.htm#A%20proposal%20for%20E-biomed |publisher=National Institutes of Health }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Projekt je bil kasneje uresničen samo kot arhiv objavljenih člankov z imenom PubMed Central, v katerem so samo-arhivirani vsi članki, ki so produkt raziskav, ki jih financira NIH (»zeleni OA«). Bližje Varmusovemu prvotnemu predlogu je BioMed Central, ki ga je leta 2000 ustanovilo združenje znanstvenih založnikov Current Science Group.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|url=http://www.infotoday.com/it/jan05/poynder.shtml |last=Poynder |first=Richard |year=2005 |title=Essential for Science - Interview with Vitek Tracz |journal=Information Today |volume=22 |issue=1}}&lt;/ref&gt; BioMed Central je pridobitna založba, ki danes izdaja približno 220 prosto dostopnih revij (»zlati OA«).
[[Slika:Development of Open Access.png|thumb|375px|left|Rast števila prosto dostopnih (»zlati OA«) revij &lt;small&gt;(&lt;span style=&quot;background:#CC615A&quot;&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;)&lt;/small&gt; in števila člankov, objavljenih v njih &lt;small&gt;(&lt;span style=&quot;background:#4383C1&quot;&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;)&lt;/small&gt; med letoma 1993 in 2009&lt;ref name=&quot;Laakso2011&quot;/&gt;]]
V 2000. letih je gibanje dobilo ime in pridobilo široko podporo. Leta 2001 je približno 34.000 znanstvenikov in predstavnikov zainteresirane javnosti z vsega sveta podpisalo »Odprto pismo znanstvenim založnikom«, v katerem so se zavzeli za ustanovitev javne spletne knjižnice z brezplačno dostopnimi deli na področjih medicine in [[Vede o življenju|ved o življenju]] ter se obvezali, da bodo objavljali samo v revijah, ki dovoljujejo samo-arhiviranje najkasneje v roku 6 mesecev od objave.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.plos.org/about/letter.php |title=Read the Open Letter |publisher=Public Library of Science |accessdate=29.7.2011 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719181919/http://www.plos.org/about/letter.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nastala je Javna knjižnica znanosti (''Public Library of Science'', PLoS), organizacija, sprva namenjena promoviranju prostega dostopa, ki se je tri leta kasneje preusmerila v znanstveno založništvo da bi na ta način dokazala, da lahko visokokakovostne znanstvene revije delujejo tudi brez zaračunavanja za dostop do vsebine.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Brown |first1=Patrick O. |last2=Eisen |first2=Michael B. |last3=Varmus |first3=Harold E. |year=2003 |title=Why PLoS Became a Publisher |journal=PLoS Biology |volume=1 |issue=1 |pages=e36 |doi=10.1371/journal.pbio.0000036}}&lt;/ref&gt; Danes je PLoS eden treh najpomembnejših OA izdajateljev.&lt;ref name=&quot;SPARCMatrix&quot;/&gt; V letih 2002 in 2003 so se zvrstila tri srečanja glavnih zagovornikov prostega dostopa - v [[Budimpešta|Budimpešti]], [[Berlin]]u in [[Bethesda, Maryland|Bethesdi]], ki so podala definicijo prostega dostopa. Od takrat si zagovorniki v različnih državah prizadevajo predvsem za uzakonjenje zahtev po samo-arhiviranju izsledkov javno financiranih raziskav.

Gledano tako po številu revij kot številu člankov, je »zlati OA« med letoma 2000 in 2009 hitro pridobival na priljubljenosti. Medtem ko je bilo leta 2000 v prosto dostopnih revijah objavljenih približno 19.500 člankov, je njihovo število do leta 2009 naraslo na skoraj 192.000. Število prosto dostopnih revij je naraslo od 740 leta 2000 do 4769 leta 2009.&lt;ref name=&quot;Laakso2011&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Laakso |first1=Mikael |last2=Welling |first2=Patrik |last3=Bukvova |first3=Helena |last4=Nyman |first4=Linus |last5=Björk |first5=Bo-Christer |last6=Hedlund |first6=Turid |year=2011 |title=The Development of Open Access Journal Publishing from 1993 to 2009 |journal=PLoS ONE |volume=6 |issue=6 |pages=e20961 |doi=10.1371/journal.pone.0020961}}&lt;/ref&gt; Na letni ravni to predstavlja 20–30{{nbsp}}% rast, kar po oceni založbe Springer pomeni, da bo »zlati OA« do leta 2020 predstavljal četrtino vseh objavljenih člankov v znanosti.&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |first=Peter |last=Hendriks |date=26.10.2006 |title=Open Access Publishing at Springer |conference=Berlin8 Open Access Conference |location=Berlin |url=http://www.berlin8.org/userfiles/file/Berlin8_OA_Conference_PH_v1.pdf |format=PDF |accessdate=29.7.2011 |archive-date=2011-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111111225843/http://www.berlin8.org/userfiles/file/Berlin8_OA_Conference_PH_v1.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[odprta vsebina]]
* [[prosta programska oprema]]
* ''[[Sci-Hub]]''
{{div col end}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka in kategorija|Open Access|Open access (publishing)}}
* Miran Hladnik. [[:b:sl:Nova pisarija#Prosti dostop|Prosti dostop]]. ''Nova pisarija''. Wikiknjige.
* [http://www.openaccess.si/ OpenAccess Slovenia]
* [http://www.soros.org/openaccess Budapest Open Access Initiative]
* [http://oad.simmons.edu/oadwiki/Timeline Timeline of the Open Access Movement]
* [http://www.prismcoalition.org/index.htm Koalicija PRISM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727185718/http://www.prismcoalition.org/index.htm |date=2011-07-27 }} - združenje založnikov, ki nasprotujejo uzakonjenju zahtev po prostem dostopu do izsledkov javno financiranih raziskav
* [http://www.biomedcentral.com/openaccess/inquiry/myths/?myth=all (Mis)Leading Open Access Myths] - trditve nasprotnikov prostega dostopa s stališča zagovornikov

{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Družbena gibanja]]
[[Kategorija:Elektronsko založništvo]]
[[Kategorija:Akademsko založništvo]]
[[Kategorija:Strokovna komunikacija]]</text>
      <sha1>j1fkf8dbuxj1thnn1jpnilxwnba68zt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Citoskelet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>177021</id>
    <revision>
      <id>6761557</id>
      <parentid>6030697</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:37:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+{{Organelle diagram}}</comment>
      <origin>6761557</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3561" sha1="1l212zt77rg3ee5d6s2id7j47f46o3q" xml:space="preserve">{{Organelle diagram}}
'''Citoskelet''' ali '''notranje celično ogrodje''' je [[celica|celično]] ogrodje. Celici daje obliko in trdnost, omogoča spreminjanje oblike celice in gibanje [[organel]]ov ter sodeluje pri [[celična delitev|celični delitvi]]. Delimo ga v tri skupine: aktinski filamenti (ali mikrofilamenti), intermediarni filamenti in mikrotubuli.

== Aktinski filamenti ali mikrofilamenti==
:''Glavni članek: [[Mikrofilament]]''
Zgrajeni so iz dveh prepletajočih se verig F-aktina, ki ju sestavljajo kroglaste molekule G-aktina. Molekule [[aktin]]a najdemo v [[citoplazma|citoplazmi]], največ jih je v celičnem korteksu (tik pod [[Celična membrana|plazmalemo]]). V premeru merijo 5-9 nm &lt;ref name = Alberts&gt;Molecular biology of the cell (fifth edition) - Alberts,--~~~~--~~~~ Johnson ..&lt;/ref&gt;. Aktinski filamenti so natezno trdni in gibki. Mikrofilamenti v [[celica|celici]] pomagajo pri [[mišica|mišični]] kontrakciji, ameboidnem gibanju (premikanje s psevdopodiji), vzdrževanju [[celica|celične]] oblike in pri [[Mitoza|celični delitvi]] (mitozi). 

==Intermediarni filamenti==
:''Glavni članek: [[Intermediarni filament]]''
So dolgi, nitasti filamenti s premerom 10 nm. Filamenti niso [[Električna polarizacija|polarizirani]] in so odporni na razteznostne sile, zato so pomembni v [[epitelij|epitelnem]] in mišičnem [[tkivo|tkivu]]. Omogočajo mehansko trdnost okoli jedra. Intermediarne filamente delimo na ''citoplazemske'' in ''jedrne'' lamine (jedrna lamina je pod jedrno ovojnico).

==Mikrotubuli==
:''Glavni članek: [[Mikrotubul]]''
To so votli cilindri iz [[Tubulin|tubulina]], dolge cevaste strukture s premerom 25 nm &lt;ref name = Alberts&gt;Molecular biology of the cell (fifth edition) - Alberts,--~~~~--~~~~ Johnson ..&lt;/ref&gt;. So orientirani, imajo pozitivni in negativni konec. Kinezini potujejo proti pozitivnemu koncu, dineini pa proti negativnemu koncu, obe [[Beljakovina|beljakovini]] sodelujeta pri prenašanju [[organel]]ov, [[Mitoza|delitvi celice]] in premikanju bičkov ali migetalk. Delujejo kot tirnice znotraj celic za prevoz celičnih [[organel]]ov. So centralno organizirani. Ta center je [[centrosom]], ki sodeluje pri oblikovanju delitvenega vretena. Mikrotubule tvorita alfa in beta [[tubulin]].

==Celični izrastki==
Celične izrastke ([[Biček|bičke]], [[Migetalka|migetalke]]) in [[Centriol|centriole]] gradijo mikrotubuli, ki so vselej razporejeni v značilnem vzorcu. Na prečnem prerezu bička, ki ga opazujemo z elektronskim [[Mikroskop|mikroskopom]], lahko vidimo, da sta na sredini dva centralna mikrotubula, obkroža pa ju devet parov perifernih mikrotubulov.

*[[Biček]] (''flagellum'') je nitasti [[organel]]. Zgrajen je iz vijačnih aktinskih filamentov in kroglastih tubulinskih krčljivih proteinov. Mikrotubuli so med seboj povezani z dineini. Ko se dineini začnejo premikati navzgor, se biček upogne v levo.
*[[migetalka|Migetalke]] (''ciliae'') so nitasti [[organel]] [[evkarionti|evkariontske celice]]. Značilne so za [[Migetalkarji|migetalkarje]] in nekatera tkiva pravih [[Mnogoceličar|mnogoceličarjev]], kot so povrhnjica vrtinčarjev, kotačni organ pri kotačnikih (namenjen prehranjevanju), »rebra« rebrač (za premikanje), sluznica [[Jajcevod|jajcevoda]] (premikanje [[Jajčece|jajčeca]] do [[Maternica|maternice]]) in sluznica [[Sapnik|sapnika]] (čiščenje nečistoč iz vdihanega zraka) pri sesalcih.

==Sklici==
{{sklici}}


{{Commonscat|Cytoskeleton}}
{{Celična anatomija}}

[[Kategorija:Celična anatomija]]
[[Kategorija:Citoskelet| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1l212zt77rg3ee5d6s2id7j47f46o3q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karel Štrekelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179133</id>
    <revision>
      <id>6761541</id>
      <parentid>6699104</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:09:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LiWinBra</username>
        <id>205099</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Priznanja */ preoblikovanje stavkov</comment>
      <origin>6761541</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9133" sha1="cawxt0ezsu1uhdzluo6t2neo74k28xh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Karel Štrekelj
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names =
| known_for   = Zbiratelj slovenskih narodnih pesmi
| occupation  =
}}

'''Matija Karel Štrekelj&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Matična knjiga krščenih, zvezek II - ŠAK Ž Grj MKK 2 {{!}} Gorjansko {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Gorjansko/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Grj+MKK+2/?pg=58|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-21}}&lt;/ref&gt;''' [kárəl štrékəl], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[slavist]], [[publicist]], [[etnolog]] in zbiratelj [[slovenske ljudske pesmi|slovenskih ljudskih pesmi]] * [[24. februar]] [[1859]], [[Gorjansko]] pri [[Komen|Komnu]] na [[Kras]]u, † [[7. julij]] [[1912]], [[Gradec]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Avstrija]]).

== Življenjepis ==
Rodil se je 24. februarja 1859 na [[Gorjansko|Gorjanskem]] pri Komnu na Krasu očetu Jožefu Štrekel in materi Mariji, rojeni Pavletič.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
Osnovno šolo je začel obiskovati na Gorjanskem in jo od leta 1867 nadaljeval v [[Gorica|Gorici]], kjer je kasneje tudi uspešno maturiral na klasični gimnaziji (1870–78).

Po končani gimnaziji leta 1878 je odšel na [[Dunaj]], kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto in poslušal poleg [[klasična filologija|klasične filologije]] še [[primerjalno jezikoslovje]] in [[slavistika|slavistiko]]. Med študijem je bil dejaven, saj se je aktivno udejstvoval v [[Slovensko literarno društvo|Slovenskem literarnem društvu]], ki je delovalo med slovenskimi študenti visokih šol na Dunaju, poleg tega je pogosto objavljal novice in krajša besedila v leposlovnem znanstvenem listu [[Ljubljanski zvon]].
K temu ga je pritegnil njegov urednik in nekdanji gimnazijski učitelj [[Fran Levec]].
Leta 1884 je pri [[Franc Miklošič|Francu Miklošiču]] uspešno zagovarjal [[Disertacija|disertacijo]] o [[fonologija|fonologiji]] [[narečje|narečja]] na [[goriški Kras|goriškem Krasu]].

30. avgusta 1886 so ga imenovali za [[privatni docent|privatnega docenta]] [[slovansko jezikoslovje|slovanskega jezikoslovja]] na Dunaju. Leta 1890 je postal urednik slovenske izdaje [[državni zakonik|državnega zakonika]] na Dunaju.
4. oktobra 1896 je bil s cesarskim sklepom imenovan za [[izredni profesor|izrednega profesorja]] slovanskih jezikov na [[Univerza v Gradcu|Graški univerzi]]. Leta 1906 je postal vodja seminarja za slovansko filologijo na Univerzi v Gradcu, leta 1908 pa je bil imenovan tudi za [[redni profesor|rednega profesorja]]. Poleg slovenskega jezika, katerega snov je kot prvi univerzitetni profesor slavistike podajal v slovenščini, je predaval tudi [[stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]].
Leta 1902 je bil imenovan za častnega člana [[Imperialna akademija znanosti v Sankt Peterburgu|Imperialne akademije znanosti]] v [[Sankt Peterburg]]u. Priznanje za njegovo delo so mu izkazali tudi srbski jezikoslovci, ki so ga leta 1910 izvolili za dopisnega člana [[Srbska kraljeva akademija|Srbske kraljeve akademije]] v [[Beograd|Beogradu]].&lt;ref&gt;[[Enciklopedija Slovenije]] (1999).&lt;/ref&gt; Umrl je zaradi bolezni v Gradcu.

== Zbirka Štrekljevih slovenskih ljudskih pesmi ==
[[Slika:Karel Štrekelj - Slovenske narodne pesmi.jpg|thumb|right|250px|'' Slovenske narodne pesmi'' (1895)]]
Leta 1886 je Karel Štrekelj ponudil [[Slovenska matica|Slovenski matici]], da bi zanjo za tisk pripravil zbirko [[ljudska pesem|ljudskih pesmi]], ki naj bi po njegovem mnenju obsegala približno 800 strani. Črpal naj bi iz zapuščine [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], skupaj s tistimi ljudskimi pesmimi, ki so že bile v arhivu Slovenske matice in tistimi, ki bi jih s pomočjo sodelavcev zbral na slovenskem podeželju. Slovenska matica je kljub sklepu njenega odbora zavlačevala z oddajo svojega gradiva Štreklju, zato je ta 16. septembra 1887 poslal Franu Levcu, takratnemu uredniku ''Ljubljanskega zvona'' [[Prošnja za národno blago|Prošnjo za národno blago]]. V tem članku prvič v slovenskem jeziku uporabi besedo [[folklora]], ki jo izpelje iz angleške besede ''folklore'', in naj bi, po Štreklju, pomenila »nauk ali vestí o národu«.

Štrekelj je pesmi razvrstil v motivne razdelke; vsako pesem je označil s številko. V štirih knjigah je tako objavil 8686 pesmi in 1944 »dodatkov« z začetnimi [[verz|verzi]] ali kiticami, ki jih avtor ni imel za prave ljudske pesmi. Pod vsako pesmijo je v oklepaju navedel kraj zapisa, v podčrtni opombi pa še ime zapisovalca, kraj, včasih tudi čas, tiskani ali rokopisni vir in razlike v besedilu neobjavljenih različic.

Leta 1906 je začel na Dunaju delovati odbor »Ljudska pesem v Avstriji« in Štrekelj je bil imenovan za načelnika njegovega slovenskega delovnega odbora. Za ta odbor je skoraj sam sestavil »Navodila in vprašanja za zbiranje in zapisovanje narodnih pesmi, narodne godbe, narodnih plesov in šeg, ki se nanašajo na to«. Do leta 1913 je ta odbor zbral 11.159 ljudskih pesmi z napevi.

== Dela ==
* ''[[Slovenske narodne pesmi ]]'' (1895) {{COBISS|ID=21157632}}
* ''[[Slovenske narodne pesmi. Zv. 2, (Pesmi zaljubljene)]]'' (1900) {{COBISS|ID=209921}}
* ''[[Prešeren in narodna pesem]]'' (1901) {{COBISS|ID=37370880}}
* ''[[O Ledinskega pesmi &quot;Razne pota&quot;]]'' (1901) {{COBISS|ID=95602176}}
* ''[[Slovenske narodne pesmi. Zv. 3, (Pesmi za posebne prilike. Pesmi pobožne)]]'' (1904) {{COBISS|ID=210177}}
* ''[[Zur slavischen Lehnwörterkunde]]'' (1904) {{COBISS|ID=41194241}}
* ''[[Slovenske narodne pesmi. Zv. 4, (Pesmi stanovske. Šaljive in zbadljive. Kazalo začetkov)]]'' (1908) {{COBISS|ID=210433}}
* ''[[Kühar, Števan, Národno blago vog`rskih Slov`encov. Priredil]]'' (1910) {{COBISS|ID=95602688}}
* ''[[O Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah : opomnje o slovenskem glasoslovju in rabi nekaterih oblik in besed]]'' (1911) {{COBISS|ID=4722482}}
* ''[[Historična slovnica slovenskega jezika]]'' (1922) {{COBISS|ID=5417219}}
* ''Zgodovina slovenskega slovstva I-II''. (znanstvena izdaja, uredil [[Matija Ogrin]], Ljubljana: Založba ZRC, 2012)
* ''Zgodovina slovenskega slovstva III–IV.'' (znanstvena izdaja, uredil Matija Ogrin, Ljubljana: Založba ZRC, 2014)

== Priznanja ==
Po Karlu Štreklju so poimenovali [[dvojezične občinske otroške jasli]] ({{lang-it|Asilo nido comunale}}) Karel Štrekelj v [[Sesljan]]u pri [[Devin]]u v [[Italija|Italiji]].
Po njem se imenuje tudi [[kulturno društvo Karla Štreklja]] iz [[Štanjel]]a, ki je bilo ustanovljeno leta 1986.
Društvo je skupaj z občino [[Komen]] in [[republika Slovenija|Republiko Slovenijo]] ustanovilo odbor, ki vsako leto podeljuje [[Štrekljeva nagrada|Štrekljevo nagrado]] za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila v besedi in pesmi.

== Zanimivosti ==
Štrekelj je obravnaval možnost, da je slovenski jezik del [[zahodnoslovanski jeziki|severozahodnoslovanskih jezikov]] na podlagi zloga »dl« (jedla - jela), ki je pri [[južnoslovanski jeziki|južno]] in [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanskih jezikih]] asimiliran v »l«.&lt;ref name=&quot;murko_1912&quot;&gt;Murko (1912).&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih etnologov]]
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[seznam slovenskih filologov]]

== Opombe in sklici ==
{{seznam referenc}}

== Viri ==
* {{navedi enciklopedijo |title=[[Enciklopedija Slovenije]] |publisher=Mladinska knjiga |location= Ljubljana |year=1999 |volume=XIII |pages=148}}
* {{navedi knjigo |first1=Stanko |last1=Janež |first2=Ravbar|last2= Miroslav |title=Pregled slovenske književnosti |publisher=Založba Obzorja |location=Maribor |year=1978}}
* Martin Jevnikar: Primorski slovenski biografski leksikon, 15. snopič, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1989.
* Monika Kropej: Karel Štrekelj – Iz vrelcev besedne ustvarjalnosti, Založba ZRC, Ljubljana 2001.
* {{navedi revijo |first=Matija |last=Murko |authorlink=Matija Murko |title=Karel Štrekelj |journal=[[Veda (revija)|Veda]] |year=1912}}
* Rajko Muršič in Mojca Ramšak: Razvoj slovenske etnologije, Od Štreklja in Murka do sodobnih etimoloških prizadevanj, Slovensko etnološko društvo, Ljubljana 1995.
* Vilko Novak: Raziskovalci slovenskega življenja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1986.

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke}}
* Karel Štrekelj:  [http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ks/VIEW/ Zgodovina slovenskega slovstva. I. del. Elektronska monografija. ZRC SAZU, 2012]
{{Wikivir-avtor}}
*{{dlib|ime=Karel Štrekelj}}
*http://www.kam.si/veliki_slovenci/karel_strekelj_jezikoslovec_zbiratelj_narodnih_pesmi.html
*http://isn.zrc-sazu.si/
* {{SloBio|id=669616|avtor=Kranjec Marko|ime=Štrekelj Karel|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Štrekelj, Karel}}
[[Kategorija:Slovenski etnologi]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]</text>
      <sha1>cawxt0ezsu1uhdzluo6t2neo74k28xh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deltoideus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179158</id>
    <redirect title="Deltoidna mišica" />
    <revision>
      <id>6761317</id>
      <parentid>1324222</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:34:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Deltasta mišica]] na stran [[Deltoidna mišica]]</comment>
      <origin>6761317</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="6narzgfi9ofvsy4dalah3jahnj91rz0" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Deltoidna mišica]]</text>
      <sha1>6narzgfi9ofvsy4dalah3jahnj91rz0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus deltoideus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179159</id>
    <redirect title="Deltoidna mišica" />
    <revision>
      <id>6761316</id>
      <parentid>1324225</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:34:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Deltasta mišica]] na stran [[Deltoidna mišica]]</comment>
      <origin>6761316</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="6narzgfi9ofvsy4dalah3jahnj91rz0" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Deltoidna mišica]]</text>
      <sha1>6narzgfi9ofvsy4dalah3jahnj91rz0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deltoidna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179161</id>
    <revision>
      <id>6761304</id>
      <parentid>5745463</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:25:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Deltasta mišica]] na [[Deltoidna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745463</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="896" sha1="1o5nvfsn1rm97bkdwo0bq6uezykydf6" xml:space="preserve">[[Slika:Deltoideus.png|thumb|right|250px|Lega deltoideusa]]
'''Deltasta''' imenovana tudi '''trikotna mišica''' ({{jezik-la|musculus deltoideus}}) je trikotne oblike in izvira s [[ključnica|ključnice]], [[kolčica|kolčice]] in grebena [[lopatica|lopatice]]. Prirašča se na deltasto grčavino na lateralni strani [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Pod njo je [[sinovialna vreča]] (''bursa subdeltoidea''). Mišica kot celota odmika (abducira) nadlaket do horizontale, sprednji snopi izvajajo anteverzijo in notranjo rotacijo, zadajšnji snopi pa retroverzijo in zunanjo rotacijo. Skrbi za stalen stik sklepnih površin v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus axillaris|aksilarni živec]] (ki poteka iz vratnih vretenc [[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>1o5nvfsn1rm97bkdwo0bq6uezykydf6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761310</id>
      <parentid>6761304</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:31:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761310</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1744" sha1="lk9lq40zdb4uekk1fa6bi6zpl1xwp7q" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name       = Deltoidna mišica
| Latin      = musculus deltoideus
| Image      = Deltoideus.png
| Caption    = Deltoidna mišica
| Image2     = 1119 Muscles that Move the Humerus b.png
| Caption2   = Mišice, ki povezujejo zgornji ud s hrbtenico
[[File:Deltoid muscle origin and insertion.jpg|thumb|Izvor in narastišče deltoidne mišice]]
| Origin     = sprednji rob in zgornja površina lateralne tretjine [[ključnica|ključnice]], [[akromij]], [[lopatični greben]]
| Insertion  = [[deltoidna grčavina]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Blood      = [[torakoakromialna arterija]], [[sprednja cirkumfleksna humeralna arterija|anteriorna]] in [[zadajšnja cirkumfleksna humeralna arterija]]
| Nerve      = [[aksilarni živec]]
| Action     = [[abdukcija]], [[fleksija]] in [[ekstenzija]] [[rama|rame]]
| Antagonist = [[široka hrbtna mišica]]
}}
'''Deltoidna mišica''', tudi '''deltasta mišica''' ali '''trikotna mišica''', ({{jezik-la|musculus deltoideus}}) je trikotne oblike in izvira s [[ključnica|ključnice]], [[kolčica|kolčice]] in grebena [[lopatica|lopatice]]. Prirašča se na deltoidno grčavino na lateralni strani [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Pod njo je [[sinovialna vreča]] ({{jezik|la|bursa subdeltoidea}}). Mišica kot celota odmika (abducira) nadlaket do horizontale, sprednji snopi izvajajo anteverzijo in notranjo rotacijo, zadajšnji snopi pa retroverzijo in zunanjo rotacijo. Skrbi za stalen stik sklepnih površin v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus axillaris|aksilarni živec]] (ki poteka iz vratnih vretenc [[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>lk9lq40zdb4uekk1fa6bi6zpl1xwp7q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Deltoidna mišica</title>
    <ns>1</ns>
    <id>179164</id>
    <revision>
      <id>6761306</id>
      <parentid>1324425</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:25:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Deltasta mišica]] na [[Pogovor:Deltoidna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>1324425</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1361" sha1="3o02yima4c90uy7pqpbp7x45jeg98ih" xml:space="preserve">Skripta MF v Ljubljani, Anatomija 1, str. 178 (ramenska mišica): m deltoideus = deltasta mišica. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 12:44, 20. maj 2008 (CEST)

Pa tudi po mojih zapiskih ter skripti Raje Dahmane:Ilustrirana anatomija je Deltasta mišica. Največkrat se pa itak uporablja Deltoideus... tak da bom kar nazaj prestavil.
--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 13:05, 20. maj 2008 (CEST)

:Jaz sem se ravnal po skripti Anatomija človeka prof. Marije Štefančič, ki uči predmet Anatomija človeka na biologiji (BF). Ampak boste medicinci že bolje vedeli, sploh pa ni problema če je preusmeritev tudi iz &quot;trikotna mišica&quot;. Samo škoda se mi zdi ker niso uporabili bolj slovenskega izraza. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:52, 20. maj 2008 (CEST)

Trikotna mišica dejansko zveni bolj Slovensko, glede same uporabe v praksi (na faksu) pa se itak v večini primerov uporabljajo latinski izrazi. Važno je itak samo to da sta navedena obe možnosti.
--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 14:00, 20. maj 2008 (CEST)

:Na faksu itak, samo ''m. deltoideus'' je med mišicami, ki jih pozna tudi širši krog ljudi (recimo bodybuilderji, ostali pa če ne prej takrat, ko imajo celo razbolelo zaradi cepiva). Zato se mi zdi škoda. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:07, 20. maj 2008 (CEST)</text>
      <sha1>3o02yima4c90uy7pqpbp7x45jeg98ih</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trikotna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179166</id>
    <redirect title="Deltoidna mišica" />
    <revision>
      <id>6761315</id>
      <parentid>1324317</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:33:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Deltasta mišica]] na stran [[Deltoidna mišica]]</comment>
      <origin>6761315</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="6narzgfi9ofvsy4dalah3jahnj91rz0" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Deltoidna mišica]]</text>
      <sha1>6narzgfi9ofvsy4dalah3jahnj91rz0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Korakobrahialna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179365</id>
    <revision>
      <id>6761465</id>
      <parentid>5745475</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:20:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Pazdušna mišica]] na [[Korakobrahialna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745475</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="758" sha1="fz6mjkfi9lpjxz5im3s92xcsuxo6pq8" xml:space="preserve">[[Slika:Coracobrachialis.png|thumb|right|250px|Pazdušna mišica]]
'''Pazdušna mišica''' ({{jezik-la|musculus coracobrachialis}}) je [[mišica]] sprednje skupine [[nadlakt]]i. Vzdržuje glavo [[nadlahtnica|nadlahtnice]] v sklepni ponvici [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]]. Med [[lopatica|korakoidnim odrastkom]] in kito pazdušne mišice je [[sinovialna vreča]], bursa pazdušne mišice.

Mišica izvira iz kljunastega odrasteka [[lopatica|lopatice]] in se narašča anteriorno na medialni strani telesa nadlahtnice.

Pazdušna mišica sodeluje pri anterflexiji in primikanju v [[ramenski sklep|ramenskemu sklepu]].

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>fz6mjkfi9lpjxz5im3s92xcsuxo6pq8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761487</id>
      <parentid>6761465</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:54:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravek imena; lektura</comment>
      <origin>6761487</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1680" sha1="4ffaf6mnm1uxbw2eqhawsevalpgloan" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Korakobrahialna mišica
| Latin       = musculus coracobrachialis
| Image       = MusclesCoraco-brachialEtBrachialAntérieur.jpg
| Caption     = Korakobrahialna in brahialna mišica. Desni zgornji ud. Anteriorni pogled. 1, kratka glava bicepsa — 2, [[korakoidni procesus]] — 3, mala prsna mišica — 4, '''korakobrahialna mišica''' — 5, brahialna mišica —6, medialni intermuskularni septum — 7, [[deltasta grčavina humerusa]].
| Image2      = Coracobrachialis_muscle05.png
| Caption2    = Položaj korakobrahialne mišice (prikazana rdeče)
| Origin      = [[korakoidni procesus]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = anteromedialna površina [[nadlahtnica|nadlahtnice]] distalno od grebena [[mali tuberkulum|malega tuberkuluma]]
| Action      = [[addukcija|adducira]] nadlahtnico, [[fleksija|flektira]] nadlaket v [[glenohumeralnem sklepu]]
| Blood       = [[brahialna arterija]]
| Nerve       = [[muskulokutani živec]] (C5, C6 in C7)
}}
'''Korakobrahialna mišica''' ({{jezik-la|musculus coracobrachialis}}) je [[mišica]] sprednje skupine [[nadlakt]]a. Vzdržuje glavo [[nadlahtnica|nadlahtnice]] v sklepni ponvici [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]]. Med [[lopatica|korakoidnim odrastkom]] in kito korakobrahialne mišice je [[sinovialna vreča]], burza.

Mišica izvira iz kljunastega odrastka [[lopatica|lopatice]] in se narašča anteriorno na medialni strani telesa nadlahtnice.

Korakobrahialna mišica sodeluje pri antefleksiji in primikanju v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>4ffaf6mnm1uxbw2eqhawsevalpgloan</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761488</id>
      <parentid>6761487</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:55:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6761488</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1689" sha1="6xizprsmpebz3klmrpo3flho9oiy06j" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Korakobrahialna mišica
| Latin       = musculus coracobrachialis
| Image       = MusclesCoraco-brachialEtBrachialAntérieur.jpg
| Caption     = Korakobrahialna in brahialna mišica. Desni zgornji ud. Anteriorni pogled. 1, kratka glava bicepsa — 2, [[korakoidni procesus]] — 3, mala prsna mišica — 4, '''korakobrahialna mišica''' — 5, brahialna mišica —6, medialni intermuskularni septum — 7, [[deltasta grčavina humerusa]].
| Image2      = Coracobrachialis_muscle05.png
| Caption2    = Položaj korakobrahialne mišice (prikazana rdeče)
| Origin      = [[korakoidni procesus]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = anteromedialna površina [[nadlahtnica|nadlahtnice]] distalno od grebena [[mali tuberkulum|malega tuberkuluma]]
| Action      = [[addukcija|adducira]] nadlahtnico, [[fleksija|flektira]] nadlaket v [[glenohumeralnem sklepu]]
| Blood       = [[brahialna arterija]]
| Nerve       = [[muskulokutani živec]] (C5, C6 in C7)
}}
'''Korakobrahialna mišica''' ({{jezik-la|musculus coracobrachialis}}) je [[mišica]] sprednje skupine [[nadlaket|nadlakta]]. Vzdržuje glavo [[nadlahtnica|nadlahtnice]] v sklepni ponvici [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]]. Med [[lopatica|korakoidnim odrastkom]] in kito korakobrahialne mišice je [[sinovialna vreča]], burza.

Mišica izvira iz kljunastega odrastka [[lopatica|lopatice]] in se narašča anteriorno na medialni strani telesa nadlahtnice.

Korakobrahialna mišica sodeluje pri antefleksiji in primikanju v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>6xizprsmpebz3klmrpo3flho9oiy06j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus coracobrachialis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179366</id>
    <redirect title="Korakobrahialna mišica" />
    <revision>
      <id>6761467</id>
      <parentid>1328009</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:21:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Pazdušna mišica]] na stran [[Korakobrahialna mišica]]</comment>
      <origin>6761467</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" sha1="7d05g1eu7db1nan8e6ui59cbg4yfyxc" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Korakobrahialna mišica]]</text>
      <sha1>7d05g1eu7db1nan8e6ui59cbg4yfyxc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Troglava nadlaktna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179403</id>
    <revision>
      <id>6761575</id>
      <parentid>6758667</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:10:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod v infopolju</comment>
      <origin>6761575</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1820" sha1="02geh220y8jr2aqfh830p5mh7wu4rgu" xml:space="preserve">{{Infobox muscle
| Name        = Troglava nadlaktna mišica
| Latin       = musculus triceps brachii
| Image2       = Triceps brachii.png
| Caption2    = Troglava nadlaktna mišica od zadaj.
| Image      = TricepsBrachii.jpg
| Caption    = Desnostranska troglava nadlaktna mišica, kot se vidi od zadaj
| Origin      = '''dolga glava:''' [[infraglenoidni tuberkel lopatice]] &lt;br /&gt;'''lateralna glava:''' nad [[radialni sulkus|radialnim sulkusom]]&lt;br /&gt;'''medialna glava:''' pod [[radialni sulkus|radialnim sulkusom]]
| Insertion   = [[olekranon]] [[podlahtnica|podlahtnice]]
| Blood       = [[globoka brahialna arterija]], [[posteriorna cirkumfleksna humeralna arterija]] (samo dolga glava)
| Nerve       = [[radialni živec]]  
| Action      = [[ekstenzija|ekstendira]] [[podlaket]], dolga glava ekstendira in [[addukcija|adducira]] nadlaket, ekstendira ramo
| Antagonist  = [[dvoglava nadlaktna mišica]]
}}
'''Troglava nadlaktna mišica''' ({{jezik-la|musculus triceps brachii}}) je [[mišica]] [[nadlakt|nadlakti]] sestavljena iz treh glav (''caput longum'', ''caput laterale'' in ''caput mediale''). Najkrajša je medialna glava, ki jo prekrivata dolga in lateralna glava. Med medialno in lateralno glavo je brazda [[nervus radialis|radialnega živca]] in [[globoka nadlahtnična arterija|globoke nadlahtnične arterije]].

Dolga glava izvira iz infraglenoidalnega tuberkuluma [[lopatica|lopatice]], lateralna in medialna pa iz dorzalne ploskve [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Pripenja se na olekranon [[podlahtnica|podlahtnice]].

Troglava nadlaktna mišica skrbi za ekstenzijo [[komolčni sklep|komolčnega sklepa]].

Oživčuje jo [[nervus radialis|radialni živec]] (C6 do C8).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>02geh220y8jr2aqfh830p5mh7wu4rgu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761576</id>
      <parentid>6761575</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:11:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>tuberkel -&gt; tuberkulum</comment>
      <origin>6761576</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1822" sha1="0jx9ipo4h0h1blopn294ybhk8501l4i" xml:space="preserve">{{Infobox muscle
| Name        = Troglava nadlaktna mišica
| Latin       = musculus triceps brachii
| Image2       = Triceps brachii.png
| Caption2    = Troglava nadlaktna mišica od zadaj.
| Image      = TricepsBrachii.jpg
| Caption    = Desnostranska troglava nadlaktna mišica, kot se vidi od zadaj
| Origin      = '''dolga glava:''' [[infraglenoidni tuberkulum lopatice]] &lt;br /&gt;'''lateralna glava:''' nad [[radialni sulkus|radialnim sulkusom]]&lt;br /&gt;'''medialna glava:''' pod [[radialni sulkus|radialnim sulkusom]]
| Insertion   = [[olekranon]] [[podlahtnica|podlahtnice]]
| Blood       = [[globoka brahialna arterija]], [[posteriorna cirkumfleksna humeralna arterija]] (samo dolga glava)
| Nerve       = [[radialni živec]]  
| Action      = [[ekstenzija|ekstendira]] [[podlaket]], dolga glava ekstendira in [[addukcija|adducira]] nadlaket, ekstendira ramo
| Antagonist  = [[dvoglava nadlaktna mišica]]
}}
'''Troglava nadlaktna mišica''' ({{jezik-la|musculus triceps brachii}}) je [[mišica]] [[nadlakt|nadlakti]] sestavljena iz treh glav (''caput longum'', ''caput laterale'' in ''caput mediale''). Najkrajša je medialna glava, ki jo prekrivata dolga in lateralna glava. Med medialno in lateralno glavo je brazda [[nervus radialis|radialnega živca]] in [[globoka nadlahtnična arterija|globoke nadlahtnične arterije]].

Dolga glava izvira iz infraglenoidalnega tuberkuluma [[lopatica|lopatice]], lateralna in medialna pa iz dorzalne ploskve [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Pripenja se na olekranon [[podlahtnica|podlahtnice]].

Troglava nadlaktna mišica skrbi za ekstenzijo [[komolčni sklep|komolčnega sklepa]].

Oživčuje jo [[nervus radialis|radialni živec]] (C6 do C8).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>0jx9ipo4h0h1blopn294ybhk8501l4i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nagasaki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179905</id>
    <revision>
      <id>6761624</id>
      <parentid>6751551</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T00:10:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Krok6kola</username>
        <id>196226</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:127-GW-1643-147005 (29935431384).jpg]] → [[File:Ruins of Nagasaki medical hospital and college, November 1945 (29935431384).jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name)</comment>
      <origin>6761624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22783" sha1="qso4z4khn4neep2w30zq0g169ef2c7j" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                   = {{raise|0.2em|Nagasaki}}
| native_name            = {{lower|0.1em|{{nobold|{{lang|ja|長崎市}}}}}}
| official_name          = Mesto Nagasaki&lt;ref&gt;[http:/www.city.nagasaki.lg.jp//lang/en/ Uradna spletna stran] {{En icon}}&lt;/ref&gt;
| settlement_type        = Mesto
&lt;!-- images, nickname, motto ---&gt;
| image_skyline          = Nagasaki City view from Hamahira01s3.jpg
| imagesize              = 
| image_alt              = 
| image_caption          = 
| image_flag             = Flag of Nagasaki, Nagasaki.svg
| flag_alt               = 
| image_seal             = Nagasaki Nagasaki chapter.svg
| seal_alt               = 
| image_shield           = 
| shield_alt             = 
| nickname               = 
| motto                  = 
&lt;!-- maps and coordinates ------&gt;
| image_map              = Nagasaki in Nagasaki Prefecture Ja.svg
| map_caption            = Zemljevid prefekture Nagasaki, ozemlje Nagasakija označeno z vijolično
| pushpin_map            = Japonska
| pushpin_map_alt        = 
| pushpin_map_caption    = &amp;nbsp;

|latd=32 |latm=47 |lats= |latNS=N
|longd=129 |longm=52 |longEW=E
| coor_pinpoint          = &lt;!-- to specify exact location of coordinates (was coor_type) --&gt;
| coordinates_footnotes  = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
&lt;!-- location ------------------&gt;
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{zastava|Japonska}}
| subdivision_type1      = Regija
| subdivision_name1      = [[Kjušu]]
| subdivision_type2      = [[Prefekture Japonske|Prefektura]]
| subdivision_name2      = [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
&lt;!-- established ---------------&gt;
| established_title      = &lt;!-- Settled --&gt;
| established_date       = 
| founder                = 
| named_for              = 
&lt;!-- seat, smaller parts -------&gt;
| seat_type              = &lt;!-- defaults to: Seat --&gt;
| seat                   = 
&lt;!-- government type, leaders --&gt;
| government_footnotes   = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
| leader_party           = 
| leader_title           = Župan
| leader_name            = 
| leader_title1          = 
| leader_name1           = &lt;!-- etc., up to leader_title4 / leader_name4 --&gt;
&lt;!-- display settings  ---------&gt;
| total_type             = &lt;!-- to set a non-standard label for total area and population rows --&gt;
| unit_pref              = Metric
&lt;!-- area ----------------------&gt;
| area_footnotes         = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
| area_total_km2         = 406,35
| area_land_km2          = 241,20
| area_water_km2         = 165,15
| area_water_percent     = 
| area_note              = 
&lt;!-- elevation -----------------&gt;
| elevation_footnotes    = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
| elevation_m            = 
&lt;!-- population ----------------&gt;
| population_footnotes   = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
| population_total       = 425.723
| population_as_of       = 1. marec 2017
| population_density_km2 = 1000
| population_est         = 
| pop_est_as_of          = 
| population_demonym     = 
| population_note        = 
&lt;!-- time zone(s) --------------&gt;
| timezone1              = [[japonski standardni čas]]
| utc_offset1            = +9
&lt;!-- postal codes, area code ---&gt;
| postal_code_type       = &lt;!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --&gt;
| postal_code            = 
| area_code_type         = &lt;!-- defaults to: Area code(s) --&gt;
| area_code              = 
&lt;!-- website, footnotes --------&gt;
| website                = http://www.city.nagasaki.lg.jp/
| footnotes              = 
}}

'''Nagasaki''' je [[mesto]] na [[Japonska|Japonskem]] s približno 460.000 prebivalci, največje mesto v istoimenski [[Prefekture Japonske|prefekturi]]. Leži na skrajnem jugozahodu Japonske, ob začetku dolgega zaliva, ki predstavlja najboljše naravno pristanišče na otoku [[Kjušu]].

== Zgodovina ==
===Krščanski Nagasaki===
Nagasaki je bil majhna in nepomembna ribiška vasica s samotnim pristanom, dokler ni prišel v stik s portugalskimi raziskovalci leta 1543. Med njimi je bil Fernão Mendes Pinto, ki je prišel iz Sagresa (pokrajina Algarve), na portugalski ladji, ki je pristala v bližini Tanegašime.

Kmalu zatem so portugalske ladje začele jadrati na Japonsko na svojih trgovskih potovanjih, s katerimi so vzpostavili trgovinske odnose med Japonsko in preostalim svetom, zlasti s celinsko Kitajsko, s katero je Japonska pred tem prekinila svoje trgovinske in politične vezi.

Portugalci so kmalu delovali kot trgovski posredniki med tema dvema azijskim državama.

[[Slika:NanbanCarrack.jpg|250px|right|thumb|Portugalska ''karaka'' pred Nagasakijem (plošča iz [[obdobje Nanban|obdobja Nanban]], Mestni muzej v [[Kobe|Kobeju]])]]
Kljub vzajemnim koristim, ki so izhajale iz teh trgovinskih stikov, je pomanjkanje primernega pristanišča onemogočalo pristanke tujih ladij na otoku [[Kjušu]], kar je predstavljalo veliko težavo, tako za trgovce kot za lokalne ''[[Daimjo|daimjoje]]'' (fevdalne gospode), ki so pričakovali, da bodo imeli velike koristi od trgovine s Portugalci.

Leta 1549 je španski jezuitski misijonar sveti [[Frančišek Ksaverij]] prispel v Kagošimo in kmalu začel z oznanjanjem krščanstva (evangelizacijo) po vsej Japonski. Leta 1552 je zapustil Kitajsko in kmalu zatem umrl v [[Macao|Macau]]. 

Njegovi misijonarski nasledniki so spreobrnili številne ''daimjoje'', med katerimi je bil najpomembnejši [[Omura Sumitada]]. Leta 1569 je Omura izdal dovoljenje za zgraditev [[Pristanišče|pristanišča]], primernega za pristanke portugalskih ladij v Nagasakiju. Novo pristanišče je bilo zgrajeno leta 1571, pod nadzorstvom jezuitskega misijonarja Gasparja Vilele in portugalskega kapetana majorja Tristão Vaz de Veiga, ter z osebno pomočjo Omure. Majhno pristaniško naselje se je hitro razvilo v raznoliko mesto, in portugalski izdelki, uvoženi preko Nagasakija (kot so [[tobak]], [[kruh]], [[tekstil]] in pecivo, imenovano ''castellas''), so kmalu postali priljubljeni med Japonci. Portugalci so na Japonsko prinesli tudi veliko kitajskega blaga.
[[Slika:AlessandroValignano.jpg|200px|thumb|desno|Portet jezuitskega misijonarja Alessandra Valignana]]

Zaradi politične nestabilnosti v obdobju Sengoku (obdobje sprtih držav) sta Omura Sumitada in voditelj jezuitov Alessandro Valignano{{Sfn|Glynn|2016|p=47}} zasnovala načrt, kako bi organizirala [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] na Japonskem, ne da bi katoliško mesto zavzel kateri od krščanstvu nasprotnih ''daimjojev''. V krajšem obdobju po letu 1580 je tako mesto Nagasaki bilo jezuitska [[Kolonija (geografija)|kolonija]], pod njihovim upravnim in vojaškim nadzorom. Postalo je tudi zatočišče za kristjane, ki so se preselili v mesto zaradi preganjanja v drugih delih Japonske. 

''Daimjo'' in general [[Tojotomi Hidejoši]] je med svojim prizadevanjem za združitev Japonske pokušal svoj vpliv razširiti tudi na otok Kjušu. Zaradi čedalje večjega števila kristjanov v Južni Japonski in zaradi vmešavanja jezuitskega reda v japonsko notranjo politiko, je ukazal izgon vseh jezuitskih misijonarjev ter je prevzel nadzor nad mestom. Odredba o izgonu misijonarjev je ostala v veliki meri neizvršena in ostalo je dejstvo, da je velik del prebivalcev Nagasakija javno izvajalo katoliško vero. Leta 1596 bila španska ladja ''San Felipe'' uničena v [[brodolom]]u ob obali [[Šikoku]]ja, Hidejoši pa je od navigatorja pridobil informacijo, da so španski [[frančiškani]] v ospredju načrtovanega iberskega napada na Japonsko. V zameno je Hidejoši ukazal javno [[Križanje (smrtna kazen)|usmrtitev na križu]] šestindvajsetih japonskih kristjanov v Nagasakiju, kar je bilo izvršeno 25. februarja 1560 (t. i. ''nagasaški mučenci'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}} 
[[Slika:Plattegrond van de Stad van Nakasaki.jpg|250px|thumb|levo|Japonski prikaz Nagasakija s pristaniščem (1764)]]

Portugalskih trgovcev izvršitev ni bistveno prizadela, zato je mesto še naprej raslo in se razvijalo. Leta 1602 so na Japonsko prispeli tudi [[Avguštinci|avguštinski]] misijonarji in ko je naslednje leto oblast prevzel [[Tokugava Iejasu]] je krščanstvo še toleriral. Po njegovi smrti je bila zaradi prihoda tudi nizozemskih in angleških trgovcev dovoljena odprta trgovina, vendar brez misijonarskega delovanja.

Leta 1614 je bilo krščanstvo na Japonskem uradno prepovedano in vsi misijonarji so morali zapustiti državo. Večina katoliških ''daimjo'' se je krščanstvu uradno odpovedala in so k temu prisilili tudi svoje podložnike, nekateri pa tega niso hoteli in se raje preselili v [[Macao]], na [[Filipini|filipinski]] otok [[Luzon]] ali drugam po jugovzhodni Aziji. Sledila je brutalna kampanja preganjanja kristjanov na Kjušuju in v drugih delih Japonske, z več tisoč pobitih in mučenih ali prisiljenih, da se odrečejo svoji veri.(glej: Japonski mučenci).

===Obdobje zaprtja ===
[[Slika:Nagasaki Hamamachi.jpg|250px|thumb|Trgovska ulica Hamamači v Nagasakiju nekoč]]
Po neuspešnem »uporu Šimabara« zoper klan [[Šogun|šoguna]] Tokugava leta 1638, so iz Nagasakija izgnali vse portugalske trgovce. V njihovo četrt na umetnem otoku [[Dedžima]] v mestnem pristanišču so se iz svojega oporišča Hirado preselili [[Nizozemci]].

Veliki [[požar]] leta 1663 je uničil velik del mesta, vključno s templjema [[Mazu]] in Kofuku, zavetnikov kitajskih mornarjev in trgovcev.

Leta 1720 je bila umaknjena prepoved uporabe nizozemskih knjig, kar je imelo za posledico, da je veliko število študentov želelo v Nagasakiju preučevati evropske znanosti in umetnost. Nagasaki je tako postal center t. i. ''[[rangaku]]'' (nizozemskega znanja). Med [[obdobje Edo|obdobjem Edo]] so mestu vladali šoguni hiše Tokugava in v njem imenovali svojega guvernerja.

Nekdaj so bili zgodovinarji soglasni, da je bil Nagasaki edino japonsko okno v svet, v času japonske izolacije v obdobju Tokugava. Danes je splošno sprejeto, da je tedaj Japonska vendarle sodelovala in trgovala s [[Korejski polotok|Korejo]] in [[Rusko carstvo|Rusijo]] prek Sacuma, Cušime oziroma Macume. Kljub temu je tedanji Nagasaki v sodobni japonski umetnosti in literaturi upodobljen kot kozmopolitsko pristanišče, prepolno eksotičnih zanimivosti iz zahodnega sveta.

Leta 1808 je med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] [[fregata]] HMS ''Phaeton'' [[Kraljeva vojna mornarica|kraljeve vojne mornarice]] vplula v pristanišče Nagasaki, med iskanjem nizozemskih trgovskih ladij. Lokalni guverner se ni mogel upreti britanskim zahtevam po hrani, gorivu in vodi, vendar je zatem napravil obredni samomor ([[sepuku]]). Po tem dogodku je bil sprejet odlok o prepovedi pristankov tujih ladij (1825) ter izdani zakoni, ki so okrepili obalno obrambo, tujcem grozili s smrtno kaznijo in spodbudili usposabljanje prevajalcev za [[Angleščina|angleški]] in [[Ruščina|ruski jezik]].

''Tōdžinjašiki'' (唐人屋敷) ali Kitajska tovarna v Nagasakiju je bila tudi pomemben kanal za kitajsko blago in informacije za japonski trg. Različni kitajski trgovci in umetniki so pluli med kitajsko celino in Nagasakijem. Nekateri so dejansko združili vloge trgovca in umetnika, kot je bil Yi Hai iz 18. stoletja. Domneva se, da je bila kar ena tretjina prebivalstva Nagasakija v tem času Kitajci.&lt;ref&gt;Screech, Timon. ''The Western Scientific Gaze and Popular Imagery in Later Edo Japan: The Lens Within the Heart''. Cambridge: Cambridge University Press, 1996. p15.&lt;/ref&gt; Kitajski trgovci v Nagasakiju so bili omejeni na obzidano naselje (Tōdžin jašiki), ki je bilo v isti bližini kot otok Dedžima; in dejavnosti Kitajcev, čeprav manj strogo nadzorovani kot Nizozemci, je pozorno spremljal Nagasaki ''bugjō'' (長崎奉行), uradniki šogunata Tokugava.

=== Obnova Meidži ===
[[Slika:Nakajima-Gawa, Nagasaki.JPG|250px|thumb|Most čez reko Nakašima v Nagasakiju (1870)]]
Leta 1853 je [[ZDA|ameriški]] [[Admiral|komodor]] Matthew Perry&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Lazar Tomaž |year=2017 |title=Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem |publisher=Narodni muzej Slovenije |isbn=978-961-6981-15-6|cobiss= 289999872|pages=10}}&lt;/ref&gt; s svojo vojaško eskadro priplul v japonske vode in od šoguna zahteval podobna neenakopravna trgovinska dovoljenja,{{Sfn|Glynn|2016|p=18}} kot so jih kolonialne velesile že uveljavile na Kitajskem. Tako je morala Japonska v obdobju [[Obnova Meidži|Obnove Meidži]] ponovno odpreti zunanjo trgovino in vzpostaviti [[Diplomacija|diplomatske odnose]]. Nagasaki je leta 1859 uradno dobil status trgovskega pristanišča, leta 1868 pa se je resno začelo posodabljanje. Nagasaki je bil uradno razglašen za mesto 1. aprila 1889. Z legalizacijo krščanstva je Nagasaki ponovno pridobil vlogo glavnega središča [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške vere]] na Japonskem.

Med obdobjem Meidži je Nagasaki postal središče težke industrije in predvsem ladjedelništva.

Med [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvo kitajsko-japonsko vojno]] in [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonsko vojno]] je postalo pomembno pomorsko oporišče Japonske cesarske mornarice, pristanišče Nagasaki se je namreč uporabljalo kot sidrišče bližnje mornariške vojaške baze Sasebo. Ladjedelnice so bile pod nadzorom družbe ''Mitsubishi'' (danes ''Mitsubishi Heavy Industries''), ki je postala eden glavnih izvajalcev za cesarsko japonsko mornarico. Med drugo svetovno vojno, pred napadom z [[atomska bomba|atomsko bombo]], je bil Nagasaki pomembno industrijsko mesto z livarno in orodjarno ''Mitsubishi'', tovarno motorjev Akunoura, tovarno orožja in ladjedelnico ''Mitsubishi'', tovarno streliva Mitsubishi-Urakami, več drugimi majhnimi tovarnami in velikimi pristaniškimi ter pretovornimi zmogljivostmi, ki so zaposlovale okoli 90 % mestne delovne sile. Te povezave z japonskimi vojnimi cilji so Nagasaki naredile za cilj medvojnega strateškega bombardiranja s strani zaveznikov.

===Jedrsko bombardiranje Nagasakija ===
{{glavni|Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija}}
V 12 mesecih pred jedrskim napadom je Nagasaki doživel pet manjših zračnih napadov s skupno 136 ameriškimi letali, ki so odvrgla skupno 270 ton eksplozivov, 53 ton zažigalnih in 20 ton razdrobnih bomb. Od teh je bil napad 1. avgusta 1945 najučinkovitejši, saj je nekaj bomb zadelo ladjedelnice in pristanišča v jugozahodnem delu mesta, nekaj jih je zadelo Mitsubishi Steel and Arms Works, šest bomb pa je padlo na Medicinsko šolo in bolnišnico Nagasaki, s tremi neposrednimi zadetki tamkajšnjih stavb. Čeprav je bila škoda zaradi teh nekaj bomb sorazmerno majhna, je v Nagasakiju povzročila veliko zaskrbljenost in številne ljudi, predvsem šolske otroke, so zaradi varnosti evakuirali na podeželje, s čimer se je v času atomskega napada zmanjšalo število prebivalcev mesta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://avalon.law.yale.edu/20th_century/mp07.asp|title=Avalon Project – The Atomic Bombings of Hiroshima and Nagasaki}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Bradley |first= F.J. |title=No Strategic Targets Left |year=1999 |page=103 |publisher=Turner Publishing Company |isbn=978-1-5631-1483-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HY&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Skylark |first=Tom |title=Final Months of the Pacific War |year=2002 |page=178 |publisher=Georgetown University Press}}&lt;/ref&gt;

Na dan jedrskega napada (9. avgusta 1945) je bilo v Nagasakiju ocenjeno 263.000 prebivalcev, ki so jih sestavljali 240.000 Japoncev, 10.000 Korejcev, 2500 vpoklicanih korejskih delavcev, 9000 japonskih vojakov, 600 vpoklicanih kitajskih delavcev in 400 zavezniških ujetnikov. Tistega dne je Boeing B-29 ''Superfortress Bockscar'', ki mu je poveljeval major Charles Sweeney, odletel iz Tinianovega severnega polja tik pred zoro, tokrat pa je nosil plutonijevo bombo s kodnim imenom ''Fat Man''. Primarna tarča bombe je bila Kokura, sekundarna tarča pa Nagasaki, če je bila primarna tarča preveč motna, da bi jo lahko vizualno opazili. Ko je letalo doseglo Kokuro ob 9.44 (10.44 po tinianskem času), je bilo mesto zakrito z oblaki in dimom, saj je bilo prejšnji dan bombardirano bližnje mesto Jahata – tudi jeklarna v Jahati njihova delovna sila je namerno zažgala posode s premogovim katranom, da bi proizvedla črn dim, ki zakriva tarčo.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://mainichi.jp/english/english/features/news/20140726p2a00m0na014000c.html| title=Steel mill worker reveals blocking view of U.S. aircraft on day of Nagasaki atomic bombing| work=Mainichi Weekly| access-date=January 23, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20151122171430/http://mainichi.jp/english/english/features/news/20140726p2a00m0na014000c.html|archive-date=November 22, 2015}}&lt;/ref&gt; Ker vizualno zaradi oblakov in dima ter z omejeno količino goriva ni moglo izvesti bombnega napada, je letalo ob 10.30 zapustilo mesto proti sekundarni tarči. Po 20 minutah je letalo ob 10.50 prispelo nad Nagasaki, a tudi to mesto so zakrili oblaki. Ker je obupno primanjkovalo goriva in po tem, ko je opravilo nekaj bombnih napadov, ne da bi dobilo dober vizualni cilj, je bila posadka prisiljena uporabiti radar, da je odvrgla bombo. V zadnji minuti jim je razprtje oblakov omogočilo vizualni stik z dirkališčem v Nagasakiju in bombo so odvrgli v mestno dolino Urakami na sredini med Mitsubishi Steel and Arms Works na jugu in Mitsubishi-Urakami Ordnance Dela na severu. 53 sekund po izpustitvi je bomba ob 11.02 eksplodirala na približno nadmorski višini 550 m.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/history/ww2peopleswar/timeline/factfiles/nonflash/a6652262.shtml|title=BBC - WW2 People's War – Timeline}}&lt;/ref&gt;

Manj kot sekundo po detonaciji je bil severni del mesta uničen in 35.000 ljudi ubitih. Med smrtnimi žrtvami je bilo 6200 od 7500 zaposlenih v tovarni Mitsubishi Munitions in 24.000 drugih (vključno z 2000 Korejci), ki so delali v drugih vojaških obratih in tovarnah v mestu, ter 150 japonskih vojakov. Industrijska škoda v Nagasakiju je bila velika, zaradi česar je bilo uničenih 68–80 % industrijske proizvodnje brez pristanišč. To je bila druga in do danes zadnja uporaba jedrskega orožja v boju in tudi druga detonacija plutonijeve bombe. Prva bojna uporaba jedrskega orožja je bila bomba ''Little Boy'', ki je bila odvržena na japonsko mesto [[Hirošima]] 6. avgusta 1945. Prvo plutonijevo bombo so testirali v osrednji Novi Mehiki v Združenih državah Amerike 16. julija 1945. Bomba ''Fat Man'' je bila nekoliko močnejša od tiste, ki je padla nad Hirošimo, a zaradi bolj neravnega terena Nagasakija je bilo manj škode.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Nuke-Rebuke: Writers &amp; Artists Against Nuclear Energy &amp; Weapons (The Contemporary anthology series) |url=https://archive.org/details/nukerebukewriter0000unse |pages=[https://archive.org/details/nukerebukewriter0000unse/page/22 22]–29 |date=May 1, 1984 |publisher=The Spirit That Moves Us Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Groves|1962|pp=343–346}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Hoddeson|Henriksen|Meade|Westfall|1993|pp=396–397}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika: Before noon on August 10, 1945, a mother and her son have received a boiled rice ball from an emergency relief party.... - NARA - 558580.tif| Mati in hči v Nagasakiju, le nekaj ur pred eksplozijo atomske bombe
Slika:Nuclear mushroom cloud of Fat Man.jpg| Gobasti oblak po eksploziji atomske bombe v Nagasakiju 
Slika:Atomic cloud over Nagasaki from Koyagi-jima.jpeg| Gobasti oblak po eksploziji atomske bombe v Nagasakiju
Slika:127-GW-1643-147640 (29935429954).jpg| Nagasaki po eksploziji atomske bombe
Slika:127-GW-1643-137017 (30267667170).jpg | Eden od [[tori]]jev (鳥居) uničenega templja v Nagasakiju
Slika:Ruins of Nagasaki medical hospital and college, November 1945 (29935431384).jpg
&lt;/gallery&gt;

== Povojni Nagasaki ==
Mesto je bilo po vojni obnovljeno, vendar se je dramatično spremenilo. Hitrost obnove je bila počasna. Prva preprosta stanovanja za nujne primere niso bila zagotovljena do leta 1946. Pri prenovi je bil poudarek na zamenjavi vojaške industrije z zunanjo trgovino, ladjedelništvom in ribištvom, kar je bilo uradno razglašeno, ko je bil maja 1949 sprejet ''Mednarodni zakon o obnovi mesta kulture Nagasaki''. Zgrajeni so bili novi templji in nove cerkve, zaradi povečanja števila kristjanov, na novo so zgradili tudi stolnico v četrti Urakami. Nekatere ruševine so ostale kot opomin, kot so toriji pred svetiščem Sannō. V spomin tragičnega dogodka so bili zgrajeni spomenik na središčni točki eksplozije atomske bombe (t.i. ''Ground Zero''), Park miru in muzej atomske bombe. Nagasaki ostaja predvsem pristaniško mesto, ki podpira bogato ladjedelniško tradicijo in predstavlja središče kulture ter močan primer prizadevanj za mir na svetu. 4. januarja 2005 so bila mestu priključena naselja Iōdžima, Kōjagi, Nomozaki, Sanva, Sotome in Takašima, vsa prej v okrožju Nišisonogi.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika: Nagasaki Shianbashi bar street night view.jpg
Slika:Panorama-nagasaki-fromglovergarden.jpg
Slika:Water ceremony in peace park - panoramio.jpg|Obred očiščevanja v Parku miru
Slika:Nagasaki Hypocenter (4696134098).jpg|Spomenik na središču eksplozije atomske bombe, desno ostanek stare stolnice 
&lt;/gallery&gt;

== Znane osebnosti==
* [[božji služabnik|blaženi]] '''Takaši Nagai''', [[Rentgenski žarki|rentgenolog]], znanstvenik in pisatelj

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Viri==
* Lazar, Tomaž: ''Poti samurajev; japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}
* {{Navedi knjigo|title=Pesem za Nagasaki zgodba Takashija Nagaija, znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel eksplozijo jedrske bombe|publisher=Družina|date=2016|isbn=978-961-04-0331-9|oclc=965896334|first=Paul|last=Glynn|cobiss=277689088}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Nagasaki}}
{{Wikivoyage|Nagasaki}}
*{{Official website|http://www.city.nagasaki.lg.jp/}} {{in lang|ja}}
*{{Official website|http://www.city.nagasaki.lg.jp.e.jc.hp.transer.com/}} {{in lang|en}}
*[http://zidbits.com/2013/11/is-nagasaki-and-hiroshima-still-radioactive/ Is Nagasaki still radioactive?] – No. Includes explanation.
*[https://web.archive.org/web/20140811194213/http://oldnewmaps.com/2014/08/05/nagasaki-atomic-bomb-9-august-1945/ Nagasaki after atomic bombing] – interactive aerial map
*[http://www.nuclearfiles.org/menu/key-issues/nuclear-weapons/history/pre-cold-war/hiroshima-nagasaki/index.htm Nuclear Files.org] Comprehensive information on the history, and political and social implications of the US atomic bombings of Hiroshima and Nagasaki
*[https://web.archive.org/web/20070117193919/http://www.ngs-kenkanren.com/mlang/english/ Nagasaki Prefectural Tourism Federation]

[[Kategorija:Mesta na Japonskem]]
[[Kategorija:Prefektura Nagasaki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qso4z4khn4neep2w30zq0g169ef2c7j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Supraspinatna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>180175</id>
    <revision>
      <id>6761380</id>
      <parentid>5745484</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:29:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Nadgrebenčnica]] na [[Supraspinatna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745484</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="626" sha1="s9tpcus6lfdi520gix9rpyd2corf92v" xml:space="preserve">[[Slika:Supraspinatus.PNG|thumb|right|250px|Nadgrebenčnica]]
'''Nadgrebenčnica''' ({{jezik-la|musculus supraspinatus}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz jame nad grebenom [[lopatica|lopatice]] ter se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]].

Nadgrebenčnica je pomembna odmikalka [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]], sodeluje pa tudi pri zunanji rotaciji.

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis |živec suprascapularis]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>s9tpcus6lfdi520gix9rpyd2corf92v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761388</id>
      <parentid>6761380</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:42:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravek imena</comment>
      <origin>6761388</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1310" sha1="8srk0lycaqpjruua6fiv8ngvcxkgrye" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Supraspinatna mišica
| Latin       = musculus supraspinatus
| Image       = Supraspinatus muscle back4.png
| Caption     = Položaj supraspinatne mišice (rdeče) od zadaj
| Image2      = Supraspinatus.PNG
| Caption2    = Posteriorni pogled na mišice, ki povezujejo zgornji ud s hrbtenico. Supraspinatna mišica je desno označena rdeče, levo pa jo pokrivajo druge mišice.
| Origin      = [[supraspinatna fosa]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = zgornja površina [[velikega tuberkuluma]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Blood       = [[supraskapularna arterija]]
| Nerve       = [[supraskapularni živec]]
| Action      = [[Abduction (kinesiology)|Abduction]] of arm and stabilizes [[humerus]]
}}
'''Supraspinatna mišica''' ({{jezik-la|musculus supraspinatus}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz jame nad grebenom [[lopatica|lopatice]] ter se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]].

Nadgrebenčnica je pomembna odmikalka [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]], sodeluje pa tudi pri zunanji rotaciji.

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis |supraskapularni živec]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>8srk0lycaqpjruua6fiv8ngvcxkgrye</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761400</id>
      <parentid>6761388</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:04:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <origin>6761400</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1316" sha1="dmkvypkqjor976qzwu2msw6yfeqfbay" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Supraspinatna mišica
| Latin       = musculus supraspinatus
| Image       = Supraspinatus muscle back4.png
| Caption     = Položaj supraspinatne mišice (rdeče) od zadaj
| Image2      = Supraspinatus.PNG
| Caption2    = Posteriorni pogled na mišice, ki povezujejo zgornji ud s hrbtenico. Supraspinatna mišica je desno označena rdeče, levo pa jo pokrivajo druge mišice.
| Origin      = [[supraspinatna fosa]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = zgornja površina [[velikega tuberkuluma]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Blood       = [[supraskapularna arterija]]
| Nerve       = [[supraskapularni živec]]
| Action      = [[Abduction (kinesiology)|Abduction]] of arm and stabilizes [[humerus]]
}}
'''Supraspinatna mišica''' ({{jezik-la|musculus supraspinatus}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz jame nad grebenom [[lopatica|lopatice]] ter se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]].

Supraspinatna mišica je pomembna odmikalka [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]], sodeluje pa tudi pri zunanji rotaciji.

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis |supraskapularni živec]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>dmkvypkqjor976qzwu2msw6yfeqfbay</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761402</id>
      <parentid>6761400</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:04:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod v infopolju</comment>
      <origin>6761402</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1315" sha1="itkwjc6cl0zzogi4qvwgkrlzwcj975j" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Supraspinatna mišica
| Latin       = musculus supraspinatus
| Image       = Supraspinatus muscle back4.png
| Caption     = Položaj supraspinatne mišice (rdeče) od zadaj
| Image2      = Supraspinatus.PNG
| Caption2    = Posteriorni pogled na mišice, ki povezujejo zgornji ud s hrbtenico. Supraspinatna mišica je desno označena rdeče, levo pa jo pokrivajo druge mišice.
| Origin      = [[supraspinatna fosa]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = zgornja površina [[velikega tuberkuluma]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Blood       = [[supraskapularna arterija]]
| Nerve       = [[supraskapularni živec]]
| Action      = [[abdukcija|abducira]] roko in stabilizira [[nadlahtnica|nadlahtnico]]
}}
'''Supraspinatna mišica''' ({{jezik-la|musculus supraspinatus}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz jame nad grebenom [[lopatica|lopatice]] ter se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]].

Supraspinatna mišica je pomembna odmikalka [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]], sodeluje pa tudi pri zunanji rotaciji.

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis |supraskapularni živec]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>itkwjc6cl0zzogi4qvwgkrlzwcj975j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus supraspinatus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>180176</id>
    <redirect title="Supraspinatna mišica" />
    <revision>
      <id>6761382</id>
      <parentid>1344026</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:29:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Nadgrebenčnica]] na stran [[Supraspinatna mišica]]</comment>
      <origin>6761382</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="jmufj5v4evf8a17234mbtrlqmcw43qg" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Supraspinatna mišica]]</text>
      <sha1>jmufj5v4evf8a17234mbtrlqmcw43qg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljudsko slovstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>180940</id>
    <revision>
      <id>6761712</id>
      <parentid>6523511</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:18:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2335" sha1="eupjgcg6up8q5nh2zk92koidlhl1wtq" xml:space="preserve">[[Slika:Andrej Smole - Ljudske pesmi.pdf|page=4|thumb|right|250px|''Ljudske pesmi'', zapisal [[Andrej Smole]] v 1830-ih]]
'''Ljudsko slovstvo''' (tudi '''ustno slovstvo''') je skupen izraz za ljudsko pripovedništvo in ljudsko pesništvo, ki se je razvijalo od nekdaj do sredine [[18. stoletje|18. stoletja]] (in zopet med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]). To je pomemben dokaz o živosti jezika in vir ustvarjanja za kasnejša obdobja. Ljudska dramatika ni ohranjena.

Zapisovati se je začelo v [[18. stoletje|18. stoletju]], zlasti v Pisanicah, nato so začeli zapisovati še ostali razsvetljenci. V času [[romantika|romantike]] je opazen porast zapisovanja. Na Slovenskem so znani zapisovalci predvsem [[Žiga Zois]], [[Valentin Vodnik]], [[Stanko Vraz]] in [[Karel Štrekelj]].

Pripovedništvo je najverjetneje nastajalo pozimi s pripovedovanjem, pesništvo pa med delom za krajšanje časa in sprostitev (zato je morala biti vsebina preprosta). Ohranjalo se je v ustnem izročilu, se prenašalo od ust do ust in se tako spreminjalo (modifikacije ali variante ali različice del).

Avtorji posameznih del niso znani. Besedilo je preprosto, pogosto v narečnem jeziku s tujkami, hkrati pa je jezikovno bogato, saj vsebuje številne [[pomanjševalnica|pomanjševalnice]], [[okrasni pridevek|okrasne pridevke]], stalna ljudska števila (3, 7, 9), ponavljanja in pretiravanja. V delih pogosto nastopajo pravljična bitja.

Posebnega pomena v slovenski kulturni in literarni zgodovini je (zlasti [[Koroška (vojvodina)|koroško]] in [[Prekmurje|prekmursko]] protestantsko) [[bukovništvo|bukovništvo.]]

== Razdelitev ==
{{Wikivir}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; | Pripovedništvo
!colspan=&quot;2&quot; | Pesništvo
! rowspan=&quot;2&quot; |Dramatika
|-
!Epsko (pripovedno)
!Lirsko (izpovedno)
|-
|
* [[pripovedka|pripovedke]]
* [[pravljica|pravljice]]
* [[legenda|legende]]
* [[bajka|bajke]]
* [[smešnica|smešnice]]
* [[pregovor]]i, reki
* [[uganka|uganke]]
|
* [[balada|balade]]
* [[romanca|romance]]
* ...
|
* [[ljubezenske pesmi]]
* [[otroške pesmi]]
* [[vojaške pesmi]]
* [[nabožne pesmi]]
* [[obredne pesmi]]
* [[pivske pesmi]]
* [[kmečke pesmi]]
* ...
|
* ni ohranjena
|}

== Glej tudi ==
* [[Umetna književnost]] — nasprotje ljudskemu slovstvu (avtor je znan)

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Literarna gibanja]]</text>
      <sha1>eupjgcg6up8q5nh2zk92koidlhl1wtq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika okrogla mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181138</id>
    <revision>
      <id>6761495</id>
      <parentid>5745488</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:12:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravek inervacije</comment>
      <origin>6761495</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1636" sha1="reg1ighvrrm8o9ftms8feqy70hqd4ly" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Velika okrogla mišica
| Latin       = musculus teres major
| Image       = Teres major.PNG
| Caption     = Posteriorni pogled s prikazom razmerij med veliko okroglo mišico (rdeča) in drugimi mišicami, ki povezujejo [[zgornji ud]] s [[hrbtenica|hrbtenico]].
| Image2      = Teres major muscle back.png
| Caption2    = Velika okrogla mišica (rdeča) od zadaj (posteriorno-anteriorna perspektiva).
| Origin      = zadajšnja stran spodnjega kota [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = mediali rob [[intertuberkularni sulkus|intertuberkularnega sulkusa]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Action      = adducira nadlahtnico, obrača navznoter (medialna rotacija) nadlahtnico, ekstendira nadlahtnico iz flektiranega položaja
| Blood       = [[subskapularna arterija|subskapularna]] in [[cirkumfleksna skapularna arterija|cirkumfleksna skapularna]] arterija
| Nerve       = [[spodnji subskapularni živec]] ([[cervikalni spinalni živec 5|C5]] in [[cervikalni spinalni živec 6|C6]])
}}
'''Velika okrogla mišica''' ({{jezik-la|musculus teres major}}) je mišica [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]]. Izvira iz spodnjega dela lateralnega roba [[lopatica|lopatice]] (rob kotanje ''fossa infraspinata''), ter se narašča na medialno stran žleba [[nadlahtnica|nadlahtnice]] ({{jezik|la|sulcus intertubercularis}}).

Mišica sodeluje pri notranji rotaciji, retroflexiji in addukciji v ramenskem sklepu.

Oživčuje jo [[spodnji subskapularni živec]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>reg1ighvrrm8o9ftms8feqy70hqd4ly</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žagar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181172</id>
    <revision>
      <id>6761394</id>
      <parentid>6732636</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:56:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6761394</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5117" sha1="ecjvjfj7lxh96bjuyxj9umnt6tlr8pr" xml:space="preserve">'''Žagar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|26. najpogostejši]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.820 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 2.827 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 25. mesto.

== Znani nosilci priimka ==

*[[Alenka Žagar Slana]] (*1949), zdravnica in političarka
*[[Anamarija Žagar]] (*1983), biologinja, herpetologinja...
*[[Anka Žagar]] (*1954), hrvaška pesnica iz Gorskega kotarja
*[[Anton Žagar]] (1870—1901), duhovnik, dr. teol., misijonar?
*[[Barbara Žagar]], sopranistka
*[[Barbara Čibej Žagar]], psihologinja
*[[Bogdan Žagar]] (1901—1972), gozdar
* [[Boštjan Žagar]] (1907—1973), novinar in urednik
*[[Cilka Žagar]] (*1939), izseljenska učiteljica, pisateljica, pesnica, poznavalka avstralskih aborigenov
*[[Dejan Žagar]], FPP UL
*[[Dragotin Žagar (1833)|Dragotin Žagar]] (1833—1903), narodni delavec
*[[Dragotin Žagar (psiholog)|Drago(tin) Žagar]] (1941—2026), pedagoški psiholog, univ. profesor
* [[Dušan Žagar]], zdravnik nevropsihiater, psihoterapevt
* [[Dušan Žagar (gradbenik)|Dušan Žagar]] (*1963), gradbenik hidrotehnik
* [[Emil Žagar]], matematik, univ. prof.
* [[France Žagar]] (*1932), jezikoslovec slovenist, didaktik
* [[Igor Ž. Žagar]] (*1960), filozof, sociolog, lingvist, univ. prof.
* [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] (1923—?), tekstilni gospodarstvenik
* [[Ivan Žagar]] (*1962), politik, župan, minister za lokalno samoupravo
* [[Iztok Žagar]] (1923—2007), politični delavec, urednik in diplomat
* [[Jakob Žagar]] (1898—1973), dr. teol. (Salezijanec)
* [[Janez Žagar]] (1903—1972), pisatelj
* [[Janez Mihael Žagar]] (1732—1813), zdravnik in naravoslovec
* [[Janja Žagar]] (*1961), etnologinja, muzealka
* [[Janko Žagar ]] (1896—1972), rimskokatoliški duhovnik
* [[Janko Žagar (teolog)|Janko Žagar]] (1921—1972), teolog, župnik
* [[Jelica Čok]] Žagar (1899—1988), učiteljica
*[[Jelko Žagar]] (*1928), diplomat
* [[Jože Žagar]] (1931—2010), gospodarstvenik
* [[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]] (1884—1957), slikar
* [[Kristina Žagar Soderžnik]] (*1981), kemičarka
* [[Lili Žagar]] (*1980), TV voditeljica
* [[Lojze Žagar]] (1897—1945?), slikar in grafik
* [[Luka Žagar]] (*1978), hokejist
* [[Ludvik Žagar]] (1910—1981), kemik, univ. profesor v Nemčiji, tudi teolog
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] (1898—1978), knjižničarka in učiteljica
* [[Marija Žagar (slavistka)|Marija Žagar]] (1921—1998), profesorica slovenščine, dopisnica in sodelavka [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]]
* [[Marjan Žagar]] (1920—1980), geograf, univ. profesor
*[[Mark Žagar]] (*1969), meteorolog
* [[Matej Žagar]] (*1983), spidvejist
* [[Mateo Žagar]] (*1965), hrvaški filolog, jezikoslovec, paleoslavist, akademik [[HAZU]]
* [[Matjaž Žagar]] (*1963), smučarski skakalec
* [[Miljenko Žagar]] (*1938), hrvaški teolog, založnik, leksikograf, politik in diplomat, prvi veleposlanik RH v Sloveniji
* [[Mitja Žagar]] (*1961), pravnik in politolog, strok.za politične sisteme in manjšinsko-etnična vprašanja, univ.prof.
*[[Mojca Žagar Karer]], jezikoslovka leksikologinja, leksikografka
*[[Monika Žagar]] (*1949), literarna zgod., germanistka, skandinavistka, pisateljica
*[[Nada Žagar]] - Breza (1924—1944), aktivistka [[SKOJ|SKOJ-a]] in [[OF]], borka v [[NOB]] 
*[[Nedjeljka Žagar]] (r. Brzović) (*1971), meteorologinja hrv. rodu, prof. FMF (mož [[Marko Žagar]], meteorolog)
* [[Nikolaj Žagar]] (1851—1934), klasični filolog, šolnik
*[[Rafael Žagar]] (1870—1901), izseljenski duhovnik v Ameriki (dr. teol.)
*[[Rožle Žagar]] (*1989), smučarski skakalec
*[[Sanaval Janko Žagar]] (1896—1978), duhovnik, katehet
*[[Silvio Žagar]], hrvaški arhitekt
*[[Slavko Žagar]], kolesar
* [[Stane Žagar]] (1896—1942), učitelj, partizan in narodni heroj
* [[Stanislav Žagar, strojnik|Stanislav Žagar]], strojnik in župan
* [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš
*[[Tamara Žagar]], pevka sopranistka
* [[Tanja Žagar]] (*1982), glasbenica, pop-pevka, pianistka
* [[Tomaž Žagar]] (*1972), jedrski in energetski strokovnjak, direktor [[ARAO]], docent na [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteti za energetiko]] UM, državni sekretar za energetiko
* [[Tomislav Žagar]] (*1969), hrvaški politik (drug = slovenski arhitekt)
* [[Tone Žagar]], glasbenik
*[[Vinko Žagar]] (*1944), gozdar, fitocenolog
* [[Zora Žagar]] (1950—2007), etnologinja
* [[Zoran Žagar]] (1924—2008), gospodarstvenik in diplomat
* [[Zvone Žagar|Zvone (Anton Zvonimir) Žagar]], poslanec skupščine RS 1990-92
* [[Zvonko Žagar]], častnik, veteran vojne za Slovenijo

== Glej tudi ==

* priimka [[Žager]] in [[Sargar]]
* [[Žagarica]] 
* [[Žaga (razločitev)]]
* [[Mali žagar|žagar]], ptič iz družine [[Plovci|plovcev]], rod ''Merg(ell)us'' (sorodnik [[Raca|rac]])

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žagar}}

{{priimek|Žagar}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>ecjvjfj7lxh96bjuyxj9umnt6tlr8pr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Infraspinatna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181609</id>
    <revision>
      <id>6761434</id>
      <parentid>5745494</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:59:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Podgrebenčnica]] na [[Infraspinatna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745494</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="735" sha1="7o1i3ff05bb8ka8uvz6g82qvmkasx4h" xml:space="preserve">[[Slika:Infraspinatus.PNG|thumb|right|250px|Podgrebenčnica]]
'''Podgrebenčnica''' ({{jezik-la|musculus infraspinatus}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz jame nad grebenom [[lopatica|lopatice]] ter se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. V področju mišice je [[sinovialna vreča]], ''bursa musculi infraspinati subtendinea''. 

Skupaj z [[Mala okrogla mišica|malo okroglo mišico]] skrbi za zunanjo rotacijo in primikanje v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis|živec suprascapularis]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>7o1i3ff05bb8ka8uvz6g82qvmkasx4h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761446</id>
      <parentid>6761434</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:06:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravek imena</comment>
      <origin>6761446</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1448" sha1="hsbpd1475j1jbet8klhs6znf0294siq" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Infraspinatna mišica
| Latin       = musculus infraspinatus
| Image       = Infraspinatus.PNG
| Caption     = Mišice, ki povezujejo zgornji ud s [[hrbtenica|hrbtenico]] (pogled od zadaj)
| Image2      = Infraspinatus muscle back2.png
| Caption2    = Infraspinatna mišica (prikazana rdeče) od zadaj
| Origin      = [[infraspinatna fosa]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = srednja faseta [[veliki tuberkulum|velikega tuberkuluma]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Blood       = [[supraskapularna arterija|supraskapularna]] in [[circumfleksna skapularna]] arterija
| Nerve       = [[supraskapularni živec]]
| Action      = [[zunanja rotacija]] nadlakta in stabilizacija [[glenohumeralni sklep|glenohumeralnega sklepa]]
}}
'''Infraspinatna mišica''' ({{jezik-la|musculus infraspinatus}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz jame nad grebenom [[lopatica|lopatice]] in se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. V področju mišice je [[sinovialna vreča]],  {{jezik|la|bursa musculi infraspinati subtendinea}}. 

Skupaj z [[Mala okrogla mišica|malo okroglo mišico]] skrbi za zunanjo rotacijo in primikanje v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis|živec suprascapularis]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]
{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>hsbpd1475j1jbet8klhs6znf0294siq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761448</id>
      <parentid>6761446</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:06:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6761448</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1448" sha1="1yorw604nn7kza6ht2dla0j3q6k0ls2" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Infraspinatna mišica
| Latin       = musculus infraspinatus
| Image       = Infraspinatus.PNG
| Caption     = Mišice, ki povezujejo zgornji ud s [[hrbtenica|hrbtenico]] (pogled od zadaj)
| Image2      = Infraspinatus muscle back2.png
| Caption2    = Infraspinatna mišica (prikazana rdeče) od zadaj
| Origin      = [[infraspinatna fosa]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = srednja faseta [[veliki tuberkulum|velikega tuberkuluma]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Blood       = [[supraskapularna arterija|supraskapularna]] in [[circumfleksna skapularna arterija]]
| Nerve       = [[supraskapularni živec]]
| Action      = [[zunanja rotacija]] nadlakta in stabilizacija [[glenohumeralni sklep|glenohumeralnega sklepa]]
}}
'''Infraspinatna mišica''' ({{jezik-la|musculus infraspinatus}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz jame nad grebenom [[lopatica|lopatice]] in se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. V področju mišice je [[sinovialna vreča]],  {{jezik|la|bursa musculi infraspinati subtendinea}}. 

Skupaj z [[Mala okrogla mišica|malo okroglo mišico]] skrbi za zunanjo rotacijo in primikanje v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis|živec suprascapularis]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]
{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>1yorw604nn7kza6ht2dla0j3q6k0ls2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761463</id>
      <parentid>6761448</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:18:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6761463</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1448" sha1="qg3qbrrz722cjd0u7enihe6dee4nr2i" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Infraspinatna mišica
| Latin       = musculus infraspinatus
| Image       = Infraspinatus.PNG
| Caption     = Mišice, ki povezujejo zgornji ud s [[hrbtenica|hrbtenico]] (pogled od zadaj)
| Image2      = Infraspinatus muscle back2.png
| Caption2    = Infraspinatna mišica (prikazana rdeče) od zadaj
| Origin      = [[infraspinatna fosa]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = srednja faseta [[veliki tuberkulum|velikega tuberkuluma]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Blood       = [[supraskapularna arterija|supraskapularna]] in [[circumfleksna skapularna arterija]]
| Nerve       = [[supraskapularni živec]]
| Action      = [[zunanja rotacija]] nadlakta in stabilizacija [[glenohumeralni sklep|glenohumeralnega sklepa]]
}}
'''Infraspinatna mišica''' ({{jezik-la|musculus infraspinatus}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz jame nad grebenom [[lopatica|lopatice]] in se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. V področju mišice je [[sinovialna vreča]],  {{jezik|la|bursa musculi infraspinati subtendinea}}. 

Skupaj z [[Mala okrogla mišica|malo okroglo mišico]] skrbi za zunanjo rotacijo in primikanje v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis|supraskapularni živec]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]
{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>qg3qbrrz722cjd0u7enihe6dee4nr2i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus infraspinatus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181610</id>
    <redirect title="Infraspinatna mišica" />
    <revision>
      <id>6761436</id>
      <parentid>1377151</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:00:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Podgrebenčnica]] na stran [[Infraspinatna mišica]]</comment>
      <origin>6761436</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="dxpan3j0ks8kexi0gpel1z04c12loej" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Infraspinatna mišica]]</text>
      <sha1>dxpan3j0ks8kexi0gpel1z04c12loej</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mala okrogla mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181612</id>
    <revision>
      <id>6761383</id>
      <parentid>6758664</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:31:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nadgrebenčnica -&gt; supraspinatna mišica; podgrebenčnica -&gt; infraspinatna mišica – po SMedS</comment>
      <origin>6761383</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1593" sha1="pcgqhx3m974agjgf4h0onqlspqn97qy" xml:space="preserve">{{Infobox muscle
| Name        = Teres minor muscle
| Latin       = musculus teres minor
| Image       = Teres minor muscle back3.png
| Caption     = Mala okrogla mišica (prikazana rdeče), kot se vidi od zadaj
| Image2      = Arm muscles back numbers.png
| Caption2    = Mišice na hrbtišču leve [[lopatica|lopatice]] in [[troglava nadlaktna mišica]]: &lt;br/&gt;Št. 3 je [[široka hrbtna mišica]]&lt;br/&gt;Št. 5 je [[velika okrogla mišica]]&lt;br/&gt;Št. 6 je mala okrogla mišica&lt;br/&gt;Št. 7 je [[supraspinatna mišica]]&lt;br/&gt;Št. 8 je [[infraspinatna mišica]]&lt;br/&gt;Št. 13 je dolga glava [[troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]
| Origin      = [[Lateralni rob]] [[lopatica|lopatice]]
| Insertion   = spodnja stran [[veliki tuberkel]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Blood       = [[posteriorna cirkumfleksna humeralna arterija]] in [[cirkumfleksna skapularna arterija]]
| Nerve       = [[aksilarni živec]] (C5–C6)
| Action      = [[lateralna rotacija|lateralno rotira]] nadlaket, stabilizira nadlahtnico
}}
'''Mala okrogla mišica''' ({{jezik-la|musculus teres minor}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz lateralnega roba [[lopatica|lopatice]] ter se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]].

Skupaj z [[infraspinatna mišica|infraspinatno mišico]] skrbi za zunanjo rotacijo in primikanje v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus axillaris|aksilarni živec]] ([[C5]]–[[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>pcgqhx3m974agjgf4h0onqlspqn97qy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Subskapularna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181616</id>
    <revision>
      <id>6761468</id>
      <parentid>5745496</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:29:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Podlopatična mišica]] na [[Subskapularna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745496</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="718" sha1="86chq0xyhvp6kfv759885dwc0sqz8j2" xml:space="preserve">[[Slika:Shoulder joint.svg|thumb|right|250px|Položaj podlopatične mišice (''subscapularis'') v ramenskem sklepu]]
'''Podlopatična mišica''' ({{jezik-la|musculus subscapularis}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz ''fosse subscapularis'' na [[lopatica|lopatici]] ter se narašča na malo grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]].

Podlopatična mišica sodeluje pri notranji rotaciji in primikanju v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis|živec suprascapularis]] ([[C5]] do [[C7]]).
{{commonscat|Subscapularis muscles}}
== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]
{{anatomy-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>86chq0xyhvp6kfv759885dwc0sqz8j2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761472</id>
      <parentid>6761468</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:34:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravek imena</comment>
      <origin>6761472</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1419" sha1="brixpgetxykig7nbp4288ah2jw2ewiv" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Subskapularna mišica
| Latin       = musculus subscapularis
| Image       = Subscapularis muscle frontal.png
| Caption     = Subskapularna mišica (rdeča). [[Rebro|Rebra]] so prikazana polprosojno. Anteriorni pogled.
| Image2      = 1119 Muscles that Move the Humerus c.png
| Caption2    = Subskapularno mišico je od spredaj težko videti (označena je v sredini desno).
| Origin      = [[subskapularna fosa]]
| Insertion   = [[mali tuberkulum]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]]
| Action      = [[notranja rotacija|navznoter rotira in adducira nadlahtnico]]; stabilizira [[rama|ramo]]
| Blood       = [[subskapularna arterija]]
| Nerve       = [[zgornji subskapularni živec]], [[spodnji subskapularni živec]] ([[cervikalni spinalni živec 5|C5]], [[cervikalni spinalni živec 6|C6]])
}}
'''Subskapularna mišica''' ({{jezik-la|musculus subscapularis}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz subskapularne fose na [[lopatica|lopatici]] in se narašča na malo grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]].

Subskapularna mišica sodeluje pri notranji rotaciji in primikanju v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]].

Oživčuje jo [[Nervus suprascapularis|subskapularni živec]] ([[C5]] do [[C7]]).

{{commonscat|Subscapularis muscles}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]
{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>brixpgetxykig7nbp4288ah2jw2ewiv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus subscapularis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181617</id>
    <redirect title="Subskapularna mišica" />
    <revision>
      <id>6761470</id>
      <parentid>1377172</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:30:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Podlopatična mišica]] na stran [[Subskapularna mišica]]</comment>
      <origin>6761470</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="6tpnxdny14mg8ivuylqziibuq7etp3a" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Subskapularna mišica]]</text>
      <sha1>6tpnxdny14mg8ivuylqziibuq7etp3a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Okrogla pronatorna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181731</id>
    <revision>
      <id>6761498</id>
      <parentid>5745500</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:14:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Zgornja obračalka]] na [[Okrogla pronatorna mišica]]</comment>
      <origin>5745500</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="812" sha1="6iphxmbh5x4appd8lcy9jpf5hpi7382" xml:space="preserve">[[Slika:Pronator-teres.png|thumb|right|250px|Zgornja obračalka]]
'''Zgornja obračalka v prav''' tudi '''okrogli pronator''' ({{jezik-la|musculus pronator teres}}) je [[mišica]] [[podlakt|podlakti]]. Izvira s sprednje strani podlahtničnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] in medialne strani koronoidnega odrastka [[podlahtnica|podlahtnice]] ter se narašča na sredino lateralne [[koželjnica|koželjnične ploskve]] (''tuberostias pronatoria radii'').

Mišica skupaj s [[kvadratni pronator|kvadratnim pronatorjem]] skrbi za pronacijo podlakti, sodeluje tudi pri fleksiji [[komolec|komolca]].

Oživčuje jo [[nervus medianus |živec medianus]] ([[C6]] in [[C7]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>6iphxmbh5x4appd8lcy9jpf5hpi7382</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761501</id>
      <parentid>6761498</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:21:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravki imen</comment>
      <origin>6761501</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1566" sha1="okt57dn0tijvfsyyhw287lhp2zfap7q" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Pronator teres muscle
| Latin       = musculus pronator teres
| Image       = MusclesOfFrontOfRightForearm.jpg
| Caption     = Anteriorni pogled na desni podlaket. Povrhnje mišice. Okrogla pronatorna mišica je označena v sredini.
| Width       = 194
| Origin      = ''humeralna glava'': [[medialni suprakondilarni greben]] nadlahtnice rahlo nad [[medialni epikondil nadlahtnice|medialnim epikondilom]] ([[skupna kita fleksorjev]]) &lt;br&gt; ''ulnarna glava'': koronoidni procesus podlahtnice
| Insertion   = sredina lateralne površine telesa [[koželjnica|koželjnice]]
| Action      = [[pronacija]] [[podlaket|podlakta]], [[fleksija]] [[komolec|komolca]]
| Antagonist  = [[supinatorna mišica]]
| Blood       = [[ulnarna arterija]] in [[radialna arterija]]
| Nerve       = [[mediani živec]]
}}
'''Okrogla pronatorna mišica''' ({{jezik-la|musculus pronator teres}}) je [[mišica]] [[podlakt|podlakta]]. Izvira s sprednje strani podlahtničnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] in medialne strani koronoidnega odrastka [[podlahtnica|podlahtnice]] ter se narašča na sredino lateralne [[koželjnica|koželjnične ploskve]] ({{jezik|la|tuberositas pronatoria radii}}).

Mišica skupaj s [[kvadratasta pronatorna mišica|kvadratasto pronatorno mišico]] pronira podlaket. Sodeluje tudi pri fleksiji [[komolec|komolca]].

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C6]] in [[C7]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>okt57dn0tijvfsyyhw287lhp2zfap7q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761502</id>
      <parentid>6761501</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:21:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod v infopolju</comment>
      <origin>6761502</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1571" sha1="dowxmmch7elojpfpz94yxqp7q8unr0e" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Okrogla pronatorna mišica
| Latin       = musculus pronator teres
| Image       = MusclesOfFrontOfRightForearm.jpg
| Caption     = Anteriorni pogled na desni podlaket. Povrhnje mišice. Okrogla pronatorna mišica je označena v sredini.
| Width       = 194
| Origin      = ''humeralna glava'': [[medialni suprakondilarni greben]] nadlahtnice rahlo nad [[medialni epikondil nadlahtnice|medialnim epikondilom]] ([[skupna kita fleksorjev]]) &lt;br&gt; ''ulnarna glava'': koronoidni procesus podlahtnice
| Insertion   = sredina lateralne površine telesa [[koželjnica|koželjnice]]
| Action      = [[pronacija]] [[podlaket|podlakta]], [[fleksija]] [[komolec|komolca]]
| Antagonist  = [[supinatorna mišica]]
| Blood       = [[ulnarna arterija]] in [[radialna arterija]]
| Nerve       = [[mediani živec]]
}}
'''Okrogla pronatorna mišica''' ({{jezik-la|musculus pronator teres}}) je [[mišica]] [[podlakt|podlakta]]. Izvira s sprednje strani podlahtničnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] in medialne strani koronoidnega odrastka [[podlahtnica|podlahtnice]] ter se narašča na sredino lateralne [[koželjnica|koželjnične ploskve]] ({{jezik|la|tuberositas pronatoria radii}}).

Mišica skupaj s [[kvadratasta pronatorna mišica|kvadratasto pronatorno mišico]] pronira podlaket. Sodeluje tudi pri fleksiji [[komolec|komolca]].

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C6]] in [[C7]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>dowxmmch7elojpfpz94yxqp7q8unr0e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kvadratasta pronatorna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181741</id>
    <revision>
      <id>6761357</id>
      <parentid>5745501</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:22:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Kvadratni pronator]] na [[Kvadratasta pronatorna mišica]]</comment>
      <origin>5745501</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="616" sha1="143shza1l2copkuad0vxs3x6q9vt9w6" xml:space="preserve">[[Slika:Pronator-quadratus.png|thumb|right|250px|Kvadratni pronator]]
'''Kvadratni pronator''' ({{jezik-la|musculus pronator quadratus}}) je [[mišica]] [[podlakt]]i. Izvira s spodnje četrtine volarne strani [[podlahtnica|podlahtnice]] ter se narašča na volarni distalni del [[koželjnica|koželjnice]]. 

Kvadratni pronator skupaj z [[okrogli pronator|okroglim pronatorjem]] skrbi za pronacijo podlakti.

Oživčuje jo [[nervus medianus|živec medianus]] ([[C8]] in [[Th1]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>143shza1l2copkuad0vxs3x6q9vt9w6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761359</id>
      <parentid>6761357</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:26:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravki imen</comment>
      <origin>6761359</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1210" sha1="cxvlbo8guskfz8dpi92rgd83yvwhpt3" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Kvadratasta pronatorna mišica
| Latin       = musculus pronator quadratus
| Image       = PronatorQuadratus&amp;SurroundingAnatomy.jpg
| Caption     = Sprednji pogled disekcije desnega podlakta in roke s prikazom kvadrataste pronatorne mišice in kratkih mišic palca.
| Origin      = medialna, sprednja površina podlahtnice
| Insertion   = lateralna, sprednja površina koželjnice
| Blood       = [[sprednja medkostna arterija]]
| Nerve       = [[mediani živec]] ([[sprednji medkostni živec]])
| Action      = [[pronacija|pronira]] [[podlaket]]
| Antagonist  = [[supinatorna mišica]]
}}
'''Kvadratasta pronatorna mišica''' ({{jezik-la|musculus pronator quadratus}}) je [[mišica]] [[podlakt]]a. Izvira s spodnje četrtine volarne strani [[podlahtnica|podlahtnice]] in se narašča na volarni distalni del [[koželjnica|koželjnice]]. 

Kvadratasta pronatorna mišica skupaj z [[okrogla pronatorna mišica|okroglo pronatorno mišico]] skrbi za pronacijo podlakta.

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C8]] in [[Th1]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>cxvlbo8guskfz8dpi92rgd83yvwhpt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolga palmarna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181816</id>
    <revision>
      <id>6761312</id>
      <parentid>5745502</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:33:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Dolga dlanska mišica]] na [[Dolga palmarna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745502</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="673" sha1="2bpw2h6lqaroipbnhbw8zpm23vyt3ld" xml:space="preserve">[[Slika:Musculuspalmarislongus.png|thumb|right|250px|Dolga dlanska mišica]]
'''Dolga dlanska mišica''' ({{jezik-la|musculus palmaris longus}}) je [[mišica]] [[podlakt|podlakti]]. Izvira iz medialnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] ter se narašča na [[palmarna aponevroza|palmarno aponevrozo]] roke (''aponeurosis palmaris'').

Funkcija mišice je volarna fleksija, pronacija podlakti in sodelovanje pri fleksiji v [[komolčni sklep|komolčnem sklepu]].

Oživčuje jo [[nervus medianus|živec medianus]] ([[C7]] in [[C8]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>2bpw2h6lqaroipbnhbw8zpm23vyt3ld</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761319</id>
      <parentid>6761312</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:40:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761319</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1477" sha1="h4ypya9s8f2f1zpmwh9vig0ozperi9g" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Dolga palmarna mišica
| Latin       = musculus palmaris longus
| Greek       = μακρός παλαμικός μυς
| Image       = File:Palmaris longus tendon2.jpg
| Caption     = Kita dolge palmarne mišice je vidna v sredini, obdajata jo kiti [[radialna flektorna mišica zapestja|radialne flektorne mišice zapestja]] in [[ulnarna flektorna mišica zapestja|ulnarne flektorne mišice zapestja]].
| Origin      = [[medialni epikondil nadlahtnice]] ([[skupna kita flektornih mišic]])
| Insertion   = [[palmarna aponevroza]] in [[flektorni retinakulum]] roke
| Action      = [[fleksor]] [[zapestje|zapestja]]
| Antagonist  = [[kratka radialna ekstenzorna mišica zapestja]], [[dolga radialna ekstenzorna mišica zapestja]], [[ulnarna ekstenzorna mišica zapestja]]
| Blood       = [[ulnarna arterija]]
| Nerve       = [[mediani živec]]
}}
'''Dolga palmarna mišica''' ({{jezik-la|musculus palmaris longus}}) je [[mišica]] [[podlakt]]a. Izvira iz medialnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] in se narašča na [[palmarna aponevroza|palmarno aponevrozo]] roke ({{jezik|la|aponeurosis palmaris}}).

Funkcija mišice je volarna fleksija, pronacija podlakta in sodelovanje pri fleksiji v [[komolčni sklep|komolčnem sklepu]].

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C7]] in [[C8]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>h4ypya9s8f2f1zpmwh9vig0ozperi9g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus palmaris longus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181817</id>
    <redirect title="Dolga palmarna mišica" />
    <revision>
      <id>6761314</id>
      <parentid>1380658</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:33:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Dolga dlanska mišica]] na stran [[Dolga palmarna mišica]]</comment>
      <origin>6761314</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="savi6spwaolyft9a2sduykw9yzxmn30" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Dolga palmarna mišica]]</text>
      <sha1>savi6spwaolyft9a2sduykw9yzxmn30</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radialna flektorna mišica zapestja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181820</id>
    <revision>
      <id>6761349</id>
      <parentid>5745503</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:10:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Koželjnična upogibalka zapestja]] na [[Radialna flektorna mišica zapestja]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745503</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="935" sha1="18bdol0pp5zy5dsb8tv66jsut2r8jx9" xml:space="preserve">[[Slika:Flexor-carpi-radialis.png|thumb|right|250px|Koželjnična upogibalka zapestja]]
'''Koželjnična upogibalka zapestja''' ({{jezik-la|musculus flexor carpi radialis}}) je [[mišica]] [[podlakt|podlakti]]. Kito mišice ovija ovojnica ''synovialis tendinis m. flexor carpi radialis''. Skupaj z [[Brahioradialna mišica|brahioradialno mišico]] omejujeta na volarni strani podlakti [[radialni žleb]] (''sulcus antebrahii radialis''). Mišica izvira iz medialnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] na volarni strani ter se narašča na volarno stran baze 2 in 3 [[Dlančnica|dlančnice]].

Funkcija mišice je volarna fleksija, radialna abdukcija, pronacija podlakti in fleksija v [[komolčni sklep|komolčnem sklepu]].

Oživčuje jo [[nervus medianus|živec medianus]] ([[C6]] in [[C8]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>18bdol0pp5zy5dsb8tv66jsut2r8jx9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761355</id>
      <parentid>6761349</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:16:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje, lektura</comment>
      <origin>6761355</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1721" sha1="f4hnbrhcvr3lyk2fr4ttvcwhtlqzrxf" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Radialna flektorna mišica zapestja
| Latin       = musculus flexor carpi radialis
| Image       = AnteriorForearmMuscles.jpg
| Caption     = Anteriorni pogled na desni podlaket. Povrhnje mišice. Radialna flektorna mišica zapestja je označena zgoraj levo.
| Image2      = Gray1231.png
| Caption2    = Anteriorni pogled na desni zgornji ud. (Rad. flekt. m. zapestja je označena zgoraj levo.)
| Width       = 227
| Origin      = [[medialni epikondil nadlahtnice]] ([[skupna kita fleksorjev]])
| Insertion   = bazi [[druga metakarpalna kost|druge]] in [[tretja metakarpalna kost|tretje metakarpalne kosti]]
| Blood       = [[ulnarna arterija]]
| Nerve       = [[mediani živec]]
| Action      = [[fleksija]] in [[abdukcija]] v [[zapestje|zapestju]]
| Antagonist  = [[ulnarna ekstenzorna mišica zapestja]]
}}
'''Radialna flektorna mišica zapestja''' ({{jezik-la|musculus flexor carpi radialis}}) je [[mišica]] [[podlakt|podlakta]]. Kito mišice ovija ovojnica {{jezik|la|synovialis tendinis m. flexor carpi radialis}}. Skupaj z [[Brahioradialna mišica|brahioradialno mišico]] omejujeta na volarni strani podlakti [[radialni žleb]] ({{jezik|la|sulcus antebrahii radialis}}). Mišica izvira iz medialnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] na volarni strani ter se narašča na volarno stran baze druge in tretje [[Dlančnica|dlančnice]].

Funkcija mišice je volarna fleksija, radialna abdukcija, pronacija podlakti in fleksija v [[komolčni sklep|komolčnem sklepu]].

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C6]] in [[C8]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>f4hnbrhcvr3lyk2fr4ttvcwhtlqzrxf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus flexor carpi radialis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181821</id>
    <redirect title="Radialna flektorna mišica zapestja" />
    <revision>
      <id>6761351</id>
      <parentid>1380672</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:11:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Koželjnična upogibalka zapestja]] na stran [[Radialna flektorna mišica zapestja]]</comment>
      <origin>6761351</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="7058diy5h0um6top77as0g7wcjzn8zl" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Radialna flektorna mišica zapestja]]</text>
      <sha1>7058diy5h0um6top77as0g7wcjzn8zl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Povrhnja flektorna mišica prstov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182968</id>
    <revision>
      <id>6761474</id>
      <parentid>5745505</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:37:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Povrhnja upogibalka prstov]] na [[Povrhnja flektorna mišica prstov]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="693" sha1="3glhxpr2nefyluxy12ts64zyjw416sm" xml:space="preserve">[[Slika:Musculusflexordigitorumsuperficialis.png|thumb|right|250px|Povrhnja upogibalka prstov]]
'''Povrhnja upogibalka prstov''' ({{jezik-la|musculus flexor digitorum superficialis}}) je dvoglava [[mišica]] [[podlaket|podlakti]]. Izvira iz medialnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] ter se narašča na [[prstnice rok]]. Obe glavi mišice se združita v mišično telo.

Mišica sodeluje pri fleksiji [[prst (organ)|prstov]], predvsem v proximalnih interfalangealnih sklepih.

Oživčuje jo [[nervus medianus|živec medianus]] ([[C7]] in [[Th1]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]


{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>3glhxpr2nefyluxy12ts64zyjw416sm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761483</id>
      <parentid>6761474</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:49:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravek imena</comment>
      <origin>6761483</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1832" sha1="3meiav6bzmc90l90gzq5kny8vd7e4sv" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Povrhnja flektorna mišica prstov
| Latin       = musculus flexor digitorum superficialis
| Image       = Gray421.png
| Caption     = Prečni prerez skozi distalni konec [[koželjnica|koželjnice]] in [[podlahtnica|podlahtnice]]. (Povrhnja flektorna mišica prstov je označena na vrhu v sredini.)
| Image2       = FlexorDigitorumSuperficialis.jpg
| Caption2     = Povrhnja flektorna mišica prstov in sosednje mišice; desna stran, anteriorni pogled. 1. Poševna linija koželjnice — 2. Medialni epikondil — 3. Kitni lok FDS — 4. Povrhnja flektorna mišica prstov (FDS) — 5. M. pronator quadratus — 6. Fleksorni retinakulum — 7. Camperjeva kiazma — 8. Dolga flektorna mišica palca.
| Origin      = [[medialni epikondil nadlahtnice]] ([[skupna kita fleksorjev]]) ter deli [[koželjnica|koželjnice]] in [[podlahtnica|podlahtnice]]
| Insertion   = anteriorni robovi na bazi [[srednja falanga|srednjih falang]] štirih [[prst]]ov
| Blood       = [[radialna arterija]]
| Nerve       = [[mediani živec]]
| Action      = [[fleksor]] prstov (predvsem na [[proksimalni interfalangealni sklep|proksimalnih interfalangealnih sklepih]])
| Antagonist  = [[ekstenzorna mišica prstov]]
}}
'''Povrhnja flektorna mišica prstov''' ({{jezik-la|musculus flexor digitorum superficialis}}) je dvoglava [[mišica]] [[podlaket|podlakta]]. Izvira z medialnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] ter se narašča na [[prstnice rok]]. Obe glavi mišice se združita v mišično telo.

Mišica sodeluje pri fleksiji [[prst (organ)|prstov]], predvsem v proksimalnih interfalangealnih sklepih.

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C7]] in [[Th1]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]


{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>3meiav6bzmc90l90gzq5kny8vd7e4sv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761484</id>
      <parentid>6761483</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:50:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>črkovanje: fleksorni &gt; flektorni</comment>
      <origin>6761484</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1832" sha1="av4zl8ynja37uv5tzqmbozux95vtm8h" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Povrhnja flektorna mišica prstov
| Latin       = musculus flexor digitorum superficialis
| Image       = Gray421.png
| Caption     = Prečni prerez skozi distalni konec [[koželjnica|koželjnice]] in [[podlahtnica|podlahtnice]]. (Povrhnja flektorna mišica prstov je označena na vrhu v sredini.)
| Image2       = FlexorDigitorumSuperficialis.jpg
| Caption2     = Povrhnja flektorna mišica prstov in sosednje mišice; desna stran, anteriorni pogled. 1. Poševna linija koželjnice — 2. Medialni epikondil — 3. Kitni lok FDS — 4. Povrhnja flektorna mišica prstov (FDS) — 5. M. pronator quadratus — 6. Flektorni retinakulum — 7. Camperjeva kiazma — 8. Dolga flektorna mišica palca.
| Origin      = [[medialni epikondil nadlahtnice]] ([[skupna kita fleksorjev]]) ter deli [[koželjnica|koželjnice]] in [[podlahtnica|podlahtnice]]
| Insertion   = anteriorni robovi na bazi [[srednja falanga|srednjih falang]] štirih [[prst]]ov
| Blood       = [[radialna arterija]]
| Nerve       = [[mediani živec]]
| Action      = [[fleksor]] prstov (predvsem na [[proksimalni interfalangealni sklep|proksimalnih interfalangealnih sklepih]])
| Antagonist  = [[ekstenzorna mišica prstov]]
}}
'''Povrhnja flektorna mišica prstov''' ({{jezik-la|musculus flexor digitorum superficialis}}) je dvoglava [[mišica]] [[podlaket|podlakta]]. Izvira z medialnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] ter se narašča na [[prstnice rok]]. Obe glavi mišice se združita v mišično telo.

Mišica sodeluje pri fleksiji [[prst (organ)|prstov]], predvsem v proksimalnih interfalangealnih sklepih.

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C7]] in [[Th1]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]


{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>av4zl8ynja37uv5tzqmbozux95vtm8h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761485</id>
      <parentid>6761484</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:50:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <origin>6761485</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1831" sha1="lflsyy07hs8zcuvpbp6gyfiy8odt2ei" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Povrhnja flektorna mišica prstov
| Latin       = musculus flexor digitorum superficialis
| Image       = Gray421.png
| Caption     = Prečni prerez skozi distalni konec [[koželjnica|koželjnice]] in [[podlahtnica|podlahtnice]]. (Povrhnja flektorna mišica prstov je označena na vrhu v sredini.)
| Image2       = FlexorDigitorumSuperficialis.jpg
| Caption2     = Povrhnja flektorna mišica prstov in sosednje mišice; desna stran, anteriorni pogled. 1. Poševna linija koželjnice — 2. Medialni epikondil — 3. Kitni lok FDS — 4. Povrhnja flektorna mišica prstov (FDS) — 5. M. pronator quadratus — 6. Flektorni retinakulum — 7. Camperjeva kiazma — 8. Dolga flektorna mišica palca.
| Origin      = [[medialni epikondil nadlahtnice]] ([[skupna kita fleksorjev]]) ter deli [[koželjnica|koželjnice]] in [[podlahtnica|podlahtnice]]
| Insertion   = anteriorni robovi na bazi [[srednja falanga|srednjih falang]] štirih [[prst]]ov
| Blood       = [[radialna arterija]]
| Nerve       = [[mediani živec]]
| Action      = [[fleksor]] prstov (predvsem v [[proksimalni interfalangealni sklep|proksimalnih interfalangealnih sklepih]])
| Antagonist  = [[ekstenzorna mišica prstov]]
}}
'''Povrhnja flektorna mišica prstov''' ({{jezik-la|musculus flexor digitorum superficialis}}) je dvoglava [[mišica]] [[podlaket|podlakta]]. Izvira z medialnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] ter se narašča na [[prstnice rok]]. Obe glavi mišice se združita v mišično telo.

Mišica sodeluje pri fleksiji [[prst (organ)|prstov]], predvsem v proksimalnih interfalangealnih sklepih.

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C7]] in [[Th1]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]


{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>lflsyy07hs8zcuvpbp6gyfiy8odt2ei</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus flexor digitorum superficialis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182969</id>
    <redirect title="Povrhnja flektorna mišica prstov" />
    <revision>
      <id>6761476</id>
      <parentid>1398960</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:38:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Povrhnja upogibalka prstov]] na stran [[Povrhnja flektorna mišica prstov]]</comment>
      <origin>6761476</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47" sha1="m0fl2fdplw9g6jb3kg64l6wybmhw6ux" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Povrhnja flektorna mišica prstov]]</text>
      <sha1>m0fl2fdplw9g6jb3kg64l6wybmhw6ux</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Globoka flektorna mišica prstov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183007</id>
    <revision>
      <id>6761339</id>
      <parentid>5745506</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:01:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Globoka upogibalka prstov]] na [[Globoka flektorna mišica prstov]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745506</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1392" sha1="3a3s3jh8w62bcjnr7cvs4gl9rmfckv5" xml:space="preserve">[[Slika:Flexor-digitorum-profundis.png|thumb|right|250px|Globoka upogibalka prstov]]
'''Globoka upogibalka prstov''' ({{jezik-la|musculus flexor digitorum profundus}}) je [[mišica]] [[podlakt|poldlakti]]. Izvira iz volarne strani zgornjih dveh tretjin [[podlahtnica|podlahtnice]] in medkostne vezivne opne ter se narašča na volarno stran baze končnih [[prstnice rok|prstnic rok]] od 2 do 5 prsta. Mišica ima [[sinovialna ovojnica|sinovialno ovojnico]] (''vagina synovialis communis mm. flexorum''). Skupaj z [[povrhnja upogibalka prstov|povrhnjo upogibalko prstov]] in [[Podlahtnična upogibalka zapestja|podlahtnično upogibalka zapestja]] tvori na volarni strani podlahtnice [[ulnarni žleb]] za [[arteria ulnare|podlahtnično arterijo]] in [[venae ulnare|veno]] ter [[nervus ulnaris|podlahtnični živec]].

Mišica skrbi za v [[distalni interfalagialni sklep|distalnih]] in [[proksimalni interfalagialni sklep|proximalnih interfalagialnih sklepih]] (2 do 5 [[prst (organ)|prst]]a), ter volarno fleksijo v [[zapestni sklep|zapestnem sklepu]].

Globoko upogibalko prstov za drugi in tretji prst oživčuje [[nervus medianus|živec medianus]] ([[C7]] in [[Th1]]), četrti in peti prst pa [[nervus ulnaris|podlahtnični živec]] ([[C7]] in [[Th1]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]


{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>3a3s3jh8w62bcjnr7cvs4gl9rmfckv5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761347</id>
      <parentid>6761339</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:09:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje; popravki imen</comment>
      <origin>6761347</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2200" sha1="9wtw2x9alwekcwf55z9trsiqy9ssc92" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Globoka flektorna mišica prstov
| Latin       = musculus flexor digitorum profundus
| Image       = MusculaturaProdundaDelAntebrazo.jpg
| Caption     = Ventralni pogled na globoke mišice desnega podlakta.
| Image2      =
| Caption2    =
| Origin      = zgornje 3/4 sprednje in medialne površine telesa [[podlahtnica|podlahtnice]], [[medkostna membrana podlakta|medkostna membrana]] in globoka fascija podlakta
| Insertion   = baza [[distalne falange|distalnih falang]] prstov
| Blood       = [[sprednja medkostna arterija]]
| Nerve       = lateralni del mišice oživčuje [[mediani živec]] ([[sprednji medkostni živec]]), medialni (ulnarni) del mišice oživčujejo [[mišične veje ulnarnega živca]]
| Action      = flektira roko in oba [[interfalangealni sklepi roke|interfalangealna sklepa]]
| Antagonist  = [[ekstenzorna mišica prstov]]
}}
'''Globoka flektorna mišica prstov''' ({{jezik-la|musculus flexor digitorum profundus}}) je [[mišica]] [[podlakt|podlakta]]. Izvira z volarne strani zgornjih dveh tretjin [[podlahtnica|podlahtnice]] in medkostne vezivne opne ter se narašča na volarno stran baze končnih [[prstnice rok|prstnic rok]] od 2 do 5 prsta. Mišica ima [[sinovialna ovojnica|sinovialno ovojnico]] ({{jezik|la|vagina synovialis communis mm. flexorum}}). Skupaj s [[povrhnja flektorna mišica prstov|povrhnjo flektorno mišico prstov]] in [[ulnarna flektorna mišica zapestja|ulnarno flektorno mišico zapestja]] tvori na volarni strani podlahtnice [[ulnarni žleb]] za [[ulnarna arterija|ulnarno arterijo]] in [[ulnarna vena|veno]] ter [[ulnarni živec]].

Mišica skrbi za fleksijo v [[distalni interfalagialni sklep|distalnih]] in [[proksimalni interfalagialni sklep|proximalnih interfalagialnih sklepih]] (2 do 5 [[prst (organ)|prst]]a) ter volarno fleksijo v [[zapestni sklep|zapestnem sklepu]].

Globoko upogibalko prstov za drugi in tretji prst oživčuje [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C7]] in [[Th1]]), četrti in peti prst pa [[nervus ulnaris|ulnarni živec]] ([[C7]] in [[Th1]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>9wtw2x9alwekcwf55z9trsiqy9ssc92</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus flexor digitorum profundus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183008</id>
    <redirect title="Globoka flektorna mišica prstov" />
    <revision>
      <id>6761341</id>
      <parentid>1399642</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:01:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Globoka upogibalka prstov]] na stran [[Globoka flektorna mišica prstov]]</comment>
      <origin>6761341</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" sha1="gr3tg4ymwda1337c9tty2ecgf9s8gdu" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Globoka flektorna mišica prstov]]</text>
      <sha1>gr3tg4ymwda1337c9tty2ecgf9s8gdu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolga flektorna mišica palca roke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183009</id>
    <revision>
      <id>6761321</id>
      <parentid>5745507</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:41:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Dolga palčna upogibalka]] na [[Dolga flektorna mišica palca roke]]: po SMedS</comment>
      <origin>5745507</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="803" sha1="9l08qgrc2hreqhoewcu37ozxy1vywh3" xml:space="preserve">[[Slika:Musculus flexor pollicis longus.png|thumb|right|250px|Dolga palčna upogibalka]]
'''Dolga palčna upogibalka''' ({{jezik-la|musculus flexor pollicis longus}}) je [[mišica]] [[podlaket|podlakti]], ki leži na istem nivoju kot [[globoka upogibalka prstov]]. Izvira iz zgornje srednje polovice [[koželjnica|koželjnice]], lateralne prve tretjine medkostne vezivne opne in ulnarnega epikondila [[podlahtnica|podlahtnice]]. Narašča se na volarno stran baze distalne falange [[palec|palca]].

Funkcija mišice je fleksija v metakarpofalangealnem in interfalagealnem sklepu [[palec|palca]].

Oživčuje jo [[nervus medianus|živec medianus]] ([[C7]] in [[C8]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>9l08qgrc2hreqhoewcu37ozxy1vywh3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761326</id>
      <parentid>6761321</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:47:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje, popravek imena</comment>
      <origin>6761326</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1510" sha1="78jg0iqtjpoqjremll59nzlfkol4n8c" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Dolga flektorna mišica palca roke
| Latin       = musculus flexor pollicis longus
| Image       = MusculaturaProdundaDelAntebrazo.jpg
| Caption     = Sprednja stran desnega [[podlaket|podlakta]]. Globoke mišice.
| Image2      =
| Caption2    =
| Origin      = srednja polovica sprednje površine [[koželjnica|koželjnice]] in okolica [[medkostna membrana|medkostne membrane]]
| Insertion   = baza [[distalna falanga|distalne falange]] [[palec|palca]]
| Action      = [[fleksija]] palca
| Antagonist  = [[dolga ekstenzorna mišica palca roke]], [[kratka ekstenzorna mišica palca roke]]
| Blood       = [[sprednja medkostna arterija]]
| Nerve       = [[sprednji medkostni živec]] (veja [[mediani živec|medianega živca]]) ('''C8''', T1)
}}
'''Dolga flektorna mišica palca roke''' ({{jezik-la|musculus flexor pollicis longus}}) je [[mišica]] [[podlaket|podlakta]], ki leži na istem nivoju kot [[globoka flektorna mišica prstov]]. Izvira iz zgornje srednje polovice [[koželjnica|koželjnice]], lateralne prve tretjine medkostne vezivne opne in ulnarnega epikondila [[podlahtnica|podlahtnice]]. Narašča se na volarno stran baze distalne falange [[palec|palca]].

Funkcija mišice je fleksija v metakarpofalangealnem in interfalagealnem sklepu [[palec|palca]].

Oživčuje jo [[nervus medianus|mediani živec]] ([[C7]] in [[C8]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>78jg0iqtjpoqjremll59nzlfkol4n8c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Musculus flexor pollicis longus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183010</id>
    <redirect title="Dolga flektorna mišica palca roke" />
    <revision>
      <id>6761323</id>
      <parentid>1399648</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:42:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Dolga palčna upogibalka]] na stran [[Dolga flektorna mišica palca roke]]</comment>
      <origin>6761323</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" sha1="b0lnnfyrbow4lifolrj2rio32uq0hh8" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Dolga flektorna mišica palca roke]]</text>
      <sha1>b0lnnfyrbow4lifolrj2rio32uq0hh8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Filipič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183058</id>
    <revision>
      <id>6761618</id>
      <parentid>6676063</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:35:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6761618</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2368" sha1="tneys8t1mor41tb2gm9x7zzncdoycpz" xml:space="preserve">'''Filipič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|137. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] uporabljalo 1.116 oseb.
== Znani noilci priimka ==
* [[Alojzij Filipič|Alojz(ij) Filipič]] (1888—1963), duhovnik, domoznanec, ljubiteljski botanik (Filipičev herbarij - Vipava)
* [[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006), gospodarstvenik 
* [[Alojz Filipič]] (*1943), enolog 
* [[Ana Marija Filipič Dolničar]], logopedinja 
* [[Andrej Filipič]] (1780—1836), šolnik, prvi ravnatelj goriškega bogoslovnega semenišča
* [[Andrej Filipič]] (*1983), zborovodja (inž. strojništva)
* [[Barbara Filipič Borovnik]], humnistična knjigarnarka
* [[Bogdan Filipič]], športni informatik 
* [[Cene Filipič]], fizik 
* [[Drago Filipič]] (1943—2008), ekonomist, strok.za finance, univ. prof.
* [[Ferdo Filipič]], kulturni delavec/organizator v Mariboru
* [[France Filipič]] (1919—2009), pesnik, zgodovinar in publicist
* [[Grega Filipič]] (*1976), kolesar, fizik?
* [[Hanzi Filipič]] (*1968), zgodovinar, publicist, založnik
* [[Janez Filipič]] (1922—2000), duhovnik in publicist
* [[Janez Filipič - Gašper]], pohorski partizan
* [[Karel Filipič]], arhitekt
*[[Klara Filipič]] (*1988), pesnica
* [[Lojze Filipič]] (1921—1975), dramaturg, kritik, esejist, publicist
* [[Ludovik Filipič|Lud(o)vik Filipič]] (1850—1911), odvetnik in narodni delavec
* [[Mare Filipič]], frizer mednarodnega slovesa
* [[Marjan Filipič]] (1928—?), zdravnik oftalmolog (Avstralija)
* [[Mateja Filipič]] (?—2024), krajinska arhitektka
* [[Metka Filipič]] (*1954), biologinja, toksikologinja, genetičarka, prof. FFA
* [[Neja Filipič]] (*1995), atletinja
* [[Nejc Filipič]] (*1990), atlet
* [[Neli Kodrič Filipić|Neli K. Filipič]](-ć) (*1964), mladinska pisateljica
* [[Polona Filipič]] Gorenšek (*1972), arhitektka, urbanistka, prof. FA
* [[Vladimir Filipič]], arhitekt

== Glej tudi ==

* priimke [[Filipić]], [[Filipčič]], [[Filipovič]], [[Filipi]], [[Filip (priimek)|Filip]], [[Filiplič]] ([[Danica Filiplič]]), [[Filli]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Filipič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>tneys8t1mor41tb2gm9x7zzncdoycpz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Supinatorna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183074</id>
    <revision>
      <id>6761490</id>
      <parentid>5745510</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:00:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761490</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1510" sha1="29hmkeehyi82hf3jjxfqnd9or70vct8" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Supinatorna mišica
| Latin       = musculus supinator
| Image       = Gray420.png
| Caption     = Posteriorni pogled na supinatorno mišico. (Desna roka.)
| Image2      =
| Caption2    =
| Origin      = [[lateralni epikondil nadlahtnice|lateralni epikondil]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]], [[supinatorni greben]] [[podlahtnica|podlahtnice]], [[radialni kolateralni ligament (komolec)|radialni kolateralni ligament]], [[anularni ligament koželjnice|anularni ligament]]
| Insertion   = lateralno proksimalno [[deblo koželjnice]]
| Action      = [[supinacija|supinira]] [[podlaket]]
| Antagonist  = [[okrogla pronatorna mišica]], [[kvadratasta pronatorna mišica]]
| Blood       = [[rekurentna radialna arterija]]
| Nerve       = [[globoka veja radialnega živca]]
}}
'''Supinatórna míšica''' (žargonsko tudi '''supinátor''') ali '''obračálka vníc''' ({{jezik-la|musculus supinator}}) je široka [[mišica]], ki se ovija okoli zgornje tretjine [[koželjnica|koželjnice]]. Izvira iz lateralnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] ter se narašča na anteriorno stran na lateralnem delu koželjnice. 

Funkcija mišice je [[supinacija]] [[podlaket|podlakti]], pri kateri sodeluje skupaj z [[dvoglava nadlahtnična mišica|dvoglavo nadlahtnično mišico]]. 

Oživčuje jo [[nervus radialis|radialni živec]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{anatomy-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]</text>
      <sha1>29hmkeehyi82hf3jjxfqnd9or70vct8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761491</id>
      <parentid>6761490</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:02:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>lektura</comment>
      <origin>6761491</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1495" sha1="du4a9yjy3enmv8hl2mzyarlo26qlufg" xml:space="preserve">{{Infopolje Mišica
| Name        = Supinatorna mišica
| Latin       = musculus supinator
| Image       = Gray420.png
| Caption     = Posteriorni pogled na supinatorno mišico. (Desna roka.)
| Image2      =
| Caption2    =
| Origin      = [[lateralni epikondil nadlahtnice|lateralni epikondil]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]], [[supinatorni greben]] [[podlahtnica|podlahtnice]], [[radialni kolateralni ligament (komolec)|radialni kolateralni ligament]], [[anularni ligament koželjnice|anularni ligament]]
| Insertion   = lateralno proksimalno [[deblo koželjnice]]
| Action      = [[supinacija|supinira]] [[podlaket]]
| Antagonist  = [[okrogla pronatorna mišica]], [[kvadratasta pronatorna mišica]]
| Blood       = [[rekurentna radialna arterija]]
| Nerve       = [[globoka veja radialnega živca]]
}}
'''Supinatórna míšica''' (žargonsko tudi '''supinátor''') ali '''obračálka vníc''' ({{jezik-la|musculus supinator}}) je široka [[mišica]], ki se ovija okoli zgornje tretjine [[koželjnica|koželjnice]]. Izvira iz lateralnega epikondila [[nadlahtnica|nadlahtnice]] ter se narašča na anteriorno stran na lateralnem delu koželjnice. 

Funkcija mišice je [[supinacija]] [[podlaket|podlakta]], pri čemer sodeluje z [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglavo nadlaktno mišico]]. 

Oživčuje jo [[nervus radialis|radialni živec]] ([[C5]] in [[C6]]).

== Glej tudi ==
* [[seznam mišic človeškega telesa]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mišice zgornjega uda]]

{{anatomy-stub}}</text>
      <sha1>du4a9yjy3enmv8hl2mzyarlo26qlufg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beneška Slovenija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>184564</id>
    <revision>
      <id>6761607</id>
      <parentid>6728700</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:25:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6761607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25877" sha1="itm3gkc4v36896w9kca5x0nxjq3or0p" xml:space="preserve">[[Slika:Linguistic minorities in FVG.png|thumb|301px|'''Območja kjer je priznana prisotnost slovenske manjšine''' {{legenda|#BE6AD0|Slovenci}}
{{legenda|#D49EDC|Slovenci skupaj s Furlani}}{{legenda|#680B91| Slovenci skupaj s Furlani in Nemci}}]] 
{{zapomen|italijansko deželo|Benečija}}
'''Beneška Slovenija''' ({{Jezik-it|Slavia Veneta}} [zlàvja vèneta], po novem ''Slavia Friulana,'' [zlàvja frijulàna], ali tudi ''Benecia'', {{Jezik-fur|Sclavanie}}, [sklavanìje]) je [[zgodovina|zgodovinska]] pokrajina na meji med [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Večina ozemlja pripada [[italijanske dežele|italijanski deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], sedemnajst vasi in zaselkov pa je v današnji Sloveniji.

==Ime==

Italijansko poimenovanje tega ozemlja ima zapleteno zgodovino. Izhaja  iz časov [[Beneška republika|Beneške republike]], ki je [[Nadiške doline]] imenovala ''Sclavonia'' zaradi »slovansko« govorečega prebivalstva; ''Sclavonia Veneta'' pomeni dobesedno Beneška »Slovanija« (o [[Slovenci]]h takrat še ni bilo govora, bili so le »[[Slovani]] oz. Slověne«). Pozneje je ime obveljalo tudi za [[Terska dolina|Terske doline]] in [[občina Kobarid|kobariške]] vasi. V [[20. stoletje|preteklem stoletju]] so [[Italijani]] ustvarili skovanko ''Venezia Slavia'', ki pa ni dolgo trajala, saj ozemlje nima imena po [[Benetke|Benetkah]] (Venezia), pač pa po [[Benečija|Benečiji]] (Veneto); razen tega je »Slavia« [[samostalnik]] (pomeni »ozemlje Slovanov oz. Slověnov«) in ne more biti [[prilastek]] drugega samostalnika. Zato je bil sprejet naziv ''Slavia Veneta'', ki naj bi pomenil ''Ozemlje Slovanov v Benečiji'', a lahko bi pomenil celo ''Slovansko ozemlje Venetov''.  Da ne bi prišlo do nesporazumov, je bilo v zadnjih časih sprejeto ime ''Slavia Friulana'', torej ''Slovansko ozemlje v [[Furlanija|Furlaniji]]''. Včasih se tudi sliši poimenovanje ''Slavia Italiana'', ki je pa [[etimologija|etimološko]] napačno, saj sta »slovansko ozemlje v Italiji« tudi [[Tržaška pokrajina|Tržaška]] in [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška pokrajina]].

Slovensko poimenovanje ni bilo pa nikoli problematično, saj domačini imenujejo svoje ozemlje enostavno kar '''Benečija''' ne glede na njihov materni jezik. Slovenski prebivalci se zato imajo enostavno za beneške Slovence. V času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''Beneški Slovenc.''&lt;ref&gt;[[Stane Granda|Granda]], [[Stane Granda|Stane]] (1999). ''[https://www.sistory.si/publication/45031 Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili]''. Ljubljana: Korenine. str. 526-7.&lt;/ref&gt; Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo |first=Ivan |date=15. 5. 1849 |year=1849 |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1] |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849 |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2] |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}&lt;/ref&gt;

{{citatni blok| Za Beneško Slovenijo se predvsem na lokalni ravni pogosto uporablja tudi skrajšano ime Benečija. Raba skrajšanega imena ni neustrezna, če je iz sobesedila jasno, da gre za Beneško Slovenijo. Če pa bi naslovnik besedila skrajšano ime povezal z italijansko deželo (it. Veneto), bi prišlo do neustreznega razumevanja in neučinkovite komunikacije, zato je v primerih, ko bi lahko prišlo do dvoumnosti, ustrezna raba polnega imena, tj. Beneška Slovenija.|Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7393/italijanske-de%C5%BEele-veneto-ali-bene%C4%8Dija-trentinsko-ali-trentino-in-samo-ju%C5%BEna-tirolska|title=Jezikovna svetovalnica}}&lt;/ref&gt;}}

==Zemljepis==

Beneška Slovenija zavzema gričevje južnih [[Julijske Alpe|Julijskih Predalp]] med [[Čedad]]om in [[Matajur]]jem in sestoji iz Nadiških dolin, Terskih dolin in treh vasi na [[Slovenija|Slovenskem]]; včasih se prišteva Beneški Sloveniji tudi [[Rezija]]. Jugovzhodna meja Benečije je obmejna reka [[Idrija (reka)|Idrija]] (it. ''Iudrio'', furlansko ''Judri,'' narečno beneškoslovensko ''Juruda'').

Nadiške doline (lokalno ''Nediške doline'', furlansko ''Vals dal Nadison'' [vals dal nadizòn], it. ''Valli del Natisone'' [vali del natizòne]) so porečja štirih rek: [[Nadiža|Nadiže]] (it. Natisone [natizòne]), [[Aborna|Aborne]] (it. ''Alberone'' [alberòne]), [[Kozica|Kozice]] (it. ''Cosizza'' [kozìca]) in [[Arbeč]]a (it. ''Erbezzo'' [erbèco]).

Terske doline (furlansko ''Vals dal Tôr'' [vals dal tor], it. ''Valli del Torre'' [vali del tòre]) so porečja reke [[Ter (reka)|Ter]] (Tor, Torre) in njenih manjših [[pritok]]ov.
[[Slika:Del Beneške Slovenije, ki danes pripada Sloveniji,.jpg|thumb|Del Beneške Slovenije, ki danes pripada Sloveniji (rumeno državna meja, rdeče meja Beneške Slovenije v Sloveniji)|300x300px]]
Del Beneške Slovenije, ki danes pripada Sloveniji, je sestavljen iz naselij v [[Breginjski kot|Breginjskem kotu]] ([[Breginj]], [[Borjana]], [[Stanovišče]], [[Podbela]], [[Homec, Kobarid|Homec]], [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]], [[Logje]], [[Robidišče]]) ter med [[Kolovrat]]om in Matajurjem ([[Livek]], Golobi, Šturmi, Plohi, [[Perati]], [[Avsa]], Piki, [[Jevšček]], [[Livške Ravne]]) v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]].

[[Rezija]] leži severno od Beneške Slovenije, pod [[Kanin]]om, a se ji večkrat prišteva prav zaradi prisotnosti ''slovensko'' govorečega prebivalstva.

==Zgodovina==

Slovanska [[pleme]]na so prišla v te kraje v [[7. stoletje|sedmem stoletju]], ko je bilo vse ozemlje v rokah [[Langobardi|Langobardov]]. Po raznih spopadih je bil sklenjen sporazum, ki je priznaval novim prišlecem pravico do bivanja na obmejnem [[grič]]evnatem svetu, v zameno za nadzor in obrambo severovzhodnih predelov langobardske države. Čeprav je bila ta ''pravica do bivanja'' dejansko ''dolžnost bivanja'', ker se prebivalci niso smeli odseliti brez izjemnega dovoljenja, je bil dogovor obojestransko koristen. Prebivalci Nadiških in Terskih dolin so morali skrbeti za organizirane [[oborožene sile]], ki so patruljirale vse obmejno ozemlje, zato so pa bili [[administracija|administrativno]] in [[pravo|pravno]] popolnoma neodvisni. Langobardi so namreč smatrali, da mora biti oblast v rokah [[vojska|vojske]], zato so predstavniki vojske volili [[kralj]]a in odločali v pomembnejših [[politika|političnih]], [[zakonodaja|zakonodajnih]] in [[sodstvo|sodnih]] zadevah. Tako so bili prebivalci Nadiških in Terskih dolin, ki so nudili uslugo vojaškega značaja, dejansko izenačeni z ostalimi [[vojak]]i v kraljevini, torej niso plačevali [[davek|davkov]], niso opravljali [[tlačanstvo|tlake]] in so bili podložni samo direktno kralju.

Ko je pozneje oblast prešla najprej na [[Oglejski patriarhat]] in nato na Beneško republiko, se je ta sporazum še izpopolnjeval, saj je bilo ozemlje na meji s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] strateške važnosti.

Pod [[patriarh]]atom (1077–1420) je bilo ozemlje del samostojne države ''Patrie dal Friûl '', ki je bila formalno [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarski]] [[fevdalizem|fevd]], a prebivalstvo je imelo še vedno dolžnost, da ''brani mejo'', kar je zgovoren primer velike politične negotovosti tiste dobe. Pozneje, v okviru Beneške republike (1445–1797), je bilo področje spet na meji in torej spet v stalni vojni pripravljenosti.

Toda po padcu [[Beneška republika|republike]] je ozemlje prešlo pod [[Habsburžani|Habsburžane]], ki niso potrebovali sodelovanja domačinov pri upravi dežele. Vsakršen dotedanji dogovor z oblastmi je zapadel in prebivalci današnje Benečije so izgubili vse privilegije. To je pomenilo med drugim tudi davčne dajatve, ki so bile za skromno lokalno [[gospodarstvo]] pretežke. Prehod pod [[Kraljevina Italija|italijansko]] upravo (1866) ni spremenil življenjskih pogojev, nastop [[fašizem|fašizma]] pa jih je še zaostril. Režim ni priznaval jezikovnih manjšin, posebno ne takih, ki so bile v preteklosti na istih ozemljih samostojne. Ekonomski stiski se je pridružilo [[poitalijančevanje]] in prebivalstvo se je začelo izseljevati. Najprej je odšlo veliko število fantov in mož, ki so se zaposlili v [[Belgija|belgijskih]] [[rudnik]]ih, in po večini jim je v kratkem sledila vsa družina. Malo se jih je vrnilo domov.

Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so bile razmere v Beneški Sloveniji med najtežjimi v Italiji. Področje je bilo dejansko odrezano od ostale Furlanije in ni imelo nobenih povezav. Ljudstvo se je množično izseljevalo; kdor je ostal, v glavnem ženske in otroci, se je moral boriti za preživetje. Šele v sedemdesetih in osemdesetih letih so se razmere izboljšale.

Danes je Beneška Slovenija ustrezno povezana z ostalo državo, bodisi v političnem kot v gospodarskem smislu.

==Etimologija jezika==
{{Več slik
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | width     = 
 | image1    = Topolò.jpg
 | width1    = 205
 | alt1      = Vas Topolovo v Beneški Sloveniji
 | caption1  = Vas Topolovo v Beneški Sloveniji
 | image2    = Segnaletiche bilengâl a San Pieri.jpg 
 | width2    = 205
 | alt2      = Dvojezični cestni znaki
 | caption2  = Dvojezični cestni znaki
}}
Razen originalnih slovanskih plemen, ki so zavzela to ozemlje v sedmem stoletju, omenja zgodovina priseljence iz današnje Slovenije, ki so prišli v desetem ali enajstem stoletju. Po razdejanju furlanske nižine s strani [[Madžari|Madžarov]] (899) je [[oglej]]ski patriarh poselil opustošene pokrajine s koloni slovenskega porekla, največ [[Kranjska|Kranjci]] in [[Koroška (vojvodina)|Korošci]]. Prebivalci nižavja so se zelo hitro [[Asimilacija (sociologija)|asimilirali]], a tisti, ki so se naselili po gričevju današnje Beneške Slovenije, so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] ohranili, verjetno prav zaradi že obstoječe sorodne govorice. To so pa bili tudi zadnji priseljenci v te kraje, zato se pogovorni jezik ni dosti spreminjal. Zaradi odročne lege krajev in nizke [[kultura|kulturne]] ravni prebivalstva se tudi ni razvila niti skromna elita izobražencev in celo [[folklora]] se je omejila na [[ples]] in [[cerkev (organizacija)|cerkvene]] obrede. Ni zapisov in ni [[ljudska glasba|narodnih pesmi]].

== Beneški Slovenci==
Šele v [[19. stoletje|devetnajsetem stoletju]] so se začeli naseljevati najprej [[Nemci]] in nato [[Italijani]], sicer ne množično, a v zadostnem številu, da se je domača govorica občutno spremenila, predvsem z vnosom [[tujka|tujk]] za vse nove pojme. Najhujši udarec so italijanske oblasti zadale [[slovenščina|slovenskemu jeziku]] s [[šola|šolstvom]], predvsem seveda s prepovedjo slovenskih šol, a še hujša je bila načrtna [[propaganda]] v izobraženih krogih, ki je slovensko govoreče enačila z nepismenimi barbari. Da bi bili slovenski otroci zares nepismeni, so jim oteževali celo dostop do italijanskih šol. Slovenščina se je govorila in skrivaj poučevala le v [[cerkev (zgradba)|cerkvah]], dokler ni bila leta 1933 prepovedana tudi [[duhovnik]]om. 
{{bar box
|width = 420px
|float = right
|title = 
|titlebar = 
|caption =  [[Slika:Gladio logo.png|thumb|right|120px|Grb in geslo tajne organizacije [[Gladio]]:&lt;br &gt;&quot;Po tihem svobodi služim&quot;]] V obdobju hladne vojne je na obmejnem območju Italije, ki je mejilo na socialistično [[SFRJ|Jugoslavijo]], v okviru zveze [[NATO]] delovala ''stay-behind'' paravojaška tajna struktura Gladio, ki je nadzorovala morebitne komunistične aktivnosti v Italiji. Njeni člani so bili v številnih primerih rekrutirani iz vrst predvojnih fašistov, ti pa so nadzorovali tudi pripadnike slovenske skupnosti v Italiji, na območju Beneške Slovenije; z operacijo ''Delfin'' je 17 let omejevala kulturni razvoj slovenskega prebivalstva. Slovenska narodna manjšina je bila, v obdobju hladne vojne, tako tudi žrtev napetosti med svetovnimi velesilami.''&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Spetič, S. |year=2009 |title=Ugonobite komuniste in slovenske duhovnike! |journal=Primorski dnevnik |volume= |issue= |pages= |publisher=Primorski dnevnik |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;   
}}
Po [[druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] so se [[Evropa|evropska]] ljudstva razdelila na dva »bloka«, ki nista razlikovala med politiko in [[narod]]nostjo, saj je slovanski svet sprejel [[socializem|socialistično]] oziroma [[komunizem|komunistično]] ureditev držav: Slovani, vsi brez izjeme, so bili torej komunisti. Slovenci v zamejstvu so se znašli v neprijetnem položaju, da so morali dokazovati, da niso komunisti ali da niso Slovenci. V [[Trst]]u so bili dovolj številni, da so preživeli kljub razdelitvi na »bele« in »rdeče«, toda Beneška Slovenija je bila prešibka in predvsem popolnoma osamljena, saj so imeli Slovenci v [[Gorica|Gorici]], v Trstu in v [[Ljubljana|Ljubljani]] dovolj svojih problemov. Tako so Beneški Slovenci zapadli povojni propagandi, ki jih je popolnoma neupravičeno ožigosala za »[[Josip Broz - Tito|Tito]]ve špijone« in aktiviste. Kjer se je bil ustavil fašizem, je po vojni nadaljeval strah pred komunizmom.

[[File:Šola.jpg|420x420px|thumb|right|Zakon 38/2001 je omogočil v [[Špeter Slovenov|Špetru]] odprtje [[Dvojezična šola Pavla Petričiča|državne večstopenjske šole]], ki jo je leta 2022 obiskovalo več kot 240 otrok, učencev in dijakov.&lt;ref&gt;Gruden, Živa: Dvajset korakov. Zavod za slovensko izobraževanje LithoStampa, Špeter 2005&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.primorski.eu/se/po-desetih-letih-v-spetrski-soli-spet-manj-kot-250-otrok-IC1040912&lt;/ref&gt;]]  Leta 2001 je italijanski zakon 38/01 o zaščiti slovenske manjšine priznal Slovencem v Beneški Sloveniji in v Reziji pravico do rabe slovenskega jezika. V istem obdobju se je med domačini pojavilo gibanje, ki zavrača slovensko poreklo prebivalcev Beneške Slovenije in Rezije, ker zgodovinski podatki nikjer ne govorijo, da so ''Slovenci'' poselili to ozemlje. Gotovo slovenski naj bi bili priseljenci iz enajstega stoletja, nikakor pa ne originalna slovanska plemena, ki so tod bivala od sedmega stoletja dalje. Po tej teoriji je govorica v Beneški Sloveniji in Reziji samostojen slovanski jezik, že močno prežet z italijanskimi in furlanskimi izrazi. Ker ni starih zapisov v tem jeziku ali narečju, je vprašanje še odprto. Izvedenci ugotavljajo, da je besedni zaklad skromen in močno potujčen, kar se opravičuje z zgodovino tega ljudstva, da je pa [[skladnja]] »močno podobna slovenščini«, čeprav obstajajo svojstvene [[slovnica|slovnične]] posebnosti (na primer aorist). Skrajna veja gibanja pa meni, da je zakon 38/01 prisilna uvrstitev med pripadnike druge [[etnična skupina|etnije]] (slovenske), torej raznarodovanje oziroma legalizirano potujčevanje.
Glede jezikoslovne kolokacije slovenskih narečij v Beneški Sloveniji (''»nediško«, »po naše«, »naša špraha«, »rozeansko«'') je leta 2020 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izrazil strokovno mnenje, ki potrjuje, da “nadiško in ostala slovenska narečja v Furlaniji – Julijski krajini slavistična znanost obravnava kot narečja slovenskega jezika“.&lt;ref&gt;https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/download/8571/7855&lt;/ref&gt;
{{glavni|Slovenska skupnost v Italiji}}

==Kultura==

Najbolj znan predstavnik Beneških Slovencev je [[Ivan Trinko]], ki je dodal svojemu [[ime]]nu prilastek Zamejski (1863–1954). Bil je [[pesnik]], [[glasbenik]], [[filozofija#Filozofi in filozofija|filozof]] in [[pisatelj]], predvsem pa neumoren buditelj slovenske narodne zavesti v Beneški Sloveniji. Istočasno je tudi pisal o svojih krajih v italijanskih knjigah in revijah. Kot leterat se seveda ne more kosati z velikimi slovenskimi avtorji, saj ni nikoli obiskoval šol s slovenskim učnim jezikom. Toda po njegovi zaslugi so prebivalci Nadiških in Terskih dolin ohranili svoj jezik in se spoznali s slovenskim pripovedništvom.
 
Ponekod v Beneški Sloveniji so še danes živi nekateri običaji, ki izhajajo iz slovenske tradicije. Tako se v noči na [[24. junij]] (»janezovo«) prižigajo [[kres]]ovi v raznih vaseh, kar je stara slovenska navada; najbolj znani kresovi so v vaseh [[Trčmun]] (it. Tercimonte), [[Mašera (Vas v Benečiji)|Mašera]] (Masseris) in [[Matajur]] (Montemaggiore). V oktobru se pa praznuje »burnjak«, praznik [[kostanj]]a, v Mašeri, Trčmunu in [[Čeplešišče|Čeplešišču]] (Cepletischis). Posebej je treba omeniti, da je v Beneški Sloveniji veliko [[kozolec|kozolcev]], ki so povsem slični slovenskim. Največ jih je v [[italijanske občine|občini]] [[Sovodnja (Vas)|Sovodnja]] (Savogna di Cividale) pri vaseh [[Jeronišče]] (Ieronizza), Mašera, [[Dus]] (Dus), [[Jelina]] (Iellina), Trčmun in [[Gabrovica v Benečiji|Gabrovica]] (Gabrovizza).

Danes je glasnik Beneških Slovencev tedenski časopis ''[[Novi Matajur]]'', ki izhaja od leta 1950. List vsebuje članke v slovenščini, italijanščini, nadiški govorici in rezijanščini. Vsebina je zelo pestra, od politike do kulture in stikov z bralci. Od vsega začetka si je časopis zastavil tri naloge, ki jih še vedno odlično izpolnjuje. Prva je prikaz domače stvarnosti v širših italijanskih in slovenskih krogih, druga pa posredovanje podatkov o lastni in sploh slovenski zgodovini in tradiciji. Tretji cilj je povezovanje razpršenih slovenskih vasi v Beneški Sloveniji v kulturno enoto. Toda po skoraj šestih desetletjih njegovega obstoja se časopis lahko označi tudi kot glavni učbenik, slovnica in slovar slovenskega jezika za vse prebivalce teh dolin: brez tega lista bi bila slovenska beseda že zdavnaj izginila iz mnogih beneških vasi.

== Občine ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Občine V Nadiški dolini
!Ime
!Slo. Ime
!Št. prebivalcev
|-
|Drenchia
|[[Dreka]]
|99
|-
|Grimacco
|[[Garmak]]
|293
|-
|Prepotto
|[[Prapotno]]
|713
|-
|Pulfero
|[[Podbonesec]]
|855
|-
|San Leonardo
|[[Podutana]]
|1045
|-
|San Pietro al Natisone
|[[Špeter Slovenov]]
|2086
|-
|Savogna
|[[Sovodnje]]
|351
|-
|Stregna
|[[Srednje, Benečija|Srednje]]
|304
|-
!
!Skupaj (2021):
!5747
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Občine v Terski dolini
!Ime
!Slo. Ime
!Št. prebivalcev
|-
|Lusevera
|[[Bardo]]
|585
|-
|Taipana
|[[Tipana|Tajpana]]
|565
|-
!
!Skupaj (2021):
!1150
|}

== Znani ljudje  ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Jurij Bankič]] (''Giorgio Banchig'')
*[[Emilio Battistig]]
*[[Luisa Battistig]] (Batistič)
*[[Francesco Bergnach]]
*[[Jožef Bernjak]]
* [[Anton Birtič]] (Birtig)
* [[Valentin Birtič]] (Birtig)
*[[Evgen Blankin]] ([[Eugenio Blanchini]])
* [[Kir Blasutig]]
* [[Luigi Blasutig]]
* [[Marko Blasutig]]
* [[Artur Blasutto]]
* [[Venceslav Boiani]]
*[[Edi Bucovaz]] (Bukovac)
*[[Lorenzo Caucig]]
*[[Paolo Caucig]]
*[[Jožef Cedermac]] (''Bepo Cedemaz'')
*[[Emil Cenčič]] (''Cencig'')
*[[Marina Cernetig]] (Černetič)
*[[Giuseppe Chiabudini]]
*[[Luciano Chiabudini]] 
*[[Roberto Chiacig]] (Kjačič)
*[[Aldo Clodig]] (Klodič)
*[[Davide Clodig]] ([[Klodič]])
*[[Ado Cont]]
*[[Atilio Cormons]]
*[[Angel Peter Cracina]] (Kracina)
*[[Jožef Cramaro]] (''Kramar''/''Kramer'')
*[[Anton Cuffolo]] (Kofol)
*[[Viljem Černo]] (''Guglielmo Cerno'')
*[[Dino Del Medico]]
*[[Bruna Dorbolò]]
*[[Anton Drol]] (''Drolli'') 
*[[Luigi Faidutti]]
*[[Mario Gariup]]
*[[Paskval Gujon]] (''Pasquale Guion'')
*[[Jože Kjačič]] (''Giuseppe Chiacigh'')
*[[Ferruccio Klavora]] 
*[[Anton Klodič]]-Sabladoski (''Clodig'')
*[[Ivan Klodič]]-Sabladoski (''Giovanni Clodig'')
*[[Angel Kracina]] (''Angel P. Cracina'')
*[[Mario Lavrenčič]] (''Laurencig'')
*[[Dionisio Mateucig]]
*[[Jožica Miklavčič]]
*[[Jole Namor]] (''Iole Namor'')
*[[Peter Negro]] (Černe)
*[[Peter Novak (politik)]]
*[[Alojzij Obit]]
*[[Miha Obit|Miha (Michele) Obit]]
*[[Gianni Osgnach]] (Ošnjak)
*[[Janez Krstnik Osgnach]] (Ošnjak)
*[[Lovrenc Osgnach]] (Ošnjak)
*[[Jožko Ošnjak]]
*[[Luigi Paletti]]
*[[Alojzij Pellizzo]] (''Luigi Pellizzo'')
*[[Pavle Petričič]] (''Paolo Petricig'')
*[[Carlo Podrecca]]
*[[Graziano Podrecca]]
*[[Stefano Podrecca]]
*[[Peter Podreka]]
*[[Izidor Predan]] - Dorič
*[[Renato Quaglia]]
*[[Marino Qualizza]]
*[[Mario Qualizza]]
*[[Pavel Šimac]]
*[[Rudi Šimac]]
*[[Jožef Školč]]
*[[Vojmir Tedoldi]] (Guerrino Tedoldi)
*[[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]]
*[[Andreina Trusgnach]]
*[[Božo Zuanella]] (''Natalino Zuanella'')
*[[Pasquale Zuanella]]
{{div col end}}

== Glej tudi ==

* [https://www.facebook.com/Bene%C5%A1ka-Slovenija-Slavia-VenetaFriulana-1745532865707581/ FB. Beneška Slovenija - Slavia Veneta/Friulana] 
* [[Breginjski kot]] 
* [http://www.kobarid.si/stara/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=621&amp;Itemid=78 Livek] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126163327/http://www.kobarid.si/stara/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=621&amp;Itemid=78 |date=2016-01-26 }}  
* [[Videmska pokrajina#Zgodovinske zanimivosti|Zgodovinske zanimivosti Videmske pokrajine]]
* [[Nadiške doline]]
* [[Kraljica Vida]]
* [[Terska dolina]]
* [[Nadiška medobčinska zveza]]
* [[Terska medobčinska zveza]]
* [[Rezija]]
*[[Furlanija - Julijska krajina#Furlanija|Furlanija]]
*[[Slovenska manjšina v Italiji]]
*[[Beneški Slovenci]]
*[[seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine]]
*[[Giorgio Matteucig]] (1940/1?-)

== Viri in literatura ==
* [[Giorgio Banchig]]: ''«In loco qui Broxas dicitur» Il luogo della prima battaglia tra slavi e longobardi / »In loco qui Broxas dicitur« Kraj prve bitke med Slovani in Langobardi'', in: ''Atti della giornata internazionale di studi, S. Pietro al Natisone, 26 novembre 2005 / Zapiski z mednarodnega študijskega dne v Špetru, 26. novembra 2005'', Cividale del Friuli 2007, S. 220–233. ([https://www.archeocartafvg.it/wp-content/uploads/Terre_dincontro_Contatti_e_scambi.pdf online], PDF)
* Benacchio R.:  ''I dialetti sloveni del Friuli: aree periferiche e di contatto'', Università di Padova, Padova 2000
* {{navedi knjigo |last=Cencič |first=Mira |title=Beneška Slovenija in njeni Čedermaci |publisher=Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske |year=2008 |place=Škofije |language=sl |cobiss=242718208}}
* [[Lavo Čermelj]], ''Venetian Slovenia'' (Beograd: Yugoslav institute for international affairs, 1946).
* Duličenko A. D.: »U istokov rez'janologii«, v: ''Kopitarjev zbornik: mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij - 1. julij 1994'', ur. J. Toporišič, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete,  Ljubljana 1996
* [[Bogo Grafenauer]], »The Autonomy of Venetian Slovenia« in ''Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni'' (Ljubljana, Koper, Trieste: Cankarjeva založba, Primorski tisk, Založništvo tržaškega tiska, 1975), 105-109.
* [[Svetozar Ilešič]], »Beneška Slovenija« in ''[[Encyclopedia of Yugoslavia]]'', ed. by [[Miroslav Krleža]] (Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ, 1955-1971).
* Kacin-Wohinc M., Pirjevec J.: ''Storia degli Sloveni in Italia'', Venezia 1998.
* Tadej Koren, ''Beneška Slovenija po drugi svetovni vojni: fenomen paravojaških enot'' (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2005).
* [[Branko Marušič]], ''Primorski čas pretekli'' (Koper, Trieste, Nova Gorica: Lipa - Založništvo tržaškega tiska - Goriški muzej, 1985).
* ''Venezia, una republica ai confini'' (Mariano del Friuli: Edizioni della Laguna, 2004).
* Mutinelli F.: ''Lessico Veneto'', Venezia 1852
* Faustino Nazzi, ''Alle origini della »Gladio«: la questione della lingua slovena nella vita religiosa della Slavia Friulana nel secondo dopoguerra'' (Udine: La Patrie dal Friûl, 1997).
* [[Carlo Podrecca]], ''Slavia italiana'' (Cividale del Friuli: Fulvio Giovanni, 1884).
* {{navedi knjigo |last=Rutar |first=Simon |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J6USSRAN |title=Beneška Slovenija : prirodoznanski in zgodovinski opis |publisher=Slovenska matica |year=1899 |place=Ljubljana |pages=188 |language=sl |cobiss=180785}}
* [[Gaetano Salvemini]], ''Racial minorities under fascism in Italy'' (Chicago : The Women's International League for Peace and Freedom, 1934).
* Skubic M.: ''Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezikovni meji'', Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1997
* [[Božo Zuanella|Natalino Zuanella]], ''Gli anni bui della Slavia: attività delle organizzazioni segrete nel Friuli orientale'' (Cividale del Friuli: Società Cooperativa Editrice Dom, 1996).
* [[Fran Zwitter]], ''The Venetian Slovenes'' (Ljubljana: [[Institute for Ethnic Studies]], 1946).
* Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}}
* {{cite journal |last=Tuma |first=Henrik |year=1933 |title=Avtonomna uprava Beneške Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7TD6VXDZ |journal=Slovenski pravnik |language=sl |volume=47 |issue=9/10 |pages=231–243}}

== Zunanje povezave ==

*[http://www.ngw.nl/int/ita/schiavonia.htm Description of the Slavia Veneta coat of arms] {{en icon}}
*[http://www.vallidelnatisone.org/ Nadiške doline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020126024908/http://www.vallidelnatisone.org/ |date=2002-01-26 }} {{it icon}}
*[http://www.novimatajur.it/main.php?page_id=hp Novi Matajur] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716225753/http://www.novimatajur.it/main.php?page_id=hp |date=2011-07-16 }}
*[http://www.nediza.org/index.php?act=view&amp;f=main&amp;r=main Centro studi Nediža/Študijski center Nediža]

[[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina]]
[[Kategorija:Beneška Slovenija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>itm3gkc4v36896w9kca5x0nxjq3or0p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Administratorji slovenske Wikipedije</title>
    <ns>10</ns>
    <id>185774</id>
    <revision>
      <id>6761395</id>
      <parentid>6672259</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:58:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pos</comment>
      <origin>6761395</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1238" sha1="flfemqcrsgfzi1nggic59fdadcipat3" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Administratorji slovenske Wikipedije
| title = [[Wikipedija:Administratorji|Administratorji Slovenske Wikipedije]]
| image = [[Slika:Admin mop.PNG|100px|Logotip administratorstva]]
| listclass = hlist
| groupstyle = text-align:left;

| group1 = [[Wikipedija:Birokrati|Birokrati]]
| list1 = 
* {{U|Andrejj}}
* {{U|Romanm}}
* {{U|xJaM}}
* {{U|Yerpo}}
* {{U|Žiga}}

| group2 = [[Wikipedija:Administratorji|Administratorji]]
| list2 = 
* {{U|A09}}
* {{U|Archangel}}
* {{U|Blueginger2}}
* {{U|GeographieMan}}
* {{U|HenrikBaun}}
* {{U|Hinko Gnito}}
* {{U|Janezdrilc}}
* {{U|Ježofska}}
* {{U|MZaplotnik}}
* {{U|Nokturno}}
* {{U|Pinky sl}}
* {{U|Rude}}
* {{U|Sporti}}
* {{U|Triglav 2000}}
* {{U|Upwinxp}}

| group3 = [[Wikipedija:Administratorji vmesnika|Administratorji vmesnika]]
| list3 = 
* {{U|GeographieMan}}
* {{U|Pinky sl}}

| group4 = [[Wikipedija:Preverjevalci uporabnikov|Preverjevalci uporabnikov]]
| list4 = 
* {{U|A09}}
* {{U|MZaplotnik}}

| belowclass = hlist
| below = 
* [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč|Prošnje za administratorsko pomoč]]
* [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo|Prošnje za administratorstvo]]

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Administratorji Wikipedije|*]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>flfemqcrsgfzi1nggic59fdadcipat3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dan vrnitve Primorske k matični domovini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>186516</id>
    <revision>
      <id>6761479</id>
      <parentid>6755790</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:47:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53809-54</username>
        <id>266923</id>
      </contributor>
      <origin>6761479</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3180" sha1="9yq99m0jetzfxpiwcotb1l6ymccoviq" xml:space="preserve">{{Infopolje Praznik 
| type = nacionalni
| observedby = [[Slovenija|Republika Slovenija]] 
| datum = [[15. september]] 
| begins = [[2005]]
| significance = dodelitev velikega dela [[Primorska|Primorske]] [[Slovenija|Sloveniji]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]}}
'''Dan priključitve Primorske k matični domovini''' je državni [[praznik]] v Sloveniji, ki ga praznujemo 15. septembra (vendar ta dan ni dela prost dan).

Praznik obeležuje [[15. september]] [[1947]], ko je bila uveljavljena [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] z Italijo, ki je takratni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in s tem tudi [[Socialistična republika Slovenija|Sloveniji]] bila vrnjen velik del [[Primorska|Primorske]]. 

[[File:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357146157).jpg|thumb|right|264px|Osrednja državna slovesnost leta 2022]]
Praznik je pod imenom ''dan vrnitve Primorske k matični domovini'' uvedla novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki so jo poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] sprejeli jeseni 2005.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042206806/lokalno/1042206806 |title=Slovenci praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini |date=13.9.2008 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=15.9.2016 |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123200351/https://www.dnevnik.si/1042206806/lokalno/1042206806 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Vlada Republike Slovenije|Vlada]] zaradi varčevalnih ukrepov prireja osrednjo državno proslavo ob tem prazniku vsakih pet let, sicer pa ga obeležujejo lokalne občine in kulturne organizacije.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ne-razume-pomena-praznika-prikljucitve-primorske/239379 |title=&quot;Vlada ne razume pomena praznika priključitve Primorske&quot; |date=15.9.2010 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=15.9.2016}}&lt;/ref&gt; 23. oktobra 2024 je Državni zbor izglasoval novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih in s tem praznik preimenoval v ''dan priključitve Primorske k matični domovini''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: DZ po vetu znova podprl preimenovanje praznika vrnitve v praznik priključitve Primorske k matični domovini|url=https://www.sta.si/3355633/dz-po-vetu-znova-podprl-preimenovanje-praznika-vrnitve-v-praznik-prikljucitve-primorske-k-maticni-domovini|website=www.sta.si|accessdate=2024-10-23}}&lt;/ref&gt; 25. septembra 2026 je Državni zbor praznik ponovno preimenoval nazaj v dan vrnitve Primorske k matični domovini &lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K |first=A. |date=2026-09-25 |title=Slovenija dobila dan Triglava, praznik Primorske znova govori o vrnitvi k matični domovini ~ |url=https://portal24.si/slovenija-dobila-dan-triglava-praznik-primorske-znova-govori-o-vrnitvi-k-maticni-domovini/ |access-date=2026-09-25 |website=Portal24 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

{{DržavniPrazniki}}

{{slo-stub}}

[[Kategorija:Državni prazniki v Sloveniji]]
[[Kategorija:Primorska]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]]
[[Kategorija:Dogodki v septembru]]</text>
      <sha1>9yq99m0jetzfxpiwcotb1l6ymccoviq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761481</id>
      <parentid>6761479</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:48:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53809-54</username>
        <id>266923</id>
      </contributor>
      <origin>6761481</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3192" sha1="e1x612xp3mj09zg83sibiq9stvwhcr2" xml:space="preserve">{{Infopolje Praznik 
| type = nacionalni
| observedby = [[Slovenija|Republika Slovenija]] 
| datum = [[15. september]] 
| begins = [[2005]]
| significance = dodelitev velikega dela [[Primorska|Primorske]] [[Slovenija|Sloveniji]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]}}
'''Dan priključitve Primorske k matični domovini''' je državni [[praznik]] v Sloveniji, ki ga praznujemo 15. septembra (vendar ta dan ni dela prost dan).

Praznik obeležuje [[15. september]] [[1947]], ko je bila uveljavljena [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] z Italijo, ki je takratni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in s tem tudi [[Socialistična republika Slovenija|Sloveniji]] bila vrnjen velik del [[Primorska|Primorske]]. 

[[File:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357146157).jpg|thumb|right|264px|Osrednja državna slovesnost leta 2022]]
Praznik je pod imenom ''dan priključitve Primorske k matični domovini'' uvedla novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki so jo poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] sprejeli jeseni 2005.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042206806/lokalno/1042206806 |title=Slovenci praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini |date=13.9.2008 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=15.9.2016 |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123200351/https://www.dnevnik.si/1042206806/lokalno/1042206806 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Vlada Republike Slovenije|Vlada]] zaradi varčevalnih ukrepov prireja osrednjo državno proslavo ob tem prazniku vsakih pet let, sicer pa ga obeležujejo lokalne občine in kulturne organizacije.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ne-razume-pomena-praznika-prikljucitve-primorske/239379 |title=&quot;Vlada ne razume pomena praznika priključitve Primorske&quot; |date=15.9.2010 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=15.9.2016}}&lt;/ref&gt; 23. oktobra 2024 je Državni zbor izglasoval novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih in s tem praznik preimenoval v ''dan priključitve Primorske k matični domovini''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: DZ po vetu znova podprl preimenovanje praznika vrnitve v praznik priključitve Primorske k matični domovini|url=https://www.sta.si/3355633/dz-po-vetu-znova-podprl-preimenovanje-praznika-vrnitve-v-praznik-prikljucitve-primorske-k-maticni-domovini|website=www.sta.si|accessdate=2024-10-23}}&lt;/ref&gt; 25. septembra 2026 je Državni zbor praznik ponovno preimenoval nazaj v dan priključitve Primorske k matični domovini &lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K |first=A. |date=2026-09-25 |title=Slovenija dobila dan Triglava, praznik Primorske znova govori o vrnitvi k matični domovini ~ |url=https://portal24.si/slovenija-dobila-dan-triglava-praznik-primorske-znova-govori-o-vrnitvi-k-maticni-domovini/ |access-date=2026-09-25 |website=Portal24 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

{{DržavniPrazniki}}

{{slo-stub}}

[[Kategorija:Državni prazniki v Sloveniji]]
[[Kategorija:Primorska]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]]
[[Kategorija:Dogodki v septembru]]</text>
      <sha1>e1x612xp3mj09zg83sibiq9stvwhcr2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761535</id>
      <parentid>6761481</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:59:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-53809-54|~2026-53809-54]] ([[User talk:~2026-53809-54|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Gasperus|Gasperus]]</comment>
      <origin>6755788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3174" sha1="dkqjl8vksjgbvdk0sfwt5szqc5fvaja" xml:space="preserve">{{Infopolje Praznik 
| type = nacionalni
| observedby = [[Slovenija|Republika Slovenija]] 
| datum = [[15. september]] 
| begins = [[2005]]
| significance = dodelitev velikega dela [[Primorska|Primorske]] [[Slovenija|Sloveniji]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]}}
'''Dan vrnitve Primorske k matični domovini''' je državni [[praznik]] v Sloveniji, ki ga praznujemo 15. septembra (vendar ta dan ni dela prost dan).

Praznik obeležuje [[15. september]] [[1947]], ko je bila uveljavljena [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] z Italijo, ki je takratni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in s tem tudi [[Socialistična republika Slovenija|Sloveniji]] bila vrnjen velik del [[Primorska|Primorske]]. 

[[File:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357146157).jpg|thumb|right|264px|Osrednja državna slovesnost leta 2022]]
Praznik je pod imenom ''dan vrnitve Primorske k matični domovini'' uvedla novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki so jo poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] sprejeli jeseni 2005.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042206806/lokalno/1042206806 |title=Slovenci praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini |date=13.9.2008 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=15.9.2016 |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123200351/https://www.dnevnik.si/1042206806/lokalno/1042206806 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Vlada Republike Slovenije|Vlada]] zaradi varčevalnih ukrepov prireja osrednjo državno proslavo ob tem prazniku vsakih pet let, sicer pa ga obeležujejo lokalne občine in kulturne organizacije.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ne-razume-pomena-praznika-prikljucitve-primorske/239379 |title=&quot;Vlada ne razume pomena praznika priključitve Primorske&quot; |date=15.9.2010 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=15.9.2016}}&lt;/ref&gt; 23. oktobra 2024 je Državni zbor izglasoval novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih in s tem praznik preimenoval v ''dan priključitve Primorske k matični domovini''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: DZ po vetu znova podprl preimenovanje praznika vrnitve v praznik priključitve Primorske k matični domovini|url=https://www.sta.si/3355633/dz-po-vetu-znova-podprl-preimenovanje-praznika-vrnitve-v-praznik-prikljucitve-primorske-k-maticni-domovini|website=www.sta.si|accessdate=2024-10-23}}&lt;/ref&gt; 25. septembra 2026 je Državni zbor praznik ponovno preimenoval nazaj v dan vrnitve Primorske k matični domovini &lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K |first=A. |date=2026-09-25 |title=Slovenija dobila dan Triglava, praznik Primorske znova govori o vrnitvi k matični domovini ~ |url=https://portal24.si/slovenija-dobila-dan-triglava-praznik-primorske-znova-govori-o-vrnitvi-k-maticni-domovini/ |access-date=2026-09-25 |website=Portal24 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

{{DržavniPrazniki}}

{{slo-stub}}

[[Kategorija:Državni prazniki v Sloveniji]]
[[Kategorija:Primorska]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]]
[[Kategorija:Dogodki v septembru]]</text>
      <sha1>dkqjl8vksjgbvdk0sfwt5szqc5fvaja</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sebastijan Pregelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>188520</id>
    <revision>
      <id>6761729</id>
      <parentid>6756188</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:31:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>DečekBrin</username>
        <id>265179</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */ vstavljena povezava na https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodbe_vojvodine_Kranjske</comment>
      <origin>6761729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10342" sha1="37940lrbr7lk741csxidijkqddnj689" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| website          = [http://www.sebastijan-pregelj.com www.sebastijan-pregelj.com]
}}
'''Sebastijan Pregelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[29. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

== Življenje in delo ==

Diplomiral je iz zgodovine na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Leta 1996 je izšel njegov prvenec ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'', sledila je zbirka kratke proze ''[[Cirilina roža]]'' in nato še zbirka kratkih zgodb ''[[Svinje brez biserov]]''. Zgodbi ''Onstran steklene stene'' in ''Pianino'' sta bili uvrščeni v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu.

Leta 2004 je za časopis ''Pravna praksa'' napisal serijo kratkih kriminalnih zgodb.&lt;ref&gt;http://www.pravnapraksa.si/LITE/Kazalo.aspx?Src=zNblVXQY1zSI0YqaH4aXVo6XMfILfOITvplc3nk2GibUvnu9OsTbdQQE43VinHDAD/KqusQSEbuL0VknTQGuTA==&lt;/ref&gt; Leta 2011 je izšla njegova četrta zbirka kratke proze ''Prebujanja''.

Leta 2004 je izšel njegov prvi roman ''[[Leta milosti]]''. Sledil je roman ''Na terasi babilonskega stolpa'', s katerim je bil finalist natečaja [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]] za roman iz sodobnega življenja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |url=http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=14038
 |title=Arhivska kopija
 |accessdate=30. september 2016
 |archive-date=2017-09-26
 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926130335/http://www.bukla.si/?action=books&amp;book_id=14038
 |url-status=bot: unknown
 }}&lt;/ref&gt; pozneje pa je izšel tudi v nemškem prevodu. Leta 2010 je izšel njegov tretji roman ''Mož, ki je jahal tigra''. Pregelj je bil z vsemi tremi romani finalist za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], nagrado za najboljši slovenski roman leta, ki jo podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Leta 2013 je izšel četrti roman ''Pod srečno zvezdo'', ki je poleti 2014 izhajal kot podlistek v dnevniku ''[[Večer (časopis)|Večer]]'', leta 2015 pa je izšel v nemškem prevodu. Konec leta 2014 je izšel roman ''Kronika pozabljanja'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena
 |title=Kresnik: V romanesknem »top 10« sama znana imena
 |website=Delo
 |accessdate=17. september 2024
 |archive-date=2024-09-17
 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240917064251/https://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-v-romanesknem-top-10-sama-znana-imena
 |url-status=bot: unknown
 }}&lt;/ref&gt; ki je bil preveden v nemščino, angleščino in hrvaščino. Leta 2017 je sledil kratek roman ''Vdih. Izdih.'', dve leti pozneje pa roman ''[[V Elvisovi sobi]]''.

Za roman ''V Elvisovi sobi'' je leta 2020 prejel prvo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |url=https://misli.sta.si/2782454/prva-cankarjeva-nagrada-sebastijanu-preglju-za-roman-v-elvisovi-sobi
 |title=Prva Cankarjeva nagrada Sebastijanu Preglju za roman V Elvisovi sobi
 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]
 |date=21. junij 2020
 |accessdate=23. junij 2020
}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Roman je bil preveden v italijanščino, hrvaščino, angleščino, švedščino in armenščino. Leta 2023 je izšel roman ''Beli konjiček''.

V sodelovanju z Gašperjem Troho je nastal vodnik ''Literarne poti Ljubljane'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |last=K
 |first=M
 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarne-zgodbe-ki-jih-pripoveduje-nasa-vsakdanja-pot/242282
 |title=Literarne zgodbe, ki jih pripoveduje naša vsakdanja pot
 |website=RTV Slovenija
 |accessdate=17. september 2024
}}&lt;/ref&gt; ki je pozneje izšel tudi v angleškem prevodu ''Ljubljana Literary Trail''.

Za mlajše bralce objavlja od leta 2014. Najprej sta izšla dva dela dogodivščin duha Babujana in prijateljev, ki se dogajajo v sodobnem času. Od leta 2016 do 2021 je nastajala serija ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', postavljena v čas [[koliščarji|koliščarjev]]. Prvi, drugi in šesti del ''Zgodb s konca kamene dobe'' so bili nominirani za [[Desetnica|desetnico]], nagrado, ki jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] podeljuje za najboljše otroško oziroma mladinsko delo; za šesti del je Pregelj prejel nagrado [[Večernica]].

Od leta 2022 nastaja serija ''[[Zgodbe vojvodine Kranjske]]'', ki se odvija v času [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Prvi del, ''Coprnica pod gradom'', je bil nominiran za [[Desetnica|desetnico]] in [[Večernica|večernico]]. Za najmlajše v reviji ''Cicido'' od leta 2020 izhajajo zgodbe o [[Medo in Pujsi|Medu in Pujsiju]], ki so pozneje izšle tudi v slikanicah. V sezoni 2023/24 so zgodbe o Medu in Pujsiju v režiji Mareta Bulca zaživele tudi na odru [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |url=https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi
 |title=Medo in Pujsi
 |website=Lutkovno gledališče Ljubljana
 |accessdate=7. avgust 2024
 |archive-date=2024-08-07
 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240807102740/https://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/1212-Medo-in-Pujsi
 |url-status=bot: unknown
 }}&lt;/ref&gt;

Pregelj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in Slovenskega centra PEN. Živi in dela v Ljubljani.

== Bibliografija ==
=== Romani ===

* ''[[Leta milosti]]'' (2004)
* ''Na terasi babilonskega stolpa'' (2008)
* ''Mož, ki je jahal tigra'' (2010)
* ''Pod srečno zvezdo'' (2013)
* ''Kronika pozabljanja'' (2014)
* ''Vdih. Izdih.'' (2017)
* ''[[V Elvisovi sobi]]'' (2019)
* ''Beli konjiček'' (2023)

=== Kratka proza ===

* ''Burkači, skrunilci in krivoprisežniki'' (1996)
* ''Cirilina roža'' (1999)
* ''[[Svinje brez biserov]]'' (2002)
* ''Prebujanja'' (2011)

=== Za otroke ===

; [[Medo in Pujsi]]
* ''Medo in Pujsi 1'' (2023)
* ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala'' (2024)
* ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja'' (2025)

; [[Zgodbe vojvodine Kranjske]]
* ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022)
* ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023)
* ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024)
* ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025)

; [[Zgodbe s konca kamene dobe]]
* ''Deček Brin na domačem kolišču'', 1. del (2016)
* ''Do konca jezera in naprej'', 2. del (2016)
* ''K morju'', 3. del (2017)
* ''Pri kamnitem stolpu'', 4. del (2018)
* ''V snegu in ledu'', 5. del (2019)
* ''Vrnitev'', 6. del (2020)
* ''Nov dom'', 7., zadnji del (2021)

; Duh Babujan
* ''Duh Babujan in prijatelji'' (2014)
* ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'' (2016)

* ''Skozi šivankino uho'' (2023)

=== Drugo ===

* ''Literarne poti Ljubljane'' (2010)

=== V antologijah ===

* ''Čas kratke zgodbe'' (1998)
* ''Die Zeit der kurzen Geschichte'' (2001)
* ''Vne hranic'' (2002)
* ''A Lazy Sunday Afternoon'' (2007)
* ''Noc w Lublanie'' (2009)
* ''Ljubljana Tales'' (2012)
* ''Ereignis in der Stadt'' (2023)
* ''It's Already the Morning of the Last Day'' (2023)
* ''Brez Milosti'' (2023)

=== Prevodi ===

* ''Ljubljana Literary Trail'' (2011)
* ''Auf der Terrasse des Turms von Babel'' (2013), nemški prevod romana ''Na terasi babilonskega stolpa'', Drava Verlag
* ''Unter einem glücklichen Stern'' (2015), nemški prevod romana ''Pod srečno zvezdo'', Drava Verlag
* ''Das Gespenst Babujan und seine Freunde'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in prijatelji'', Drava Verlag
* ''Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug'' (2017), nemški prevod knjige ''Duh Babujan in nepričakovana selitev'', Drava Verlag
* ''Chronik des Vergessens'' (2017), nemški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Drava Verlag
* ''вдишуваат. издишување.'' (2019), makedonski prevod romana ''Vdih. Izdih.'', Goten
* ''A Chronicle of Forgetting'' (2019), angleški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Litterae Slovenicae, DSP
* ''Il giorno in cui finì l'estate'' (2022), italijanski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Bottega Errante
* ''U Elvisovoj sobi'' (2023), hrvaški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf
* ''Kronika zaborava'' (2023), hrvaški prevod romana ''Kronika pozabljanja'', Edicije Božičević
* ''In Elvis's Room'' (2023), angleški prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Sandorf Passage
* ''I Elvis Rum'' (2024), švedski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Rámus Förlag
* ''Ելվիսի սենյակում'' (2026), armenski prevod romana ''V Elvisovi sobi'', Edge Publishing

== Nagrade in priznanja ==

* [[Večernica (nagrada)|Večernica]] (2021) – ''Vrnitev'', 6. del zbirke ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]''
* [[Cankarjeva nagrada]] (2020) – ''[[V Elvisovi sobi]]''
* [[Zlata hruška|Zlata hruška]]:
** ''[[Zgodbe s konca kamene dobe]]'', 1.–7. del
** ''Zgodbe vojvodine Kranjske'', 1.–4. del
** ''Medo in Pujsi'', 1.–3. del

== Nominacije ==

* [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]:
** 2005 – finalist za ''Leta milosti''
** 2009 – finalist za ''Na terasi babilonskega stolpa''
** 2011 – finalist za ''Mož, ki je jahal tigra''
** 2015 – uvrstitev med deset za ''Kronika pozabljanja''
** 2020 – finalist za ''[[V Elvisovi sobi]]''

* [https://en.wikipedia.org/wiki/Dublin_Literary_Award International Dublin Literary Award]:
** 2021 – nominacija za ''A Chronicle of Forgetting''
** 2025 – nominacija za ''In Elvis's Room''

* [[Desetnica (nagrada)|Desetnica]]:
** 2017 – nominacija za ''Deček Brin na domačem kolišču''
** 2018 – nominacija za ''Do konca jezera in naprej''
** 2022 – nominacija za ''Vrnitev''
** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom''

* [[Večernica (nagrada)|Večernica]]:
** 2023 – nominacija za ''Coprnica pod gradom''
** 2024 – nominacija za ''Zmaj nad mestom''

== Sklici ==

{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Sebastijan Pregelj}}
{{Wikivir|Sebastijan Pregelj}}
* [https://www.sebastijan-pregelj.com/ Uradna spletna stran Sebastijana Preglja]
* [https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/sebastijan-pregelj/ Sebastijan Pregelj na portalu Društva slovenskih pisateljev]

{{Večernica}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pregelj, Sebastijan}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Sebastijan Pregelj|*]]
[[Kategorija:Prejemniki Cankarjeve nagrade]]
[[Kategorija:Prejemniki večernice]]
[[Kategorija:Prejemniki Desetnice]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>37940lrbr7lk741csxidijkqddnj689</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul Maistre</title>
    <ns>0</ns>
    <id>190088</id>
    <revision>
      <id>6761330</id>
      <parentid>6110284</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:50:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JackyM59</username>
        <id>250987</id>
      </contributor>
      <comment>Photograph updated</comment>
      <origin>6761330</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1095" sha1="s21oro18cc8h9t6r41xv1v2z2x8arv8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Paul Maistre
|image=&lt;!-- WD --&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance={{FRA}}
|branch=
|serviceyears=1879–1922
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Paul Maistre''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. junij]] [[1858]], † [[25. julij]] [[1922]].
[[Slika:Monument au général Maistre.jpg|sredina|sličica|Spomenik generalu Maistru v Ablain-Saint-Nazaire]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{portal|Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Maistre, Paul}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija in Lazarja]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]]</text>
      <sha1>s21oro18cc8h9t6r41xv1v2z2x8arv8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Philibert de Chalon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>190125</id>
    <revision>
      <id>6761418</id>
      <parentid>5934453</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:25:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Yerpo je prestavil stran [[Philibert Orange]] na [[Philibert de Chalon]]: skladno z drugimi Wikipedijami</comment>
      <origin>5934453</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="446" sha1="h8fpplk8ityhqxg4xrt0fh47e94wdds" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Philibert Orange
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{FRA}}
|branch=
|serviceyears=
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Philibert Orange''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1502]], † [[1530]].

{{portal|Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}
{{nano-stub}}
{{DEFAULTSORT:Orange, Philibert}}
[[Kategorija:Francoski generali]]</text>
      <sha1>h8fpplk8ityhqxg4xrt0fh47e94wdds</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761423</id>
      <parentid>6761418</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:35:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>denanoškrbinizacija(TM) - po [[:en:Philibert of Chalon]]</comment>
      <origin>6761423</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1414" sha1="nkztcnyengou3q5w76j5dtf7g0v495c" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Philibert Orange
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{FRA}}
|branch=
|serviceyears=
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Philibert de Chalon''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[plemič]], * [[1502]], † [[1530]].

Bil je zadnji [[oranski knez]] iz rodbine [[Chalon-Arlay|Chalon]]. Kot poveljnik pod kraljem [[Karel V. Habsburški|Karlom V.]] je služil v [[Italijanska vojna (1526–1529)|italijanski vojni]] in bil udeležen v [[Bitka za Rim (1527)|plenitvi Rima]] leta 1527.{{sfn|Pitts|1993|p=350-351}}

Ubit je bil leta 1530 ob koncu obleganja [[Firence|Firenc]].{{sfn|Fletcher|2016|p=61}} Na položaju oranskega kneza ga je nasledil nečak [[René of Chalon|Renatus]], ki je s tem postal ustanovitelj [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |title=The Black Prince of Florence: The Spectacular Life and Treacherous World of Alessandro de' Medici |first=Catherine |last=Fletcher |publisher=Oxford University Press |year=2016 }}
*{{navedi knjigo |title=The man who sacked Rome: Charles de Bourbon, constable of France (1490–1527) |first=Vincent Joseph |last=Pitts |publisher=P. Lang |year=1993 }}

{{portal|Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}
{{nano-stub}}
{{DEFAULTSORT:Orange, Philibert}}
[[Kategorija:Francoski generali]]</text>
      <sha1>nkztcnyengou3q5w76j5dtf7g0v495c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761425</id>
      <parentid>6761423</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:36:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6761425</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1456" sha1="opdjvc4oje80p7kj2t54ietfz9qgex2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Philibert Orange
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{FRA}}
|branch=
|serviceyears=
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Philibert de Chalon''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[plemič]], * [[1502]], † [[1530]].

Bil je zadnji [[oranski knez]] iz rodbine [[Chalon-Arlay|Chalon]]. Kot poveljnik pod kraljem [[Karel V. Habsburški|Karlom V.]] je služil v [[Italijanska vojna (1526–1529)|italijanski vojni]] in bil udeležen v [[Bitka za Rim (1527)|plenitvi Rima]] leta 1527.{{sfn|Pitts|1993|p=350-351}}

Ubit je bil leta 1530 ob koncu obleganja [[Firence|Firenc]].{{sfn|Fletcher|2016|p=61}} Na položaju oranskega kneza ga je nasledil nečak [[René of Chalon|Renatus]], ki je s tem postal ustanovitelj [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |title=The Black Prince of Florence: The Spectacular Life and Treacherous World of Alessandro de' Medici |first=Catherine |last=Fletcher |publisher=Oxford University Press |year=2016 }}
*{{navedi knjigo |title=The man who sacked Rome: Charles de Bourbon, constable of France (1490–1527) |first=Vincent Joseph |last=Pitts |publisher=P. Lang |year=1993 }}

{{portal|Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-bio-voj}}
{{DEFAULTSORT:Orange, Philibert}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski plemiči]]</text>
      <sha1>opdjvc4oje80p7kj2t54ietfz9qgex2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761430</id>
      <parentid>6761425</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:54:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6761430</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1459" sha1="kjofkvrkx4f9onddv3y993782w4a1a5" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Philibert de Chalon
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{FRA}}
|branch=
|serviceyears=
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Philibert de Chalon''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[plemič]], * [[1502]], † [[1530]].

Bil je zadnji [[oranski knez]] iz rodbine [[Chalon-Arlay|Chalon]]. Kot poveljnik pod kraljem [[Karel V. Habsburški|Karlom V.]] je služil v [[Italijanska vojna (1526–1529)|italijanski vojni]] in bil udeležen v [[Bitka za Rim (1527)|plenitvi Rima]] leta 1527.{{sfn|Pitts|1993|p=350-351}}

Ubit je bil leta 1530 ob koncu obleganja [[Firence|Firenc]].{{sfn|Fletcher|2016|p=61}} Na položaju oranskega kneza ga je nasledil nečak [[René of Chalon|Renatus]], ki je s tem postal ustanovitelj [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |title=The Black Prince of Florence: The Spectacular Life and Treacherous World of Alessandro de' Medici |first=Catherine |last=Fletcher |publisher=Oxford University Press |year=2016 }}
*{{navedi knjigo |title=The man who sacked Rome: Charles de Bourbon, constable of France (1490–1527) |first=Vincent Joseph |last=Pitts |publisher=P. Lang |year=1993 }}

{{portal|Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-bio-voj}}
{{DEFAULTSORT:Orange, Philibert}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski plemiči]]</text>
      <sha1>kjofkvrkx4f9onddv3y993782w4a1a5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Irena Vrčkovnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195661</id>
    <revision>
      <id>6761707</id>
      <parentid>6749101</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:50:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53804-87</username>
        <id>266938</id>
      </contributor>
      <comment>/* Diskografija */</comment>
      <origin>6761707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10382" sha1="7z40h0fzmer76mgb5pnwt0l140ps1x5" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Irena Vrčkovnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]; * [[8. avgust]] [[1968]], [[Slovenj Gradec]].

== Življenjepis ==

Irena Vrčkovnik je osnovno šolo obiskovala v [[Šoštanj]]u, nato je končala Srednjo pedagoško šolo v [[Celje|Celju]] ter študirala [[glasbena pedagogika|glasbeno pedagogiko]] na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=660|title=Irena Vrčkovnik|date=19. 12. 2012|accessdate=3. 5. 2024|website=Saleski Biografski Leksikon}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Narodnozabavna/IRENA_VRCKOVNIK_NON_STOP/|title=Irena Vrčkovnik:NON STOP|accessdate=3. 5. 2024|website=www.zkp.rtvslo.si|publisher=RTV Slovenija|archive-date=2024-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240502224746/https://zkp.rtvslo.si/sl/Narodnozabavna/IRENA_VRCKOVNIK_NON_STOP/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Bila je članica najstniške glasbene skupine Aurora, v letih 1989 in 1990 je pela v [[Ansambel Vesna|Ansamblu Vesna]] ter med letoma 1991 in 1993 v [[Ansambel Sredenšek|Ansamblu Sredenšek]]. Potem se je podala na samostojno glasbeno pot,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; uveljavljati tudi kot avtorica glasbe in besedil za druge izvajalce.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/iz-naftalina-irena-vrckovnik-danes-mi-je-sestnajst-let-328968|title=Iz naftalina: Irena Vrčkovnik – Danes mi je šestnajst let|date=19. 1. 2012|accessdate=3. 5. 2024}}&lt;/ref&gt; 

V svoji karieri je tudi poučevala glasbo; leta 1991 je poučevala na osnovnih šolah [[Griže, Žalec|Griže]] in [[Liboje]], v letih 1992 in 1993 na Osnovni šoli Antona Aškerca v [[Velenje|Velenju]]. Od leta 1996 zasebno poučuje mlade pevce.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;

== Zasebno ==
Iz zakona z bivšim možem ima sina Žana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://svet24.si/magazin/njena/novice/kronika/irena-vrckovnik-832962|title=Irena Vrčkovnik je dobila novega soseda – svojega sina|date=13. 12. 2020|accessdate=16. 3. 2025|website=www.svet24.si}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| 1991 || Polepšaj mi ta dan || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Danes mi je šestnajst let'' &lt;small&gt;(N. Sedaka - G. Strniša)&lt;/small&gt;
* ''Čakam te'' &lt;small&gt;(R. Orbison - I. Vrčkovnik)&lt;/small&gt;
* ''Tisto noč'' &lt;small&gt;(I. Vrčkovnik)&lt;/small&gt;
* ''Polepšaj mi ta dan'' &lt;small&gt;(I. Vrčkovnik)&lt;/small&gt;
* ''Ljubezen na plaži'' &lt;small&gt;(R. Gregorc)&lt;/small&gt;
* ''Tvoja slika'' &lt;small&gt;(Briggs - M. Stare)&lt;/small&gt;
* ''Pojem pesem'' &lt;small&gt;(I. Podpečan - M. Čermak)&lt;/small&gt;
* ''Ostani tu'' &lt;small&gt;(O. Pestner)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(duet z Otom Pestnerjem)&lt;/small&gt;
* ''Človek'' &lt;small&gt;(I. Vrčkovnik)&lt;/small&gt;
* ''Mirno spi, moj sin'' &lt;small&gt;(B. Jovanović)&lt;/small&gt;
}}
|-
| 1992 || V meni je poletje || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Pesem o pomladi'' &lt;small&gt;(O. Pestner - D. Hering)&lt;/small&gt;
* ''Poljub pove vse'' &lt;small&gt;(Clark - M. Čermak)&lt;/small&gt;
* ''V meni je poletje'' &lt;small&gt;(P. Kartner - D. Hering)&lt;/small&gt;
* ''Moji tigri''
* ''Santa Maria''
* ''Zaljubljena v Portorož''
* ''Sladke besede''
* ''Breze''
* ''Reka laži''
* ''Sanjava''
* ''Danes mi je šestnajst let''
* ''Čakam te''
* ''Tisto noč''
* ''Polepšaj mi ta dan''
* ''Tvoja slika''
* ''Pojem pesem''
* ''Ostani tu'' &lt;small&gt;(duet z Otom Pestnerjem)&lt;/small&gt;
* ''Človek''
* ''Mirno spi, moj sin''
}}
|-
| 1994 || Poslušam srce || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Poslušam srce''
* ''Ave Maria''
* ''To bo tisti dan''
* ''Balada o kopališkem mojstru''
* ''Moj šocej''
* ''Domače ognjišče''
* ''Ne čakaj na maj''
* ''Ljubim to morje''
* ''Hej, fant, hej''
* ''Ljubezen''
* ''Narlepša dečva''
* ''Amazing Grace'' &lt;small&gt;(trad. - prir. O. Pestner)&lt;/small&gt;
}}
|-
| 1995 || Srčna dama || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Srčna dama'' &lt;small&gt;(Naked Love)&lt;/small&gt;
* ''Oda ljubezni'' &lt;small&gt;(duet z Otom Pestnerjem)&lt;/small&gt;
* ''Sirena''
* ''Imejmo se radi'' &lt;small&gt;(duet z Ivanom Hudnikom)&lt;/small&gt;
* ''Moje vse''
* ''Mati Marija'' &lt;small&gt;(Santa Maria de la Mer)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(duet z Ivanom Hudnikom)&lt;/small&gt;
* ''Vstajam, ko zvoni'' &lt;small&gt;(9 to 5)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(s skupino Slovenskih 5)&lt;/small&gt;
* ''Dekle iz druge pravljice'' &lt;small&gt;(One More Dance)&lt;/small&gt;
* ''To je moj fant'' &lt;small&gt;(duet s Simono Vodopivec)&lt;/small&gt;
* ''Michelle'' &lt;small&gt;(s skupino Vesna)&lt;/small&gt;
* ''Nina - nana (uspavanka za Žana)''
* ''Zaljubljena v Portorož''
}}
|-
| 1997 || Moje sonce || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Ljubi, ljubi, ljubi'' &lt;small&gt;(M. Sepe, D. Velkaverh, B. A. Kolerič)&lt;/small&gt;
* ''Moje sonce''
* ''Bil si ti'' &lt;small&gt;(B. A. Kolerič)&lt;/small&gt;
* ''Vsak moški moj''
* ''Naj mesec ugasne'' &lt;small&gt;(M. Vlašič, U. Vlašič)&lt;/small&gt;
* ''Sama'' &lt;small&gt;(B. A. Kolerič)&lt;/small&gt;
* ''Osamljeni kavboj''
* ''Verjemi mi''
* ''Latino''
* ''Mir''
* ''Kadar boš ob njej zaspal''
* ''Kadar boš ob njej zaspal'' &lt;small&gt;(instrumental)&lt;/small&gt;
}}
|-
| 1998 || Med nebom in menoj || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Če ne bi vedela''
* ''Polepšaj svet z ljubeznijo''
* ''Med nebom in menoj''
* ''Poišči srečo''
* ''Sanjam'' &lt;small&gt;(Primož Peterca/Primož Peterca/Jani Golob)&lt;/small&gt;
* ''Ljubezen boli''
* ''Kar sem jaz in kar si ti''
* ''Noč je za dlani''
* ''Ostani, kar si''
* ''Sanjajva oba'' &lt;small&gt;(Irena Vrčkovnik/Irena Vrčkovnik/Grega Zemljič)&lt;/small&gt;
* ''Naj bo vesela jesen''
* ''Kdaj se začne in kdaj konča''
}}
|-
| 2001 || Takšna sem || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Takšna sem'' &lt;small&gt;(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/Happy Band &amp; I. Vrčkovnik)&lt;/small&gt;
* ''Povabi me'' &lt;small&gt;(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/M. Orešar &amp; I. Vrčkovnik)&lt;/small&gt;
* ''Bodi z menoj'' &lt;small&gt;(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/Happy Band &amp; I. Vrčkovnik)&lt;/small&gt;
* ''Včeraj in danes'' &lt;small&gt;(J. Hace/I. Vrčkovnik/J. Hace)&lt;/small&gt;
* ''Majhna lučka'' &lt;small&gt;(I. Vrčkovnik/I. Vrčkovnik/B. Podlesnik)&lt;/small&gt;
* ''Čeprav bom zopet sama'' &lt;small&gt;(Single White Female)&lt;/small&gt;
* ''Naj ...''
* ''Fant z ulice''
* ''Boš moj tiste dni'' &lt;small&gt;(Could I Have This Dance)&lt;/small&gt;
* ''Sonce in luna''
* ''Vsak moški moj'' &lt;small&gt;(Any Man of Mine)&lt;/small&gt;
}}
|-
|}
=== Kompilacije ===
* Festival narečnih popevk 2008 &lt;small&gt;(''Veseli bend'')&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(Irena Vrčkovnik in Happy Band)&lt;/small&gt;
* 32. Melodije morja in sonca &lt;small&gt;(''Il tempo passato'')&lt;/small&gt;
* Slovenska popevka 2014 &lt;small&gt;(''Zračiš moj zrak'')&lt;/small&gt;
* 38. Melodije morja in sonca &lt;small&gt;(''Številka srca'')&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(Irena Vrčkovnik in Mjav)&lt;/small&gt;

== Nastopi na glasbenih festivalih ==

=== [[Festival narečnih popevk]] ===

* [[Vesela jesen 1991|1991]]: ''Pridi v Maribor'' &lt;small&gt;(Ivo Mojzer – Suzana Potrč – Boris Rošker)&lt;/small&gt; - s Srečkom Sedarjem (3. nagrada občinstva)
* '''[[Vesela jesen 1992|1992]]: ''Moj šocej'' &lt;small&gt;(Igor Podpečan – Mitja Šipek Podpečan)&lt;/small&gt; (1. nagrada občinstva)'''
* '''[[Vesela jesen 1998|1998]]: ''Naj bo vesela jesen'' &lt;small&gt;(Karel Novak - Adi Smolar)&lt;/small&gt; - z Damjano Golavšek (zlati klopotec za najboljšo popevko v knjižnem jeziku)'''
* [[Festival narečnih popevk 2008|2008]]: ''Veseli band'' &lt;small&gt;(Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik - Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - s skupino Happy Band (9. mesto)

=== [[Melodije morja in sonca]] ===

* [[Melodije morja in sonca 1992|1992]]: ''Zaljubljena v Portorož'' &lt;small&gt;(Oto Pestner - Dare Hering)&lt;/small&gt; (3. nagrada občinstva)
* [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Balada o kopališkem mojstru'' &lt;small&gt;(Oto Pestner – Dare Hering – Grega Forjanič)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Sirena'' &lt;small&gt;(Oto Pestner - Dare Hering - Oto Pestner)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 1996|1996]]: ''Bil si ti'' &lt;small&gt;(Božidar A. Kolerič - Božidar A. Kolerič - Božidar A. Kolerič)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če ne bi vedela'' &lt;small&gt;(Irena Vrčkovnik - Božo A. Kolerič - Marino Legovič)&lt;/small&gt; (3. nagrada občinstva)
* [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Če pridem spet nazaj'' &lt;small&gt;(Majda Arh - Majda Arh - Marino Legovič)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Takšna sem'' &lt;small&gt;(Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik - Irena Vrčkovnik, Happy Band)&lt;/small&gt; - s skupino Happy Band
* [[Melodije morja in sonca 2012|2012]]: ''Il tempo passato'' &lt;small&gt;(Marino Legovič - Leon Oblak - Marino Legovič)&lt;/small&gt; (nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo, 3. mesto)
* [[Melodije morja in sonca 2018|2018]]: ''Številka srca'' &lt;small&gt;(Aleš Klinar - Irena Vrčkovnik - Aleš Klinar, Irena Vrčkovnik)&lt;/small&gt; - s skupino MJAV (6. mesto)

=== [[EMA]] ===

* [[EMA 1995|1995]]: ''Oda ljubezni'' &lt;small&gt;(Oto Pestner - Marjan Šneberger - Oto Pestner)&lt;/small&gt; - z Otom Pestnerjem (2. mesto)
* [[EMA 1996|1996]]: ''Naj mesec ugasne'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič)&lt;/small&gt; (2. mesto)
* [[EMA 1997|1997]]: ''Kadar boš ob njej zaspal'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)&lt;/small&gt; (7. mesto)
* [[EMA 1999|1999]]: ''Igra je končana'' &lt;small&gt;(Karel Novak - Janez Zmazek - Karel Novak)&lt;/small&gt; - z Damjano in s Sanjo (5. mesto)
* [[EMA 2002|2002]]: ''V ritmu, ki me lovi'' &lt;small&gt;(Bor Zuljan - Leon Oblak - Bor Zuljan)&lt;/small&gt;

=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Sanjam'' &lt;small&gt;(Primož Peterca - Primož Peterca - Jani Golob)&lt;/small&gt; (8. mesto)
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''Ostani, kar si'' &lt;small&gt;(Irena Vrčkovnik/Vrčkovnik/B. Blaževič)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Ustvari me'' &lt;small&gt;(Marino Legovič - Damjana Kenda Hussu - Marino Legovič)&lt;/small&gt; (nagrada strokovne žirije za najboljšega izvajalca, 6. mesto)
* [[Slovenska popevka 2014|2014]]: ''Zračiš moj zrak'' &lt;small&gt;(Marino Legovič - Leon Oblak - Aleš Avbelj)&lt;/small&gt; (10. mesto)

=== [[Hit festival]] ===

* [[Hit festival|2000]]: ''Povabi me'' &lt;small&gt;(Irena Vrčkovnik – Irena Vrčkovnik – Mike Orešar)&lt;/small&gt; - s Happy Bandom

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{normativna kontrola}}
{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vrčkovnik, Irena}}
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]]</text>
      <sha1>7z40h0fzmer76mgb5pnwt0l140ps1x5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Langerhansov otoček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>199679</id>
    <revision>
      <id>6761524</id>
      <parentid>6583300</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:47:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761524</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3176" sha1="7kbaohtwgmuslq4li0xalonezx66e4u" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
|Name      = Langerhansov otoček
|Latin     = insulae pancreaticae
|Image     = Blausen 0701 PancreaticTissue.png
|Caption   = Langerhansovi otočki so skupine celic v [[trebušna slinavka|trebušni slinavki]], ki sproščajo [[hormon]]e
|Image2    = Mouse pancreatic islet.jpg
|Caption2  = Langerhansov otoček miši na značilnem mestu, blizu krvne žile; inzulin je prikazan rdeč, jedra modra.
|Precursor =
|System    = [[endokrini sistem]]
|PartOf    = [[trebušna slinavka]]
}}
[[Slika:Langerhanssche Insel.jpg|thumb|250px|Langerhansovi otočki, obarvani s hematoksilinom in eosinom.]]

'''Langerhansovi''' ali '''pankreasni otočki''' so skupki [[celica|celic]] v [[trebušna slinavka|trebušni slinavki]], ki jih sestavljajo [[endokrini sistem|endokrine]] celice ter predstavljajo 1–2 % celotne mase organa. Langerhansove otočke obdajajo [[eksokrini sistem|eksokrini]] predeli trebušne slinavke. Leta [[1869]] jih je odkril [[Nemci|nemški]] [[patolog]] [[Paul Langerhans]], po katerem so jih kasneje poimenovali. V zdravi trebušni slinavki pri odraslem človeku je okoli milijon Langerhansovih otočkov. Porazdeljeni so po vsem organu in skupaj tehtajo okoli 1–1,5 grama.

Langerhansovi otočki so dobro prekrvljeni. V njih so na gosto premrežene [[kapilara|kapilare]] s specializirano strukturo – v stenah so prostorčki (fenestrirane kapilare), kar omogoča, da so celice Langerhansovih otočkov v neposrednem stiku s krvjo in lahko v hipu odreagirajo (na primer pri porastu [[sladkor]]ja v krvi se takoj sprosti iz Langerhansovih otočkov [[insulin]]).

== Vrste celic ==
Endokrine celice v Langerhansovih otočkih, ki izločajo hormone neposredno v [[krvni obtok]], lahko razdelimo v vsaj 5 skupin:&lt;ref name=&quot;pmid7559135&quot;&gt;{{cite journal |author1=Elayat AA |author2=el-Naggar MM |author3=Tahir M |title=An immunocytochemical and morphometric study of the rat pancreatic islets |journal=J. Anat. |volume=186 |issue=pt. 3 |pages=629–37 |year=1995 |pmid=7559135 |doi=}}&lt;/ref&gt;
* [[celice alfa]], ki proizvajajo [[glukagon]] (15–20 % vseh celic v otočkih)
* [[celice beta]], ki proizvajajo [[insulin]] in [[amilin]] (65–80 %)
* [[celice delta]], ki prozvajajo [[somatostatin]] (3–10 %) 
* [[celice PP]], ki proizvajajo [[pankreatični polipeptid]] (3–5 %)
* [[celice epsilon]], ki proizvajajo [[grelin]]. (&lt;1 %)

Otočki med seboj komunicirajo preko parakrine in avtokrine dejavnosti.

Po rojstvu nastajajo nove celice beta z [[celična delitev|delitvijo]] že prisotnih beta celic. 

== Presaditev ==
Pri [[sladkorna bolezen|sladkorni bolezni tipa I]] so celice Langerhansovih otočkov uničene, zato je eden od načinov zdravljenja [[presaditev]] Langerhansovih otočkov&lt;ref name=&quot;pmid18081223&quot;&gt;{{cite journal |author=Meloche RM |title=Transplantation for the treatment of type 1 diabetes |journal=World J. Gastroenterol. |volume=13 |issue=47 |pages=6347–55 |year=2007 |pmid=18081223 |doi=10.3748/wjg.13.6347}}&lt;/ref&gt;. Za preprečevanje zavrnitve presajenega tkiva je bolniku treba dajati [[imunosupresiv]]e.

== Reference ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]
[[Kategorija:1869 v znanosti]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7kbaohtwgmuslq4li0xalonezx66e4u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pod milim nebom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>200507</id>
    <revision>
      <id>6761353</id>
      <parentid>6330826</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:12:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53632-08</username>
        <id>266907</id>
      </contributor>
      <origin>6761353</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5485" sha1="1fjlnsixdx2qzoa1gtw0tr8gsc7bwai" xml:space="preserve">{{slog}}
[[Slika:Naslovnica Pod milim nebom.jpg|thumb|right]]

'''''Pod milim nebom''''' je pustolovski [[roman]] [[Slovenija|slovenske]] pisateljice [[Desa Muck|Desa Muck]]. Govori o dveh dekletih, ki sta bili naveličani ukazovanja staršev, šolskih testov in tega, da nista imeli svobode. Želeli sta oditi v Ameriko in tam zasloveti kot pisateljica ali igralka. Na svojem potovanju pa sta ugotovili, da pot do slave le ni tako enostavna kot sta si jo zamislili.

Dobili sta se na hribu in skupaj šli na avtobus. Pustolovščina se tako nadaljuje.

== Obnova ==
Vlasta in Taja sta si želeli postati slavni. Na Vlastino idejo sta se odločili, da bosta pobegnili od doma, odpotovali v [[Amerika|Ameriko]] in tam postati slavni.

Nekega dne pa odideta po pouku od doma. Njuna prva postaja je bil [[Ankaran]], kamor sta prišli z avtobusom. Mislili sta, da bosta lahko vlomili v hišo Vlastine družine, kar pa je bilo nemogoče, saj je bila dodatno zaščitena z zabitimi deskami čez okna in vrata. Kmalu ju je po Ankaranu podil oskrbnik, saj je prepoznal Vlasto in sklepal, da sta punci pobegnili od doma.&lt;br /&gt;
Nato sta se znašli v [[Koper|Kopru]], kjer sta obiskali cirkus. Tam sta spoznali tri mlade klovne, njunih starosti. Ker so videli, da nimata kje prenočiti, so jima ponudili prenočišče. Naslednjega dne sta se zgodaj zjutraj odpravili v Piran. Ko sta pojedli kosilo, so k sosednji mizi sedli trije zanimivi možje. Pripravili so ju do tega, da sta jim plačali pivo. Ko so jima ponudili prenočišče, sta bili veseli in sta odšli z njimi. Naslednje jutro pa sta ugotovili, da le niso tako pošteni, kot sta sprva mislili. Ugotovili sta, da so to le trije alkoholiki, ki ne morejo živeti brez pijače. Fantje so v zameno za prenočišče in hrano hoteli denar. Ker ga nista imeli, so ju prisilili, da sta odšli beračit. Uspe  jima je pobegniti in že sta bili v Savudriji.&lt;br /&gt;
Tam sta se zatekli v gostilno. Prijazna natakarica jima je ponudila hrano, punci pa sta ji priznali, da sta pobegnili od doma. Ker natakarica ni želela, da se Vlasti in Taji kaj slabega pripeti, je poklicala policijo. Hitro sta pobegnili do obale in jim poskušali ubežati. Ko sta že mislili, da je vsega konec, sta nad sabo zaslišali glas. Po vrvi sta splezali navzgor in se skrili. Znašli sta se v avstrijski zdravstveni koloniji za otroke, ki jim pri zdravljenju koristi morski zrak. &lt;br /&gt; Prespali sta pri njih, naslednje jutro pri poslavljanju pa sta dobili v dar potovalko umrlega dečka Dietrija in denar, ki so ga zbrali zanju. Odpravili sta se naprej in sklenili, da bosta štopali, saj sta že precej utrujeni.&lt;br /&gt;
Ustavil jima je kmet, ki jima se ponudil prevoz, kosilo in še prenočišče. Zjutraj se je pri njem pojavila policija, a deklet ni izdal. Njigova žena jima je dala nekaj denarja za avtobus in jima pokazala, kje lahko pobegneta. &lt;br /&gt;
Naslednji večer sta našli zapuščeno hišo, v kateri sta se nastanili. Kmalu sta dobili sostanovalca Marjana in Rudija. Tudi onadva sta pobegnila od doma. Vlasti in Taji je bil Marjan takoj všeč, za Rudija pa se nista zmenili, saj je bil na začetku prav zoprn. Ker sta se Vlasta in Rudi kasneje veliko družila, sta se zbližala in zaljubila. Prav tako je bilo z Marjanom in Tajo. Nekega jutra sta policaja potrkala na vrata, jih prepoznala in odpeljala na policijsko postajo. Fanta so odpeljali domov, dekleti pa je Tajin oče prišel iskat naslednje jutro. Bil je zelo jezen na dekleti, še posebej na Vlasto, saj je menil, da je to le njena krivda. Zato je Tajo prepisal na drugo šolo. Vlasta je bila srečna, da je doma, a hkrati žalostna, ker je izgubila Tajo, Marjana in Rudija.&lt;br /&gt;

== Nauk zgodbe ==
* Ne zaupaj ljudem, ki jih ne poznaš, nikoli ne pobegni od doma.
Vlasta in Taja sta na to pravilo popolnoma pozabili. Na prvi pogled prijazni možje so se jima prikupili, ker sta videli, da jih vsi pozdravljajo. Menili sta, da so v redu in nobena ni niti v sanjah pomislila kaj vse bosta morali pretrpeti zaradi njih. A po toči zvoniti je prepozno. Zjutraj sta videli, da so to le trije alkoholiki, brez službe in primernega stanovanja. Ker niso imeli denarja, so bili pripravljeni storiti vse, da bi ga dobili, saj so nujno potrebovali alkohol. 

* Ljubo doma, kdor ga ima.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
V njunih dogodivščinah sta Taja in Vlasta ugotovili, da je borba za preživetje težka. Ni lahko najti prenočišča, da ne govorimo o denarju. Doma jima za to ni bilo treba skrbeti, saj sta imeli starše. Brez njih pa sta se morali sami spopasti s temi problemi. 

== Podatki o knjigi ==
* Oblikovanje ovitka: Jure Kocbek
* Lektoriral: Stanislav M. Maršič
* Mohorjeva založba                                                                                                                                                                                                                                                                                    
* Napisala : Desa Muck                                                                                                                                                                                                                                                                                    

== Literatura ==
* Muck, Desa. Pod milim nebom. Mohorjeva založba. Celovec-Ljubljana-Dunaj 1993

[[Kategorija:Slovenski pustolovski romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1993]]
[[Kategorija:Dela Dese Muck]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1fjlnsixdx2qzoa1gtw0tr8gsc7bwai</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Nobelova nagrada za kemijo</title>
    <ns>10</ns>
    <id>202728</id>
    <revision>
      <id>6761716</id>
      <parentid>6522526</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:25:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>2026</comment>
      <origin>6761716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8991" sha1="mau3q7hd1i3mybdkyum1hrd2sj0sbtt" xml:space="preserve">{{navpolje
|name   = Nobelova nagrada za kemijo
|title  = [[Seznam Nobelovih nagrajencev|Nobelovi nagrajenci]] [[Nobelova nagrada za kemijo|za kemijo]]
|listclass = hlist
| titlestyle = background:#d3d3d3;
| groupstyle = background:#d3d3d3;
| belowstyle = background:#d3d3d3;

|group1= 1901–1925
|list1 = * {{nowrap|[[Jacobus Henricus van 't Hoff|Hoff]] (1901)}}
* {{nowrap|[[Hermann Emil Fischer|E. Fischer]] (1902)}}
* {{nowrap|[[Svante August Arrhenius|Arrhenius]] (1903)}}
* {{nowrap|[[William Ramsay|Ramsay]] (1904)}}
* {{nowrap|[[Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer|von Baeyer]] (1905)}}
* {{nowrap|[[Henri Moissan|Moissan]] (1906)}}
* {{nowrap|[[Eduard Buchner|Buchner]] (1907)}}
* {{nowrap|[[Ernest Rutherford|Rutherford]] (1908)}}
* {{nowrap|[[Wilhelm Ostwald|Ostwald]] (1909)}}
* {{nowrap|[[Otto Wallach|Wallach]] (1910)}}
* {{nowrap|[[Marie Skłodowska-Curie|Skłodowska-Curie]] (1911)}}
* {{nowrap|[[Victor Grignard|Grignard]] / [[Paul Sabatier (kemik)|Sabatier]] (1912)}}
* {{nowrap|[[Alfred Werner|Werner]] (1913)}}
* {{nowrap|[[Theodore William Richards|Richards]] (1914)}}
* {{nowrap|[[Richard Willstätter|Willstätter]] (1915)}}
* {{nowrap|[[Fritz Haber|Haber]] (1918)}}
* {{nowrap|[[Walther Hermann Nernst|Nernst]] (1920)}}
* {{nowrap|[[Frederick Soddy|Soddy]] (1921)}}
* {{nowrap|[[Francis William Aston|Aston]] (1922)}}
* {{nowrap|[[Friderik Pregl|Pregl]] (1923)}}
* {{nowrap|[[Richard Adolf Zsigmondy|Zsigmondy]] (1925)}}

|group2= 1926–1950
|list2 = * {{nowrap|[[Theodor Svedberg|Svedberg]] (1926)}}
* {{nowrap|[[Heinrich Otto Wieland|Wieland]] (1927)}}
* {{nowrap|[[Adolf Otto Reinhold Windaus|Windaus]] (1928)}}
* {{nowrap|[[Arthur Harden|Harden]] / [[Hans von Euler-Chelpin|von Euler-Chelpin]] (1929)}}
* {{nowrap|[[Hans Fischer|H. Fischer]] (1930)}}
* {{nowrap|[[Carl Bosch|Bosch]] / [[Friedrich Bergius|Bergius]] (1931)}}
* {{nowrap|[[Irving Langmuir|Langmuir]] (1932)}}
* {{nowrap|[[Harold Clayton Urey|Urey]] (1934)}}
* {{nowrap|[[Frédéric Joliot-Curie|F. Joliot-Curie]] / [[Irène Joliot-Curie|I. Joliot-Curie]] (1935)}}
* {{nowrap|[[Peter Joseph William Debye|Debye]] (1936)}}
* {{nowrap|[[Walter Haworth|Haworth]] / [[Paul Karrer|Karrer]] (1937)}}
* {{nowrap|[[Richard Kuhn|Kuhn]] (1938)}}
* {{nowrap|[[Adolf Butenandt|Butenandt]] / [[Lavoslav Ružička|Ružička]] (1939)}}
* {{nowrap|[[George Charles de Hevesy|de Hevesy]] (1943)}}
* {{nowrap|[[Otto Hahn|Hahn]] (1944)}}
* {{nowrap|[[Artturi Ilmari Virtanen|Virtanen]] (1945)}}
* {{nowrap|[[James B. Sumner|Sumner]] / [[John Howard Northrop|Northrop]] / [[Wendell Meredith Stanley|Stanley]] (1946)}}
* {{nowrap|[[Robert Robinson (kemik)|Robinson]] (1947)}}
* {{nowrap|[[Arne Tiselius|Tiselius]] (1948)}}
* {{nowrap|[[William Giauque|Giauque]] (1949)}}
* {{nowrap|[[Otto Diels|Diels]] / [[Kurt Alder|Alder]] (1950)}}

|group3= 1951–1975
|list3 = * {{nowrap|[[Edwin McMillan|McMillan]] / [[Glenn Theodore Seaborg|Seaborg]] (1951)}}
* {{nowrap|[[Archer John Porter Martin|Martin]] / [[Richard Laurence Millington Synge|Synge]] (1952)}}
* {{nowrap|[[Hermann Staudinger|Staudinger]] (1953)}}
* {{nowrap|[[Linus Carl Pauling|Pauling]] (1954)}}
* {{nowrap|[[Vincent du Vigneaud|du Vigneaud]] (1955)}}
* {{nowrap|[[Cyril Norman Hinshelwood|Hinshelwood]] / [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov|Semjonov]] (1956)}}
* {{nowrap|[[Alexander Robertus Todd|Todd]] (1957)}}
* {{nowrap|[[Frederick Sanger|Sanger]] (1958)}}
* {{nowrap|[[Jaroslav Heyrovský|Heyrovský]] (1959)}}
* {{nowrap|[[Willard Libby|Libby]] (1960)}}
* {{nowrap|[[Melvin Calvin|Calvin]] (1961)}}
* {{nowrap|[[Max Ferdinand Perutz|Perutz]] / [[John Kendrew|Kendrew]] (1962)}}
* {{nowrap|[[Karl Ziegler|Ziegler]] / [[Giulio Natta|Natta]] (1963)}}
* {{nowrap|[[Dorothy Crowfoot Hodgkin|Crowfoot Hodgkin]] (1964)}}
* {{nowrap|[[Robert Burns Woodward|Woodward]] (1965)}}
* {{nowrap|[[Robert Sanderson Mulliken|Mulliken]] (1966)}}
* {{nowrap|[[Manfred Eigen|Eigen]] / [[Ronald George Wreyford Norrish|Norrish]] / [[George Porter|Porter]] (1967)}}
* {{nowrap|[[Lars Onsager|Onsager]] (1968)}}
* {{nowrap|[[Derek Harold Richard Barton|Barton]] / [[Odd Hassel|Hassel]] (1969)}}
* {{nowrap|[[Luis Federico Leloir|Leloir]] (1970)}}
* {{nowrap|[[Gerhard Herzberg|Herzberg]] (1971)}}
* {{nowrap|[[Christian B. Anfinsen|Anfinsen]] / [[Stanford Moore|Moore]] / [[William Howard Stein|Stein]] (1972)}}
* {{nowrap|[[Ernst Otto Fischer|E. O. Fischer]] / [[Geoffrey Wilkinson|Wilkinson]] (1973)}}
* {{nowrap|[[Paul Flory|Flory]] (1974)}}
* {{nowrap|[[John Cornforth|Cornforth]] / [[Vladimir Prelog|Prelog]] (1975)}}

|group4= 1976–2000
|list4 = * {{nowrap|[[William Lipscomb|Lipscomb]] (1976)}}
* {{nowrap|[[Ilya Prigogine|Prigogine]] (1977)}}
* {{nowrap|[[Peter Dennis Mitchell|Mitchell]] (1978)}}
* {{nowrap|[[Herbert C. Brown|Brown]] / [[Georg Wittig|Wittig]] (1979)}}
* {{nowrap|[[Paul Berg|Berg]] / [[Walter Gilbert|Gilbert]] / [[Frederick Sanger|Sanger]] (1980)}}
* {{nowrap|[[Kenichi Fukui|Fukui]] / [[Roald Hoffmann|Hoffmann]] (1981)}}
* {{nowrap|[[Aaron Klug|Klug]] (1982)}}
* {{nowrap|[[Henry Taube|Taube]] (1983)}}
* {{nowrap|[[Robert Bruce Merrifield|Merrifield]] (1984)}}
* {{nowrap|[[Herbert A. Hauptman|Hauptman]] / [[Jerome Karle|Karle]] (1985)}}
* {{nowrap|[[Dudley R. Herschbach|Herschbach]] / [[Yuan T. Lee|Lee]] / [[John Charles Polanyi|Polanyi]] (1986)}}
* {{nowrap|[[Donald J. Cram|Cram]] / [[Jean-Marie Lehn|Lehn]] / [[Charles J. Pedersen|Pedersen]] (1987)}}
* {{nowrap|[[Johann Deisenhofer|Deisenhofer]] / [[Robert Huber|Huber]] / [[Hartmut Michel|Michel]] (1988)}}
* {{nowrap|[[Sidney Altman|Altman]] / [[Thomas Cech|Cech]] (1989)}}
* {{nowrap|[[Elias James Corey|Corey]] (1990)}}
* {{nowrap|[[Richard R. Ernst|Ernst]] (1991)}}
* {{nowrap|[[Rudolph A. Marcus|Marcus]] (1992)}}
* {{nowrap|[[George Andrew Olah|Olah]] (1994)}}
* {{nowrap|[[Paul J. Crutzen|Crutzen]] / [[Mario Molina|Molina]] / [[Frank Sherwood Rowland|Rowland]] (1995)}}
* {{nowrap|[[Robert Curl|Curl]] / [[Harold Walter Kroto|Kroto]] / [[Richard Smalley|Smalley]] (1996)}}
* {{nowrap|[[Paul D. Boyer|Boyer]] / [[John E. Walker|Walker]] / [[Jens Christian Skou|Skou]] (1997)}}
* {{nowrap|[[Walter Kohn|Kohn]] / [[John Anthony Pople|Pople]] (1998)}}
* {{nowrap|[[Ahmed Zewail|Zewail]] (1999)}}
* {{nowrap|[[Alan J. Heeger|Heeger]] / [[Alan MacDiarmid|MacDiarmid]] / [[Hideki Shirakawa|Shirakawa]] (2000)}}

|group5= 2001–2025
|list5 = * {{nowrap|[[William Standish Knowles|Knowles]] / [[Ryoji Noyori|Noyori]] / [[K. Barry Sharpless|Sharpless]] (2001)}}
* {{nowrap|[[John Bennett Fenn|Fenn]] / [[Koiči Tanaka|Tanaka]] / [[Kurt Wüthrich|Wüthrich]] (2002)}}
* {{nowrap|[[Peter Agre|Agre]] / [[Roderick MacKinnon|MacKinnon]] (2003)}}
* {{nowrap|[[Aaron Ciechanover|Ciechanover]] / [[Avram Hershko|Hershko]] / [[Irwin Rose|Rose]] (2004)}}
* {{nowrap|[[Robert H. Grubbs|Grubbs]] / [[Richard R. Schrock|Schrock]] / [[Yves Chauvin|Chauvin]] (2005)}}
* {{nowrap|[[Roger D. Kornberg|Kornberg]] (2006)}}
* {{nowrap|[[Gerhard Ertl|Ertl]] (2007)}}
* {{nowrap|[[Osamu Šimomura|Šimomura]] / [[Martin Chalfie|Chalfie]] / [[Roger Y. Tsien|Tsien]] (2008)}}
* {{nowrap|[[Venkatraman Ramakrišnan|Ramakrišnan]] / [[Thomas A. Steitz|Steitz]] / [[Ada E. Yonath|Yonath]] (2009)}}
* {{nowrap|[[Richard F. Heck|Heck]] / [[Eiiči Negiši|Negiši]] / [[Akira Suzuki|Suzuki]] (2010)}}
* {{nowrap|[[Dan Shechtman|Shechtman]] (2011)}}
* {{nowrap|[[Robert Lefkowitz|Lefkowitz]] / [[Brian Kobilka|Kobilka]] (2012)}}
* {{nowrap|[[Martin Karplus|Karplus]] / [[Michael Levitt|Levitt]] / [[Arieh Warshel|Warshel]] (2013)}}
* {{nowrap|[[Eric Betzig|Betzig]] / [[Stefan Hell|Hell]] / [[William Moerner|Moerner]] (2014)}}
* {{nowrap|[[Paul L. Modrich|Modrich]] / [[Aziz Sancar|Sancar]] / [[Tomas Lindahl|Lindahl]] (2015)}}
* {{nowrap|[[Ben Feringa|Feringa]] / [[Jean-Pierre Sauvage|Sauvage]] / [[Fraser Stoddart|Stoddart]] (2016)}}
* {{nowrap|[[Jacques Dubochet|Dubochet]] / [[Joachim Frank|Frank]] / [[Richard Henderson|Henderson]] (2017)}}
* {{nowrap|[[Frances Arnold|Arnold]] / [[George P. Smith|Smith]] / [[Gregory P. Winter|Winter]] (2018)}}
* {{nowrap|[[John B. Goodenough|Goodenough]] / [[M. Stanley Whittingham|Whittingham]] / [[Akira Jošino|Jošino]] (2019)}}
* {{nowrap|[[Emmanuelle Charpentier|Charpentier]] / [[Jennifer Doudna|Doudna]] (2020)}}
* {{nowrap|[[Benjamin List|List]] / [[David W.C. MacMillan|MacMillan]] (2021)}}
* {{nowrap|[[Carolyn R. Bertozzi|Bertozzi]] / [[Morten Meldal|Meldal]] / [[K. Barry Sharpless|Sharpless]] (2022)}}
* {{nowrap|[[Moungi G. Bawendi|Bawendi]] / [[Louis E. Brus|Brus]] / [[Aleksej Jekimov|Jekimov]] (2023)}}
* {{nowrap|[[David Baker|Baker]] / [[Demis Hassabis|Hassabis]] / [[John M. Jumper|Jumper]] (2024)}}
* {{nowrap|[[Susumu Kitagava|Kitagava]] / [[Richard Robson|Robson]] / [[Omar M. Yaghi|Yaghi]] (2025)}}

|group6= od 2026
|list6 = * {{nowrap|[[Henri B. Kagan|Kagan]] / [[Kenso Soai|Soai]] (2026)}}

|below= '''[[Alfred Nobel]]'''

}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za Nobelove nagrade]]
[[Kategorija:Kemijske navigacijske predloge]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>mau3q7hd1i3mybdkyum1hrd2sj0sbtt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vlado Jug</title>
    <ns>0</ns>
    <id>204391</id>
    <revision>
      <id>6761678</id>
      <parentid>6761137</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:05:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6761678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2409" sha1="eq7zgq99plzbr9mr1qskle7qkg2cxi4" xml:space="preserve">{{Infopolje Hokejist 
| image=
| played_for = [[HK Acroni Jesenice]]&lt;br&gt;[[Hokejski klub Olimpija|HK Olimpija Ljubljana]]
| position = [[Branilec (hokej na ledu)|Branilec]] (D)
| shoots = 
| height = 187
| weight = 85
| nickname = 
| nationality = SLO
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| career_start = 
| career_end = 
| reprezentanca = YUG
| SP = 7
| OI = 1
| slohalloffame = 2007
|name= Vlado Jug
}}
'''Vlado Jug''', [[slovenci|slovenski]] [[hokejist]], * [[6. april]] [[1947]], [[Jesenice]], † [[oktober]] [[2026]], [[Poreč]].&lt;ref name=&quot;rtv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/umrl-vlado-jug-legenda-slovenskega-hokeja/795891 |title=Umrl Vlado Jug, legenda slovenskega hokeja |accessdate=2026-10-06 |date=2026-10-06 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

Jug je bil dolgoletni član kluba [[HK Acroni Jesenice]]. Leta 1968 je skupaj s [[Slavko Beravs|Slavkom Beravsom]], [[Rudi Hiti|Rudijem Hitijem]] in [[Roman Smolej|Romanom Smolejem]] prestopil v [[HK Olimpija]], kar je povzročilo veliko razburjenje na Jesenicah. Ta prestop je sprožil rivalstvo med ljubljanskih in jeseniških klubom, ki še vedno traja.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/sport/modload.php?&amp;c_mod=rnews&amp;op=sections&amp;func=read&amp;c_menu=5&amp;c_id=43536 RTV: Rudi iz Kurje vasi prihitel do hrama slavnih], pridobljeno 11. marca 2009&lt;/ref&gt; Za [[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|jugoslovansko reprezentanco]] je nastopil na [[Zimske olimpijske igre|Olimpijskih igrah]] [[Zimske olimpijske igre 1968|1968]] v [[Grenoble|Grenoblu]] ter sedmih [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu |svetovnih prvenstvih]], na katerih je odigral 48 tekem ter dosegel 8 golov in 10 podaj.&lt;ref name=&quot;rtv&quot;/&gt;

Leta 2000 ga je časopis [[Delo (časopis)|Delo]] uvrstil v idealno postavo slovenskih hokejistov 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;rtv&quot;/&gt; Leta 2007 je bil uvrščen v [[Slovenski hokejski hram slavnih]] ob njegovi ustanovitvi.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih hokejistov na ledu]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Jug, Vlado}}
[[Kategorija:Slovenski hokejski branilci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1968]]
[[Kategorija:Jugoslovanski hokejski reprezentanti]]
[[Kategorija:Hokejisti HK Jesenice]]
[[Kategorija:Hokejisti HK Olimpija]]
[[Kategorija:Sprejeti v Slovenski hokejski hram slavnih]]
{{hokejist-stub}}</text>
      <sha1>eq7zgq99plzbr9mr1qskle7qkg2cxi4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761684</id>
      <parentid>6761678</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:17:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6761684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2412" sha1="fpnx6b8o9ax4b5cxh1lgsms6vh129qi" xml:space="preserve">{{Infopolje Hokejist 
| image=
| played_for = [[HK Acroni Jesenice]]&lt;br&gt;[[Hokejski klub Olimpija|HK Olimpija Ljubljana]]
| position = [[Branilec (hokej na ledu)|Branilec]] (D)
| shoots = 
| height = 187
| weight = 85
| nickname = 
| nationality = SLO
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| career_start = 
| career_end = 
| reprezentanca = YUG
| SP = 7
| OI = 1
| slohalloffame = 2007
|name= Vlado Jug
}}
'''Vlado Jug''', [[slovenci|slovenski]] [[hokejist]], * [[6. april]] [[1947]], [[Jesenice]], † [[5. oktober]] [[2026]], [[Poreč]].&lt;ref name=&quot;rtv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/umrl-vlado-jug-legenda-slovenskega-hokeja/795891 |title=Umrl Vlado Jug, legenda slovenskega hokeja |accessdate=2026-10-06 |date=2026-10-06 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

Jug je bil dolgoletni član kluba [[HK Acroni Jesenice]]. Leta 1968 je skupaj s [[Slavko Beravs|Slavkom Beravsom]], [[Rudi Hiti|Rudijem Hitijem]] in [[Roman Smolej|Romanom Smolejem]] prestopil v [[HK Olimpija]], kar je povzročilo veliko razburjenje na Jesenicah. Ta prestop je sprožil rivalstvo med ljubljanskih in jeseniških klubom, ki še vedno traja.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/sport/modload.php?&amp;c_mod=rnews&amp;op=sections&amp;func=read&amp;c_menu=5&amp;c_id=43536 RTV: Rudi iz Kurje vasi prihitel do hrama slavnih], pridobljeno 11. marca 2009&lt;/ref&gt; Za [[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|jugoslovansko reprezentanco]] je nastopil na [[Zimske olimpijske igre|Olimpijskih igrah]] [[Zimske olimpijske igre 1968|1968]] v [[Grenoble|Grenoblu]] ter sedmih [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu |svetovnih prvenstvih]], na katerih je odigral 48 tekem ter dosegel 8 golov in 10 podaj.&lt;ref name=&quot;rtv&quot;/&gt;

Leta 2000 ga je časopis [[Delo (časopis)|Delo]] uvrstil v idealno postavo slovenskih hokejistov 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;rtv&quot;/&gt; Leta 2007 je bil uvrščen v [[Slovenski hokejski hram slavnih]] ob njegovi ustanovitvi.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih hokejistov na ledu]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Jug, Vlado}}
[[Kategorija:Slovenski hokejski branilci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1968]]
[[Kategorija:Jugoslovanski hokejski reprezentanti]]
[[Kategorija:Hokejisti HK Jesenice]]
[[Kategorija:Hokejisti HK Olimpija]]
[[Kategorija:Sprejeti v Slovenski hokejski hram slavnih]]
{{hokejist-stub}}</text>
      <sha1>fpnx6b8o9ax4b5cxh1lgsms6vh129qi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Nepomuk Primic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>210703</id>
    <revision>
      <id>6761439</id>
      <parentid>6542757</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:03:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ p</comment>
      <origin>6761439</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10349" sha1="ehz0f437fnd1unmc1p4railxcg49jq0" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Janez Nepomuk Primic
| image       =
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!--wikidata--&gt;
| birth_place = &lt;!--wikidata--&gt;
| death_date  = &lt;!--wikidata--&gt;
| death_place = &lt;!--wikidata--&gt;
| other_names = 
| known_for   = pisatelj, pesnik in prevajalec
| occupation  = &lt;!--wikidata--&gt;
}}
'''Janez Nepomuk Primic''' (tudi [[Latinščina|latinsko]] ''Johannes Nepomuc Primz'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/smarje-sap/03270/?pg=149|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03270 {{!}} Šmarje Sap {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-03|website=data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt; [[Nemščina|nemško]] ''Johann Nepomuk Primitz'' ali ''Johann Nepomuk Primiz''),&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/smarje-sap/03281/?pg=51|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 03281 {{!}} Šmarje Sap {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-01|website=data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt; [[Slovenci|slovenski]] [[razsvetljenstvo|razsvetljenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]], [[pisatelj]], [[profesor]], [[slovenist]] * [[23. april]] [[1785]], [[Zalog pri Škofljici]], † [[3. februar]] [[1823]], Zalog pri Škofljici.[https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep]

== Življenje ==

Rojen je bil v kmečki družini v Zalogu pri Škofljici, očetu Matiji Primcu in materi Mariji, rojeni Košak.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; [[normalka|Normalko]] je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]], nato pa med letoma 1800 in 1807 končal gimnazijo in dva letnika [[filozofija|filozofije]] na [[licej]]u. Proti materini želji, da bi se odločil za študij bogoslovja, je začel študij [[pravo|prava]] v [[Gradec|Gradcu]]. [[Gradec]] je postal tako za nekaj let njegov drugi dom. Bil je nadarjen študent, vendar so bila že v mladih letih opazna njegova nagnjenja k depresivnosti. Med študijem se je seznanil s spisi [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] in [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]], ki so ga navdušili za prerodno delo in imeli velik vpliv na njegov intelektualni razvoj in na navdušenje za slovenstvo. Vendar je Kopitar, ki mu ni bil naklonjen, njegovo dejavnost oviral. Leta 1810 je Primic ustanovil [[Societas slovenica|Slovensko društvo (''Societas slovenica'')]] in dal pobudo za ustanovitev [[Stolica za slovenski jezik na liceju v Gradcu|stolice slovenskega jezika]] na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] (1811), na katerem je poučeval do leta 1813. V istem letu je duševno zbolel; neozdravljivo bolan je do smrti živel večji del v rojstnem kraju. 

Po doslej znanih podatkih je prvi zapisal besedo [[Slovenija]] in sicer v pismu [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] 13. novembra 1810.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}
&lt;/ref&gt; Prav tako je z delom ''Némshko-slovénske branja'' v slovenščino prvi upeljal in v dobesednem zapisu iz češčine prevzel besedo [[Slovani|Slovan]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja: v' katérih se snajdejo rasne právlize, basnje ali fábule v' svésanim ino prostim govóru, pogóvori, pripovísti véstniga sadershánja, pésmi, vgánke, kratek obras histórije starih Slovánov, prigóvori, mnogitere korístne vade v' govorjenju, ino sgodbe svéte na kratkim|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992}}&lt;/ref&gt; Pred tem delom so drugi avtorji uporabljali domačo besedo [[Sloveni|Sloven]].&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284|cobiss=13950727}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom po D. Antolu pope Vramcze kanouniku zagrebechkom|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
===Pesmi===
[[Slika:Janez Nepomuk Primic - Abezeda sa Şlovénze.pdf|sličica|page=2|''Abezeda sa Şlovénze'' (1812)]]
Pisal je sentimentalno [[predromantika|predromantično]] [[poezija|poezijo]]. V berilih ''Abeceda za Slovence, kateri se hočejo slovensko brati naučiti'' (1812), ''Nemško-slovenska branja'' (1813) in ''Novi Nemško-slovenski bukvar ali ABC'' (1814) je objavil prevedene pa tudi izvirne slovenske pesmi. Bolj kot poet pa je poznan kot zbiratelj [[narodno blago|narodnega blaga]] in prevajalec. Zanimiva je tudi njegova korespondenca.

Leta 1805, ko je bil v Ljubljani [[Valentin Vodnik|Vodnikov]] učenec pri predmetu Retorija, je prevedel izbor [[Ezop|Ezopovih]] [[basen|basni]] v slovenščino. Najbrž je šlo za domačo nalogo, s katero je želel Vodnik preizkusiti sposobnosti svojih učencev v slovenščini; rokopis je ostal pri profesorju, da bi ga ''revidiral''. 

Pesnil  je sprva v nemščini, ko pa je postalo aktualno vprašanje [[brambovci|brambovstva]], pa je priredil nekaj Collinovih pesmi.  Bil je eden izmed prvih pesnikov, ki so pesnili tudi za mladino. Primic je priredil nekaj dobrih mladinskih pesmi. Prevajal je iz [[Homer|Homerja]], Klopstocka, [[Goethe|Goetheja]] in [[Friedrich Schiller|Schillerja]]. [[Valentin Vodnik|Vodniku]] je hotel pomagati pri izdaji ljubezenskih pesmi in se poskusil tudi z izvirnimi pesmimi, ki pa so ostale v rokopisu. Pripravljal je gradivo za slovenski časnik, mislil na gledališke predstave in se poskušal v potopisu ter poučni prozi. Je začetnik posvetne slovenske mladinske poezije.

*Mars z Belono. Pesem je sestavni del Primčevega pisma [[Valentin Vodnik|Vodniku]] 19. marca 1808. Nastala je pod zaskrbljujočim vtisom vpada Francozov na slovenska tla. Avtorjeva osebna reminiscenca na ljudsko tradicijo je v tedanji poeziji novost. Gre za paroma rimane [[srbski deseterec|srbske deseterce]], torej za prvo rabo te vrstice.

*Prijatel. Ljubezenska lirika ne izvira iz sodobne romantične poezije, temveč temelji na resničnih doživetjih. Avtor se je nesrečno zaljubil v sestro svojega gojenca Mariano von Schick, ki se bo poročila s Karlom Aicherauom. Po prvi kitici o minljivosti vsega veselja na svetu sledi misel, da je edino ljubezen tista sila, ki nas more navdati z radostjo, toda ta sreča je kratkotrajna.

*Žalostni lubčik. Pesnika v tej pripovedni pesmi preganja žalost in obupan je, ker so minili lepi časi in bo nesrečen do zadnjega. Bolečina mu razjeda srce, ampak ne ve, kje bi našel mir. Tega hudega stanja ne more več prenašati.

*Otročja igra je pesem iz leta 1812, ki obstaja tudi v nemškem prevodu. 

Ohranili sta se še dve Primičevi pesmi: Hrepenenje otrok po pomladi in Pesem veseliga fantiča.
Naivnega tona pesmi ne moti preveč niti daljna misel na starost niti vzgojni poudarek.

=== Korespondenca === 
Obstoj korespondence med [[Jernej Kopitar|Kopitarjem]] in Primicem je izpričan v [[Jernej Kopitar|Kopitarjevem]] pismu Zoisu 11. oktobra 1809. Primičevo pismo [[Valentin Vodnik|Vodniku]] 3. septembra 1808 ima poseben preporodni pomen, saj je to prvo Primičevo pismo v slovenščini. Najbrž mu je tudi [[Valentin Vodnik|Vodnik]] odgovoril po slovensko. Na Dunaju je imel Primic že v prvem letu svojega študija zaupnika, ki mu je sporočil mnenje dunajskega cenzorja o Vodnikovi zgodovini. Ni jasno, kdo je bil zaupnik, zelo verjetno pa je bil to Lenz in ne Jakob Zupan ali Jernej Kopitar, ker ga takrat še ni bilo na Dunaju. Da je Primic Kopitarja, ki je bil Zoisov tajnik, poznal iz Ljubljane, vemo iz njegovega pisma Vodniku, v katerem Kopitarja pozdravlja. Iz pisma Janeza Nepomuka Primica Valentinu Vodniku z dne 13. novembra 1810 nam je znana tudi doslej najstarejša omemba besede ''Slovenia''.

== Bibliografija ==
'''Berila'''
* Abeceda za Slovence {{COBISS|ID=80489216}}
* [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Nemško-slovenska branja] {{COBISS|ID=86004992}}
* Novi Nemško-slovenski bukvar {{COBISS|ID=86004736}}
'''Prevod'''
* Prava pot k dobremu stanu {{COBISS|ID=86004480}}
'''Korespondenca'''
* Korespondenca Janeza Nepomuka Primca {{COBISS|ID=754689}}

== Opombe in reference ==
{{refsez}}

== Viri ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{wikivir-avtor}}
* {{SloBio|id=470396|avtor=Slodnjak Breda|ime=Primic Janez Nepomuk|vir=SBL}}
* Šumrada Janez, ''Janez Nepomuk Primic in ustanovitev stolice za slovenski jezik na liceju v Gradcu 1811'', Ljubljana, 2002.
* Kidrič France, ''Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti. Razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature'', Ljubljana, 1929-1938. 
* Fran Ilešič, ''[http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-MYHGEHYT Benjamin Franklin v naši književnosti]'', LZ 1915.
* [[Stanko Janež]], ''Pregled slovenske književnosti'', Maribor, 1978.
* »Janez Nepomuk Primic«. V: ''Slovenski biografski leksikon 1925–1991''. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009. 
* Alfonz Gspan, ''Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja'', Ljubljana, 1979.
* Kidrič, France (1930). Dobrovský in slovenski preporod njegove dobe.

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Primic, Janez Nepomuk}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1785]]
[[Kategorija:Umrli leta 1823]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski preroditelji]]</text>
      <sha1>ehz0f437fnd1unmc1p4railxcg49jq0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761452</id>
      <parentid>6761439</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Jepsep43|Jepsep43]] ([[User talk:Jepsep43|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]</comment>
      <origin>6542757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9752" sha1="e6pqi1ljgxyknp8jzctghzyzq5g9e9m" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Janez Nepomuk Primic
| image       =
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!--wikidata--&gt;
| birth_place = &lt;!--wikidata--&gt;
| death_date  = &lt;!--wikidata--&gt;
| death_place = &lt;!--wikidata--&gt;
| other_names = 
| known_for   = pisatelj, pesnik in prevajalec
| occupation  = &lt;!--wikidata--&gt;
}}
'''Janez Nepomuk Primic''' (tudi [[Latinščina|latinsko]] ''Johannes Nepomuc Primz'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/smarje-sap/03270/?pg=149|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03270 {{!}} Šmarje Sap {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-03|website=data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt; [[Nemščina|nemško]] ''Johann Nepomuk Primitz'' ali ''Johann Nepomuk Primiz''),&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/smarje-sap/03281/?pg=51|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 03281 {{!}} Šmarje Sap {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-01|website=data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt; [[Slovenci|slovenski]] [[razsvetljenstvo|razsvetljenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]], [[pisatelj]], [[profesor]], [[slovenist]] * [[23. april]] [[1785]], [[Zalog pri Škofljici]], † [[3. februar]] [[1823]], Zalog pri Škofljici.

== Življenje ==

Rojen je bil v kmečki družini v Zalogu pri Škofljici, očetu Matiji Primcu in materi Mariji, rojeni Košak.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; [[normalka|Normalko]] je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]], nato pa med letoma 1800 in 1807 končal gimnazijo in dva letnika [[filozofija|filozofije]] na [[licej]]u. Proti materini želji, da bi se odločil za študij bogoslovja, je začel študij [[pravo|prava]] v [[Gradec|Gradcu]]. [[Gradec]] je postal tako za nekaj let njegov drugi dom. Bil je nadarjen študent, vendar so bila že v mladih letih opazna njegova nagnjenja k depresivnosti. Med študijem se je seznanil s spisi [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] in [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]], ki so ga navdušili za prerodno delo in imeli velik vpliv na njegov intelektualni razvoj in na navdušenje za slovenstvo. Vendar je Kopitar, ki mu ni bil naklonjen, njegovo dejavnost oviral. Leta 1810 je Primic ustanovil [[Societas slovenica|Slovensko društvo (''Societas slovenica'')]] in dal pobudo za ustanovitev [[Stolica za slovenski jezik na liceju v Gradcu|stolice slovenskega jezika]] na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] (1811), na katerem je poučeval do leta 1813. V istem letu je duševno zbolel; neozdravljivo bolan je do smrti živel večji del v rojstnem kraju. 

Po doslej znanih podatkih je prvi zapisal besedo [[Slovenija]] in sicer v pismu [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] 13. novembra 1810.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}
&lt;/ref&gt; Prav tako je z delom ''Némshko-slovénske branja'' v slovenščino prvi upeljal in v dobesednem zapisu iz češčine prevzel besedo [[Slovani|Slovan]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja: v' katérih se snajdejo rasne právlize, basnje ali fábule v' svésanim ino prostim govóru, pogóvori, pripovísti véstniga sadershánja, pésmi, vgánke, kratek obras histórije starih Slovánov, prigóvori, mnogitere korístne vade v' govorjenju, ino sgodbe svéte na kratkim|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992}}&lt;/ref&gt; Pred tem delom so drugi avtorji uporabljali domačo besedo [[Sloveni|Sloven]].&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284|cobiss=13950727}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom po D. Antolu pope Vramcze kanouniku zagrebechkom|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
===Pesmi===
[[Slika:Janez Nepomuk Primic - Abezeda sa Şlovénze.pdf|sličica|page=2|''Abezeda sa Şlovénze'' (1812)]]
Pisal je sentimentalno [[predromantika|predromantično]] [[poezija|poezijo]]. V berilih ''Abeceda za Slovence, kateri se hočejo slovensko brati naučiti'' (1812), ''Nemško-slovenska branja'' (1813) in ''Novi Nemško-slovenski bukvar ali ABC'' (1814) je objavil prevedene pa tudi izvirne slovenske pesmi. Bolj kot poet pa je poznan kot zbiratelj [[narodno blago|narodnega blaga]] in prevajalec. Zanimiva je tudi njegova korespondenca.

Leta 1805, ko je bil v Ljubljani [[Valentin Vodnik|Vodnikov]] učenec pri predmetu Retorija, je prevedel izbor [[Ezop|Ezopovih]] [[basen|basni]] v slovenščino. Najbrž je šlo za domačo nalogo, s katero je želel Vodnik preizkusiti sposobnosti svojih učencev v slovenščini; rokopis je ostal pri profesorju, da bi ga ''revidiral''. 

Pesnil  je sprva v nemščini, ko pa je postalo aktualno vprašanje [[brambovci|brambovstva]], pa je priredil nekaj Collinovih pesmi.  Bil je eden izmed prvih pesnikov, ki so pesnili tudi za mladino. Primic je priredil nekaj dobrih mladinskih pesmi. Prevajal je iz [[Homer|Homerja]], Klopstocka, [[Goethe|Goetheja]] in [[Friedrich Schiller|Schillerja]]. [[Valentin Vodnik|Vodniku]] je hotel pomagati pri izdaji ljubezenskih pesmi in se poskusil tudi z izvirnimi pesmimi, ki pa so ostale v rokopisu. Pripravljal je gradivo za slovenski časnik, mislil na gledališke predstave in se poskušal v potopisu ter poučni prozi. Je začetnik posvetne slovenske mladinske poezije.

*Mars z Belono. Pesem je sestavni del Primčevega pisma [[Valentin Vodnik|Vodniku]] 19. marca 1808. Nastala je pod zaskrbljujočim vtisom vpada Francozov na slovenska tla. Avtorjeva osebna reminiscenca na ljudsko tradicijo je v tedanji poeziji novost. Gre za paroma rimane [[srbski deseterec|srbske deseterce]], torej za prvo rabo te vrstice.

*Prijatel. Ljubezenska lirika ne izvira iz sodobne romantične poezije, temveč temelji na resničnih doživetjih. Avtor se je nesrečno zaljubil v sestro svojega gojenca Mariano von Schick, ki se bo poročila s Karlom Aicherauom. Po prvi kitici o minljivosti vsega veselja na svetu sledi misel, da je edino ljubezen tista sila, ki nas more navdati z radostjo, toda ta sreča je kratkotrajna.

*Žalostni lubčik. Pesnika v tej pripovedni pesmi preganja žalost in obupan je, ker so minili lepi časi in bo nesrečen do zadnjega. Bolečina mu razjeda srce, ampak ne ve, kje bi našel mir. Tega hudega stanja ne more več prenašati.

*Otročja igra je pesem iz leta 1812, ki obstaja tudi v nemškem prevodu. 

Ohranili sta se še dve Primičevi pesmi: Hrepenenje otrok po pomladi in Pesem veseliga fantiča.
Naivnega tona pesmi ne moti preveč niti daljna misel na starost niti vzgojni poudarek.

=== Korespondenca === 
Obstoj korespondence med [[Jernej Kopitar|Kopitarjem]] in Primicem je izpričan v [[Jernej Kopitar|Kopitarjevem]] pismu Zoisu 11. oktobra 1809. Primičevo pismo [[Valentin Vodnik|Vodniku]] 3. septembra 1808 ima poseben preporodni pomen, saj je to prvo Primičevo pismo v slovenščini. Najbrž mu je tudi [[Valentin Vodnik|Vodnik]] odgovoril po slovensko. Na Dunaju je imel Primic že v prvem letu svojega študija zaupnika, ki mu je sporočil mnenje dunajskega cenzorja o Vodnikovi zgodovini. Ni jasno, kdo je bil zaupnik, zelo verjetno pa je bil to Lenz in ne Jakob Zupan ali Jernej Kopitar, ker ga takrat še ni bilo na Dunaju. Da je Primic Kopitarja, ki je bil Zoisov tajnik, poznal iz Ljubljane, vemo iz njegovega pisma Vodniku, v katerem Kopitarja pozdravlja. Iz pisma Janeza Nepomuka Primica Valentinu Vodniku z dne 13. novembra 1810 nam je znana tudi doslej najstarejša omemba besede ''Slovenia''.

== Bibliografija ==
'''Berila'''
* Abeceda za Slovence {{COBISS|ID=80489216}}
* [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Nemško-slovenska branja] {{COBISS|ID=86004992}}
* Novi Nemško-slovenski bukvar {{COBISS|ID=86004736}}
'''Prevod'''
* Prava pot k dobremu stanu {{COBISS|ID=86004480}}
'''Korespondenca'''
* Korespondenca Janeza Nepomuka Primca {{COBISS|ID=754689}}

== Opombe in reference ==
{{refsez}}

== Viri ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{wikivir-avtor}}
* {{SloBio|id=470396|avtor=Slodnjak Breda|ime=Primic Janez Nepomuk|vir=SBL}}
* Šumrada Janez, ''Janez Nepomuk Primic in ustanovitev stolice za slovenski jezik na liceju v Gradcu 1811'', Ljubljana, 2002.
* Kidrič France, ''Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti. Razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature'', Ljubljana, 1929-1938. 
* Fran Ilešič, ''[http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-MYHGEHYT Benjamin Franklin v naši književnosti]'', LZ 1915.
* [[Stanko Janež]], ''Pregled slovenske književnosti'', Maribor, 1978.
* »Janez Nepomuk Primic«. V: ''Slovenski biografski leksikon 1925–1991''. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009. 
* Alfonz Gspan, ''Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja'', Ljubljana, 1979.
* Kidrič, France (1930). Dobrovský in slovenski preporod njegove dobe.

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Primic, Janez Nepomuk}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1785]]
[[Kategorija:Umrli leta 1823]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski preroditelji]]</text>
      <sha1>e6pqi1ljgxyknp8jzctghzyzq5g9e9m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Belec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>211681</id>
    <revision>
      <id>6761553</id>
      <parentid>6519131</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:24:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761553</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1411" sha1="tnlq1ujc0et9388uymly0sdij7i2k04" xml:space="preserve">[[Slika:Nagrobnik družine Belec.jpg|thumb|Nagrobnik rodbine Belec na pokopališču v Šentvidu pri Ljubljani]]
'''Belec''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 493 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 626. mesto.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Anton Belec]] (1857–1940), kleparski mojster, veleposestnik in župan, izdelal je [[Aljažev stolp]] na Triglavu (1895)
* [[Borut Belec]] (1931–2022), geograf, profesor UM
*[[Franc Belec]] (1894–1979), duhovnik, filolog-latinist, prof.
* [[Ivan Belec]] (1856–1889), duhovnik in socialni pisec (krščanski sociolog)
*[[Ivo Belec]] (1928–2023), filmski snemalec
*[[Lea Belec]], umetnostna zgodovinarka, galeristka
*[[Leopold Belec]] (1933–2018), ladijski modelar, restavrator
*[[Marijan Belec]] (1918–2001), slikar krajinar, kipar
*[[Matija Belec]] - Bolfanski (1877–1952), ljudski pesnik in pisatelj
*[[Robert Belec]] (*1969), nogometaš
* [[Teobald Belec]] (1930–1997), geodet
* [[Vid Belec]] (*1990), nogometaš

== Glej tudi ==

* priimka [[Bele]], [[Belej (priimek)]]
* priimka [[Bevc]], [[Bevec]]
* priimek [[Berlec]]
* priimka [[Belič]], [[Beličič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Belec}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>tnlq1ujc0et9388uymly0sdij7i2k04</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Citosol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>215053</id>
    <revision>
      <id>6761563</id>
      <parentid>6584903</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:45:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+slika; +{{organelle diagram}}</comment>
      <origin>6761563</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2877" sha1="2qfjjg1bdlho2e56bcix4omhyb2gsoj" xml:space="preserve">[[Image:Crowded cytosol.png|thumb|right|300px|Citosol je gosto zasičena raztopina številnih različnih vrst molekul, ki zavzemajo do 30 % prostornine citoplazme.&lt;ref name=&quot;Ellis-2001&quot;&gt;{{cite journal |author=Ellis RJ |title=Macromolecular crowding: obvious but underappreciated |journal=Trends Biochem. Sci. |volume=26 |issue=10 |pages=597–604 |date=October 2001 |pmid=11590012 |doi=10.1016/S0968-0004(01)01938-7}}&lt;/ref&gt;]]
{{Organelle diagram|300px}}
'''Citosól''' je tekoči del [[citoplazma|citoplazme]] [[evkariont]]ske ali [[prokariont]]ske [[celica|celice]]. Sestoji iz [[voda|vode]] in v njej raztopljenih [[ion]]ov ter [[topnost|vodotopnih]] molekul ([[encim]]i, druge [[beljakovine]] ...). Beljakovinski delež citosola znaša 20–30 %. Odvisno od vrste celice se v citosolu nahaja četrtina do polovica vseh celičnih beljakovin.

V citosolu poteka tudi del beljakovinske [[biosinteza|biosinteze]], in sicer [[prevajanje RNK]]. Tu se prav tako odvijajo [[glikoliza]], razne stopnje razgradnje beljakovin ter nekatere druge reakcije [[celična presnova|celične presnove]] (na primer sinteza in razgradnja [[nukleotid]]ov in [[aminokislina|aminokislin]]). Pri evkariontih se v citosolu nahaja mreža [[citoskelet]]a (aktinski in [[Intermediarni filament|intermediarni filamenti]] ter [[mikrotubul]]i). Pri prokariontih se [[DNK]] nahaja prosto v citosolu, saj pri prokariontskih celicah [[celično jedro|jedro]] ni prisotno.

== Ioni in aminokisline ==
Koncentracije posameznih ionov v citosolu se znatno razlikujejo od koncentracij v [[zunajcelična tekočina|zunajcelični tekočini]]. V citosolu je tudi višja koncentracija [[velemolekula|velemolekul]] kot zunaj celice.

{|class=&quot;wikitable&quot;
|+  Koncentracije ionov v citosolu in v krvi pri človeku.&lt;ref name=Lodish&gt;{{navedi knjigo |author=Lodish, Harvey F. |title=Molecular cell biology |url=https://archive.org/details/molecularcellbio00lodi |publisher=Scientific American Books |location=New York |year=1999 |pages= |isbn=0-7167-3136-3 |oclc=174431482}}&lt;/ref&gt;
|-
!Ion
!&amp;nbsp;Koncentracija v citosolu ([[molarnost|mmol/L]])&amp;nbsp;
!&amp;nbsp;Koncentracija v krvi (mmol/L)&amp;nbsp;
|-
|&amp;nbsp;[[Kalij]]&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;139&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;4&amp;nbsp;
|-
|&amp;nbsp;[[Natrij]]&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;12&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;145&amp;nbsp;
|-
|&amp;nbsp;[[Klor]]&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;4&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;116&amp;nbsp;
|-
|&amp;nbsp;[[Bikarbonat]]&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;12&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;29&amp;nbsp;
|-
|&amp;nbsp;[[Aminokisline]] v beljakovinah&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;138&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;9&amp;nbsp;
|-
|&amp;nbsp;[[Magnezij]]&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;0.8&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;1.5&amp;nbsp;
|-
|&amp;nbsp;[[Kalcij]]&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;&lt;0.0002&amp;nbsp;
|align=&quot;center&quot; |&amp;nbsp;1.8&amp;nbsp;
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Celična anatomija]]</text>
      <sha1>2qfjjg1bdlho2e56bcix4omhyb2gsoj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Termogenin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>221156</id>
    <revision>
      <id>6761289</id>
      <parentid>6756529</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:00:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>obmodek -&gt; epididimis (nadmodek)</comment>
      <origin>6761289</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8050" sha1="f0nl1to7shp71u0uku7ig489y8dfegm" xml:space="preserve">'''Termogenin''', '''razklopitveni protein 1''' ali '''UCP1''' je integralni transmembranski [[protein]] v notranji membrani [[mitohondrij]]ev v [[Rjavo maščobno tkivo|rjavem maščobnem tkivu]]. Omogoča nastanek [[toplota|toplote]] preko [[termogeneza|netresave termogeneze]] pri nekaterih [[sesalci|sesalcih]], predvsem pri mladičih in tistih [[živali]]h, ki [[hibernacija|hibernirajo]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author1=Nelson, D.L.|author2=Cox, M.M. |year=2008 |title=Lehninger Principles of Biochemistry|url=https://archive.org/details/lehningerprincip00lehn_596|edition=5 |publisher=NY: W.H. Freeman and Company |isbn=9781429208925 |cobiss=68330753 |pages=[https://archive.org/details/lehningerprincip00lehn_596/page/n737 736], 917}}&lt;/ref&gt;

== Zgradba in lokacija ==
Kot drugi pripadniki mitohondrijskih prenašalnih proteinov je termogenin zgrajen iz treh delov, podobna (homologna) pa so tudi določena [[aminokislina|aminokislinska]] zaporedja. Ima vezavno mesto za [[purin]]ske [[nukleotid]]e, kot je [[gvanozin difosfat]] (GDP). Posebni aminokislinski zaporedji, ki nista prisotni niti v sorodnih razklopitvenih proteinih (npr. UCP2 in UCP3), se nahajata med osrednjim (centralnih) zavojem in COOH terminalnim zaporedjem. Slednje je tudi imunogeno, verjetno pa z zaporedjem reagirajo določena protitelesa, kar naj bi bilo pomembno za delovanje proteina. [[Molekulska masa]] proteina je 32.000 [[Enota atomske mase|daltonov]].&lt;ref name=cn/&gt;

Termogenin je prisoten v glavnem v rjavem maščobnem tkivu, obstajajo pa indikacije, da je prisoten tudi v drugih [[tkivo|tkivih]]. Prisotnost v [[belo maščobno tkivo|belem maščobnem tkivu]] naj bi bila le stvar definicije: vsaka [[maščobna celica]] (adipocit), ki izraža [[gen]] za termogenin, pripada rjavem maščevju, prisotnost termogenina pa le nakazuje na sporadično prisotnost rjavih adipocitov v belem maščobnem tkivu. Prisoten je tudi v vzdolžnih mišicah [[peristaltika|peristaltičnih]] [[organ (biologija)|organov]], tj. v [[mišica]]h [[prebavni trakt|prebavnega trakta]], [[sečnica|sečnice]], [[semenovod]]a, [[epididimis]]a in [[maternica|maternice]], vendar je delež proteina v danih primerih le tisočinka deleža v rjavem maščevju, zaradi tovrstna tkiva nimajo pomembne vloge v netresavi termogenezi. To potrjujejo tudi eksperimenti na živalskih modelih, kateri so bili funkcionalno [[evisceracija|eviscerirani]], tj. prekinjene so bile [[krvna žila|krvne žile]] za oskrbo teh organov: živali so se na padec temperature ali povečanje koncentracije [[noradrenalin]]a odzvale s termogenezo, ki je v količinskem smislu enaka tisti v normalnih živalih.&lt;ref name=cn/&gt;

== Mehanizem delovanja ==
[[Slika:ThermogeneseAdipozyten-en.svg|thumb|right|300px|Mehanizem uravnavanja nastanka [[toplota|toplote]] v rjavem maščobnem tkivu preko vezave [[noradrenalin]]a na β-3 adrenergične receptorje.]]
Padec [[temperatura|temperature]] v telesu zazna [[hipotalamus]], ki začne sproščati [[noradrenalin]] oz. norepinefrin; sproščanje slednjega je lahko tudi posledica delovanja [[leptin]]a, ki sicer uravnava [[apetit]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author1=Nelson, D.L.|author2=Cox, M.M. |year=2008 |title=Lehninger Principles of Biochemistry|url=https://archive.org/details/lehningerprincip00lehn_596|edition=5 |publisher=NY: W.H. Freeman and Company |isbn=9781429208925 |cobiss=68330753 |page=[https://archive.org/details/lehningerprincip00lehn_596/page/n934 933]}}&lt;/ref&gt; Slednji se prenese do [[maščobna celica|maščobnih celic]] rjavega maščobnega tkiva in se poveže z membranskimi β-3 adrenergičnimi [[receptor (biokemija)|receptorji]].&lt;ref&gt;Berne, R.M. &amp; Levy, M.N. ''s sod.'' (1998). ''Physiology'', 4. izdaja. St. Louis itd.: Mosby, Inc., str. 818. ISBN 0-8151-0952-0&lt;/ref&gt; Vezava sproži aktivacijo [[encim]]a [[adenilat ciklaza]], ki katalizira tvorbo [[ciklični adenozin monofosfat|cikličnega adenozin monofosfata]] (cAMP) iz [[adenozin trifosfat]]a (ATP). cAMP aktivira [[protein kinaza A|protein kinazo A]], le-ta pa [[lipaza|lipazo]] preko [[fosforilacija|fosforilacije]]. Lipaza razgradi [[triglicerid]]e na [[glicerol]] in [[maščobna kislina|maščobne kisline]]. Podobno kakor pri [[celično dihanje|celičnem dihanju]] se te najprej [[oksidacija|oksidirajo]] do [[acetil koencim A|acetil koencima A]], ki vstopi v [[Krebsov cikel]]. [[Elektron]]i iz intermediatov se prenesejo na [[nikotinamid dinukleotid]] (NAD&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;) in [[flavin adenin dinukleotid]] (FAD), ki oddata elektrone [[dihalna veriga|dihalni verigi]]. 

Bistvena razlika nastopi pri izrabi protonskega gradienta, kjer je elektrokemični potencial [[proton]]ov normalno izrabljen za delovanje ATP sintaze in s tem tvorbe ATP-ja. Znaten delež maščobnih kislin aktivira termogenin preko izničenja inhibicije, za katero sta odgovorna ATP in [[gvanozin trifosfat]] (GTP). Aktivirani termogenin zato deluje kot [[ionski kanalček]], ki prepušča protone (H&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;) v matriks [[mitohondrij]]a.&lt;ref&gt;[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/dispomim.cgi?id=113730 Uncoupling protein 1; UCP1] {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Online Mendelian Inheritance in Man (OMIM). Pridobljeno 05.09.2009.&lt;/ref&gt; Tako se energija elektrokemičnega potenciala pretvori v toploto, s katero se organizem ogreva. Po doseženi vrednosti temperature, tj. po zadostni količini toplote, mitohondriji prečrpajo maščobne kisline v nazaj v [[citoplazma|citoplazmo]]. S tem postane termogenin neaktiven in adipociti preidejo v stanje kopičenja in shranjevanja [[maščoba|maščob]].

=== Aktivacija termogenina ===
Točni mehanizem aktivacije termogenina z maščobnimi kislinami ni znan, vendar obstajajo vsaj tri teorije. Po ''modelu alosterične interakcije'' naj bi maščobna kislina delovala kot [[alosterija|alosterični]] regulator, vendar vezavno mesto ni znano. Obstajajo predlogi, po katerih naj bi maščobne kisline tekmovale za vezavo z [[nukleotid]]i. Po ''kofaktorski teoriji'' se maščobne kisline lokalizirajo v vezavna mesta ob prehodu v kanalu. S svojimi negativno nabitimi funkcionalnimi skupinami naj bi omogočali prehod protonov, ki so pozitivno nabiti; tovrstna vezavna mesta niso bila odkrita. Po ''teoriji zaklopa'' ({{lang-en|shuttling theory}}) protoni niso prenešeni s pomočjo termogenina. Maščobne kisline naj bi skozi notranjo mitohondrija vstopile v nedisociirani obliki v matriks, kjer bi disociirale na proton in anionsko obliko kisline. Slednje naj bi se v medmembranski prostor prenesle preko termogenina. Teorija ne pojasnjuje funkcije GDP vezavnih mest, poleg tega pa je vprašljivo, ali bi bila koncentracija maščobnih kislin zadostna.&lt;ref name=cn&gt;Cannon, Nedergaard; Brown Adipose Tissue: Function and Physiological Significance, 2004.&lt;/ref&gt;

Raziskave na [[miš]]ih so pokazale, da so mitohondriji [[mutant]]ov, ki nimajo termogenina, 10-krat manj občutljivi na maščobne kisline kot pa mitohondriji normalnih osebkov. Poleg tega je bilo odkrito, da obstaja nekakšna tekmovalnost (kompeticija) med maščobnimi kislinami in gvanozin difosfatom (GDP), vendar ta ni direktna, temveč funkcionalna. Substrata naj bi tako povzročila nastanek dveh različnih stanj termogenina, kar bi lahko pojasnilo opaženo tekmovalnost.&lt;ref name=cn/&gt;

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Cannon, B. &amp; Nedergaard, J. (2004). »Brown Adipose Tissue: Function and Physiological Significance«. ''Physiol. Rev. '''84''''': 277–359.
* Nicholls D.G., Bernson V.S. in Heaton G.M. (1978). »The identification of the component in the inner membrane of brown adipose tissue mitochondria responsible for regulating energy dissipation«. ''Experientia Suppl. '''32''''': 89–93. PMID 348493
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
* [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/entrez?Db=gene&amp;Cmd=ShowDetailView&amp;TermToSearch=7350 Genetika termogenina na Entrez Gene] National Center for Biotechnology Information (NCBI) {{ikona en}}

[[Kategorija:Celično dihanje]]
[[Kategorija:Beljakovine]]</text>
      <sha1>f0nl1to7shp71u0uku7ig489y8dfegm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Časovnica administratorjev</title>
    <ns>10</ns>
    <id>225205</id>
    <revision>
      <id>6761371</id>
      <parentid>6156484</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:50:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>pos.</comment>
      <origin>6761371</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7087" sha1="k8oiy0wv613mvatolb6bs7ph3hea8gm" xml:space="preserve">{{#tag:timeline|
ImageSize  = width:800 height:auto barincrement:21
PlotArea   = right:50 left:10 top:5 bottom:60
Legend     = position:bottom orientation:horizontal

Colors     =
             id:bg          value:rgb(0.9,0.9,1)
             id:major       value:black
             id:minor       value:rgb(0.8,0.8,0.8)
             id:text        value:black
             id:header      value:rgb(0.6,0.6,0.9)
             id:htext       value:white
             id:dejavni     value:rgb(0.5,0.9,0.5) legend:dejavni
             id:nedejavni   value:rgb(1,0.6,0.6) legend:nedejavni
             id:nekdanji    value:rgb(0.8,0.8,0.8) legend:nekdanji
BackgroundColors = canvas:bg

DateFormat = dd/mm/yyyy
Period     = from:08/03/2002 till:{{#timel:d/m/Y|+1 month}}
TimeAxis = orientation:horizontal
ScaleMajor = gridcolor:major unit:year  increment:1 start:01/01/2003
ScaleMinor = gridcolor:minor unit:month increment:1 start:08/03/2002

BarData    = 
             bar:XJaM 
             bar:Peterlin
             bar:Romanm
             bar:Igor
             bar:Heretik
             bar:Andrejj
             bar:KlemenK
             bar:Matijap
             bar:Missmarple
             bar:KoRnholio8
             bar:Tone
             bar:Eleassar
             bar:Ziga 
             bar:Rude
             bar:Gap
             bar:Janeznovak
             bar:BPloj
             bar:Slodave
             bar:Ferdi
             bar:Burek
             bar:Lacen
             bar:Wailer
             bar:Smihael
             bar:Dbc334
             bar:IP213 
             bar:JakobZ
             bar:Pinky
             bar:Janezdrilc
             bar:Archangel
             bar:Fran
             bar:Yerpo
             bar:Jambornik
             bar:MZaplotnik
             bar:Jezofska
             bar:Xyxyx
             bar:Triglav
             bar:HinkoGnito
             bar:Nokturno 
             bar:Upwinxp
             bar:Sporti
             bar:GeographieMan
             bar:HenrikBaun
             bar:A09
             bar:Melaleuca
             bar:Blueginger2
             
PlotData   =
  width:15 textcolor:text


  bar:XJaM
    shift:(5,-5) anchor:from fontsize:m
    color:dejavni  from:31/10/2002 till:end text:&quot;[[Uporabnik:XJaM|xJaM]]&quot;
    
  bar:Peterlin
    color:nekdanji  from:31/10/2002 till:05/03/2018 text:&quot;[[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]]&quot;
    
  bar:Romanm
    color:dejavni  from:31/10/2002 till:end text:&quot;[[Uporabnik:romanm|romanm]]&quot;

  bar:Igor
    color:nekdanji  from:26/08/2004 till:02/08/2013 text:&quot;[[Uporabnik:Igor|Igor]]&quot;
    
  bar:Heretik
    color:nekdanji  from:26/08/2004 till:02/08/2013 text:&quot;[[Uporabnik:Heretik|Heretik]]&quot;
    
  bar:Andrejj
    color:dejavni  from:09/09/2004 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]&quot;
    
  bar:KlemenK
    color:nekdanji  from:24/09/2004 till:01/03/2012 text:&quot;[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]]&quot;

  bar:Matijap
    color:nekdanji  from:13/02/2005 till:20/01/2019  text:&quot;[[Uporabnik:Matijap|Matijap]]&quot;
    
  bar:Missmarple
    color:nekdanji  from:13/02/2005 till: 02/08/2013 text:&quot;[[Uporabnik:Missmarple~slwiki|Missmarple]]&quot;
    
  bar:KoRnholio8
    color:nekdanji  from:21/06/2005 till: 12/08/2011 text:&quot;[[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]]&quot;
    
  bar:Tone
    color:nekdanji  from:21/06/2005 till: 15/05/2023 text:&quot;[[Uporabnik:Tone|Tone]]&quot;
    
  bar:Eleassar
    color:nekdanji  from:21/06/2005 till: 14/06/2006 text:&quot;[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]]&quot;

  bar:Ziga
    color:nedejavni  from:19/11/2005 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Žiga|Žiga]]&quot;

  bar:Rude
    color:dejavni  from:05/01/2006 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Rude|Rude]]&quot;
    
  bar:Gap
    color:nekdanji  from:02/02/2006 till:20/01/2019  text:&quot;[[Uporabnik:Gap|Gap]]&quot;

  bar:Janeznovak
    color:nekdanji  from:02/02/2006 till:05/03/2018 text:&quot;[[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]]&quot;
    
  bar:BPloj
    color:nekdanji  from:02/03/2006 till: 06/10/2026 text:&quot;[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]]&quot;
    
  bar:Slodave
    color:nekdanji  from:02/03/2006 till: 16/05/2015 text:&quot;[[Uporabnik:Slodave|Slodave]]&quot;
    
  bar:Ferdi
    color:nekdanji  from:06/04/2006 till: 02/08/2013 text:&quot;[[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]]&quot;
    
  bar:Burek
    color:nekdanji  from:21/08/2006 till:05/03/2018 text:&quot;[[Uporabnik:Burek|Burek]]&quot;
    
  bar:Lacen
    color:nekdanji  from:06/09/2006 till: 25/06/2014 text:&quot;[[Uporabnik:Lacen|Lacen]]&quot;
    
  bar:Wailer
    color:nekdanji  from:06/09/2006 till: 13/03/2015 text:&quot;[[Uporabnik:Wailer|Wailer]]&quot;
    
  bar:Smihael
    color:nekdanji from:21/09/2006 till: 04/04/2022 text:&quot;[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]&quot;
    
  bar:Dbc334
    color:nekdanji  from:13/11/2006 till:16/02/2020 text:&quot;[[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]]&quot;

  bar:IP213
    color:nekdanji  from:04/01/2007 till:15/04/2022 text:&quot;[[Uporabnik:IP 213|IP 213]]&quot;
    
  bar:JakobZ
    color:nekdanji from:30/03/2007 till:05/03/2018 text:&quot;[[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]]&quot;
    
  bar:Pinky
    color:dejavni  from:05/04/2007 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]&quot;

  bar:Janezdrilc
    color:dejavni from:10/04/2007 till: 30/08/2020 text:&quot;[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]&quot;
    color:dejavni from:02/09/2023 till:end

  bar:Archangel
    color:nedejavni  from:21/10/2007 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Archangel|Archangel]]&quot;
    
  bar:Fran
    color:nekdanji  from:21/10/2007 till: 19/01/2015 text:&quot;[[Uporabnik:Fran|Fran]]&quot;

  bar:Yerpo
    color:dejavni  from:16/05/2008 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]&quot;

  bar:Jambornik
    color:nekdanji  from:25/04/2009 till: 17/10/2013 text:&quot;[[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]]&quot;
    
  bar:MZaplotnik
    color:dejavni  from:12/11/2009 till: end text:&quot;[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]&quot;

  bar:Jezofska
    color:nedejavni  from:27/10/2012 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]]&quot;
    
  bar:Xyxyx
    color:nekdanji from:27/10/2012 till: 17/02/2020 text:&quot;[[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]]&quot;
    
  bar:Triglav
    color:nedejavni  from:11/12/2012 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Triglav 2000|Triglav 2000]]&quot;

  bar:HinkoGnito
    color:dejavni  from:28/01/2015 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]]&quot;

  bar:Nokturno
    color:dejavni  from:20/12/2016 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]]&quot;

  bar:Upwinxp
    color:dejavni  from:15/03/2019 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]&quot;

  bar:Sporti
    color:dejavni  from:20/05/2020 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]&quot;

  bar:GeographieMan
    color:dejavni  from:20/05/2020 till: end text:&quot;[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]&quot;

  bar:HenrikBaun
    color:dejavni  from:26/12/2020 till: end text:&quot;[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]]&quot;

  bar:A09
    color:dejavni  from:17/02/2021 till: end text:&quot;[[Uporabnik:A09|A09]]&quot;

  bar:Melaleuca
    shift:(-30,-5) anchor:from fontsize:m
    color:nekdanji  from:17/02/2021 till: 14/01/2024 text:&quot;[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]&quot;

  bar:Blueginger2
    shift:(-70,-5) anchor:from fontsize:m
    color:dejavni  from:03/10/2023 till: end text:&quot;[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]]&quot;
}}

&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Časovni grafikoni|?]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>k8oiy0wv613mvatolb6bs7ph3hea8gm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Merklova celica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>229779</id>
    <revision>
      <id>6761259</id>
      <parentid>6715978</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:20:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761259</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3931" sha1="1qi79aa8as3uie7b5izo4xd1vqibkye" xml:space="preserve">{{Infopolje Nevron
 | name = Merklova celica
 | image = 502 Layers of epidermis.jpg
 | caption = '''Merklove celice''' (prikazane modro) so v bazalni epidermalni plasti kože.
 |location = [[koža]] [[vretenčarji|vretenčarjev]]
 |function = občutek rahlega dotika
 |neurotransmitter =
 |morphology =
 |afferents =
 |efferents =
 }}
'''Merklove celice''' so [[celica|celice]] v [[koža|koži]] in nekaterih delih [[sluznica|sluznice]] [[vretenčarji|vretenčarjev]], ki delujejo kot [[mehanoreceptor]]ji,&lt;ref&gt;{{cite journal| author=Maricich, S.M. ''s sod.''|title=Merkel Cells Are Essential for Light-Touch Responses|journal= Science|volume=324|pages=1580-82|year=2009|url=http://jcb.rupress.org/cgi/content/full/187/1/91|doi=10.1126/science.1172890}}&lt;/ref&gt; poleg tega pa pripadajo [[DNES|difuznemi nevroendokrinemu sistemu]] (DNES). Leta [[1878]] jih je [[Robert Bonnet]]&lt;ref&gt;[http://www.whonamedit.com/synd.cfm/3821.html Merkel's cells - Who Named It?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100507082749/http://www.whonamedit.com/synd.cfm/3821.html |date=2010-05-07 }}. Pridobljeno 23.12.2009.&lt;/ref&gt; poimenoval po [[Nemci|nemškem]] [[anatom]]u [[Friedrich Sigmund Merkel|Friedrichu Merklu]], ki jih je leta [[1875]] prvič opisal.&lt;ref&gt;Merkel, F.S. (1875). »Tastzellen und Tastkörperchen bei den Hausthieren und beim Menschen«. ''Archiv für mikroskopische Anatomie'' '''11''': 636-652.&lt;/ref&gt;

== Morfološke značilnosti in topografija ==
Merklove celice so podobne bledim keratinocitom, povprečna velikost pri [[sesalci]]h pa znaša do 10 [[mikrometer|μm]]. Pri vretenčarjih se v splošnem nahajajo v koži in nekaterih delih sluznice, pri sesalcih pa večinoma v bazalni plasti [[Koža#Vrhnjica|vrhnjici]] ({{lang-la|stratum basale}}).&lt;ref&gt;Halata Z., Grim M. in Bauman K.I. (2003). »Friedrich Sigmund Merkel and his »Merkel cell«, morphology, development, and physiology: review and new results«. ''Anat. Rec. A. Discov. Mol. Cell. Evol. Biol.'' '''271''' (1): 225-39. PMID 12552639&lt;/ref&gt; V [[citoplazma|citoplazmi]] so prisotni majhni snopi filamentov, nevrosekretorna zrnca, ki so koncentrirana na strani bližje [[Koža#Usnjica|usnjici]], kjer izhajajo [[živec|živčna]] vlakna, včasih pa tudi manjše število melanosomov (citoplazemski [[organel]]o, ki vsebujejo [[melanin]]).

== Funkcije ==
Delujejo kot [[mehanoreceptor]]ji, natančneje kot [[taktoreceptor]]ji oziroma receptorji za dotik. Poleg tega pripadajo [[DNES|difuznemi nevroendokrinemu sistemu]] (DNES), in sicer naj bi [[hormon]]e izločale v neposredno okolico (parakrina sekrecija).&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author1=Tachibana T.|author2=Ishizeki K. |author3=Sakakura Y. |author4=Nawa T. |date=1984 |title=Ultrastructural evidence for a possible secretory function of Merkel cells in the barbels of a teleost fish, Cyprinus carpio |url=https://archive.org/details/sim_cell-and-tissue-research_1984-03_235_3/page/695|journal=Cell and Tissue Research |volume=235 |issue=3 |pages=695-697 |doi=10.1007/BF00226971}}&lt;/ref&gt;

== Patologija ==
[[Slika:Merkelcellcarcinoma Tag.jpg|right|275px|thumb|Histološki preparat rakastih Merklovih celic, ki zajedajo v sosednje predele kože &lt;small&gt;(označene s puščico)&lt;/small&gt;]]
[[Karcinom Merklovih celic]] je [[maligen|maligno]] [[rak (bolezen)|rakasto obolenje]] in je 40-krat manj pogost kot maligni [[melanom]], vendar je smrtnost v primerjavi s slednjim dvakrat večja.

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |author=Mescher, A.L. |year=2010 |title=Junqueira`s Basic Histology |url=https://archive.org/details/junqueirasbasich0000unse |edition=12|publisher=N.Y.: The McGraw-Hill Companies, Inc. |isbn=978-0-07-160431-4 |cobiss=3270676 |pages=[https://archive.org/details/junqueirasbasich0000unse/page/320 320]-321}}
&lt;/div&gt;
{{-}}
{{Človeški tipi celic}}

[[Kategorija:Nevrohistologija]]
[[Kategorija:Koža]]
[[Kategorija:Živalske celice]]</text>
      <sha1>1qi79aa8as3uie7b5izo4xd1vqibkye</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valentin Perko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>234051</id>
    <revision>
      <id>6761721</id>
      <parentid>6586432</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:42:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6761721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7827" sha1="2ppj2awg0ho8k8g8y77jnopc26cx0nh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Valentin Perko
| image       =&lt;!-- wd --&gt;
| caption     =Valentin Perko 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place = &lt;!-- wd --&gt;
| other_names =Tine Perko 
| known_for   =Ekspres, ekspres, Herzog, Ječarji, [[Maja in vesoljček]], [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Valentin''' ('''Tine''') '''Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[snemalec]] in [[direktor fotografije]], * [[8. april]] [[1950]], [[Ljubljana]]. Je drugi sin slikarja [[Lojze Perko|Lojzeta Perka]], njegova brata pa sta slikar Tomaž Perko in psiholog Andrej Perko.

Perko je leta 1977 [[diploma|diplomiral]] iz fotografije na FAMU v [[Praga|Pragi]] ({{lang-cs|Filmová a televizní fakulta Akademie múzických umění v Praze}}). Kariero je začel kot snemalec dokumentarnih in reklamnih filmov, dejaven pa je tudi na televiziji. Posnel je številne kratke in celovečerne filme z različnimi [[režiser]]ji.

Perkova filmska fotografija je posebej likovno dognana v filmih ''Dih'' (1983), ''Maja in vesoljček'' (1988), ''Do konca in naprej'' (1990), ''Triangel'' (1991), ''Morana'' (1993), ''Ekspres, ekspres'' (1996), ''Brezno'' (1998) ter v televizijskem filmu ''Pet majskih dni'' (1997). Ustvaril pa je tudi večkrat nagrajeni eksperimentalni film ''Valcer za Tavžentarjeva dva'' (1981).&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; Posnel pa je še naslednje filme: ''Učna leta izumitelja Polža'' (1982), ''Nobeno sonce'' (1984), ''Sonce za dva'' (1986), ''Cpprnica Zofka'' (1988), ''Herzog'' (1995), ''Napisan list'' (2000) in bil direktor fotografije pri filmu ''Petelinji zajtrk'' (2007). Za televizijo pa je posnel tudi: ''Paralele'' (1987), ''Vaški učitelj'' (1993), ''Steber'' (1997) in tv nadaljevanko v 5-tih delih ''Novi svet'' (2003).

Od leta 2009 je bil predstojnik katedre za kamero na [[AGRFT]], kjer je kot izredni profesor tudi poučeval&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/organiziranost/2011020914344919/|title = Katedra za kamero|date = |accessdate = 17.3.2015|website = AGRFT|publisher = |last = |first = }}&lt;/ref&gt;.

== Seznam del (direktor fotografije) ==
{|
|'''Naslov dela'''
|'''vrsta'''
|'''leto nastanka'''
|'''leto objave'''
|'''dolžina (minut)'''
|-
  |Oton Župančič
|kratki film
|1978
  |1978
  |019:02
 |-
  |Darilo, ki pomeni upanje - dializa
|kratki film
|1977
  |1977
  |011:13
 |-
  |Monolog Ivana Potrča
|kratki film
|1978
  |1978
  |016:56
 |-
  |V službi socializma in Boga
|kratki film
|1979
  |1980
  |012:15
 |-
  |Pogreb
|kratki film
|1979
  |1979
  |013:28
 |-
  |Venec
|kratki film
|1979
  |1979
  |013:45
 |-
  |Pogled stvari
|kratki film
|1979
  |1979
  |012:40
 |-
  |[[Prestop (film)|Prestop]]
|celovečerni film
|1980
  |1980
  |088:54
 |-
  |Ljubezen
|kratki film
|1980
  |1980
  |011:00
 |-
  |Ristanc
|kratki film
|1981
  |1981
  |013:05
 |-
  |Valček za Taužentarjeva dva
|kratki film
|1981
  |1981
  |004:54
 |-
  |Sveča
|študijski film
|1981
  |1981
  |011:00
 |-
  |[[Učna leta izumitelja Polža]]
|celovečerni film
|1982
  |1982
  |084:32
 |-
  |Too Much
|kratki film
|1982
  |1982
  |009:00
 |-
  |[[Dih (film)|Dih]]
|celovečerni film
|1983
  |1983
  |113:00
 |-
  |Kozolec
|kratki film
|1983
  |1984
  |012:00
 |-
  |[[Nobeno sonce]]
|celovečerni film
|1984
  |1984
  |095:00
 |-
  |Kasač
|kratki film
|1984
  |1984
  |011:06
 |-
  |Senca
|kratki film
|1984
  |1985
  |009:00
 |-
  |Start
|kratki film
|1984
  |1985
  |003:00
 |-
  |Janoš
|celovečerni film
|1984
  |1984
  |092:00
 |-
  |Kolizej
|dokumentarni film
|1984
  |1984
  |039:00
 |-
  |[[Sonce za dva]]
|TV film
|1986
  |1987
  |076:00
 |-
  |Zakladi Slovenije
|TV serija
|1986
  |1986
  |055:00
 |-
  |Paralele
|TV film
|1987
  |1987
  |077:00
 |-
  |Plečnikove Žale
|TV dokumentarec
|1987
  |1987
  |044:50
 |-
  |[[Maja in vesoljček]]
|celovečerni film
|1988
  |1988
  |072:40
 |-
  |[[Coprnica Zofka (film)|Coprnica Zofka]]
|celovečerni film
|1988
  |1989
  |082:49
 |-
  |[[Ječarji]]
|celovečerni film
|1990
  |1991
  |084:17
 |-
  |Ribištvo
|kratki film
|1991
  |1991
  |025:00
 |-
  |[[Triangel (film)|Triangel]]
|celovečerni film
|1991
  |1992
  |083:00
 |-
  |[[Morana (film)|Morana]]
|celovečerni film
|1991
  |1993
  |104:00
 |-
  |Vaški učitelj
|TV drama
|1993
  |1993
  |056:00
 |-
  |Povodni mož
|študijski film
|1995
  |1995
  |009:39
 |-
  |[[Herzog (film)|Herzog]]
|celovečerni film
|1995
  |1997
  |085:00
 |-
  |Styria
|kratki film
|1995
  |1995
  |012:37
 |-
  |[[Ekspres, ekspres]]
|celovečerni film
|1996
  |1997
  |074:00
 |-
  |Balkanska ruleta
|kratki film
|1997
  |1997
  |003:00
 |-
  |Črepinjice
|študijski film
|1997
  |1997
  |016:26
 |-
  |[[Pet majskih dni]]
|TV film
|1997
  |1998
  |067:00
 |-
  |[[Steber (film, 1997)|Steber]]
|TV film
|1997
  |1997
  |068:00
 |-
  |[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]
|celovečerni film
|1998
  |1998
  |104:00
 |-
  |Noč v hotelu
|študijski film
|1998
  |1998
  |017:02
 |-
  |Mojstrovine Slovenije
|TV serija
|1998
  |1999
  |025:00
 |-
  |[[Nepopisan list]]
|celovečerni film
|1999
  |2000
  |092:00
 |-
  |Obrazi zelene reke
|kratki film
|1999
  |2000
  |019:00
 |-
  |Zadnji utrip
|dokumentarni film
|1999
  |2000
  |041:00
 |-
  |Jezero
|študijski film
|1999
  |1999
  |015:10
 |-
  |Vrt
|študijski film
|1999
  |1999
  |011:38
 |-
  |Jabolko
|TV film
|2001
  |2001
  |045:00
 |-
  |Portret Urbana Kodra
|dokumentarni film
|2002
  |2002
  |052:00
 |-
  |Maribor
|dokumentarni film
|2002
  |2002
  |050:00
 |-
  |Novi svet
|TV nadaljevanka
|2003
  |2003
  |030:00
 |-
  |No fiesta Paeblo
|dokumentarni film
|2003
  |2003
  |050:00
 |-
  |Tisoč let
|kratki film
|2003
  |2003
  |005:45
 |-
  |Zvesti prijatelji
|TV film
|2003
  |2004
  |101:02
 |-
  |[[Desperado Tonic]]
|celovečerni film
|2004
  |2005
  |070:00
 |-
  |Zadnji tovor
|dokumentarni film
|2004
  |2005
  |050:00
 |-
  |Zabranjena ljubav
|TV nadaljevanka
|2004
  |2004-2005
  |030:00
 |-
  |Zvesti prijatelji
|TV serija
|2004
  |2007
  |030:00
 |-
  |Poklic Arne
|dokumentarni film
|2005
  |2006
  |050:02
 |-
  |Tunel upanja
|dokumentarni film
|2006
  |2006
  |053:00
 |-
  |[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]
|celovečerni film
|2007
  |2008
  |125:00
 |-
  |Roki na steni
|študijski film
|2008
  |2008
  |016:18
 |-
  |[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]
|celovečerni film
|2009
  |2009
  |082:00
 |-
  |Neizstreljeni naboj
|TV film
|2011
  |2011
  |055:00
 |-
  |[[Duhec (film)|Duhec]]
|celovečerni film
|2012
  |2012
  |092:00
|-
|Duhec
|TV serija
|2012
|2012
|030:00
|}

Kot stranski igralec je nastopil tudi v filmu [[Do konca in naprej (film)|Do konca in naprej]] (1990).

== Seznam nagrad in priznanj&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2009100812451943|title = sodelavci visokošolski učitelji in sodelavci|date = |accessdate = |website = 17.3.2015|publisher = AGRFT|last = |first = }}&lt;/ref&gt; ==
1980, Posebno priznanje Metoda Badjure, Celje

1988, Priznanje Metoda Badjure z diplomo, Celje

1991, Zlata nagrada Metoda Badjure, Celje

1993, Srebrna nagrada Metoda Badjure, Portorož

1997, Nagrada za fotografijo Herzog in Ekspres, ekspres, Portorož

1997, Kodak nagrada za fotografijo, Portorož

2007, Nagrada Jožeta Babiča, RTV SLO

2024, Nagrada [[Iris (nagrada)|Iris]] za življenjsko delo

== Viri ==
{{sklici}}
{{Badjurovi nagrajenci}}
{{bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Perko, Valentin}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski direktorji fotografije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za film in televizijo v Pragi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>2ppj2awg0ho8k8g8y77jnopc26cx0nh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Penélope Cruz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239088</id>
    <revision>
      <id>6761275</id>
      <parentid>6755833</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:52:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761275</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="93428" sha1="04jushak8zbcxgk0mipuuk2x4p0u3w1" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| name = Penélope Cruz
| image       = Premios Goya 2018 - Penélope Cruz.jpg
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = Penélope Cruz Sánchez
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 1992 - danes
| spouse = [[Javier Bardem]] (2010 - danes)
| children = 2
| awards = glej [[#Filmografija|Filmografija]]
}}

'''Penélope Cruz''' (rojena kot '''Penélope Cruz Sánchez'''), [[Španci|španska]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[modni oblikovalec|modna oblikovalka]], * [[28. april]] [[1974]], Alcobendas, [[Madrid]], [[Španija]].

Penélope Cruz je pogodbo s svojim agentom podpisala pri petnajstih, pri šestnajstih se je prvič pojavila na televiziji in leto dni kasneje je posnela svoj filmski prvenec, ''[[Pršut, pršut]]'' (1992), s katerim je pritegnila pozornost kritikov. Nato je ob koncu devetdesetih in v začetku 2000. let zaigrala v [[film]]ih ''Open Your Eyes'' (1997), ''[[Hi-lo ranč]]'' (1999), ''[[Dekle tvojih sanj]]'' (2000) in ''Woman on Top'' (2000). Kasneje je zaslovela z vlogami v filmih ''[[Vanilla Sky]]'' in ''[[Snif (film)|Snif]]''. Oba filma sta izšla leta 2001 in uživala v velikem komercialnem uspehu.

V 2000. letih je zaigrala v mnogih filmih različnih zvrsti, med drugim tudi v [[komedija|komediji]] ''Waking Up in Reno'' (2002), [[triler]]ju ''[[Gothika]]'' (2003), božičnem filmu ''Noel'' (2004), akcijski avanturi ''[[Sahara (film, 2005)|Sahara]]'' (2005), [[animacija|animiranem filmu]] ''[[G-Force]]'' (2009) in glasbeni [[Dramski film|drami]] ''[[Devet (film)|Devet]]'' (2010). Njena zaenkrat najuspešnejša filma sta ''[[Vrni se]]'' (2006), za katerega je bila nominirana za [[zlati globus]] in [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]], ter ''[[Ljubezen v Barceloni]]'', za katerega je prejela oskarja. Je prva španska igralka, ki je prejela oskarja in prva španska igralka, ki je prejela zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]].&lt;ref name=&quot;1st star&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/2009/02/23/us-oscars-cruz-sb-idUSTRE51M19B20090223|title=Penelope Cruz postane prva španska igralka, ki prejme oskarja|last=Zeidler|first=Sue|date=22. februar 2009|agency=Reuters|accessdate=3. april 2011|archive-date=2015-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20151103220813/http://www.reuters.com/article/2009/02/23/us-oscars-cruz-sb-idUSTRE51M19B20090223|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Penélope Cruz je promovirala podjetja, kot so Mango, [[Ralph Lauren]] in [[L'Oréal]]. S svojo mlajšo sestro [[Mónica Cruz|Mónico]] je oblikovala nekaj oblačil za podjetje Mango. Večkrat je sodelovala tudi pri dobrodelnih prireditvah. Prostovoljno je odšla v [[Uganda|Ugando]] in [[Indija|Indijo]], kjer je en teden delala z [[mati Tereza|mater Terezo]]; svoj dobiček od filma ''Hi-lo ranč'' je donirala raznim dobrodelnim organizacijam.

== Zgodnje življenje ==
{{quote box|width=30%|quote=»Bila sem zelo resen otrok. […] Ko sem bila v srednji šoli, sem se učila ponoči, saj sem hodila k baletu in na avdicije. Iskala sem agenta in trikrat so me povsod zavrnili, saj sem bila pravzaprav majhna deklica, a še naprej sem vztrajala.«|source=Penélope Cruz o svojem začetku kariere v otroštvu&lt;ref name=&quot;sydenyinfo&quot; /&gt;}}

Penélope Cruz Sánchez se je rodila v Alcobendasu, [[Madrid]], [[Španija]] kot hči Encarne Sánchez, [[frizer]]ke in osebne menedžerke, ter Eduarda Cruza, avtomehanika in trgovca na drobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.filmreference.com/film/70/Penelope-Cruz.html |title=Življenjepis Penelope Cruz (1974 –) |publisher=Film Reference |accessdate=18. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;cbsnews&quot; /&gt; Vzgojili so jo kot [[Katoličani|katoličanko]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.usmagazine.com/celebritynews/news/javier-bardem-and-penelope-cruz-are-engaged-2009510|title=Penelope Cruz in Javier Bardem sta zaročena! |publisher=US |date=5. oktober 2009 |accessdate=13. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V otroštvu je živela v Alcobendasu, mestu srednjega razreda, a je »veliko časa« preživela v stanovanju svoje babice.&lt;ref name=&quot;cbsnews&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cbsnews.com/stories/2010/01/15/60minutes/main6101587_page2.shtml?tag=contentMain;contentBody |title=Vzhajajoča zvezda Penelope Cruz (stran 2) |work=CBS News |publisher=CBS Interactive Inc. |first=Charlie |last=Ross |date=17. januar 2010 |accessdate=25. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Je najstarejša od treh otrok;&lt;ref name=&quot;cbsnews&quot; /&gt; ima mlajšega brata Eduarda, pevca, ter mlajšo sestro [[Mónica Cruz|Mónico]], ki je tako kot ona igralka.&lt;ref name=&quot;marieclairepage3&quot; /&gt; Penélope Cruz je dejala, da je bilo njeno otroštvo srečno in Charlie Rose iz oddaje ''60 Minutes'' je njeno otroštvo opisal kot »preprosto življenje«.&lt;ref name=&quot;cbsnews&quot; /&gt; Penélope Cruz je dejala, da se spominja, kako se je pri štirih letih »igrala s prijatelji in se zavedala, da sem ob igranju igrala - izmislila sem si lik in ga igrala.«&lt;ref name=&quot;I&quot; /&gt;

[[Slika:Penélope Cruz and Katrina Bayonas.jpg|thumb|left|upright|Penélope Cruz s svojo agentko, Katrino Bayonas]]

Na začetku Penélope Cruz ni nameravala postati igralka, temveč se je osredotočila na ples:&lt;ref name=&quot;cbsnews&quot; /&gt; devet let se je učila klasičnega [[balet]]a&lt;ref name=&quot;marieclairepage3&quot; /&gt; pri španskem narodnem konservatoriju.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Nato je tri leta trenirala balet, štiri leta pa se je učila na newyorški šoli Cristine Rote.&lt;ref name=&quot;askmenquestions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.askmen.com/celebs/interview_200/230_penelope_cruz_interview.html |title=10 vprašanj s Penelope Cruz |first=Todd |last=Gilchrist |work=Ask Men |publisher=IGN Entertainment |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2012-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121006095303/http://www.askmen.com/celebs/interview_200/230_penelope_cruz_interview.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Hola&gt;{{navedi splet|url= http://www.hola.com/biografias/penelope-cruz/biografia/|title= Últimas noticias y biografía de Penélope Cruz |language=es |work=Hola |accessdate=3. maj 2010 }}&lt;/ref&gt; Dejala je: »Moji nohti na nogah so zaradi plesa odmrli, tako da sem si včasih odstranila cel noht in tega sploh nisem čutila,« kakorkoli že, z baletom si je privzgojila občutek za disciplino, ki je pri igranju zelo pomemben.&lt;ref name=&quot;cbsnewspage3&quot; /&gt; Pri desetih ali enajstih se je pričela zanimati za filme. Filme je gledala tako, da si jih je ogledala preko naprave, imenovane Betamax. Slednjo ji je kupil oče in Penélope Cruz se spominja, da je bila ena izmed redkih ljudi v svoji soseski, ki je imela takrat v lasti takšno napravo.&lt;ref name=&quot;I&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.interviewmagazine.com/film/penelope-cruz/|title=Penelope CRUZ|last=Cotillard|first=Marion|date=28. april 2010 |publisher=Interview |accessdate=2. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

V najstniških letih se je Penélope Cruz seznanila s filmi ob gledanju filma ''Tie Me Up! Tie Me Down!'' španskega režiserja [[Pedro Almodóvar|Pedra Almodóvarja]], s katerim je kasneje tudi večkrat sodelovala.&lt;ref name=&quot;cbsnews&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vanityfairpage2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2009/11/penelope-cruz200911?currentPage=2 |title=Penélopine strasti |work=Vaniety Fair |first=Ingrid |last=Sischy |date=November 2009 |accessdate=26. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kmalu zatem si je najela agenta in pričela hoditi na avdicije, a večkrat so vloge, ki jih je dobila, zavrnili, saj je njen agent menil, da je zanje premlada.&lt;ref name=&quot;sydenyinfo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cbsnews&quot; /&gt; Leta 1989 je pri petnajstih letih premagala 300 deklet pri avdiciji neke agencije.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/penelope_cruz/biography |title=Življenjepis Penélope Cruz |work=People  |publisher=Time Warner Inc |accessdate=14. marec 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; O avdiciji je njena agentka, Katrina Bayonas, leta 1999 povedala: »[Na avdiciji] je bila čarobna. Ta otrok je imel nekaj, kar je na nas naredilo velik vtis. […] Bila je zelena, a imela je veliko osebnost. Nekaj je prihajalo iz njene notranjosti.«&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt;

== Kariera ==
=== 1989–1997: Zgodnja dela ===
{{quote box|width=30%|quote=»V Los Angeles sem prišla leta 1994. Nisem govorila angleško. Povedati sem znala samo dva stavka: 'Kako si?' in 'Rada bi delala z [[Johnny Depp|Johnnyjem Deppom]].'«|source=Penélope Cruz o svojem začetku kariere v Los Angelesu&lt;ref name=&quot;imdb&quot;&gt;IMDb.com {{ikona en}}&lt;/ref&gt;}}

Leta 1989 se je petnajstletna Penélope Cruz pojavila v videospotu za pesem španske [[pop glasba|pop]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] Mecano, »La Fuerza del Destino«.&lt;ref name=&quot;mecano&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.backstageol.com/music-news/penelope-cruz-got-her-start-in-a-music-video-at-fifteen/|title=Prva vloga Penelope Cruz: Mecanov videospot za pesem »La Fuerza del Destino«|date=31. julij 2011|last=Stenvall|first=Jonathan|publisher=backstageol.com|accessdate=9. avgust 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118173557/http://www.backstageol.com/music-news/penelope-cruz-got-her-start-in-a-music-video-at-fifteen/|archive-date=2012-01-18|url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1990 in 1997 je vodila špansko Telecincovo pogovorno oddajo ''La Quinta Marcha'', oddajo, ki so jo vodili najstniki in tako pritegnili najstniško občinstvo.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Nato je leta 1991 zaigrala v epizodi z naslovom »Elle et lui« francoske erotične televizijske serije ''Série rose'', kjer se je pojavila popolnoma gola.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Série rose Elle et lui|url=http://www.imdb.com/title/tt0715270/|publisher=imdb|accessdate=19 September 2013}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 1992 je Penélope Cruz pri osemnajstih zaigrala v svojem [[film]]skem prvencu, [[komedija|komični]] drami ''[[Pršut, pršut]]''.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; V filmu je zaigrala Silvio, mlado žensko, ki svojega prvega otroka pričakuje z moškim, katerega mati ne odobrava njunega razmerja in najame lik [[Javier Bardem|Javierja Bardema]], da bi jo zapeljal. Revija ''People'' je poročala, da je potem, ko je v filmu posnela prizor, v katerem se je pojavila zgoraj brez, postala »velik seks simbol«.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; V intervjuju z revijo ''Los Angeles Daily News'' leta 1999 je dejala, da je bila vloga »res odlična … a v resnici ni šlo za goloto. […] A rega ne obžalujem, saj sem si to želela narediti in spremenilo mi je življenje.«&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Charlie Ross iz oddaje ''60 Minutes'' je dejal, da je Penélope Cruz »čez noč postala senzacija, predvsem zaradi prizorov golote in ne toliko zaradi svojega talenta.«&lt;ref name=&quot;cbsnewspage3&quot; /&gt; Ko jo je vprašal, če jo je skrbelo, kako bodo ljudje nanjo gledali po igranju v tem filmu, je odvrnila: »Vedela sem, da moram posneti nekaj, česar ne bodo pričakovali.«&lt;ref name=&quot;cbsnewspage3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cbsnews.com/stories/2010/01/15/60minutes/main6101587_page3.shtml?tag=contentMain;contentBody|title=Vzhajajoča zvezda Penelope Cruz (stran 3) |work=CBS News |publisher=CBS Interactive, Inc. |first=Charlie |last=Ross |date=17. januar 2010 |accessdate=25. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Penélope Cruz 1992 - Televisió de Cardedeu.jpg|thumb|200px|right|Penélope Cruz, 1992]]

Film ''Pršut, pršut'' je s strani kritikov ob izidu prejemal v glavnem pozitivne ocene:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/jamon_jamon/ |title=''Pršut, pršut'' (1993) |work=Rotten Tomatoes |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Chris Hicks iz revije ''Deseret News'' je, na primer, napisal, da je bila upodobitev Sylvie Penélope Cruz »očarljiva«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.deseretnews.com/article/700000896/Jamon-Jamon.html |title=''Pršut, pršut'' |first=Chris |last=Hicks |work=Deseret News |publisher=Deseret Management Corporation |date=12. april 1994 |accessdate=24. april 2010 |archive-date=2012-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021021628/http://www.deseretnews.com/article/700000896/Jamon-Jamon.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Roger Ebert, novinar revije ''Chicago Sun-Times'', je napisal: »Zvezde [filma] nas fizično privlačijo, posebej Penelope Cruz v vlogi Sylvie.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F19940211%2FREVIEWS%2F402110303%2F1023 |title=''Pršut, pršut'' |author=Ebert, Roger |work=Chicago Sun-Times |date=11. februar 1994 |accessdate=24. april 2010 |authorlink=Roger Ebert |archive-date=2012-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121009051449/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F19940211%2FREVIEWS%2F402110303%2F1023 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Za svoj nastop v filmu je bila Penélope Cruz nominirana za nagradi Spanish Actors Union Newcomer Award in filmsko nagrado Goya v kategoriji za »najboljšo igralko«. Istega leta je zaigrala v z oskarjem nagrajenem filmu ''[[Zlati časi (film)|Zlati časi]]'' kot Luz.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Revija ''People'' je napisala, da je njena vloga Luz pokazala, da je Penélope Cruz vsestranska.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Med letoma 1993 in 1996 je zaigrala v mnogih španskih in italijanskih filmih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/name/nm0004851/ |title=Penelope Cruz |work=[[IMDb]] |accessdate=26. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pri dvajsetih se je preselila v [[Združene države Amerike]] in se med snemanjem filmov učila [[balet]]a in [[angleščina|angleščine]].&lt;ref name=&quot;I&quot; /&gt; Sama je dejala, da se je angleško naučila govoriti »nekoliko pozno« in da je v prvih nekaj mesecih v Združenih državah angleško znala samo naučen dialog, ki ga je povedala na avdicijah in fraze, kot so »Kako si?« in »Hvala.«&lt;ref name=&quot;I&quot; /&gt;

[[Slika:Pedro Almodovar and Penélope Cruz 2.jpg|thumb|left|upright|Penélope Cruz je s španskim [[Pedro Almodóvar|Pedrom Almodóvarjem]] (levo) sodelovala večkrat, prvič leta 1997]]

Leta 1997 je Penélope Cruz zaigrala v španski komediji ''Love Can Seriously Damage Your Health''. Upodobila je Diano, oboževalko [[Beatli|Beatlov]] in [[John Lennon|Johna Lennona]]; trudi se, da bi ga spoznala, a ji to ne uspe. Leta pozneje po mnogih neuspešnih razmerjih, se po nenavadnem naključju ponovno sreča z enim izmed svojih znancev, s katerim je prekinila stike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/love_can_seriously_damage_your_health/  |title=''Love Can Seriously Damage Your Health'' |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc. |accessdate=25. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Istega leta je zaigrala v dveh filmih [[Pedro Almodóvar|Pedra Almodóvarja]]. V prvem, ''Live Flesh'', je v prvem prizoru zaigrala prostitutko, ki rodi na avtobusu.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; V drugem, ''Et hjørne af paradis'', pa je zaigrala enega izmed pomembnejših likov, Doño Heleno. Poleg tega je tistega leta zaigrala še v španski [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastični]] drami ''Open Your Eyes''. Zaigrala je Sofio, dekle najboljšega prijatelja glavnega lika, ki nazadnje začne s kratkim razmerjem z glavnim likom. Film ''Open Your Eyes'' je prejel pozitivne ocene s strani kritikov,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/open_your_eyes/ |title=''Open Your Eyes'' (1997) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc. |accessdate=25. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; vendar ni bil komercialno uspešen, saj je v Združenih državah Amerike zaslužil samo 370.000 [[$]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=openyoureyes.htm |title=''Open Your Eyes'' |work=Box Office Mojo |accessdate=25. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kevin N. Laforest je leta 2002 za revijo ''Montreal Film Journal'' napisal, da je Penélope Cruz v tistem času »za svoje ameriško delo prejemala veliko kritik, a osebno mislim, da je dobra igralka, posebej v tem filmu, saj je očarljiva, ganljiva in vedno ji verjamemo. […] V svojih filmih me zaradi svojega žara spominja na zvezde starih [[Alfred Hitchcock|Hitchcockovih]] filmov.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.montrealfilmjournal.com/review.asp?R=R0000451 |title=ABRE LOS OJOS |first=Kevin N. |last=Laforest |publisher=Montreal Film Journal |date=10. september 2002 |accessdate=25. april 2010 |archive-date=2011-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110714114432/http://www.montrealfilmjournal.com/review.asp?R=R0000451 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== 1998–2000: Zgodnji uspeh ===
Leta 1998 je Penélope Cruz zaigrala mehiško dekle za tolažbo [[Billy Crudup|Billyja Crudupa]] v vesternu Stephena Frearsa ''[[Hi-lo ranč]]''.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Sama je dejala, da je v času snemanja filma težko razumela angleško-govoreče ljudi.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Film je bil kritično in komercialno neuspešen.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/hilo_country/ |title=''Hi-lo ranč'' (1998) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc. |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=hi-locountry.htm |title=''Hi-lo ranč'' |work=Box Office Mojo |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kevin Lally iz revije ''Film Journal International'' je v svoji oceni filma napisal, da je, »ironično, španska igralka Penelope Cruz […] veliko bolj privlačna kot Josepha [kot v svojih prejšnjih vlogah].«&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=''HI-LO RANČ'' |work=Film Journal International |publisher=Nielsen Business Media Inc. |first=Kevin |last=Lally |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za svoj nastop je bila nominirana za nagrado ALMA Award v kategoriji za »najboljšo igralko«. Istega leta je zaigrala v filmih ''[[Don Juan (film, 1998)|Don Juan]]'' in ''[[Dekle tvojih sanj]]''.

V filmu ''Dekle tvojih sanj'' je Penélope Cruz zaigrala Macareno Granado, pevko, ki je v neresnem razmerju z Blasem, likom [[Antonio Resines|Antonia Resinesa]]. Kot del filmske skupine se iz Španije preselita v [[Berlin]], [[Nemčija]], kjer se začenja čas nacizma. Filmski kritiki so nastop Penélope Cruz v filmu v glavnem hvalili: Jonathan Holloland iz revije ''Variety'' je, na primer, napisal, da »s tem nastopom Cruzova potrdi, da je bolj igralka kot samo še en lep obrazek.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.variety.com/review/VE1117913687.html?categoryid=31&amp;cs=1|title=''Dekle tvojih sanj'' |first=Jonathan |last=Holloland |work=Variety |publisher=Reed Business Information |date=16. november 1998 |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''Film4'' je napisal, da »Cruzova sama sicer neizogibno osredotočena na filmu« in da »izgleda enkratno.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.film4.com/reviews/1998/girl-of-your-dreams-the |title=''Dekle tvojih sanj'' |publisher=Channel Four Television Corporation |work=Film4 |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Vlogo Macerne so označili za »zaenkrat največjo vlogo« Penélope Cruz.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Njen nastop je bil nagrajen z nagradami Goya in Spanish Actors Union Award ter bila nominirana za nagrado European Film Award. Leta 1999 je ponovno sodelovala z Pedrom Almodóvarjem pri snemanju filma ''[[Vse o moji materi]]'', kjer je zaigrala sestro Marío Roso Sanz, nosečo nuno z [[AIDS]]-om.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Filmu so kritiki dodeljevali v glavnem pozitivne ocene&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/all_about_my_mother |title=''Vse o moji materi'' (1999) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc. |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in tudi komercialno je bil s 67 milijoni zasluženih [[$]] zelo uspešen, čeprav je po svetu zaslužil več kot v Španiji, državi, kjer je izšel najprej.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=allaboutmymother.htm |title=''Vse o moji materi'' |work=Box Office Mojo |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

{{quote box|width=30%|quote=»Cruzova je osupljiva v svoji vlogi - nedolžna in ranljiva, a kljub temu zrela, mila in močna, vse skupaj pa se prepleta z nam ne povsem znanimi čustvi.«|source=Annlee Ellingson iz revije ''Box Office'' o nastopu Penélope Cruz v filmu ''Woman on Top''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://boxoffice.com/reviews/2008/08/woman-on-top.php |title=''Woman On Top'' |work=Box Office |publisher=BOXOFFICE Media, LLC |first=Annlee |last=Ellington |date=1. avgust 2008 |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;}}

Leta 2000 je Penélope Cruz zaigrala glavno žensko vlogo v filmu ''Woman on Top''. Njena vloga Isabelle, svetovno znane kuharice, ki po rojstvu svojega prvega otroka večkrat zboli, je bila njena prva ameriška vloga.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Lisa Nesselson iz revije ''Variety'' je med ocenjevanjem tega filma pohvalila tako njen nastop kot nastop njenega soigralca, [[Harold Perrineau|Harolda Perrineauja]], saj naj bi »kar vzkipela z ekrana«, dejala pa je tudi, da je njen naglas naravnost očarljiv.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.variety.com/review/VE1117787668.html?categoryid=31&amp;cs=1|title=''Women on Top'' |first=Lisa |last=Nesselson |work=Variety |publisher=Reed Business Information |date=26. julij 2000 |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Filmska kritičarka z [[BBC]]-ja, Jane Crowther, je dejala, da je »Cruzova čudovita kot nedolžna priseljenka«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/01/24/woman_on_top_2001_review.shtml |title=''Woman on Top'' (2001) |first=Jane |last=Crowther|work=BBC News  |publisher=BBC Online |date=24. januar 2001 |accessdate=24. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Istega leta je zaigrala Alejandro Villarreal, simpatijo [[Matt Damon|Matta Damona]] v vesternu [[Billy Bob Thornton|Billyja Boba Thorntona]], ''[[Vsi prelepi konji (film)|Vsi prelepi konji]]'', posnetem po istoimenskem romanu.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Susan Stark iz revije ''Detroit News'' je dejala, da je Billy Bob Thornton uspel posneti film z »zaenkrat najboljšimi nastopi v pomembnejšem filmu« Matta Damona, Penélope Cruz in [[Henry Thomas|Henryja Thomasa]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Filmska ocena: ''Vsi prelepi konji'' |work=Detroit News |first=Susan |last=Stark |date=26. december 2000 |accessdate=25. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kakorkoli že, Bob Longigo iz revije ''Atlanta Journal Constitution'' ni bil tako navdušen nad nastopom Matta Damona in Penélope Cruz, saj mu ni bila všeč njuna kemija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.accessatlanta.com/movies/content/shared/movies/reviews/A/alltheprettyhorses.html |title=''Vsi prelepi konji'' |first=Bob |last=Longigo |work=Atlanta Journal Constitution |publisher=Cox Media Group |date=21. december 2000 |accessdate=25. april 2010 |archive-date=2011-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110224172155/http://www.accessatlanta.com/movies/content/shared/movies/reviews/A/alltheprettyhorses.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 2001–2005: Preboj ===
[[Slika:Penélope Cruz and Johnny Depp - Cannes 2011.jpg|thumb|left|upright|[[Johnny Depp]] (desno) in Penélope Cruz sta sodelovala večkrat, prvič leta 2001]]

Leta 2001 je Penélope Cruz posnela dva komercialno izredno uspešna filma: ''[[Vanilla Sky]]'' in ''[[Snif (film, 2003)|Snif]]''. V prvem, ''Vanilla Sky'', interpretaciji filma ''Open Your Eyes'' [[Cameron Crowe|Camerona Crowea]], je zaigrala Sofio Serrano, simpatijo lika [[Tom Cruise|Toma Cruisea]]. Filmu so kritiki dodelili mešane ocene,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/vanilla_sky/ |title=''Vanilla Sky'' (2001) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; a je po svetu vsega skupaj zaslužil 200 milijonov $.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=vanillasky.htm |title=''Vanilla Sky'' |work=Box Office Mojo |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Njenemu nastopu so filmski kritiki dodeljevali v glavnem pozitivne ocene; novinar kanala BBC, Brandon Graydon, je, na primer, dejal, da je Penélope Cruz »očarljiva predvsem zaradi svoje karizme,«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/films/2002/01/17/vanilla_sky_2002_review.shtml |title=''Vanilla Sky'' (2002) |first=Brandon |last=Graydon |work=BBC News  |publisher=[[BBC Online]] |date=24. januar 2002 |accessdate=23. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ethan Alter iz revije ''Film Journal International'' pa je dejal, da sta Penélope Cruz in Tom Cruise »ustvarila nekaj prave kemije«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first=Ethan |last=Alter |title=''VANILLA SKY'' |work=Film Journal International |date=5. januar 2002 |publisher=Nielsen Business Media Inc |accessdate=23. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Drugi film, ''Snif'', pa je bil filmska upodobitev knjige Brucea Porterja, ''Blow: How a Small Town Boy Made $100&amp;nbsp;million with the Medellin Cocaine Cartel and Lost It All''. Imela je stransko vlogo Mirthe Jung, žene lika [[Johnny Depp|Johnnyja Deppa]]. Kritiki so filmu dodelili mešane ocene,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/blow/ |title=''Snif'' (2001) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc |accessdate=23. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; a je po svetu zaslužil več kot 80 milijonov $.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=blow.htm |title=''Snif'' |work=Box Office Mojo |accessdate=23. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nina Willdorf iz revije ''Boston Phoenix'' je Penélope Cruz opisala kot »multitalentirano,«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bostonphoenix.com/boston/movies/trailers/documents/01228058.htm |title=Kratke ocene: ''Snif'' |first=Nina |last=Willdrof |work=Boston Phoenix |date=April 2001 |accessdate=23. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Mark Salvo iz revije ''Austin Chronicle'' pa je napisal: »Morda sem eden izmed zadnjih moških, ki se še ni pridružil klubu Cruzova je zakon, a njen nastop v tem filmu je zanič.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.austinchronicle.com/gyrobase/Calendar/Film?Film=oid%3a141084 |title=''Snif'' |work=Austin Chronicle |publisher=Austin Chronicle Corp. |first=Mark |last=Salvo |date=6. april 2001 |accessdate=23. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Istega leta je zaigrala v filmu ''Don't Tempt Me'', kjer je zaigrala Carmen Ramos. Filmu so kritiki dodelili negativne ocene.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/dont_tempt_me/?page=1&amp;critic=approved&amp;sortby=date&amp;name_order=asc&amp;view=#contentReviews |title=''Don't Tempt Me'' (2003) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Jeff Vice iz revije ''Deseret News'' je napisal: »Na žalost je bila upodobitev Penélope Cruz kot težke ženske zelo napačna,«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.deseretnews.com/article/700003414/Dont-Tempt-Me.html |first=Jeff |last=Vice |title=''Don't Tempt Me'' |work=Deseret News |publisher=Deseret Management Corporation |date=11. december 2003 |accessdate=22. april 2010 |archive-date=2012-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313223445/http://www.deseretnews.com/article/700003414/Dont-Tempt-Me.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Michael Miller iz revije ''Village Voice'' pa je dejal: »Kot hudičeva pomočnica Carmen je Penélope Cruz še slabša kot dekle s kokainske scene iz filma ''Snif''.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.villagevoice.com/2003-08-19/film/god-must-be-crazy-the-fight-over-an-idiot-boxer-s-soul/1 |title=Bog je moral znoreti: Prepir zaradi škatle z dušo boksarja |first=Michael |last=Miller |work=Village Voice |publisher=Village Voice Media |date=13. avgust 2003 |accessdate=22. april 2010 |archive-date=2012-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120308223240/http://www.villagevoice.com/2003-08-19/film/god-must-be-crazy-the-fight-over-an-idiot-boxer-s-soul/1/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Njen zadnji film, posnet leta 2001, je bil film ''[[Corellijeva mandolina (film)|Corellijeva mandolina]]'', filmska upodobitev istoimenskega romana. V filmu je zaigrala Pelagio, žensko, ki se v času, ko je njen zaročenec v bitki v 2. svetovni vojni, zaljubi v drugega moškega. Filmu ''Corellijeva mandolina'' kritiki niso dodelili pozitivnih ocen,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/captain_corellis_mandolin/?page=2&amp;critic=columns&amp;sortby=date&amp;name_order=asc&amp;view=#contentReviews |title=''Corellijeva mandolina'' (2001) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; vendar je po svetu zaslužil več kot 62 milijonov $.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=captaincorellismandolin.htm |title=''Corellijeva mandolina'' |work=Box Office Mojo |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Na podelitvi [[zlata malina|zlatih malin]] leta 2001 je bila nominirana za nagrado v kategoriji za »najboljšo igralko« za svoje nastope v filmih ''Snif'', ''Vanilla Sky'' in ''Corellijeva mandolina''. Nagrado je nazadnje prejela [[Mariah Carey]] za svoj nastop v filmu ''Glitter''. Leta 2002 je imela stransko vlogo v filmu ''Waking Up in Reno''. Film je s strani kritikov prejel v glavnem negativne ocene,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/waking_up_in_reno/ |title=''Waking Up in Reno'' (2002) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; pa tudi komercialno je bil izredno neuspešen in zaslužil je le 267.000 $.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=wakingupinreno.htm |title=''Waking Up in Reno'' |work=Box Office Mojo |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Naslednjega leta je imela manjšo vlogo v grozljivem filmu ''[[Gothika]]'', kjer je zaigrala Chloe Savo, pacientko v bolnišnici za mentalne bolnike. David Rooney iz revije ''Variety'' je napisal, da je Penélope Cruz filmu »dodala čudovit del norosti z likom Chole.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.variety.com/review/VE1117922417.html?categoryid=31&amp;cs=1 |title=''Gothika'' |first=David |last=Rooney |work=Variety |publisher=Reed Business Information |date=17. november 2003 |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2003 je zaigrala v filmu ''Fanfan la Tulipe'', ki pa mu kritiki niso dodelili pozitivnih ocen. Peter Bradshaw iz revije ''The Guardian'' je napisal, da si Penélope Cruz »zasluži posebno zlato malino za svoj nastop v filmu.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.guardian.co.uk/film/2003/may/15/artsfeatures.cannes20031 |title=''Fanfan la Tulipe'' |first=Peter |last=Bradshaw |work=The Guardian |publisher=Guardian News and Media Limited |date=15. maj 2003 |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Penélope Cruz 2003.jpg|thumb|upright|Penélope Cruz na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], 2003]]

Leta 2004 je Penélope Cruz zaigrala Nino, dekle lika [[Paul Walker|Paula Walkerja]] v filmu ''[[Noel (film)|Noel]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://movies.ign.com/articles/565/565530p1.html |title=Noel |first=Jeff |last=Otto |work=IGN |publisher=IGN Entertainment, Inc |date=11. november 2004 |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in Mio v romantični drami ''Head in the Clouds'', ki se dogaja v tridesetih letih prejšnjega stoletja.&lt;ref name=&quot;headinthecludsreview&quot; /&gt; Film ''Head in the Clouds'' je s strani kritikov prejel veliko negativnih ocen.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=headintheclouds.htm |title=''Head in the Clouds'' |work=Box Office Mojo |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; O njenem nastopu v filmu ''Head in the Clouds'' je Bruce Birkland iz revije ''Jam! Canoe'' povedal: »Zgodba se zdi prisiljena in nastopi preveč drzni, z izjemo Penélope Cruz, ki je nekako drugačna od ostale igralske zasedbe.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jam.canoe.ca/Movies/Reviews/H/Head_In_The_Clouds/2004/10/22/753125.html |title=Ko oči niso osredotočene |first=Bruce |last=Birkland |work=Jam! Canoe |publisher=Canoe Inc |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Desson Thompson iz revije ''Washington Post'' je bil strožji; njen lik je opisal kot »dolgočasnega«, o njenem nastopu pa je dejal: »Penélope Cruz (ki zagotovo ni največja igralka na svetu) nikoli ne more nastopiti tako, da ne bi izgledala prisiljeno.«&lt;ref name=&quot;headinthecludsreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A51727-2004Oct21.html |title=''Head in the Clouds'': Tudi ta film lahko vržete v smeti |first=Desson |last=Thompson |work=Washington Post |publisher=The Washington Post Company |date=22. oktober 2004 |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Zaigrala je tudi v filmu [[Sergio Castellitto|Sergia Castellitta]], ''[[Ne premakni se (film)|Ne premakni se]]''.&lt;ref name=&quot;Castellitto&quot; /&gt; Penélope Cruz, ki se je morala za vlogo učiti [[italijanščina|italijanščine]], saj se je zgodba dogajala v [[Italija|Italiji]], je bila za svoj nastop v filmu večkrat pohvaljena in prejela je celo nagrado Davida di Donatella.&lt;ref&gt;David di Donatello [http://www.daviddidonatello.it/english/cercavincitori3.php?idsoggetto=157&amp;annovinci=2004 ''Migliore attrice protagonista 2004''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110725063430/http://www.daviddidonatello.it/english/cercavincitori3.php?idsoggetto=157&amp;annovinci=2004 |date=2011-07-25 }} (v italijanščini)&lt;/ref&gt; Eric Harrison iz revije ''Houston Chronicle'' je dejal, da Penélope Cruz s svojim videzom »dokaže, česa vse je sposobna,«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.chron.com/disp/story.mpl/ae/movies/reviews/3189981.html |title=''Ne premikaj se'' |first=Eric |last=Harrison |work=The Houston Chronicle |date=5. junij 2005 |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Patrick Peters iz revije ''Empire'' pa je napisal, da režiser filma, ki se tudi pojavi v filmu, Penélope Cruz pripravi do tega, da »ustvari čustven nastop.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.empireonline.com/reviews/ReviewComplete.asp?FID=10985 |title=''Ne premikaj se'' (15) |first=Patrick  |last=Peters |work=Empire |publisher=Bauer Consumer Media |date=1. april 2006 |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2004 je prejela tudi nagrado European Film Award v kategoriji za »najboljšo igralko«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.europeanfilmacademy.org/european-film-awards-2004/ |title=Podelitev nagrad European Film Awards leta 2004 |publisher=European Film Academy |accessdate=19. april 2011 |archive-date=2010-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100729202825/http://www.europeanfilmacademy.org/european-film-awards-2004/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2005 je zaigrala dr. Evo Rojas v akcijski avanturi ''[[Sahara (film, 2005)|Sahara]]''. Za stransko vlogo v filmu so ji plačali 1,6 milijonov $.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.latimes.com/business/la-fi-movie15apr15,0,6005119.story |title=78 milijonov $ v rdečilu? |work=The Los Angeles |first=Glenn F. |last=Bunting  |date=April 15, 2007 |accessdate=21. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Film je zaslužil 11 milijonov $, a to ni pokrilo stroškov snemanja, ki so znašali 160 milijonov $. Revija ''Moviefone'' je film označila za »eno izmed največjih polomij v zgodovini« in leta 2007 je film zasedel štiriindvajseto mesto na lestvici »najdražjih filmov vseh časov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://insidemovies.moviefone.com/2007/11/15/biggest-box-office-bombs/ |title=Najdražji filmi vseh časov |work=Moviefone |publisher=AOL Inc |author=Moviefone Satff |date=15. november 2007 |accessdate=21. april 2010 |archive-date=2010-04-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100414122137/http://insidemovies.moviefone.com/2007/11/15/biggest-box-office-bombs |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Lori Hoffman iz revije ''Atlantic City Weekly'' je menil, da je Penélope Cruz »kot dr. Eva Rojas pokazala spodobne igralske veščine,«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/1144274-sahara/articles/1381361/sahara_is_a_movie_with_indiana_jones_aspirations_that_plays_more_like_a_low_rent_007_clone |title=''Sahara'' je film z inspiracijo filmov ''Indiana Jones'', ki pa deluje bolj kot klon ''Jamesa Bonda''. |first=Lori |last=Hoffman |work=Atlantic City Weekly |publisher=Review Publishing |date=21. april 2005 |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; James Berardnelli iz revije ''ReelViews'' pa je njen nastop opisal kot »črno luknjo«, ki je posledica »pomanjkanja karizme.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.reelviews.net/php_review_template.php?identifier=1245 |title=''Sahara'' |first=James |last=Berardnelli |publisher=ReelViews |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Istega leta je zaigrala v filmu ''[[Kromofobija (film)|Kromofobija]]'', ki se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]]. Mathew Turner iz revije ''View London'' je dejal, da je Gloria, lik Penélope Cruz, prostitutka z rakom, »pravzaprav bolj zanimiva kot zgodba sama«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.viewlondon.co.uk/films/chromophobia-film-review-21189.html |title=Ocena revije ''ViewLondon'' |work=2 View Group Ltd |first=Mathew |last=Turner |date=12. december 2007 |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Time Evan iz revije ''Sky Movies'' pa je napisal: »Zgodba Cruzove in Ifansa - ki vključuje samo nekaj simpatičnih likov - se nikoli ne ujema z glavno zgodbo.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://movies.sky.com/review/chromophobia |title=''Kromofobija'' |work=Sky Movies |publisher=BSkyB |first=Tim |last=Evans |accessdate=22. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== 2006 - danes: Svetovna prepoznavnost ===
[[Slika:Pedro Almodovar and Penélope Cruz - Cannes.jpg|left|thumb|upright|Penélope Cruz z režiserjem filma ''Vrni se'', Pedrom Almodovarjem, na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], 2006]]

Penélope Cruz je leta 2006 zaigrala v komediji ''Bandidas'', kjer je zaigrala Marío Álvarez, revno dekle iz kmetije, ki s svojim precej premožnejšim prijateljem ropa banke. Randy Cordova iz revije ''Arizona Republic'' je napisal, da v filmu Penélope Cruz in njena soigralka, [[Salma Hayek]], ustvarita »sanjsko kemijo«, zaradi česar se bo film »fantastično prodajal«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.azcentral.com/ent/movies/articles/1013bandidas1013.html |title=''Bandidas'' |first=Randy |last=Cordova |work=Arizona Republic |publisher=AZcentral.com |date=13. oktober 2006 |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''20minutos.es'' ju je označil za »glavna stebra« filma.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://translate.google.com/translate?js=y&amp;prev=_t&amp;hl=en&amp;ie=UTF-8&amp;layout=1&amp;eotf=1&amp;u=http%3A%2F%2Fwww.20minutos.es%2Fcine%2Fcartelera%2Fpelicula%2F29670%2Fvicky-cristina-barcelona%2F&amp;sl=es&amp;tl=en |title=''Bandidas'' |publisher=20minutos.es |accessdate=2. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Istega leta je prejela veliko pohval za svojo vlogo Raimunde v španskem filmu [[Pedro Almodóvar|Pedra Almodóvarja]], ''[[Vrni se]]'', kjer so poleg nje igrali še [[Carmen Maura]], [[Lola Dueñas]], [[Blanca Portillo]], [[Yohana Cobo]] in [[Chus Lampreave]]. Tudi filmu samemu so kritiki dodelili v glavnem pozitivne ocene in večkrat so ga označili za enega izmed najboljših filmov tistega leta.&lt;ref name=mctop06&gt;{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/film/awards/2006/toptens.shtml |title=Metacritic: Deset najboljših filmov leta 2006 |publisher=Metacritic |accessdate=21. april 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080802233920/http://www.metacritic.com/film/awards/2006/toptens.shtml |archivedate=2008-08-02 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Carina Chocano iz revije ''The Los Angeles Times'' je napisala: »Penélope Cruz, ki ji v Hollywoodu redko dovolijo biti kaj več kot samo lepotica, tukaj igra najmočnejši lik.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.calendarlive.com/movies/reviews/cl-et-volver3nov03,0,1743176.story |title=''Vrni se'' |first=Carina |last=Chocano |work=The Los Angeles Times |date=3. oktober 2006 |accessdate=21. april 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071127040317/http://www.calendarlive.com/movies/reviews/cl-et-volver3nov03,0,1743176.story |archivedate=2007-11-27 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Jan Stuart iz revije ''Newsday'' je napisal, da Penélope Cruz »še nikoli ni bila tako smešna in sijoča.«&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ocene filmov: ''Vrni se'' |first=Jan |last=Staurt |work=Newsday |date=2. november 2006 |accessdate=21. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Todd Gilchrist iz revije ''IGN'' je njen nastop pohvalil, saj naj bi bil »nič manj enkraten« in dodal: »Ta vloga je najboljša vloga v njeni karieri in zaradi tega naenkrat skoči v popolno zavezanost.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://movies.ign.com/articles/743/743873p1.html |title=''Vrni se'' |work=IGN |first=Todd |last=Gilchrist |publisher=IGN Entertainment, Inc |date=3. oktober 2006 |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je na filmskem festivalu v Cannesu prejela nagrado v kategoriji za »najboljšo igralko« in nagradi Goya, [[Empire Award]] in European Film Award, nominirana pa je bila tudi za [[zlati globus]], nagrado [[BAFTA]], nagrado [[Screen Actors Guild Award]] in [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Je prva španska igralka, ki je bila nominirana za oskarja v kategoriji za »najboljšo igralko«.&lt;ref name=&quot;vanityfairpage2&quot; /&gt;

Leta 2007 je Penélope Cruz zaigrala glavno žensko vlogo v filmu [[Menno Meyjes|Menna Meyjesa]], ''[[Manolete (film)|Manolete]]'', filmu o življenjepisu bikoborca Manuela Laureana Rodrígueza Sáncheza (zaigral ga je [[Adrien Brody]]), kjer je zaigrala Antoñito »Lupe« Sino. Istega leta je zaigrala tudi dva lika, Anno in Melody, v filmu ''The Good Night'' [[Jake Paltrow|Jaka Paltrowa]], v katerem sta poleg nje zaigrala še [[Martin Freeman]], [[Keith Allen]], [[Danny DeVito]] in [[Gwyneth Paltrow]], sestra režiserja in scenarista. Filmu so kritiki dodelili v glavnem negativne ocene,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/good_night/ |title=''The Good Night'' (2007) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc |accessdate=21. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; pa tudi zaslužil ni veliko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=goodnight.htm |title=''The Good Night'' |work=Box Office Mojo |publisher=IMDb.com, Inc |accessdate=21. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Filmski kritik Maitland McDonagh iz revije ''TV Guide'' je napisal, da je Penélope Cruz v filmu »prava strokovnjakinja pri prikazovanju kontrasta med elegantno, skladno in spodobno Anno ter zabavno Melody, ki se dobro znajde na ulici in z [likom Martina Freemana], Garyjem, ravna kot z velikim kretenom, kakršen tudi je.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://movies.tvguide.com/good-night/review/290845 |title=''The Good Night'' |first=Maitland |last=McDonagh |work=[[TV Guide]] |publisher=OpenGate Capital |date=5. oktober 2007 |accessdate=20. april 2010 |archive-date=2012-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120206150839/http://movies.tvguide.com/good-night/review/290845 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; David Edelstein iz revije ''New York Magazine'' je dejal, da je »Penélope Cruz prikazala vse, kot da je resnično iz mesa in krvi in je čudovito vodljiva ter zabavna.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://nymag.com/movies/reviews/38366/index1.html |title=Hišnikov škandal (stran 2) |first=David |last=Edelstein |work=New York Magazine |publisher=New York Media LLC |date=28. september 2007 |accessdate=21. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Penélope Cruz 2007.jpg|thumb|upright|Penélope Cruz na podelitvi nagrad [[BAFTA]], 2007]]

Leta 2008 je Penélope Cruz zaigrala v filmu [[Isabel Coixet]], ''Elegy'', ki je temeljil na zgodi [[Philip Roth|Philipa Rotha]], imenovani ''The Dying Animal'', kjer je zaigrala glavno žensko vlogo, Consuelo Castillo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nypost.com/p/entertainment/movies/item_2Qqss2TlqOUYGEYaO42jBM;jsessionid=CCAE4982455F2F41595AE52876BA5A4B |title=NEPOSLUŠNI UČENCI |first=Lindaa |last=Stasi |work=The New York Post |date=8. avgust 2008 |accessdate=20. april 2010 |archiveurl=https://archive.today/20120907214100/http://www.nypost.com/p/entertainment/movies/item_2Qqss2TlqOUYGEYaO42jBM;jsessionid=CCAE4982455F2F41595AE52876BA5A4B |archivedate=2012-09-07 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; V filmu so poleg nje zaigrali še Ben Kingsley, [[Dennis Hopper]], [[Patricia Clarkson]], [[Deborah Harry]], [[Charlie Rose]], [[Sonja Bennett]] in [[Peter Sarsgaard]]. Film je prejel mešane do pozitivne ocene s strani kritikov,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/1194209-elegy/ |title=''Elegy'' |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; večkrat pa so ga omenili kot enega izmed najboljših filmov leta 2008.&lt;ref name=mctop08&gt;{{navedi splet |url=http://apps.metacritic.com/film/awards/2008/toptens.shtml |title=Metacritic: Seznam desetih najboljših filmov leta 2008 |publisher=Metacritic |accessdate=17. januar 2011 |archive-date=2012-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120228200412/http://apps.metacritic.com/film/awards/2008/toptens.shtml |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Ray Bennett iz revije ''Hollywood Reporter'' je njen nastop v filmu opisal kot »izstopajoč, kar pa v bednem znanstveno-fantastičnem filmu za moške ni bilo težko doseči,«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/awards_festivals/fest_reviews/article_display.jsp?&amp;rid=10630 |title=''Elegy'' |first=Ray |last=Bennett |publisher=The Hollywood Reporter |date=11. februar 2008 |accessdate=20. april 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121185029/http://www.hollywoodreporter.com/hr/awards_festivals/fest_reviews/article_display.jsp?&amp;rid=10630 |archivedate=2008-11-21 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; novinar revije ''MSNBC'', Alonso Duralde, pa je pohvalil njo in njenega soigralca [[Ben Kingsley|Bena Kingsleyja]] pohvalil zaradi »zanimivih nastopov« v filmu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.msnbc.msn.com/id/26015658/ |title=Močni film ''Elegy'' pravzaprav ni tako dober |first=Alonso |last=Duralde |publisher=MSNBC |date=4. avgust 2008 |accessdate=20. april 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090214135313/http://www.msnbc.msn.com/id/26015658/ |archive-date=2009-02-14 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za svojo vlogo v filmu je prejela nagrado Los Angeles Film Critics Association Award v kategoriji za »najboljšo stransko igralko« in nagrado [[Santa Barbara|mednarodnega filmskega festivala v Santa Barbari]] v kategoriji za »izstopajoči nastop« ter bila nominirana za nagrado Satellite Award v kategoriji za »najboljšo igralko v stranski vlogi«.

[[Slika:Penélope Cruz AA Feb09.jpg|thumb|left|upright|Penélope Cruz na 81. podelitvi [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], 2009]]

Kasneje tistega leta je Penélope Cruz zaigrala v filmu [[Woody Allen|Woodyja Allena]], ''[[Ljubezen v Barceloni]]'', kjer je zaigrala ob [[Scarlett Johansson]] in [[Javier Bardem|Javierju Bardemu]], s katerim je sodelovala že pri snemanju svojega filmskega prvenca, ''Pršut, pršut''. V filmu je zaigrala Marío Eleno, psihično nestabilno žensko. Za svoj nastop v filmu so jo kritiki večkrat pohvalili. Peter Bradshaw iz revije ''The Guardian'' je, na primer, napisal: »Penélope Cruz izgleda kot ena izmed najspretnejših igralcev v filmu; vse, kar naredi ali reče, pomeni nekaj več, šteje več. To ni nekaj, kar bi izzvalo veliko smeha, morda sploh nič, a to zagotovo deluje.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.guardian.co.uk/film/2009/feb/06/woody-allen-vicky-cristina-barcelona-scarlett-johansson-penelope-cruz |title=''Ljubezen v Barceloni'' |first=Peter |last=Bradshaw |work=The Guardian |location=Velika Britanija |publisher=Guardian News and Media Limited |date=6. februar 2009 |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kirk Honeycutt iz revije ''Hollywood Reporter'' je napisal, da film »pripada« njej in njenemu soigralcu Javierju Bardemu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/awards_festivals/fest_reviews/article_display.jsp?&amp;rid=11103 |title=Ocena filma: ''Ljubezen v Barceloni'' |first=Kirk |last=Honeycutt |publisher=The Hollywood Reporter |date=17. maj 2008 |accessdate=20. april 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080530054027/http://www.hollywoodreporter.com/hr/awards_festivals/fest_reviews/article_display.jsp?&amp;rid=11103 |archivedate=2008-05-30 |url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt; Todd McCarthy iz revije ''Variety'' je menil, da je nastop Penélope Cruz »eksploziven,« predvsem zaradi njene dvojezičnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.variety.com/review/VE1117937165.html?categoryid=3266&amp;cs=1 |title=''Ljubezen v Barceloni'' |first=Todd |last=McCarthy |work=Variety |publisher=Reed Business Information |date=16. maj 2008 |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''20minutos.es'' je napisal, da je film zaradi nje »takoj zrasel v očeh gledalcev.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://translate.google.com/translate?js=y&amp;prev=_t&amp;hl=en&amp;ie=UTF-8&amp;layout=1&amp;eotf=1&amp;u=http%3A%2F%2Fwww.20minutos.es%2Fcine%2Fcartelera%2Fpelicula%2F29670%2Fvicky-cristina-barcelona%2F&amp;sl=es&amp;tl=en |title=''Ljubezen v Barceloni'' |publisher=20minutos.es |accessdate=2. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Penélope Cruz je za svoj nastop v kategoriji prejela nagrado ALMA Award v kategoriji za »najboljšo filmsko igralko«, filmsko nagrado Goya v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«, nagrado Independent Spirit Award v kategoriji za »najboljšo stransko žensko igralko« nagrado [[BAFTA]] v kategoriji za »najboljšo igralko v stranski vlogi« in oskarja v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«. Nominirana je bila tudi za zlati globus v kategoriji za »najboljši nastop igralke v stranski vlogi v filmu« ter za nagrado [[Screen Actors Guild Award]] v kategoriji za »izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi«. Penélope Cruz je prva španska igralka, ki je prejela oskarja v tej kategoriji&lt;ref name=&quot;cbsnewspage1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cbsnews.com/stories/2010/01/15/60minutes/main6101587.shtml |title=Vzhajajoča zvezda Penelope Cruz (stran 1) |work=CBS News |publisher=CBS Interactive Inc |first=Charlie |last=Ross |date=17. januar 2010 |accessdate=25. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in šesta oseba z latinskimi koreninami, ki je sploh prejela oskarja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.guardian.co.uk/film/filmblog/2009/feb/27/penelope-cruz-carmen-miranda |first=David |last=Parkinson |date=27. februar 2009 |title=Hollywood obožuje tujce, vsaj dokler niso zvezdniki |work=The Guardian |accessdate=25. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Penélope Cruz - Cannes 2009.jpg|thumb|upright|Penélope Cruz na filmskem festivalu v Cannesu, 2009]]

Naslednji film Penélope Cruz je bil film za otroke, imenovan ''[[G-Force (film)|G-Force]]'', ki je izšel julija 2009.&lt;ref name=&quot;g-force&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20289826,00.html |title=Penélope Cruz: Otroci, znanstvena fantastika; mož, ne |work=People |publisher=Time Warner Inc |first=Kristen |last=Boehm |date=7. julij 2009 |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2011-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110329021620/http://www.people.com/people/article/0,,20289826,00.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; V filmu je glas posodila vohunskemu morskemu prašičku po imenu Juarez.&lt;ref name=&quot;g-force&quot; /&gt; Film ''G-Force'' je užival v velikem komercialnem uspehu in je zaslužil več kot 290 milijonov $.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=g-force.htm |title=G-Force |work=Box Office Mojo |publisher=IMDb.com, Inc |accessdate=21. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Istega leta je zaigrala glavno junakinjo, Leno, ljubimko nekega poročenega pomembneža in asistentko, ki si želi postati igralka, v filmu ''[[Zlomljeni objemi]]''. Moira Macdonald iz revije ''Seattle Times'' je napisala: »Cruzova je tako ljubka, da se zdi skoraj neresnična, zaradi česar je Lena ranljiva in trdna hkrati. Zdi se mi, da se iz Leninega življenja v filmu ne da pobegniti, saj se moški in kamere zlijejo v en bleščeč nasmeh in tega se ne more braniti.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://seattletimes.nwsource.com/html/movies/2010581706_mr25broken.html |title=Ocena filma ''Zlomljeni objemi'': Žalovanje Pedra Almodóvarja pri filmih - in ljubezni - je še vedno močno |first=Moira |last=Macdonald |work=Seattle Times |date=24. december 2009 |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Claudia Puig iz revije ''USA Today'' je napisala, da je bila njena upodobitev Lene »enkratna«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.usatoday.com/life/movies/reviews/2009-11-20-broken20_ST_N.htm |title=V ''Zlomljenih objemih'' je veliko objemov: To je stil, to so zvezde |first=Claudia |last=Puig |work=USA Today |publisher=Gannett Co. Inc |date=20. november 2009 |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Stephanie Zacharek s spletne strani Salon.com je v svoji oceni filma dejala, da se Penélope Cruz »v filmu ''Zlomljeni objemi'' ne zanaša na svojo lepoto in zaradi tega je tako težko verjeti v to, da je dejansko iz mesa in krvi.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.salon.com/entertainment/broken_embraces/index.html?story=%2Fent%2Fmovies%2Freview%2F2009%2F11%2F18%2Fbroken_embraces |title=''Zlomljeni objemi'' in slepota |first=Stephanie |last=Zacharek |work=Salon.com |publisher=Salon Media Group, Inc |date=18. november 2009 |accessdate=20. april 2010 |archive-date=2009-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091123062809/http://www.salon.com/entertainment/broken_embraces/index.html?story=%2Fent%2Fmovies%2Freview%2F2009%2F11%2F18%2Fbroken_embraces |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Penélope Cruz je bila ponovno nominirana za nagradi Satellite Awards in European Film Awards za svoj nastop v filmu ''Zlomljeni objemi''. Istega leta je zaigrala v kratkem španskem filmu ''La concejala antropófaga'', ki ga je režiral režiser filma ''Zlomljeni objemi'', Pedro Almodóvar. V filmu sta poleg nje zaigrali še španski igralki [[Carmen Machi]] in [[Marta Aledo]], soigralkama iz filma ''Zlomljeni objemi''.

[[Slika:Penélope Cruz @ 2010 Academy Awards.jpg|thumb|upright|left|Penélope Cruz na podelitvi oskarjev, 2010]]

Njeni zadnji film iz leta 2009 je bila [[Devet (film)|filmska različica]] muzikala ''[[Devet (film)|Devet]]'', kjer je zaigrala Carlo Albanese, ljubimko glavnega lika. Revija ''Variety'' je poročala, da je Penélope Cruz na začetku odšla na avdicijo za neko drugo vlogo&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.variety.com/article/VR1118007662.html?categoryId=3703&amp;cs=1 |title=Prejemniki oskarja združeni v filmu ''Devet'' |first=Jon |last=Burlingame |work=Variety |publisher=Reed Business Information |date=24. avgust 2009 |accessdate=20. april 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604193705/http://www.variety.com/article/VR1118007662?refCatId=3703 |archive-date=2011-06-04 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; vlogo Claudie, ki jo je nazadnje dobila [[Nicole Kidman]]. Penélope Cruz se je tri mesece učila plesnih točk za filme.&lt;ref name=&quot;cbsnewspage1&quot; /&gt; Film je prejel negativne ocene s strani kritikov&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/nine_2009/ |title=''Devet'' (2009) |work=Rotten Tomatoes |publisher=Flixster, Inc |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in tudi finančno je bil izredno neuspešen.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=nine.htm |title=''Devet'' |work=Box Office Mojo |publisher=IMDb.com, Inc |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Claudia Puig iz revije ''USA Today'' je komentirala, da je Penélope Cruz »zelo dobra pri izvajanju pevskih in plesnih točk,« njeno igranje pa naj bi bilo »čudno karikirano.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.usatoday.com/life/movies/reviews/2009-12-18-nine18_ST_N.htm |title=Film ''Devet'' je večinoma kratek, tudi pri dialogu in glasbi |first=Claudia |last=Puig |work=USA Today |publisher=Gannett Co. Inc |date=20. november 2009 |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Chris Tookey iz revije ''Daily Mail'' je napisal nekaj podobnega: »Vem, da bila je Penelope Cruz nominirana za zlati globus za svoje plehko igranje, a je vseeno napeto, podobno kot pri nastopu [[Bruno Tonioli|Bruna Toniolija]] v filmu ''Strictly Come Dancing''.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1236769/Avatar-Its-Dances-With-Smurfs.html#ixzz0lfmyPin2 |title=''Avatar'': Plešemo s Smrkci |first=Chris |last=Tookey |work=Daily Mirror |location=Velika Britanija |publisher=Associated Newspapers Ltd |date=28. december 2009 |accessdate=20. april 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; F. Bernal s spletne strani Que.es je napisal: »Če vpoštevamo celotno glasbeno zasedbo, ugotovimo, da je Penelope za ta film pravi božji dar.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://translate.google.com/translate?js=y&amp;prev=_t&amp;hl=en&amp;ie=UTF-8&amp;layout=1&amp;eotf=1&amp;u=http%3A%2F%2Fwww.que.es%2Fcine%2Festrellas%2F200912161011-penelope-cruz-fantasia-sexual-fellini.html&amp;sl=auto&amp;tl=en |title=Penelope Cruz, seksualna fanzatija iz filma ''Devet'' |first=F. |last=Bernal |work=Ques.es |date=16. december 2009 |accessdate=1. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za svojo upodobitev Carle v filmu si je prislužila nominacije za oskarja, zlati globus in nagrado Screen Actors Guild Award v kategoriji za »najboljšo stransko igralko.«

[[Slika:PenélopeCruzHWoFApr2011.jpg|thumb|upright|Penélope Cruz ob prejemu svoje zvezde na [[Hollywood Walk of Fame]], april 2011]]

Leta 2010 se je Penélope Cruz za kratek čas pojavila v filmu ''[[Seks v mestu 2]]'', nadaljevanju filma ''[[Seks v mestu (film)|Seks v mestu]]'' (2008).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.thinkspain.com/news-spain/17901/penelope-cruz-confirms-cameo-role-in-sex-and-the-city-ii |title=Penélope Cruz potrdi cameo vlogo za film ''Seks v mestu II'' |work=Think Spain |publisher=Think Web Content, S.L |accessdate=1. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://translate.google.com/translate?hl=en&amp;sl=es&amp;tl=en&amp;u=http%3A%2F%2Fwww.elpais.com%2Farticulo%2Fgente%2FPenelope%2FCruz%2Fchica%2FSexo%2FNueva%2FYork%2Felpepugen%2F20100413elpepuage_4%2FTes |title=Penelope Cruz, še eno dekle za ''Seks v mestu'' |first=Manm |last=War |publisher=El Pais |date=13. april 2010 |accessdate=2. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2011 je Penélope Cruz zaigrala v svojem zaenkrat najuspešnejšem [[hollywood]]skem filmu,&lt;ref name=&quot;Castellitto&quot; /&gt; četrtem delu filmske serije [[Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi|''Pirati s Karibov'']]. V filmu je imela vlogo Angelice, [[Črnobradec|Črnobradčeve]] hčere in bivše simpatije kapitana Jacka Sparrowa. Ta film je režiral [[Rob Marshall]], ki je režiral že njen film ''Devet''. V filmu je ponovno sodelovala tudi s svojim soigralcem iz filma ''Snif'', [[Johnny Depp|Johnnyjem Deppom]]. Za svoj nastop v filmu je bila nominirana za nagrado ALMA Award v kategoriji za »najljubšo filmsko igralko - Drama/avantura« ter za nagrado Teen Choice Award v kategoriji za »izbiro filmske igralke: Znanstvena fantastika ali fantazijski film«. Ob izidu filma 1. aprila 2011 je Penélope Cruz prejela 2.436. zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]] pred gledališčem El Capitan. Postala je prva španska igralka, ki je prejela zvezdo na Hollywood Walk of Fame.&lt;ref name=&quot;1st star&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-12951069|title=Penelope Cruz prejme zvezdo na Hollywood Walk of Fame |date=3. april 2011 |publisher=BBC  |accessdate=3. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hollywoodchamber.net/index.php?module=blogs&amp;blog_id=40|title=Penelope Cruz bo dobila zvezdo na Hollywood Walk Of Fame|last=Martinez|first=Ana|date=28. marec 2011|publisher=Hollywood Chamber|accessdate=3. april 2011|archive-date=2011-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110405171212/http://www.hollywoodchamber.net/index.php?module=blogs&amp;blog_id=40|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2012 bo Penélope Cruz izdala svoj naslednji film, film [[Woody Allen|Woodyja Allena]] z naslovom ''The Bop Decameron'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.movieweb.com/news/ellen-page-and-penelope-cruz-join-untitled-woody-allen-project|title=Ellen Page in Penelope Cruz se združita za nenaslovljeni projekt Woodyja Allena|last=Gallagher|first=Brian|date=April 13, 2011|publisher=Movie Web|accessdate=22. april 2011|archive-date=2012-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929074755/http://www.movieweb.com/news/ellen-page-and-penelope-cruz-join-untitled-woody-allen-project|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ponovno pa bo sodelovala tudi z italijanskim režiserjem [[Sergio Castellitto|Sergiem Castellittom]] v njegovem vojnem filmu ''Venuto al Mondo'', kjer bo zaigrala Gemmo, mamo samohranilko, ki svojega najstniškega sina pripelje v [[Sarajevo]], kjer je med [[balkanski vojni|balkansko vojno]] umrl njegov oče. Film temelji na italijanski knjižni uspešnici. Vlogo je Penélope Cruz opisala kot zase precej zahtevno, saj je navajena hollywoodskih in španskih filmov. »Rada bi posnela film, ki ni španski ali angleški. […] Obožujem ta del svoje službe, del, zaradi katerega lahko postanem nekdo z drugo nacionalnostjo.«&lt;ref name=&quot;Castellitto&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/movies/2011/04/penelope-cruz-woody-allen-pirates-johhyn-depp-italy-sergio-castellitto-venuto-al-mondo.html|title=Penelope Cruz se ponovno združi z italijanskim režiserjem Sergiem Castellittom za svoj nov film |last=Zeitchik|first=Steven|date=18. april 2011 |work=Los Angeles Times|accessdate=19. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V intervjuju z italijansko revijo ''La Repubblica'' je Penélope Cruz o igranju Gemme dejala: »Kot igralka imam občutek, da bo igranje Gemme ena izmed največjih priložnosti v mojem življenju.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://translate.google.com/translate?hl=en&amp;sl=es&amp;tl=en&amp;u=http%3A%2F%2Fwww.telecinco.es%2Finformativos%2Fcultura%2Fnoticia%2F1262132%2F1262132 |title=Penelope Cruz pravi, da bo igranje Gemme »ena izmed najpomembnejših priložnosti« v njenem življenju |last=Agencia Efe |publisher=Telecinco |date=27. maj 2010 |accessdate=2. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 7. junija 2011 so film ''Manolete'', ki ga je v originalu izdala leta 2007, posnela pa že leta 2005, štiri leta preden je prejela oskarja za svojo vlogo v filmu ''Ljubezen v Barceloni'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deadline.com/2011/03/adrien-brody-penelope-cruz-pic-a-matadors-mistress-bypasses-theatrical-for-vod-release-by-gravitas-ventures/|title=Adrien Brody in Penelope Cruz v filmu ''A Matador's Mistress'' |last=Fleming|first=Mike|date=14. marec 2011 |publisher=Deadline |accessdate=16. marec 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; pod naslovom ''A Matador’s Mistress'' izdali tudi na DVD-ju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://blogs.indiewire.com/theplaylist/archives/2011/03/14/adrien_brody_penelope_cruzs_manolete_aka_blood_passion_aka_a_matadors/ |title=''Manolete'' alias ''Blood &amp; Passion'' alias ''A Matador’s Mistress'' Adriena Brodyja &amp; Penelope Cruz izide |last=Jagernauth |first=Kevin |date=14. marec 2011 |publisher=indie Wire |accessdate=16. marec 2011 |archive-date=2011-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110713030219/http://blogs.indiewire.com/theplaylist/archives/2011/03/14/adrien_brody_penelope_cruzs_manolete_aka_blood_passion_aka_a_matadors/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/penelope-cruz-and-adrien-brody-steam-up-the-screen-in-long-awaited-a-matadors-mistress-119240894.html|title=Penelope Cruz in Adrien Brody se združita za dolgopričakovani film ''A Matador's Mistress'' |date=5. april 2011 |publisher=PR Newswire |accessdate=5. april 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Javna podoba ==
{{quote box|width=30%|quote=»Ko si poznan zaradi svojega videza, je zelo težko pričeti s kariero in nato postati resna igralka. Nihče te ne bo jemal resno, če imaš sloves luštkanega dekleta.«|source=Penélope Cruz&lt;ref name=&quot;askmen&quot; /&gt;}}

Leta 2006 je Penélope Cruz postala govornica francoskega lepotnega podjetja, [[L'Oréal]] ter pričela promovirati izvedlke L'Oréal Paris, kot so barva za lase Natural Match&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/story/cruz-joins-loreal |title=Cruzova se pridruži L'Orealu |work=Contact Music |publisher=Contactmusic.com Ltd |date=19. januar 2007 |accessdate=14. marec 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in maskare L'Oreal.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://uk.reuters.com/article/idUKL2455226720070724 |title=L'Oreal za promoviranje maskare izbere Penelope Cruz |agency=Reuters |publisher=Thomson Reuters |date=15. julij 2007 |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2012-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121016133624/http://uk.reuters.com/article/2007/07/24/uk-britain-loreal-idUKL2455226720070724 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pojavila se je v televizijskih in časopisnih oglasih za podjetje. Za svoje delo prejme 2 milijona $ letno.&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt; Poleg tega je Penélope Cruz promovirala tudi izdelke podjetja Mango&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cnngo.com/shanghai/shop/chinas-most-overrated-brands-549432#ixzz0iA69c2Lz |first=Jessica  |last=Beaton |title=Če je vestern, še ni nujno, da je neumno |publisher=CNN |publisher=Time Warner Inc |date=22. februar 2010 |accessdate=14. marec 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in leta 2001 je podpisala pogodbo s podjetjem [[Ralph Lauren]].&lt;ref name=&quot;peoplebio&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;peopleoverview&quot; /&gt; Skupaj s svojo sestro je leta 2007 oblikovala linijo oblačil za podjetje Mango.&lt;ref name=&quot;sydenyinfo&quot; /&gt; Navdihnila sta jo [[Brigitte Bardot]] in poletja v [[St Tropez]]u.&lt;ref name=&quot;sydenyinfo&quot; /&gt; O svojem izdelku je dejala:

[[Slika:Penélope Cruz - Cannes 2011.jpg|thumb|left|upright|Penélope Cruz promovira [[film]] ''[[Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi]]'' na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], 2011]]

{{Navedek|To je bilo res dobro sodelovanje, saj je to zares dobro špansko podjetje in imeli smo veliko [kreativne] svobode. S sestro sva sodelovali z veliko odličnimi modnimi oblikovalci in pri tem sva naravnost uživali.&lt;ref name=&quot;sydenyinfo&quot; /&gt;}}

Penélope Cruz je zasedla oseminpetdeseto mesto na ''Maximovi'' lestvici »najprivlačnejših 100«, revija ''Empire'' pa jo je uvrstila na seznam 100 najprivlačnejših filmskih zvezd na svetu.&lt;ref name=&quot;askmen&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[http://www.maxim.com/amg/girls/43960/2007-hot-100.html ''Maximovih'' »najprivlačnejših 100« leta 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110709184423/http://www.maxim.com/amg/girls/43960/2007-hot-100.html |date=2011-07-09 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Spletna stran Askmen.com ji je leta 2008 dodelila šestindvajseto, leta 2009 petindvajseto,&lt;ref name=&quot;askmen&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.askmen.com/celebs/women/actress/56_penelope_cruz.html#famous |title=Penelope Cruz - Askmen.com |accessdate=2011-09-15 |archive-date=2010-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101205085540/http://www.askmen.com/celebs/women/actress/56_penelope_cruz.html#famous |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; leta 2010 pa sedmo mesto na seznamu najbolj poželjivih žensk.&lt;ref&gt;[http://ca.askmen.com/specials/2010_top_99/ Askmenovih 99 najboljših leta 2010] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Aprila leta 2010 je nadomestila [[Kate Winslet]] kot novi obraz in ambasadorka dišave Trésor podjetja Lancôme.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://stylenews.peoplestylewatch.com/2010/04/30/penelope-cruzs-sexy-new-role-ambassador-for-lancmes-trsor-fragrance/ |title=Seksi nova vloga Penelope Cruz: Ambasadorka Lancômeove dišave Trésor |work=People |publisher=Time Warner, Inc |date=30. april 2010 |accessdate=2. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Lancôme je Penélope Cruz po [[Julia Roberts|Julii Roberts]] in Kate Winslet izbral za svoj tretji obraz. Kampanijo je posnel [[Mario Testino]] jeseni 2010 v [[Pariz|pariškem]] hotelu de Crillon.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.wwd.com/beauty-industry-news/cruz-signs-on-with-lancome-3057000?module=today |title=Penélope Cruz podpiše pogodbo s podjetjem Lancôme - Novice o lepotni industriji in izdelkih |work=Women's Wear Daily |accessdate=22. februar 2011 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 je Penélope Cruz postala častna novinarka revije ''Vogue'', kjer komentira fotomodele za večje številke in provokativne fotografije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2010/apr/23/plus-sized-models-french-vogue |title=Večja številka: Penelope Cruz različico »večjih številk« revije ''Vogue'' |first=Jess |last=Cartner-Morley |work=The Guardian |publisher=Guardian News and Media Limited |date=23. april 2010 |accessdate=2. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Revija ''Vanity Fair'' jo je prosila, da bi leta 2010 pozirala za hollywoodsko številko revije. Pedro Almodovar jo je opisal kot svojo muzo.&lt;ref name=&quot;cbsnewspage4&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cbsnews.com/stories/2010/01/15/60minutes/main6101587_page4.shtml?tag=contentMain;contentBody |title=Vzhajajoča zvezda Penelope Cruz (stran 4) |work=CBS News |publisher=CBS Interactive, Inc |first=Charlie |last=Ross |date=17. januar 2010 |accessdate=2. maj 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Na naslovnici decembrske številke revije ''Vogue'' je pozirala za fotografa Petra Lindbergha; slednji njene nosečnosti na njeno zahtevo ni pokazal.&lt;ref name=&quot;USAtoday&quot; /&gt; Leta 2011 je revija ''The Telegraph'' poročala o slavnih, po katerih plastični kirurgi oblikujejo največ postav »popolnih žensk«; med prvimi tremi so bile Penélope Cruz, [[Gisele Bundchen]] in [[Jennifer Aniston]].&lt;ref name=&quot;telegraph&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/8284381/Hollywoods-most-sought-after-body-parts.html |title=Hollywoodski najbolje prodajani deli teles |publisher=The Telegraph |date=27. januar 2011 |accessdate=1. februar 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110130044734/http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/8284381/Hollywoods-most-sought-after-body-parts.html |archive-date=2011-01-30 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Dobrodelna dela ==
[[Slika:Penelope Cruz.jpg|thumb|upright|Penélope Cruz na podelitvi [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], 2008]]

Penélope Cruz je veliko denarja in svojega časa darovala raznim dobrodelnim organizacijam. Poleg sodelovanja z dobrodelnimi organizacijami za pomoč [[Nepal]]u je prostovoljno odpotovala v [[Uganda|Ugando]] in [[Indija|Indijo]], kjer je teden dni delala skupaj z [[mati Tereza|mater Terezo]] in med drugim pomagala pri kliniki za gobavost.&lt;ref name=&quot;marieclairepage1&quot; /&gt; O svojem potovanju je kasneje dejala:

{{Navedek|Kako je bilo preživeti en teden z materjo Terezo? Bilo je zabavneje kot snemanje najbolj zabavnega filma. Ko si tam, se počutiš koristneje kot kdarkoli. In srečna sem, ker sem imela priložnost spoznati tiste otroke.&lt;ref name=&quot;marieclairepage1&quot; /&gt;}}

Po tem potovanju je ustanovila organizacijo, s katero finančno pomagajo brezdomnim dekletom v Indiji in pričela sponzorirati dve mladi indijski ženski.&lt;ref name=&quot;marieclairepage1&quot; /&gt; Zaslužek svojega prvega hollywoodskega filma, ''The Hi-Lo Country'', naj bi donirala eni izmed misij matere Tereze.&lt;ref name=&quot;peopleoverview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/penelope_cruz |title=Penélope Cruz |work=People  |publisher=Time Warner Inc |accessdate=14. marec 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;marieclairepage1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.marieclaire.com/celebrity-lifestyle/celebrities/interviews/penelope-cruz |title=Penelope Cruz: Bo rekla »vzamem« ali »ne vzamem« (stran 1) |work=Marie Claire |publisher=Hearst Communication, Inc |first=Hilary |last=De Vries |date=Februar 2004 |accessdate=14. marec 2010 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

V zgodnjih 2000. letih je Penélope Cruz nekaj časa preživela v Nepalu, kjer je fotografirala tibetanske otroke za razstavo fotografij, ki jo je obiskal tudi [[Dalajlama]]. Fotografirala je tudi prebivalce deške poboljševalnice Pacific, kjer so nastajeni predvsem bivši člani kriminalnih skupin ali bivši zasvojenci z ilegalnimi drogami.&lt;ref name=&quot;marieclairepage1&quot; /&gt; O tej izkušnji je v intervjuju z revijo ''Marie Claire'' povedala:

{{Navedek|Ti otroci so mi zlomili srce. Sploh nisem mogla zadržati solz. Ne zaradi pomilovanja, temveč zato, ker sem videla, kako hitro te življenje ukane in kako zelo težko je sprejemati prave odločitve.&lt;ref name=&quot;marieclairepage1&quot; /&gt;}}

Noseča Penélope Cruz je izrazila svojo podporo bitki proti [[AIDS]]-u ko je na svetovni dan boja proti AIDS-u, 1. decembra 2010, v [[New York City]]ju sodelovala pri prireditvi v [[Empire State Building]]u, ki jo je podjetje RED organiziralo v sklopu svoje kampanje za ozaveščanje o tej bolezni, imenovane »Generacija brez AIDS-a do leta 2015«. V sklopu te kampanje si ljudje prizadevajo tudi za to, da se ta virus ne bi več prenašal iz nosečih mam na dojenčke.&lt;ref name=&quot;USAtoday&quot;&gt;[http://content.usatoday.com/communities/entertainment/post/2010/12/penelope-cruz-lights-up-new-york-/1 Penelope Cruz obišče New York] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
[[Slika:Penélope Cruz and Ben Kingsley.jpg|thumb|left|upright|Penélope Cruz s svojim prijateljem in sogralcem [[Ben Kingsley|Benom Kingsleyjem]], 2007]]

Penélope Cruz je dobra prijateljica Pedra Almodovarja, ki ga pozna že skoraj dve desetletji in s katerim je posnela mnogo filmov.&lt;ref name=&quot;cbsnewspage4&quot; /&gt; Penélope Cruz, ki jo prijatelji kličejo ''Pe'',&lt;ref name=Hola /&gt; ima v lasti hišo blizu družinskega doma v [[Madrid]]u&lt;ref name=&quot;marieclairepage3&quot; /&gt; ter hišo v Los Angeles.&lt;ref name=&quot;sydenyinfo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smh.com.au/news/entertainment/very-pc--and-shes-got-hidden-depths/2008/12/06/1228257370278.html?page=4 |title=Zakaj je dama potepuhinja (stran 4) |work=Sydney Morning Herald|accessdate=14. marec 2010|first= Helen |last=Barlow|date=7. december 2008 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;w.mag&quot; /&gt; Čeprav sta njena starša ločena je leta 2008 dejala, da si je blizu z obema in s svojim bratom ter da ima »100 % vez« s svojo sestro.&lt;ref name=&quot;sydenyinfo&quot; /&gt; Govori [[španščina|špansko]], [[italijanščina|italijansko]], [[francoščina|francosko]] in [[angleščina|angleško]].&lt;ref name=&quot;marieclairepage3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;''Late Show with David Letterman''. NBC. 11. januar 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ko je bila mlajša, je bila [[vegetarijanstvo|vegetarijanka]] in kasneje je spregovorila o [[bikoborba]]h.&lt;ref name=&quot;sydenyinfo&quot; /&gt; Leta 2008 je tabloide opisala kot »nagnusne« in dejala, da, če spregleda dejstvo, da lažne govorice vplivajo nanjo osebno, »je ta kultura opravljanja vpliva na našo družbo na veliko bolj, kot se zavedamo, predvsem na etični stopnji.«&lt;ref name=&quot;w.mag&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.wmagazine.com/celebrities/2008/08/penelope_cruz |title=Penelope Cruz (stran 1) |first=Alex |last=White |work=W |publisher=Condé Nast Digital |date=Avgust 2008 |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2011-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110805172310/http://www.wmagazine.com/celebrities/2008/08/penelope_cruz |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; V Madridu ima v lasti lastno trgovino z oblačili, s svojim bratom in sestro pa je sodelovala pri oblikovanju nakita in torbic za neko japonsko podjetje.&lt;ref name=&quot;marieclairepage3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.marieclaire.com/celebritylifestyle/celebrities/interviews/penelope-cruz-3 |title=Penelope Cruz: Bo rekla »vzamem« ali »ne vzamem« (stran 3) |work=Marie Claire |publisher=Hearst Communication, Inc |first=Hilary |last=De Vries |date=Februar 2004 |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2012-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120722155421/http://www.marieclaire.com/celebrity-lifestyle/celebrities/penelope-cruz-3 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 1989 je na snemanju videospota »La Fuerza del Destino« glasbene skupine [[Mecano]] petnajstletna Penélope Cruz spoznala [[glasbenik]]a [[Nacho Cano|Nacha Cana]]. V videospotu je zaigrala njegovo simpatijo. Pesem sama je bila pravzaprav posvečena njegovemu dekletu, s katero je bil skupaj že nekaj let, a, ironično, po snemanju videospota sta Nacho Cano in Penélope Cruz pričela hoditi.&lt;ref name=&quot;mecano&quot; /&gt; Po snemanju filma ''Vanilla Sky'' je pričela hoditi s svojim soigralcem iz filma, [[Tom Cruise|Tomom Cruiseom]]. Razmerje se je končalo januarja 2004.&lt;ref name=&quot;marieclairepage1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,26334,627890,00.html |title=Tom &amp; Penelope se po treh letih razideta |first=Jess |last=Cagle |work=People |publisher=Time Warner Inc |date=25. april 2004 |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2009-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090601235306/http://www.people.com/people/article/0,26334,627890,00.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2003 je vložila tožbo proti avstralski reviji ''New Idea'' zaradi obrekovanja v članku o razhodu med njo in Tomom Cruiseom.&lt;ref name=&quot;lawsuit2003&quot; /&gt; Njeni odvetniki so trdili, da je »članek vseboval številne lažne in žaljive izjave v povezavi z gdč. Cruz« in da želi »manjšo odškodnino in prepričana je, da bo s tožbo branila svoj ugled.«&lt;ref name=&quot;lawsuit2003&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,625935,00.html |title=Penelope Cruz zaradi članka toži revijo |first=Stephen M. |last=Silverman |work=People |publisher=Time Warner, Inc |date=8. april 2003 |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2012-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008225535/http://www.people.com/people/article/0,,625935,00.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Po snemanju filma ''[[Sahara (film, 2005)|Sahara]]'' je februarja 2005 pričela hoditi z igralcem [[Matthew McConaughey|Matthewom McConaugheyjem]]. Junija 2006 sta reviji ''People'' povedala, da »sva se odločila, da si vzameva odmor od najinega razmerja« in da sta zaradi »natrpanega urnika veliko časa preživela narazen«, zato je bil »razhod najboljše za oba«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,1200409,00.html |title=Matthew McConaughey &amp; Penelope Cruz sta se »razšla« |work=People |publisher=Time Warner, Inc |date=2. junij 2006 |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224104922/http://www.people.com/people/article/0,,1200409,00.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2007 je Penélope Cruz, takrat samska, španski različici revije ''Marie Claire'' povedala, da bi rada posvojila nekaj otrok.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20034917,00.html |title=Penelope Cruz pravi, da si želi posvojiti |first=Courtney |last=Rubin |work=People |publisher=Time Warner Inc |date=13. april 2007 |accessdate=14. marec 2010 |archive-date=2013-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130408074458/http://www.people.com/people/article/0,,20034917,00.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2007 je Penélope Cruz pričela hoditi s svojim soigralcem [[Javier Bardem|Javierjem Bardemom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |first1=Jane |last1=Walker |first2=Michelle |last2=Tan |first3=Courtney |last3=Rubin |url=http://www.people.com/people/article/0,,20310257,00.html |title=BUZZ: Sta Penélope Cruz in Javier Bardem zaročena? |work=People |date=5. oktober 2009 |accessdate=24. oktober 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130419003055/http://www.people.com/people/article/0,,20310257,00.html |archive-date=2013-04-19 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Zgodaj julija 2010 sta se tudi poročila v privatnem obredu na prijateljevem domu na [[Bahami]]h; njun tiskovni predstavnik je dejal, da je med obredom nosila obleko, ki jo je oblikoval [[John Galliano|Galliano]].&lt;ref name=&quot;maireclaire&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;cbs2071310&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/7889010/Actors-Penelope-Cruz-and-Javier-Bardem-marry-in-the-Bahamas.html |title=Igralca Penelope Cruz in Javier Bardem sta se poročila na Bahamih |date=14. julij 2010 |work=The Daily Telegraph |location=Velika Britanija |accessdate=17. januar 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130411042016/http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/7889010/Actors-Penelope-Cruz-and-Javier-Bardem-marry-in-the-Bahamas.html |archive-date=2013-04-11 |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Potem, ko so se v javnosti pojavile fotografije noseče Penélope Cruz na snemanju filma ''Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi'', je njen tiskovni predstavnik potrdil, da par januarja 2011 pričakuje svojega prvega otroka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hellomagazine.com/celebrities-news-in-pics/14-09-2010/54685/celebrities/ |title=Penelope Cruz je noseča s svojim prvim otrokom &amp;#124; Zadnje novice o slavnih |work=Hello!  |accessdate=3. oktober 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Revija ''Marie Claire'' je poročala, da je 22. januarja 2011, tri dneve, preden so oznanili, da je Javier Bardem nominiran za oskarja, v bolnišnici Cedars Sinai rodila svojega prvega otroka, sina Lea.&lt;ref name=&quot;maireclaire&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.marieclaire.co.uk/news/celebrity/514089/penelope-cruz-and-javier-bardem-welcome-a-baby-boy.html |title=Penelope Cruz in Javier Bardem dobita dečka |date=26. januar 2011 |accessdate=26. januar 2011 |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203102330/http://www.marieclaire.co.uk/news/celebrity/514089/penelope-cruz-and-javier-bardem-welcome-a-baby-boy.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
[[Slika:Penélope Cruz (2009).jpg|thumb|upright|Penélope Cruz na 15. podelitvi nagrad [[Screen Actors Guild Awards]], 2009]]

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1992
| ''[[Pršut, pršut]]''
| Silvia
| Nominirana - Fotogramas de Plata Award za najboljšo filmsko igralko (tudi za ''Zlati časi'')&lt;br /&gt;Nominirana — [[Nagrada Goya]] za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Spanish Actors Union za najboljšo novinko
|-
| 1992
| ''[[Zlati časi (film)|Zlati časi]]''
| Luz
| Spanish Actors Union Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana - Fotogramas de Plata Award za najboljšo filmsko igralko (tudi za ''Pršut, pršut'')
|-
| 1992
| ''Framed''
| Lola Del Moreno
| Televizijska serija
|-
| 1993
| ''For Love, Only for Love''
| Mary
|
|-
| 1993
| ''The Greek Labyrinth''
| Elise
|
|-
| 1993
| ''The Rebel''
| Enza
| ''La Ribelle''
|-
| 1994
| ''Alegre ma non troppo''
| Salome
| Nominirana - Fotogramas de Plata za najboljšo filmsko igralko (tudi za ''Todo es mentira'')
|-
| 1994
| ''Todo es mentira''
| Lucia
| Peñíscola Comedy Film Festival za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana - Fotogramas de Plata za najboljšo filmsko igralko (tudi za ''Alegre ma non troppo'')
|-
| 1995
| ''Entre rojas''
| Lucia
|
|-
| 1995
| ''El Efecto mariposa''
| Gostja na zabavi
|
|-
| 1996
| ''La Celestina''
| Melibea
|
|-
| 1996
| ''Brujas''
| Patricia
|
|-
| 1996
| ''Más que amor, frenesí''
|
|
|-
| 1997
| ''Love Can Seriously Damage Your Health''
| Diana
|
|-
| 1997
| ''Open Your Eyes''
| Sofia
|
|-
| 1997
| ''Live Flesh''
| Isabel Plaza Caballero
| Nominirana — Spanish Actors Union Award za najboljši nastop v manjši vlogi
|-
| 1997
| ''Et horne af paradis''
| Helena
|
|-
| 1998
| ''[[Dekle tvojih sanj]]''
| Macarena
| Fotogramas de Plata Award za najboljšo filmsko igralko&lt;br /&gt;Nagrada Goya za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Spanish Actors Union Award za najboljši glavni nastop&lt;br /&gt;Nominirana — European Film Award za najboljšo igralko
|-
| 1998
| ''[[Hi-Lo ranč]]''
| Josepha
| Nominirana — ALMA Award za najboljšo igralko
|-
| 1998
| ''[[Don Juan (film, 1998)|Don Juan]]''
| Mathurine
|
|-
| 1999
| ''[[Vse o moji materi]]''
| Maria Rosa Sanz
|
|-
| 1999
| ''Twice Upon A Yesterday''
| Louise
|
|-
| 2000
| ''[[Vsi prelepi konji (film)|Vsi prelepi konji]]''
| Alejandra Villarreal
| Nominirana — Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko&amp;nbsp;– Drama/Romantika
|-
| 2000
| ''Woman on Top''
| Isabella Oliveira
|
|-
| 2001
| ''[[Snif (film)|Snif]]''
| Mirtha Jung
| Nominirana — [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši ženski prebojni nastop]]&lt;br /&gt;Nominirana - [[Zlata malina]] za najslabšo igralko (tudi za ''Corellijeva mandolina'' in ''Vanilla Sky'')
|-
| 2001
| ''Don't Tempt Me''
| Carmen Ramos
|
|-
| 2001
| ''[[Corellijeva mandolina (film)|Corellijeva mandolina]]''
| Pelagia
| Nominirana — European Film Award za najboljšo igralko po izbiri občinstva&lt;br /&gt;Nominirana - [[Zlata malina]] za najslabšo igralko (tudi za ''Snif'' in ''Vanilla Sky'')
|-
| 2001
| ''[[Vanilla Sky]]''
| Sofia Serrano
| Nominirana — ALMA Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana - [[Zlata malina]] za najslabšo igralko (tudi za ''Snif'' in ''Corellijeva mandolina'')
|-
| 2002
| ''Waking Up in Reno''
| Brenda
|
|-
| 2003
| ''Fanfan la Tulipe''
| Adeline la Franchise
| Nominirana — European Film Award za najboljšo igralko po izbiri občinstva
|-
| 2003
| ''[[Gothika]]''
| Chloe Sava
|
|-
| 2004
| ''Head in the Clouds''
| Mia
|
|-
| 2004
| ''[[Noel (film)|Noel]]''
| Nina Vasquez
|
|-
| 2004
| ''[[Ne premikaj se (film)|Ne premikaj se]]''
| Italia
| Nagrada Davida di Donatella za najboljšo igralko&lt;br /&gt;European Film Award za najboljšo igralko po izbiri občinstva&lt;br /&gt;Nominirana — European Film Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Nagrada Goya za najboljšo igralko
|-
| 2005
| ''[[Sahara (film, 2005)|Sahara]]''
| Eva Rojas
| Nominirana - Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Akcijska avantura/Triler&lt;br /&gt;Nominirana - Teen Choice Award za izbiro filmskega poljuba (skupaj z [[Matthew McConaughey|Matthewom McConaugheyjem]])
|-
| 2005
| ''[[Kromofobija]]''
| Gloria
|
|-
| 2006
| ''Bandidas''
| Maria Alvarez
|
|-
| 2006
| ''[[Vrni se]]''
| Raimunda
| [[Filmski festival v Cannesu|Nagrada filmskega festivala v Cannesu za najboljšo igralko]] (skupaj s Carmen Maura, Lolo Dueñas, Blanco Portillo, Yohano Cobo, Chus Lampreave)&lt;br /&gt;Cinema Writers Circle Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;[[Empire Award]] za najboljšo igralko&lt;br /&gt;European Film Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Fotogramas de Plata Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nagrada Goya za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Premios ACE Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Spanish Actors Union Award za najboljši glavni nastop&lt;br /&gt;Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[BAFTA Award]] za najboljšo igralko v glavni vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko&amp;nbsp;– Filmska drama&lt;br /&gt;Nominirana — Image Awards za izstopajočo igralko v filmu&lt;br /&gt;Nominirana — Irish Film and Television Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — London Film Critics Circle Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana —[[NAACP Image Award]] za izstopajočo igralko v filmu&lt;br /&gt;Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — Toronto Film Critics Association Award za najboljši ženski nastop
|-
| 2007
| ''[[Manolete (film)|Manolete]]''
| Antonita Sino
|
|-
| 2007
| ''The Good Night''
| Anna
|
|-
| 2008
| ''Elegy''
| Consuela Castillo
| Los Angeles Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko (tudi za ''Ljubezen v Barceloni'')&lt;br /&gt;[[Santa Barbara|Nagrada mednarodnega filmskega festivala v Santa Barbari]] za izstopajočega nastopajočega (tudi za ''Ljubezen v Barceloni'')&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo stransko igralko - Film
|-
| 2008
| ''[[Ljubezen v Barceloni]]''
| Maria Elena
| [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo stransko igralko]]&lt;br /&gt;ALMA Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;[[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo igralko v stranski vlogi]]&lt;br /&gt;Boston Society of Film Critics Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Gaudí Award za najboljši nastop igralke v stranski vlogi&lt;br /&gt;Nagrada Goya za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Gotham Award za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj s [[Scarlett Johansson]], [[Rebecca Hall|Rebecco Hall]], [[Javier Bardem|Javierjem Bardemom]])&lt;br /&gt;Nagrada Goya za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Independent Spirit Award za najboljšo stransko žensko&lt;br /&gt;Kansas City Film Critics Circle Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Los Angeles Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko (tudi za ''Elegy'')&lt;br /&gt;National Board of Review Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;New York Film Critics Circle Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Ondas Award za najboljše igranje&lt;br /&gt;[[Santa Barbara|Nagrada mednarodnega filmskega festivala v Santa Barbari]] za izstopajočega nastopajočega (tudi za ''Elegy'')&lt;br /&gt;Southeastern Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Village Voice Film Poll Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Black Reel Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Chlotrudis Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Dallas-Fort Worth Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Fotogramas de Plata Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo stransko igralko&amp;nbsp;– Film&lt;br /&gt;Nominirana — London Critics Circle Film Award za igralko leta&lt;br /&gt;Nominirana — National Society of Film Critics Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — Spanish Actors Union za najboljši ženski stranski nastop v filmu
|-
| 2009
| ''[[G-Force (film)|G-Force]]''
| Juarez
| Samo glas
|-
| 2009
| ''[[Zlomljeni objemi]]''
| Magdalena
| Fotogramas de Plata Award za najboljšo filmsko igralko&lt;br /&gt;Nominirana - Cinema Writers Circle Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — European Film Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — nagrada Goya za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana - Irish Film and Television Award za najboljšo mednarodno igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko- Filmska drama&lt;br /&gt;Nominirana — Spanish Actors Union Award za najboljši glavni ženski nastop v filmu
|-
| 2009
| ''[[Devet (film)|Devet]]''
| Carla Albanese
| Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo stransko igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana - Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z [[Nicole Kidman]], [[Stacy Ferguson]], [[Daniel Day-Lewis|Danielom Dayjem-Lewisom]], [[Judi Dench]], [[Sophia Loren|Sophio Loren]] in [[Kate Hudson]])&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo stransko igralko&amp;nbsp;– Film&lt;br /&gt;Nominirana — Houston Film Critics Society Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo stransko igralko - Film&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralsko zasedbo v filmu (skupaj s Kate Hudson, Danielom Dayjem-Lewisom, Stacy Ferguson, [[Marion Cotillard]], Nicole Kidman, Judi Dench in Sophio Loren)&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu (skupaj z Marion Cotillard, Danielom Dayjem-Lewisom, Judi Dench, Stacy Ferguson, Kate Hudson in Nicole Kidman)&lt;br /&gt;Nominirana — Washington DC Area Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z Marion Cotillard, Danielom Dayjem-Lewisom, Judi Dench, Stacy Ferguson, Kate Hudson, Nicole Kidman in Sophio Loren)
|-
| 2010
| ''[[Seks v mestu 2]]''
| Carmen Garcia Garrón
|
|-
| 2011
| ''[[Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi]]''
| Angelica
| Nominirana — Teen Choice Award za najboljšo fantastično igralko
|-
| 2012
| ''The Bop Decameron''
|
|
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam španskih igralcev]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Penélope Cruz}}
{{Wikiquote|Penélope Cruz}}
* {{IMDb Name|0004851}} {{ikona en}}

{{Academy Award Best Supporting Actress}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:CRUZ, Penelope}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Španski igralci]]
[[Kategorija:Španski modni oblikovalci]]
[[Kategorija:Vegetarijanci]]
[[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo stransko žensko vlogo]]</text>
      <sha1>04jushak8zbcxgk0mipuuk2x4p0u3w1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Planinska povest</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239791</id>
    <revision>
      <id>6761651</id>
      <parentid>6472977</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:07:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>6240</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija planinske povesti */ dod</comment>
      <origin>6761651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8195" sha1="tn8uslvtg1yqe5bupg1cmpcph9hj146" xml:space="preserve">'''Planinska povest''' (nem. [[:de:Bergroman|Bergroman]], [[:de:Bergerzählung|Bergerzählung]], angl. [[:en:mountain fiction|mountain fiction]]) je vrsta [[planinska literatura|planinske literature]]. Sinonimna izraza sta '''planinski roman''' in redkejši '''gorniški roman'''.

== Oblike planinske literature ==

Med oblike planinske literature štejemo: [[pravljica|pravljice]], [[ljudska povest|ljudske povesti]], [[igra|igre]], [[planinska pesem|pesmi]], [[planinska monografija|planinske monografije]], [[avtobiografija|planinske (avto)biografije]], [[almanah|almanahe]], [[alpinistična literatura|alpinistično literaturo]] itd., najpogostejša oblika planinskega leposlovja pa je [[planinski potopis|planinski potopis]], ki običajno popisuje en izlet.

Planinska literatura ima pomembno kulturnozgodovinsko sporočilo o pomenu gora za Slovence, saj hribi predstavljajo del slovenske identitete. Planinska povest se uvršča v druge žanre: [[kmečka povest|kmečko povest]], [[športni roman|športni roman]], [[mladinska književnost|mladinsko literaturo]], [[humoristična literatura|humoristično literaturo]], pogosto pa je povezana tudi z živalsko tematiko. V knjižnicah planinsko literaturo najdemo v rubriki [[športna literatura|športna literatura]].
Žanrski tipi planinske povesti so [[pastirska povest|pastirska povest]], [[lovska povest|lovska povest]] (znotraj kmečke povesti) in [[alpinistična povest|alpinistična povest]] (v okviru meščanskega [[športni roman|športnega romana]]).

== Elementi planinske povesti ==

Najpogostejši tip glavne osebe je posebnež – samotar, čudak, odtrgan od vasi, ali pa skrajni individualist, ki v svetu prvobitne gorske divjine išče svoj duševni mir in utrjuje svojo moralo. Pogosta sestavina planinske povesti je ljubezenski trikotnik moški-gora-ženska, pri čemer gora predstavlja presežek moralnih vrednot in višje principe. Planina predstavlja prostor za sproščanje socialnih napetosti.

== Začetki slovenske planinske povesti ==

Slovenska planinska povest je nastajala dolgo časa in pod različnimi [[žanr|žanrskimi oznakami]]. Prvo dolgo besedilo, Mencingerjeva ''Moja hoja na Triglav'', žanrsko ni bilo tvorno. V Kozakovem ''Belem macesnu'' fabule ni več mogoče gladko razbrati in razpada v posamezne slike. Sinonim za klasično planinsko povest je Janez Jalen s pastirsko [[idila|idilo]], [[divji lov|divjim lovom]] in [[planšarstvo|planšarstvom]], vrh slovenske planinske povesti pa je v štiridesetih letih 20. stoletja, ki jih zaznamuje povečan delež [[pravljica|pravljičnosti]] ([[Ivan Tomažič|Ivan Tomažič]], [[Josip Vandot]]). Planinska povest, ki je izhajala med drugo svetovno vojno, je ena izmed temeljnih oblik neodporniške pripovedne proze, povojni obseg planinske povesti pa je skromen (najdejavnejši pisatelj je Ivo Svetina). Najplodovitejši slovenski pisec planinske povesti po številu naslovov je Josip Vandot z mladinskimi pripovedmi o [[Kekec|Kekcu]].

== Prevedena planinska povest ==

Tudi vrsta tujih avtorjev, predvsem nemških, je navdih za pisanje črpala iz slovenske gorske pokrajine. Pomembna avtorja planinske povesti, katerih dela so bila prevedena tudi v slovenščino, sta [[Gustav Renker|Gustav Renker]] (''Pet mož gradi pot'', 1936) in [[Josef Friedrich Perkonig|Josef Friedrich Perkonig]] (''Bergsegen'', 1930, ''Ugrabljena strd'', 1960). Slovenci imajo v teh romanih negativno vlogo.

Zgolj v češčini je planinska pripovedna proza [[Marie Gebauerová|Marie Gebauerove]]: roman ''Rod Jurija Klemenčiče'' (1918) in kratkoprozna zbirka ''Na zemi: 1914–1918'' (1920), ki se dogaja na [[Jezersko|Jezerskem]].

== Bibliografija planinske povesti ==

* [[Anton Koder]]: ''[[Viženčar]]'' (1881) [[:s:Viženčar|Viženčar (Wikivir)]] - prva daljša planinska povest
* [[Pavlina Pajk]]: ''[[Planinska idila]]'' [http://sl.wikisource.org/wiki/Planinska_idila_%28Pajk%29] (1895)
* [[Janez Mencinger]]: ''[[Moja hoja na Triglav]]'' [http://sl.wikisource.org/wiki/Moja_hoja_na_Triglav]  (1897)
* [[Juš Kozak]]: ''[[Beli macesen]]'' (1926) - prvi izraziti primer planinske povesti
* [[Slavko Savinšek]]: ''[[Izpod Golice]]'' (1928) [http://www.dlib.si/documents/clanki/dom_in_svet/pdf/306132.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161116020153/http://www.dlib.si/documents/clanki/dom_in_svet/pdf/306132.pdf |date=2016-11-16 }}
* [[Janez Jalen]]: ''[[Ovčar Marko|Ovčar Marko]]'' (1929) 
* [[Josip Korban]]: ''[[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]]'' (1930)
* [[Ivan Bučer]]: ''[[Čez steno|Čez steno]]'' (1934)
* [[Edo Deržaj]]: ''[[Gruh|Gruh]]'' (1937)
* [[Boris Režek]]: ''[[Svet med Grintovci|Svet med Grintovci]]'' (1938), [[Zametene sledi]]
* [[Janko Mlakar]]: ''[[Kako je Trebušnik hodil na Triglav|Kako je Trebušnik hodil na Triglav]]'' (1907); gl. tudi ''[[Iz mojega nahrbtnika]]'' 1968)
* [[Janez Jalen]]: ''[[Cvetkova Cilka]]'' (1938)
* [[Josip Vandot]]: ''[[Prerok Muzelj|Prerok Muzelj]]'' (1939)
* [[Edo Deržaj]]: ''[[Pod Špiki|Pod Špiki]]'' (1940)
* [[Janez Jalen|Janez Jalen]]: ''[[Previsi|Previsi]]'' (1940)
* [[Ivan Bučer|Ivan Bučer]]: ''[[Koča na robu|Koča na robu]]'' (1941)
* [[Janez Jalen]]: ''[[Trop brez zvoncev]]'' (1941)
* [[Nande Majnik|Nande Majnik]]: ''[[Bele gazi|Bele gazi]]'' (1941)
* ''[[Pesem gora (1943)]]'' (rokopis anonimnega avtorja, 1943)
* [[Janez Gregorin|Janez Gregorin]]: ''[[Blagoslov gora]]: [[Smrt (Gregorin)|Smrt]], [[Pot v meglo|Pot v meglo]], [[Trije možje v snegu|Trije možje v snegu]] (1944)
* [[Drago Ulaga|Drago Ulaga]]: ''[[Bele zvezde|Bele zvezde]]'' (1944)
* [[Miško Kranjec|Miško Kranjec]]: ''[[Pesem gora|Pesem gora]]'' (1946)
* [[Metod Turnšek|Metod Turnšek]]: ''[[Očnice izpod Triglava|Očnice izpod Triglava]]'' (1951)
* [[Tone Svetina|Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči|Lovčeva hči]] (1957)
* [[Tone Svetina|Tone Svetina]]: ''[[Ugaslo ognjišče|Ugaslo ognjišče]]'', ''[[Oblak nad prepadom|Oblak nad prepadom]]'', ''[[Špikova sled|Špikova sled]]'' (1963)
* [[Anton Ingolič|Anton Ingolič]]: ''[[Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]'' (1971)
* [[Anton Ingolič]]: ''[[Čudovita pot]]: Mladinska planinska povest'' (1986)
* [[Nada Matičič|Nada Matičič]]: ''[[Mojih pet bičev|Mojih pet bičev]]'' (1972)
* [[Tone Svetina|Tone Svetina]]: ''[[Stena|Stena]]'' (1973)
* [[Matjaž Kmecl]]: ''[[S prijatelji pod macesni]]'' (1978, 1994, 2005)
* [[Ante Mahkota|Ante Mahkota]]: ''[[Sfinga (Mahkota)|Sfinga]]'' (1979, 1991, 1999)
* [[Nejc Zaplotnik|Nejc Zaplotnik]]: ''[[Pot (Zaplotnik)|Pot]]'' (1981, 1983, 1985)
* [[Danilo Cedilnik]]: ''[[Sledovi ptic]]'' (1984)
* [[Igor Škamperle]], ''[[Sneg na zlati veji]]'' (1992)
* [[Dušan Jelinčič|Dušan Jelinčič]]: ''[[Zvezdnate noči|Zvezdnate noči]]'' (1990)
* [[Dušan Jelinčič|Dušan Jelinčič]]: ''[[Biseri pod snegom|Biseri pod snegom]]'' (1992)
* [[Dušan Jelinčič|Dušan Jelinčič]]: ''[[Budovo oko|Budovo oko]]'' (1998)
* [[Dušan Jelinčič|Dušan Jelinčič]]: ''[[Umor pod K2|Umor pod K2]]'' (2000)
* [[Dušan Jelinčič]]: ''[[Kam gre veter, ko ne piha]]'' (2007)
* [[Vladimir Habjan]]: ''[[Čez rob]]'' (2010)
* [[Tadej Golob]]: ''[[Zlati zob]]'' (2011)
* [[Igor Karlovšek]]: ''[[Plezalec (roman)]]'' (2025)

== Glej tudi ==

* [[planinska literatura]]
* [[V kraljestvu Zlatoroga (film)|Prvi slovenski film — ''V kraljestvu Zlatoroga'']] (povezan s planinsko tematiko)
* [[Kekec (film, 1951)|Prvi slovenski mladinski film in prvi barvni film — Kekec]] (planinska tematika)
*Jana Zgubin, Pregled slovenskega leposlovja s področja gorništva: Diplomsko delo, 2010. [http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22057060ZgubinJana.pdf]

== Viri ==

* [[Miran Hladnik]] (1987). ''[http://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest]''. XXIII SSJLK: Zbornik predavanj, str. 95-102. {{COBISS|ID=2111542}} 
* [[Jože Munda]] (1965). ''Gore v besedi, podobi in glasbi''. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. {{COBISS|ID=3949313}}
* [[Tine Orel]] (ur.) (1969). ''Planinsko berilo''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=388097}}

{{:Portal:Literatura/povezava}}
{{wikivir|Kategorija:Planinska povest}}

[[Kategorija:Povesti po zvrsti]]
[[Kategorija:Planinstvo]]
[[Kategorija:Planinske povesti]]</text>
      <sha1>tn8uslvtg1yqe5bupg1cmpcph9hj146</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zoran Pevec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242332</id>
    <revision>
      <id>6761692</id>
      <parentid>6420304</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:38:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zoran.pevec</username>
        <id>147757</id>
      </contributor>
      <comment>dodal novo pesniško zbirko in uredil članstvo v SC PEN</comment>
      <origin>6761692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4334" sha1="sbr2yvweuwo4m19uqyzu1cr374egyjh" xml:space="preserve">{{avtobiografija}}
{{refimprove}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Zoran Pevec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[urednik]], [[esejist]], literarni teoretik in [[kritik]], * [[3. januar]] [[1955]], [[Celje]]. 

== Življenje ==
Po izobrazbi je slovenist. Končal je znanstveni magistrski študij na temo »Ženski liki v slovenski poetični dramatiki«, v zrelih letih je doktoriral iz slovenske književnosti. Od leta 2021 do leta 2023 je bil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, od leta 2024 dalje je član UO DSP, kjer je bil dolgoletni  predsednik Komisije za prireditve, sedaj pa je njen član. Med letoma 2023 in 2026 je bil član UO SC PEN. Je odgovorni urednik revije za književnost ''Vpogled'', revije za kulturo in literaturo ''Vsesledje'', soustanovitelj založbe Hiša poezije in član uredništva revije za poezijo in poetično ''Poetikon,'' bil je tudi član sveta revije za poezijo [[Rp. Lirikon21]]. Je idejni pobudnik za nagrado Fanny Haussmann za najboljši ciklus poezije v Sloveniji v enem letu. Pesmi, eseje in literarno teoretične članke objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah v Sloveniji, bil je tudi literarni kritik. Med drugim je dolgoletni mentor po vsej Sloveniji na kreativnih delavnicah pisanja.{{Navedi vir}}

== Dela ==
;Pesniške zbirke:
*1986 ''Orbis pictus'' (samozaložba).
*1996 ''Zapisi pozabljenih'' (Društvo za revitalizacijo literature).
*2000 ''Pod silikonskim nebom'' (Fit Media).
*2004 ''Moški v sobi'' (Apokalipsa)
*2006 ''V neki točki'' (Hiša poezije).
*2010 ''Glasovi slovenske poezije 3 - prevod pesmi v angleščino, skupaj z Miriam Drev in Ivanom Dobnikom (Hiša poezije).''
*2011 ''Hasidski pevec'' (Založba Litera).
*2015 ''To ni Michel Foucault'' (Založba Pivec).
*2016 Muškarac u sobi (prevod v hrvaščino Željko Perović).
*2018 Kako postati nihče (LUD Šerpa).
*2019 Glasovi slovenske poezije 4 - prevod pesmi v nemščino, skupaj z Miriam Drev in Ivanom Dobnikom (Hiša poezije).
*2021 Na objektivističnem stolu (Založba Pivec).
*2022 Beckett - moj advokat (Hiša poezije).
*2024 V sobi (Hiša poezije).
*2025 V sobi - raje bi, da ne (izbor poezije 1986-2024) (Hiša poezije).
*2026 Tukaj se ni zgodilo nič (Hiša poezije).

;Ostala dela:
* 2006 ''Kako narediti pesem'' - priročnik za pisanje poezije (JSKD).
* 2018 Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih (Velenjska knjižna fundacija).
*2020 Kako narediti pesem … (Vprašanje ali odgovor) - ponatis razširjenega priročnika za pisanje poezije (JSKD).
*2024 Poezija - kako spodleteti bolje - priročnik za pisanje poezije, ki je obenem pesnikov pesniški credo (JSKD).

=== Prevodi ===
Knjižni prevodi v angleščino, nemščino in hrvaščino ter revijalni prevodi v angleščino, francoščino, poljščino, slovaščino, češčino, bolgarščino, makedonščino, nizozemščino, srbščino in hrvaščino. Njegove pesmi so objavljene tudi v prevodnih antologijah slovenski pesnic in pesnikov v italijanščini in češčini.

== Priznanja ==
* 1997 Tretja nagrada za pesem »Mesto« na natečaju za evropski mesec kulture v Ljubljani.
* 2006 Prva nagrada strokovne žirije na Pesniškem turnirju v Mariboru za pesem »V neki točki«.
* 2013 Prejemnik nagrade [[čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju.
*2018 Nominacija za Veronikino nagrado v Celju za zbirko ''Kako postati nihče''.
*2019 Nominacija za Jenkovo nagrado za zbirko ''Kako postati nihče''.
*2019 Srebrni grb mestne občine Celje za vrhunski ustvarjalni opus na področju književnosti.
*2025 Savinova plaketa za 20-letno uspešno delo na področju literarne dejavnosti.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri in povezave ==
* [http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/128/detail.html Društvo slovenskih pisateljev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150721155149/http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/128/detail.html |date=2015-07-21 }}
* [http://www.poiesis.si/author/zoran-pevec/ Poiesis]
* [http://www.pranger.si/biografije/zoran-pevec/ Festival Pranger]
* [http://www.vpogled.si/index.php?option=com_contact&amp;view=category&amp;catid=12&amp;Itemid=64 Vpogled]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pevec, Zoran}}
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski esejisti]]
[[Kategorija:Slovenski kritiki]]</text>
      <sha1>sbr2yvweuwo4m19uqyzu1cr374egyjh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242992</id>
    <revision>
      <id>6761654</id>
      <parentid>6760363</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:46:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6761654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99768" sha1="1a5gh85eo7a4s8kn5t50y0ul2h56fe1" xml:space="preserve">'''Seznam tekem [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]]'''. Od 3. junija 1992 je slovenska reprezentanca odigrala 319 uradnih tekem. V letih 1921, 1956, 1968, 1990, 1991 in 1993 je odigrala še šest tekem, ki jih [[Nogometna zveza Slovenije]] iz različnih vzrokov ne priznava kot uradne tekme slovenske reprezentance.&lt;ref name=&quot;neuradne&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/prva-tekma-slovenske-nogometne-reprezentance-ze-leta-1921/315982 |title=Prva tekma slovenske nogometne reprezentance že leta 1921 |accessdate=27. januarja 2014 |date=6. september 2013 |publisher=MMC-RTV SLO |author=[[Slavko Jerič]] }}&lt;/ref&gt;

==Uradne tekme==
[[Slika:England - Slovenia friendly football match in 2009 2.jpg|sličica|300px|Prijateljska tekma proti [[angleška nogometna reprezentanca|Angliji]] leta 2009]]
[[Slika:Russia vs Slovenia World Cup 2010 Qualification, 2009-11-14 (48).jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[ruska nogometna reprezentanca|Rusiji]] leta 2009]]
[[Slika:Serbia - Slovenija football match in Belgrade, 2010.jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[srbska nogometna reprezentanca|Srbiji]] leta 2010]]
[[Slika:Slovenia - USA at FIFA World Cup 2010 (2).jpg|sličica|300px|Tekma na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|SP 2010]] proti [[ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]]]
:''&lt;span style=&quot;background:#FFCCCC&quot;&gt;Rdeče ozadje&lt;/span&gt;: tekme na svetovnih in evropskih prvenstvih; &lt;span style=&quot;background:#FFFFCC&quot;&gt;Rumeno ozadje&lt;/span&gt;: tekme na kvalifikacijah za svetovna in evropska prvenstva; &lt;span style=&quot;background:#CEE0F2&quot;&gt;Modro ozadje&lt;/span&gt;: tekme v Ligi narodov.''
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Št.
! Datum
! Stadion
! Lokacija
! Nasprotnik
! Rez.
! Tekmovanje
! Gledalci
! class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 319
| 6. oktober 2026
| [[Hampden Park]]
| {{ikonazastave|Škotska}} [[Glasgow]]
| {{fb|Škotska}}
| 2-1
| Liga narodov
| 34.500
| &lt;ref&gt;[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/skotska-slovenija-unl2026-2026-10-06-204500 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 318
| 3. oktober 2026
| [[Thermoplan Arena]]
| {{ikonazastave|Švica}} [[Luzern]]
| {{fb|Švica}}
| 1-2
| Liga narodov
| 15.420
| &lt;ref&gt;[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/svica-slovenija-unl2026-2026-10-03-204500 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 317
| 29. september 2026
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Makedonija}}
| 2-0
| Liga narodov
| 10.250
| &lt;ref&gt;[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-severna-makedonija-unl2026-2026-09-29-204500 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt; 
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 316
| 27. september 2026
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Škotska}}
| 0-0
| Liga narodov
| 12.200
| &lt;ref&gt;[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-skotska-unl2026-2026-09-26-150000 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;   
|-
| 315
| 7. junij 2026
| [[Stadion Varteks]]
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Varaždin]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 7.500
| &lt;ref&gt;[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/hrvaska-slovenija-uefa192026-2026-06-07-204500 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;    
|-
| 314
| 4. junij 2026
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ciper}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 9.023
| &lt;ref&gt;[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-ciper-uefa192026-2026-06-04-180000 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;     
|-
| 313
| 31. marec 2026
| [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]]
| {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]]
| {{fb|Črna Gora}}
| 3-2
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/crna-gora-cg-slovenija-p-2026-03-31-180000 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;        
|-
| 312
| 28. marec 2026
| [[Puskás Aréna]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]]
| {{fb|Madžarska}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 50.000
| &lt;ref&gt;[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/madzarska-slovenija-p-2026-03-28-180000 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;        
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 311
| 18. november 2025
| [[Nationalarenan]]
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]]
| {{fb|Švedska}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3322 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;        
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 310
| 15. november 2025
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kosovo}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 15.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3323 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;        
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 309
| 13. oktober 2025
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švica}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 14.650
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3272 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 308
| 10. oktober 2025
| [[Stadion Faddila Vokkrija]]
| {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]]
| {{fb|Kosovo}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 13.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3273 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 307
| 8. september 2025
| [[St. Jakob Park]]
| {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]]
| {{fb|Švica}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 11.750
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3271 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 306
| 5. september 2025
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švedska}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]]
| 15.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3270 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|-
| 305
| 10. junij 2025
| [[Stadion Z’dežele]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|BIH}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 12.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3266 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|-
| 304
| 6. junij 2025
| [[Stade de Luxembourg]]
| {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 7.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3267 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 303
| 20. marec 2025
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Slovaška}}
| 1-0
| Liga narodov
| 14.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3225 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 302
| 20. marec 2025
| [[Tehelné pole]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 0-0
| Liga narodov
| 12.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3226 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 301
| 17. november 2024
| [[Stadion Ernst Happel]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]]
| {{fb|Avstrija}}
| 1-1
| Liga narodov
| 46.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3094 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 300
| 14. november 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Norveška}}
| 1-4
| Liga narodov
| 15.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3095 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 299
| 13. oktober 2024
| [[Centralni stadion (Almati)|Centralni stadion]]
| {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Almati]]
| {{fb|Kazahstan}}
| 1-0
| Liga narodov
| 19.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3064 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 298
| 10. oktober 2024
| [[Stadion Ullevaal]]
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-3
| Liga narodov
| 23.350
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=3065 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 297
| 9. september 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kazahstan}}
| 3-0
| Liga narodov
| 9.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2982 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 296
| 6. september 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Avstrija}}
| 1-1
| Liga narodov
| 14.850
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2983 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;       
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 295
| 1. julij 2024
| [[Waldstadion (Frankfurt)|Waldstadion]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]]
| {{fb|Portugalska}}
| 0-0&lt;sup&gt;P&lt;/sup&gt;
| [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]]
| 46.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2976 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 294
| 25. junij 2024
| [[RheinEnergieStadion]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Köln]]
| {{fb|Anglija}}
| 0-0
| [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]]
| 45.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2973 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 293
| 20. junij 2024
| [[Allianz Arena]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]]
| {{fb|Srbija}}
| 1-1
| [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]]
| 63.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2974 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 292
| 16. junij 2024
| [[MHPArena]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Stuttgart]]
| {{fb|Danska}}
| 1-1
| [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]]
| 55.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2975 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 291
| 8. junij 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 11.040
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2970 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 290
| 4. junij 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Armenija}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 8.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2971 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 289
| 26. marec 2024
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Portugalska}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 16.450
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2941 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 288
| 21. marec 2024
| [[Narodni stadion Ta' Qali|Ta' Qali]]
| {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]]
| {{fb|Malta}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 1.650
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2942 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;      
|-
| 287
| 20. januar 2024
| [[Stadion Toyota Field|Toyota Field]]
| {{ikonazastave|ZDA}} [[San Antonio]]
| {{fb|ZDA}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2928 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;     
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 286
| 20. november 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kazahstan}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 16.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2904 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 285
| 17. november 2023
| [[Stadion Parken]]
| {{ikonazastave|Danska}} [[København]]
| {{fb|Danska}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 35.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2905 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 284
| 17. oktober 2023
| [[Windsor Park]]
| {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 11.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2882 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 283
| 15. oktober 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Finska}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 15.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2883 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 282
| 26. marec 2023
| [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]]
| {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravalle]]
| {{fb|San Marino}}
| 4-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2853 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 281
| 7. september 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 4-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 12.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2854 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 280
| 19. junij 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Danska}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 14.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2843 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 279
| 16. junij 2023
| [[Olimpijski stadion Helsinki|Olimpijski stadion]]
| {{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]]
| {{fb|Finska}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 32.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2844 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 278
| 26. marec 2023
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|San Marino}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 10.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2815 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 277
| 23. marec 2023
| [[Astana Arena]]
| {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Astana]]
| {{fb|Kazahstan}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]]
| 27.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2816 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|-
| 276
| 20. november 2022
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Črna Gora}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 11.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2777 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|-
| 275
| 17. november 2022
| [[Cluj Arena]]
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Cluj]]
| {{fb|Romunija}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 6.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2786 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 274
| 27. september 2022
| [[Friends Arena]]
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]]
| {{fb|Švedska}}
| 1-1
| Liga narodov
| 22.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2755 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;  
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 273
| 24. september 2022
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Norveška}}
| 2-1
| Liga narodov
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2756 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt; 
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 272
| 12. junij 2022
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Srbija}}
| 2-2
| Liga narodov
| 13.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2719 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 271
| 9. junij 2022
| [[Stadion Ullevaal]]
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-0
| Liga narodov
| 18.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2720 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 270
| 5. junij 2022
| [[Stadion Rajka Mitića]]
| {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]]
| {{fb|Srbija}}
| 1-4
| Liga narodov
| 15.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2721 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 269
| 2. junij 2022
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švedska}}
| 0-2
| Liga narodov
| 5.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2722 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 268
| 28. marec 2022
| [[Stadion Education City|Education City]]
| {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]]
| {{fb|Katar}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2703 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 267
| 26. marec 2022
| [[Stadion Education City|Education City]]
| {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2702 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 266
| 14. november 2021
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ciper}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 5.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2653 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 265
| 11. november 2021
| [[Stadion Antona Malatinskega|Antona Malatinskega]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 2.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2654 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 264
| 11. oktober 2021
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 6.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2631 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 263
| 8. oktober 2021
| [[Narodni stadion, Ta' Qali|Ta' Qali]]
| {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]]
| {{fb|Malta}}
| 4-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2632 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 262
| 7. september 2021
| [[Stadion Poljud]]
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2612 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 261
| 4. september 2021
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Malta}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 4.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2613 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 260
| 1. september 2021
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Slovaška}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2614 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 259
| 4. junij 2021
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|GIB}}
| 6-0
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2470 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 258
| 1. junij 2021
| [[Stadion Tošeja Proeskega]]
| {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]]
| {{fb|Severna Makedonija}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2471 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 257
| 30. marec 2021
| [[Stadion GSP]]
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]]
| {{fb|Ciper}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2580 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 256
| 27. marec 2021
| [[Stadion Fišt]]
| {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 13.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2581 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 255
| 24. marec 2021
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]]
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2582 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 254
| 18. november 2020
| [[Stadion Georgiosa Kamarasa]]
| {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2444 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 253
| 15. november 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kosovo}}
| 2-1
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2445 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 252
| 11. november 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Azerbajdžan}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2447 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 251
| 14. oktober 2020
| [[Stadion Zimbru]]
| {{ikonazastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]
| {{fb|Moldavija}}
| 4-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2438 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 250
| 11. oktober 2020
| [[Stadion Faddila Vokkrija]]
| {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]]
| {{fb|Kosovo}}
| 1-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2437 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 249
| 7. oktober 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|San Marino}}
| 4-0
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2436 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 248
| 6. september 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Moldavija}}
| 1-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2431 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 247
| 3. september 2020
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-0
| Liga narodov
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2432 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 246
| 19. november 2019
| [[Narodni stadion v Varšavi|Narodni stadion]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]]
| {{fb|Poljska}}
| 2-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 53.950
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2302 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 245
| 16. november 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Latvija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 11.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2303 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 244
| 13. oktober 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Avstrija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 15.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2291 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 243
| 10. oktober 2019
| [[Stadion Tošeja Proeskega]]
| {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]]
| {{fb|Severna Makedonija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 16.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2292 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 242
| 9. september 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Izrael}}
| 3-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 10.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2277 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 241
| 6. september 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Poljska}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 15.230
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=2278 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 240
| 10. junij 2019
| [[Stadion Daugava]]
| {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]]
| {{fb|Latvija}}
| 5-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1930 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 239
| 7. junij 2019
| [[Stadion Ob Vrbskem jezeru|Ob Vrbskem jezeru]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]]
| {{fb|Avstrija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 19.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1931 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 238
| 24. marec 2019
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Severna Makedonija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 9.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1807 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 237
| 21. marec 2019
| [[Stadion Sammyja Oferja]]
| {{ikonazastave|Izrael}} [[Hajfa]]
| {{fb|Izrael}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]]
| 12.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1808 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 236
| 19. november 2018
| [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]]
| {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 1-1
| Liga narodov
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1436 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 235
| 16. november 2018
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Norveška}}
| 1-1
| Liga narodov
| 10.250
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1437 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 234
| 16. oktober 2018
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ciper}}
| 1-1
| Liga narodov
| 5.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1422 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 233
| 13. oktober 2018
| [[Stadion Ullevaal]]
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-1
| Liga narodov
| 14.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1423 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 232
| 9. september 2018
| [[Stadion GSP]]
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]]
| {{fb|Ciper}}
| 1-2
| Liga narodov
| 300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1398 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#CEE0F2&quot;
| 231
| 6. september 2018
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 1-2
| Liga narodov
| 5.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1399 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt; 
|-
| 230
| 2. junij 2018
| [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]]
| {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]]
| {{fb|Črna Gora}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1384 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 229
| 27. marec 2018
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Belorusija}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 6.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1351 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 228
| 24. marec 2018
| [[Stadion Wörthersee]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]]
| {{fb|Avstrija}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 18.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1350 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 227
| 8. oktober 2017
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Škotska}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 11.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1085 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 226
| 5. oktober 2017
| [[Stadion Wembley|Wembley]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
| {{fb|Anglija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 61.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1086 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 225
| 4. september 2017
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Litva}}
| 4-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 6.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1083 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 224
| 1. september 2017
| [[Štadión Antona Malatinského]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 15.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1084 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 223
| 10. junij 2017
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Malta}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 7.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1049 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 222
| 26. marec 2017
| [[Hampden Park]]
| {{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]]
| {{fb|SCO}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 35.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1048 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 221
| 14. november 2016
| [[Stadion Miejski (Vroclav)|Stadion Miejski]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Vroclav]]
| {{fb|Poljska}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 40.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=1000 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 220
| 11. november 2016
| [[Stadion Ta' Qali]]
| {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]]
| {{fb|Malta}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=979 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 219
| 11. oktober 2016
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Anglija}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 13.300
|  &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=978 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 218
| 8. oktober 2016
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Slovaška}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 10.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=977 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 217
| 4. september 2016
| [[Stadion LFF]]
| {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]]
| {{fb|Litva}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]]
| 4.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=976 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 216
| 5. junij 2016
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Turčija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 7.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=999 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 215
| 30. maj 2016
| [[Stadion Swedbank]]
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]]
| {{fb|Švedska}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 17.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=998 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 214
| 28. marec 2016
| [[Windsor Park ]]
| {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 13.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=997 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 213
| 23. marec 2016
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|MKD}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=996 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 212
| 17. november 2015
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]]
| 12.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=40 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 211
| 14. november 2015
| [[Arena Lvov]]
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Lvov]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]]
| 35.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=42 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 210
| 12. oktober 2015
| [[Stadion San Marino|San Marino]]
| {{ikonazastave|San Marino}} [[San Marino]]
| {{fb|San Marino}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 780
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=50 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 209
| 9. oktober 2015
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Litva}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 10.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=52 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 208
| 8. september 2015
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=58 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 207
| 5. september 2015
| [[St. Jakob Park]]
| {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]]
| {{fb|Švica}}
| 2-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 25.750
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=60 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 206
| 14. junij 2015
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Anglija}}
| 2-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 15.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=72 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 205
| 30. marec 2015
| [[Stadion Abdulaha bin Kalife|Stadion A. bin Kalife]]
| {{ikonazastave|Katar}} [[Doha]]
| {{fb|Katar}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=86 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 204
| 27. marec 2015
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|San Marino}}
| 6-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 8.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=88 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 203
| 19. november 2014
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kolumbija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 15.230
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=103 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 202
| 15. november 2014
| [[Stadion Wembley|Wembley]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
| {{fb|Anglija}}
| 1-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 82.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=104 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 201
| 12. oktober 2014
| [[Stadion LFF]]
| {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]]
| {{fb|Litva}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 4.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=108 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 200
| 9. oktober 2014
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Švica}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 8.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=110 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 199
| 8. september 2014
| [[Stadion Lilleküla]]
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
| {{fb|Estonija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]]
| 6.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=118 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 198
| 7. junij 2014
| [[Estadio Ciudad de La Plata|Ciudad de La Plata]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[La Plata]]
| {{fb|Argentina}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 50.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=124 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 197
| 4. junij 2014
| [[Estadio Centenario|Centenario]]
| {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Montevideo]]
| {{fb|Urugvaj}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 55.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=125 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 196
| 5. marec 2014
| [[Stadion Mustafa Čaker|Mustafa Čaker]]
| {{ikonazastave|Alžirija}} [[Blida]]
| {{fb|Alžirija}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=143 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 195
| 19. november 2013
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Kanada}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=151 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 194
| 15. oktober 2013
| [[Stadion Suisse]]
| {{ikonazastave|Švica}} [[Bern]]
| {{fb|Švica}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 22.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=155 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 193
| 11. oktober 2013
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Norveška}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=158 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 192
| 10. september 2013
| [[Stadion GPS]]
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]]
| {{fb|Ciper}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=164 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 191
| 6. september 2013
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Albanija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 13.850
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=168 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 190
| 14. avgust 2013
| [[Stadion Veritas|Veritas]]
| {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]]
| {{fb|Finska}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=173 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 189
| 7. junij 2013
| [[Laugardalsvöllur]]
| {{ikonazastave|Islandija}} [[Reykjavík]]
| {{fb|Islandija}}
| 4-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 9.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=175 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 188
| 31. maj 2013
| [[Bielefelder Alm]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bielefeld]]
| {{fb|Turčija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 9.150
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=178 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 187
| 22. marec 2013
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Islandija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=196 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 186
| 6. februar 2013
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=205 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 185
| 14. november 2012
| [[Arena Filip II Makedonski]]
| {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]]
| {{fb|Makedonija}}
| 2-3
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=211 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 184
| 16. oktober 2012
| [[Stadion Qemal Stafa|Qemal Stafa]]
| {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]]
| {{fb|Albanija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=216 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 183
| 12. oktober 2012
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Ciper}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=219 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 182
| 11. september 2012
| [[Stadion Ullevaal|Ullevaal]]
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 11.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=229 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 181
| 7. september 2012
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švica}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]]
| 13.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=231 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 180
| 15. avgust 2012
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|ROM}}
| 4-3
| Prijateljska tekma
| 4.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=237 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 179
| 26. maj 2012
| [[Kufstein Arena]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Kufstein]]
| {{fb|GRE}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 1.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=243 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 178
| 29. februar 2012
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|SCO}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=267 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 177
| 15. november 2011
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|ZDA}}
| 2-3
| Prijateljska tekma
| 8.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=274 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 176
| 11. oktober 2011
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Srbija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=279 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 175
| 6. september 2011
| [[Stadio Artemio Franchi, Firence|Artemio Franchi]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Firence]]
| {{fb|Italija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=289 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 174
| 2. september 2011
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=293 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 173
| 10. avgust 2011
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Belgija}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 12.230
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=300 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 172
| 3. junij 2011
| 
| {{ikonazastave|Ferski otoki}} [[Toftir]]
| {{fb|Ferski otoki}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=303 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 171
| 29. marec 2011
| [[Windsor Park]]
| {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 15.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=320 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 170
| 25. marec 2011
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Italija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 16.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=322 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 169
| 9. februar 2011
| [[Stadion Qemala Stafe|Qemala Stafe]]
| {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]]
| {{fb|Albanija}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=327 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 168
| 11. avgust 2010
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|Gruzija}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 4.010
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=329 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 167
| 12. oktober 2010
| [[Stadion Lilleküla]]
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=337 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 166
| 8. oktober 2010
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ferski otoki}}
| 5-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 15.750
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=340 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 165
| 7. september 2010
| [[Stadion Rajka Mitića]]
| {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]]
| {{fb|Srbija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 40.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=347 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 164
| 3. september 2010
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]]
| 12.400
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=349 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 163
| 11. avgust 2010
| [[Stadion Stožice]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Avstralija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 16.155
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=353 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 162
| 23. junij 2010
| [[Nelson Mandela Bay Stadium|Nelson Mandela Bay]]
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Nelson Mandela Bay]]
| {{fb|Anglija}}
| 0-1
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]]
| 36.893
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=356 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 161
| 18. junij 2010
| [[Soccer City]]
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Johannesburg]]
| {{fb|Združene države Amerike}}
| 2-2
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]]
| 45.573
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=357 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 160
| 13. junij 2010
| [[Peter Mokaba Stadium|Peter Mokaba]]
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Polokwane]]
| {{fb|Alžirija}}
| 1-0
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]]
| 30.325
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=358 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 159
| 4. junij 2010
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Nova Zelandija}}
| 3-1
| Prijateljska tekma
| 10.950
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=359 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 158
| 3. marec 2010
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Katar}}
| 4-1
| Prijateljska tekma
| 4.900
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=363 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 157
| 18. november 2009
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 12.510
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=366 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 156
| 14. november 2009
| [[Stadion Lužniki|Lužniki]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Moskva]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 71.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=368 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 155
| 14. oktober 2009
| [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]]
| {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravale]]
| {{fb|San Marino}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 1.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=373 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 154
| 10. oktober 2009
| [[Tehelné pole]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 24.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=374 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 153
| 9. september 2009
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Poljska}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 11.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=379 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 152
| 5. september 2009
| [[Stadion Wembley|Wembley]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
| {{fb|Anglija}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 67.232
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=381 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 151
| 12. avgust 2009
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|San Marino}}
| 5-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=383 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 150
| 1. april 2009
| [[Windsor Park]]
| {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 13.243
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=395 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 149
| 28. marec 2009
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Češka}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 12.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=398 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 148
| 11. februar 2009
| [[Cristal Arena]]
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Genk]]
| {{fb|Belgija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 13.135
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=407 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 147
| 19. november 2008
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 3-4
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=408 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 146
| 15. oktober 2008
| [[Na Stínadlech]]
| {{ikonazastave|Češka}} [[Teplice]]
| {{fb|Češka}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 15.220
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=411 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 145
| 11. oktober 2008
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Severna Irska}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 11.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=414 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 144
| 10. september 2008
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Slovaška}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=420 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 143
| 6. september 2008
| [[Stadion Oporowska|Oporowska]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Wroclaw]]
| {{fb|Poljska}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]]
| 8.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=422 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 142
| 20. avgust 2008
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 2-3
| Prijateljska tekma
| 11.100
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=428 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 141
| 26. maj 2008
| [[Ullevi]]
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]]
| {{fb|Švedska}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=433 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 140
| 26. marec 2008
| [[ZTE Aréna]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]]
| {{fb|Madžarska}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=443 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 139
| 6. februar 2008
| [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]]
| {{fb|Danska}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=449 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 138
| 21. november 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 3.600
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=450 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 137
| 17. oktober 2007
| [[Philips Stadion]]
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Eindhoven]]
| {{fb|Nizozemska}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=457 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 136
| 13. oktober 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Albanija}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=460 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 135
| 12. september 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Belorusija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=468 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 134
| 8. september 2007
| [[Stade Josy Barthel]]
| {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 2.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=470 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 133
| 22. avgust 2007
| [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]]
| {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]]
| {{fb|Črna Gora}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=474 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 132
| 6. junij 2007
| [[Stadionul Dan Păltinişanu|Dan Păltinişanu]]
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Temišvar]]
| {{fb|Romunija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=477 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 131
| 2. junij 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Romunija}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=481 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 130
| 28. marec 2007
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Nizozemska}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 9.520
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=491 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 129
| 24. marec 2007
| [[Stadion Loro-Boriçi|Loro-Boriçi]]
| {{ikonazastave|Albanija}} [[Skader]]
| {{fb|Albanija}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=493 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 128
| 7. februar 2007
| [[Stadion Domžale|Stadion]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domžale]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=504 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 127
| 11. oktober 2006
| [[Stadion Dinama (Minsk)|Stadion Dinama]]
| {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]]
| {{fb|Belorusija}}
| 2-4
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=510 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 126
| 7. oktober 2006
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=514 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 125
| 6. september 2006
| [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]]
| {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]]
| {{fb|Bolgarija}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=523 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 124
| 15. avgust 2006
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Izrael}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=528 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 123
| 4. junij 2006
| 
| {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]]
| {{fb|Slonokoščena obala}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=532 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 122
| 31. maj 2006
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Trinidad in Tobago}}
| 3-1
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=533 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 121
| 1. marec 2006
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]]
| {{fb|Romunija}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=538 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 120
| 28. februar 2006
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]]
| {{fb|Ciper}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 1.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=539 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 119
| 12. oktober 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Škotska}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=542 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 118
| 8. oktober 2005
| 
| {{ikonazastave|Italija}} [[Palermo]]
| {{fb|Italija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 25.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=544 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 117
| 7. september 2005
| 
| {{ikonazastave|Moldavija}} [[Chisinau]]
| {{fb|Moldavija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=547 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 116
| 3. september 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Norveška}}
| 2-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 10.055
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=548 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 115
| 17. avgust 2005
| 
| {{ikonazastave|Wales}} [[Swansea]]
| {{fb|Wales}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 12.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=550 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 114
| 4. junij 2005
| 
| {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]]
| {{fb|Belorusija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 33.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=552 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 113
| 30. marec 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Belorusija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=555 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 112
| 26. marec 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Nemčija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 9.200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=557 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 111
| 9. februar 2005
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Češka}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=560 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 110
| 17. november 2004
| 
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]]
| {{fb|Slovaška}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 5.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=563 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 109
| 13. oktober 2004
| 
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 25.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=565 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 108
| 9. oktober 2004
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Italija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 9.250
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=567 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 107
| 8. september 2004
| 
| {{ikonazastave|Škotska}} [[Glasgow]]
| {{fb|Škotska}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 38.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=573 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 106
| 4. september 2004
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Moldavija}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=576 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 105
| 18. avgust 2004
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Srbija in Črna gora}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=577 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 104
| 28. april 2004
| 
| {{ikonazastave|Švica}} [[Ženeva]]
| {{fb|Švica}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 7.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=582 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 103
| 31. marec 2004
| [[Arena Petrol]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]]
| {{fb|Latvija}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 2.300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=585 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 102
| 18. februar 2004
| 
| {{ikonazastave|Španija}} [[San Fernando]]
| {{fb|Poljska}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=590 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 101
| 19. november 2003
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 8.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=594 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 100
| 15. november 2003
| 
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 35.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=596 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 99
| 11. oktober 2003
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]]
| {{fb|Ciper}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=597 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 98
| 10. september 2003
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Francija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=599 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 97
| 6. september 2003
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Izrael}}
| 3-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=601 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 96
| 20. avgust 2003
| [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]]
| {{fb|Madžarska}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=603 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 95
| 7. junij 2003
| 
| {{ikonazastave|Turčija}} [[Antalya]]
| {{fb|Izrael}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=605 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 94
| 30. april 2003
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Ta'Qali]]
| {{fb|Malta}}
| 3-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=608 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 93
| 2. april 2003
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ciper}}
| 4-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=611 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 92
| 12. februar 2003
| [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]]
| {{fb|Švica}}
| 1-5
| Prijateljska tekma
| 3.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=613 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 91
| 12. oktober 2002
| 
| {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]]
| {{fb|Francija}}
| 0-5
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 78.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=617 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 90
| 7. september 2002
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Malta}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]]
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=620 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 89
| 21. avgust 2002
| 
| {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]]
| {{fb|Italija}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 13.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=622 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 88
| 12. junij 2002
| [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]]
| {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seogwipo]]
| {{fb|Paragvaj}}
| 1-3
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]]
| 28.598
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=624 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 87
| 8. junij 2002
| [[Daegu World Cup Stadium|Daegu]]
| {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Daegu]]
| {{fb|Republika Južna Afrika}}
| 0-1
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]]
| 47.226
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=625 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 86
| 2. junij 2002
| [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]]
| {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Gwangju]]
| {{fb|Španija}}
| 1-3
| [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]]
| 30.176
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=626 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 85
| 17. maj 2002
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Gana}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=627 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 84
| 17. april 2002
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Tunizija}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 5.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=629 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 83
| 27. marec 2002
| 
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=632 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 82
| 15. februar 2002
| 
| {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]]
| {{fb|Kitajska}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=635 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 81
| 12. februar 2002
| 
| {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]]
| {{fb|Honduras}}
| 1-5
| Prijateljska tekma
| 25.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=636 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 80
| 14. november 2001
| 
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]]
| {{fb|Romunija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=639 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 79
| 10. november 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Romunija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=640 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 78
| 6. oktober 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Farski otoki}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 9.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=646 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 77
| 5. september 2001
| 
| {{ikonazastave|FR Jugoslavija}} [[Beograd]]
| {{fb|FR Jugoslavija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 22.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=657 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 76
| 1. september 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Rusija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=661 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 75
| 15. avgust 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Romunija}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=666 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 74
| 6. junij 2001
| 
| {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]]
| {{fb|Švica}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=677 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 73
| 2. junij 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=685 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 72
| 26. april 2001
| 
| {{ikonazastave|Danska}} [[København]]
| {{fb|Danska}}
| 0-3
| Prijateljska tekma
| 32.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=696 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 71
| 28. marec 2001
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|FR Jugoslavija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=710 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 70
| 24. marec 2001
| 
| {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 40.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=713 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 69
| 28. februar 2001
| [[Stadion Bonifika|Bonifika]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]]
| {{fb|Urugvaj}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=722 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 67
| 11. oktober 2000
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Švica}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=727 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 68
| 7. oktober 2000
| 
| {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]]
| {{fb|Luksemburg}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 1.700
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=729 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 66
| 3. september 2000
| 
| {{ikonazastave|Farski otoki}} [[Toftir]]
| {{fb|Farski otoki}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=734 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 65
| 16. avgust 2000
| 
| {{ikonazastave|Češka}} [[Ostrava]]
| {{fb|Češka}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 4.800
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=735 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 64
| 21. junij 2000
| [[Gelredome]]
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnhem]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-0
| [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]]
| 24.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=744 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 63
| 18. junij 2000
| [[Amsterdam ArenA]]
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]]
| {{fb|Španija}}
| 1-2
| [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]]
| 40.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=745 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| 62
| 13. junij 2000
| [[Stade du Pays de Charleroi|Pays de Charleroi]]
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Charleroi]]
| {{fb|FR Jugoslavija}}
| 3-3
| [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]]
| 22.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=746 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 61
| 3. junij 2000
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Saudova Arabija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=747 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 60
| 26. april 2000
| 
| {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]]
| {{fb|Francija}}
| 2-3
| Prijateljska tekma
| 60.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=755 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 59
| 23. februar 2000
| 
| {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]]
| {{fb|Oman}}
| 4-0
| Prijateljska tekma
| 300
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=761 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 58
| 19. februar 2000
| 
| {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]]
| {{fb|Združeni arabski emirati}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=762 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 57
| 17. november 1999
| 
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 65.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=764 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 56
| 13. november 1999
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 9.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=765 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 55
| 9. oktober 1999
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=770 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 54
| 8. september 1999
| 
| {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
| {{fb|Norveška}}
| 0-4
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 27.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=774 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 53
| 4. september 1999
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Gruzija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 7.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=777 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 52
| 18. avgust 1999
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Albanija}}
| 2-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=780 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 51
| 9. junij 1999
| 
| {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]]
| {{fb|Albanija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 15.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=785 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 50
| 5. junij 1999
| 
| {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]]
| {{fb|Latvija}}
| 2-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=788 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 49
| 28. april 1999
| [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Finska}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=791 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 48
| 27. marec 1999
| 
| {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tbilisi]]
| {{fb|Gruzija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=794 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 47
| 8. februar 1999
| 
| {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]]
| {{fb|Oman}}
| 7-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=798 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 46
| 6. februar 1999
| 
| {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]]
| {{fb|Švica}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=799 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 45
| 14. oktober 1998
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Latvija}}
| 1-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=803 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 44
| 10. oktober 1998
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Norveška}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 8.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=805 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 43
| 6. september 1998
| 
| {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]]
| {{fb|Grčija}}
| 2-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]]
| 35.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=808 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 42
| 19. avgust 1998
| 
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]]
| {{fb|Madžarska}}
| 1-2
| Prijateljska tekma
| 12.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=811 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 41
| 22. april 1998
| [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]]
| {{fb|Češka}}
| 1-3
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=815 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 40
| 25. marec 1998
| 
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]]
| {{fb|Poljska}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 8.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=821 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 39
| 9. februar 1998
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]]
| {{fb|Ciper}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=824 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 38
| 6. februar 1998
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]]
| {{fb|Slovaška}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 0
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=825 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 37
| 5. februar 1998
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]]
| {{fb|Islandija}}
| 3-2
| Prijateljska tekma
| 200
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=826 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 36
| 11. oktober 1997
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=835 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 35
| 10. september 1997
| 
| {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 25.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=842 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 34
| 6. september 1997
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=843 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 33
| 30. april 1997
| 
| {{ikonazastave|Danska}} [[København]]
| {{fb|Danska}}
| 0-4
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 41.278
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=855 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 32
| 2. april 1997
| 
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 3-3
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 30.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=863 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 31
| 18. marec 1997
| 
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Linz]]
| {{fb|Avstrija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 14.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=865 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 30
| 10. november 1996
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=869 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 29
| 1. september 1996
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Danska}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=874 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 28
| 21. maj 1996
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Združeni arabski emirati}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=876 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 27
| 24. april 1996
| 
| {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]]
| {{fb|Grčija}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=877 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 26
| 27. marec 1996
| 
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Lodz]]
| {{fb|Poljska}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=879 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 25
| 11. februar 1996
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Rusija}}
| 1-3
| Prijateljska tekma
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=880 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 24
| 9. februar 1996
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Malta}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=881 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 23
| 7. februar 1996
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Islandija}}
| 7-1
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=882 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 22
| 6. december 1995
| 
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Hermosillo]]
| {{fb|Mehika}}
| 2-1
| Prijateljska tekma
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=883 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 21
| 15. november 1995
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 10.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=886 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 20
| 11. oktober 1995
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 3-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=890 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 19
| 6. september 1995
| 
| {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]]
| {{fb|Italija}}
| 0-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=893 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 18
| 11. junij 1995
| 
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
| {{fb|Estonija}}
| 3-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 1.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=895 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 17
| 7. junij 1995
| 
| {{ikonazastave|Litva}} [[Vilnius]]
| {{fb|Litva}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 5.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=898 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 16
| 26. april 1995
| 
| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=901 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 15
| 29. marec 1995
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Estonija}}
| 3-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=904 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 14
| 16. november 1994
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Litva}}
| 1-2
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 4.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=907 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 13
| 12. oktober 1994
| 
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]]
| {{fb|Ukrajina}}
| 0-0
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=911 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|- bgcolor=&quot;#FFFFCC&quot;
| 12
| 7. september 1994
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Italija}}
| 1-1
| [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]]
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=916 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 11
| 1. junij 1994
| 
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]]
| {{fb|Romunija}}
| 0-0
| Prijateljska tekma
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=917 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 10
| 27. april 1994
| [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]]
| {{fb|Ciper}}
| 3-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=920 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 9
| 6. april 1994
| 
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Szombathely]]
| {{fb|Madžarska}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 6.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=923 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 8
| 23. marec 1994
| 
| {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]]
| {{fb|Makedonija}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 20.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=924 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 7
| 12. februar 1994
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Malta}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=925 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 6
| 10. februar 1994
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Tunizija}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 2.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=926 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 5
| 8. februar 1994
| 
| {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]]
| {{fb|Gruzija}}
| 1-0
| Prijateljska tekma
| 1.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=927 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 4
| 13. oktober 1993
| [[Športni center Stanko Mlakar|Stanko Mlakar]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Kranj]]
| {{fb|Makedonija}}
| 1-4
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=932 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 3
| 7. april 1993
| [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Estonija}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=935 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 2
| 7. november 1992
| 
| {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaca]]
| {{fb|Ciper}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 500
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=937 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|-
| 1
| 3. junij 1992
| [[Stadion Lilleküla]]
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
| {{fb|Estonija}}
| 1-1
| Prijateljska tekma
| 1.000
| &lt;ref&gt;[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&amp;id_tekme=938 Tekma] na straneh NZS&lt;/ref&gt;
|}

==Neuradne tekme==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Št.
! Datum
! Stadion
! Lokacija
! Nasprotnik
! Rez.
! Tekmovanje
! Gledalci
! class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|-
| 6
| 16. november 1993
| 
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Prievidza]]
| {{fb|Slovaška}}
| 0-2
| Prijateljska tekma
| 14.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 5
| 19. junij 1991
| [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]]
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Murska Sobota]]
| {{fb|Hrvaška}}
| 0-1
| Prijateljska tekma
| 2.500
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 4
| 8. december 1990
| [[Mestni stadion Izola|Mestni stadion]]
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Izola]]
| {{fb|Bosna in Hercegovina}}
| 2-0
| Prijateljska tekma
| 1.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 3
| 3. april 1968
| 
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]]
| {{fb|Avstrija}}
| 2-2
| Prijateljska tekma
| 3.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 2
| 19. avgust 1956
| [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]]
| {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Kitajska}}
| 5-2
| Prijateljska tekma
| 5.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|-
| 1
| 23. junij 1921
| 
| {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Ljubljana]]
| {{fb|Francija}}
| 0-5
| Prijateljska tekma
| 13.000
| &lt;ref name=&quot;neuradne&quot;/&gt;
|}

==Sklici==
{{sklici|5}}

==Zunanje povezave==
* [https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme NZS: Vse tekme slovenske reprezentance]
* [http://www.rtvslo.si/sport/strani/vsi-izidi/3724 RTV: Vsi izidi (1992-{{CURRENTYEAR}})]

{{Slovenska nogometna reprezentanca}}

[[Kategorija:Slovenska nogometna reprezentanca]]
[[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom]]</text>
      <sha1>1a5gh85eo7a4s8kn5t50y0ul2h56fe1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marko Žerovnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>245409</id>
    <revision>
      <id>6761258</id>
      <parentid>6757643</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:18:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50162-02</username>
        <id>265801</id>
      </contributor>
      <comment>dodano</comment>
      <origin>6761258</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10929" sha1="pyvlbnmdz6zmn0qer7wm57b5hogi4hi" xml:space="preserve">{{BŽO brez virov}}
{{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}}

'''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]].

== Življenje in delo ==
Marko Žerovnik je diplomiral leta 1971 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|Študentsko Prešernovo nagrado]], magistreral (1980)  in doktoriral leta 1988 na [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu|prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu]]. Delal je  kot kartograf na [[Oddelek za geografijo Filozofske fakltete v Ljubljani|oddelku za  geografijo FF v Ljubljani]] (1959-67), nato na [[Geodetski inštitut Slovenije|Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo]]. Od leta 1971 do 1979 je vodil kartografski oddelek pri [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU]]. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj [[Center srednjih šol, Domžale|Centra srednjih šol v Domžalah]]. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; ilustriral je več geografskih učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski, turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967), planinski zemljevid Julijskih Alp in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občin [[Občina Komenda|Komenda]], [[Občina Kamnik|Kamnik]] in [[Občina Mengeš|Mengeš]] pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig, potopisov in pesniških zbirk.          

'''&lt;big&gt;Učbeniki&lt;/big&gt;'''

'''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' 

* Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}}
* Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}}
* Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}}
* Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}}
* Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}}
* Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}}
* A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}}
*Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}}
*La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}}
*Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}}

=== Vaje ===
*''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}}

=== Šolski atlas ===
* Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}}
* Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}}

=== Zemljevidi ===
* Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967)  {{COBISS|ID=100821760}}   
* Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967)  {{COBISS|ID=35874561}}   
* Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968)  {{COBISS|ID=39424257}}  
* Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970)  {{COBISS|ID=115109888}}   
* Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982)  {{COBISS|ID=21579}}         
* Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983)  {{COBISS|ID=561725}}  
* Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998)  {{COBISS|ID=72577024}}           
* Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}}
* Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}}

=== Knjige ===
* Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969)  {{COBISS|ID=13529861}}            
* Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992)  {{COBISS|ID=28304384}}   
* V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995)  {{COBISS|ID=46962176}}  
* V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}}  
* Vodnik po Komendi in okolici (1996)  {{COBISS|ID=49817344}} 
* Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002)  {{COBISS|ID=116171776}}  
* Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012)  {{COBISS|ID=260968704}}   
* Po trnovi poti (2014)  {{COBISS|ID=272260608}} 
* Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}}
* Spoznavanje kartografije v izobraževalnem sistemu {{COBISS|ID=290972931}}

=== Potopisi in pesniške zbirke ===

* Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016)  {{COBISS|ID=283560192}}
* Opojnost gora (2017)  {{COBISS|ID=291572224}}
* ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}}
* ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}}
* ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}}
* ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019)  {{COBISS|ID=301169920}}
* ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019)  {{COBISS|ID=302088192}}
* ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}}
* ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}}
* ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}}
* ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}}
* ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}}
* ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}}
* ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}}
* Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}}
* Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}}
* Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}}
* S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}}
* Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}}
* Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}}

=== Strokovni članki ===
*Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}}  
*Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} 
*Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}}
*Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}}
*Geografski oris župnije Komenda (1992)  {{COBISS|ID=431789}} 
*Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} 
*Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}}
*Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002)  {{COBISS|ID=21025378}}
*Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005)  {{COBISS|ID=10396470}} 
*Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}}
*V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007)  {{COBISS|ID=35461730}}
*Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}}
*Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}}
*Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}}
*Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}}
'''&lt;big&gt;Demografske študije&lt;/big&gt;'''

* Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) 
* Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni  svet skupščine občine Kamnik (1994)
* Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) 
* Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) 
* Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) 
* Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005)
* Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) 
* Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020)

=== Druge dejavnosti ===
Soustanovitelj lokalnega časopisa Aplence, Komenda (1992)                                                                                                                    Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995)                               Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002)

=== Študij ===
*Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}}
*Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} 
*Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}}

== Priznanja ==
* Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani  (31. januar 1962)
* Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda  (15. maj 2001)
* Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana  (9. maj 2002)
* Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015)
* Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kot eden najstarejših aktivnih članov knjižnice (23. april 2024)
* Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025)
* Plaketa Slovenskega gorniškega kluba &quot;Skala&quot; ob 30. obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}}
[[Kategorija:Slovenski geografi]]
[[Kategorija:Slovenski kartografi]]
[[Kategorija:Slovenski ravnatelji]]
[[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]]</text>
      <sha1>pyvlbnmdz6zmn0qer7wm57b5hogi4hi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761262</id>
      <parentid>6761258</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:27:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50162-02</username>
        <id>265801</id>
      </contributor>
      <comment>dodano</comment>
      <origin>6761262</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10992" sha1="r2eteqxqj7i61yb7rpc5srb5ywxrxfq" xml:space="preserve">{{BŽO brez virov}}
{{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}}

'''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]].

== Življenje in delo ==
Marko Žerovnik je diplomiral leta 1971 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|Študentsko Prešernovo nagrado]], magistreral (1980)  in doktoriral leta 1988 na [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu|prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu]]. Delal je  kot kartograf na [[Oddelek za geografijo Filozofske fakltete v Ljubljani|oddelku za  geografijo FF v Ljubljani]] (1959-67), nato na [[Geodetski inštitut Slovenije|Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo]]. Od leta 1971 do 1979 je kot raziskovalec vodil kartografski oddelek pri [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU]]. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj [[Center srednjih šol, Domžale|Centra srednjih šol v Domžalah]]. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; ilustriral je več geografskih učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski zemljevid Slovenije (skupaj z Ivanom Selanom), turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967), planinski zemljevid Julijskih Alp in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občin [[Občina Komenda|Komenda]], [[Občina Kamnik|Kamnik]] in [[Občina Mengeš|Mengeš]] pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig, potopisov in pesniških zbirk.          

'''&lt;big&gt;Učbeniki&lt;/big&gt;'''

'''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' 

* Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}}
* Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}}
* Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}}
* Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}}
* Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}}
* Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}}
* A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}}
*Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}}
*La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}}
*Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}}

=== Vaje ===
*''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}}

=== Šolski atlas ===
* Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}}
* Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}}

=== Zemljevidi ===
* Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967)  {{COBISS|ID=100821760}}   
* Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967)  {{COBISS|ID=35874561}}   
* Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968)  {{COBISS|ID=39424257}}  
* Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970)  {{COBISS|ID=115109888}}   
* Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982)  {{COBISS|ID=21579}}         
* Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983)  {{COBISS|ID=561725}}  
* Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998)  {{COBISS|ID=72577024}}           
* Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}}
* Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}}

=== Knjige ===
* Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969)  {{COBISS|ID=13529861}}            
* Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992)  {{COBISS|ID=28304384}}   
* V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995)  {{COBISS|ID=46962176}}  
* V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}}  
* Vodnik po Komendi in okolici (1996)  {{COBISS|ID=49817344}} 
* Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002)  {{COBISS|ID=116171776}}  
* Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012)  {{COBISS|ID=260968704}}   
* Po trnovi poti (2014)  {{COBISS|ID=272260608}} 
* Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}}
* Spoznavanje kartografije v izobraževalnem sistemu {{COBISS|ID=290972931}}

=== Potopisi in pesniške zbirke ===

* Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016)  {{COBISS|ID=283560192}}
* Opojnost gora (2017)  {{COBISS|ID=291572224}}
* ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}}
* ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}}
* ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}}
* ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019)  {{COBISS|ID=301169920}}
* ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019)  {{COBISS|ID=302088192}}
* ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}}
* ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}}
* ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}}
* ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}}
* ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}}
* ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}}
* ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}}
* Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}}
* Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}}
* Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}}
* S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}}
* Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}}
* Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}}

=== Strokovni članki ===
*Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}}  
*Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} 
*Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}}
*Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}}
*Geografski oris župnije Komenda (1992)  {{COBISS|ID=431789}} 
*Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} 
*Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}}
*Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002)  {{COBISS|ID=21025378}}
*Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005)  {{COBISS|ID=10396470}} 
*Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}}
*V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007)  {{COBISS|ID=35461730}}
*Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}}
*Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}}
*Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}}
*Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}}
'''&lt;big&gt;Demografske študije&lt;/big&gt;'''

* Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) 
* Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni  svet skupščine občine Kamnik (1994)
* Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) 
* Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) 
* Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) 
* Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005)
* Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) 
* Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020)

=== Druge dejavnosti ===
Soustanovitelj lokalnega časopisa Aplence, Komenda (1992)                                                                                                                    Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995)                               Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002)

=== Študij ===
*Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}}
*Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} 
*Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}}

== Priznanja ==
* Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani  (31. januar 1962)
* Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda  (15. maj 2001)
* Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana  (9. maj 2002)
* Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015)
* Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kot eden najstarejših aktivnih članov knjižnice (23. april 2024)
* Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025)
* Plaketa Slovenskega gorniškega kluba &quot;Skala&quot; ob 30. obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}}
[[Kategorija:Slovenski geografi]]
[[Kategorija:Slovenski kartografi]]
[[Kategorija:Slovenski ravnatelji]]
[[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]]</text>
      <sha1>r2eteqxqj7i61yb7rpc5srb5ywxrxfq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letališče Cà Mau</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250575</id>
    <revision>
      <id>6761412</id>
      <parentid>6248539</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:18:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6761412</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6095" sha1="iw8gdcrse2y1lbumxd44l18nm0slwfe" xml:space="preserve">{{infopolje letališče
 |name=Letališče Cà Mau
 | native_name         = {{lang|vi|Sân bay Cà Mau}}
 |image=Camau Airport1.JPG
| IATA                = CAH
| ICAO                = VVCM
| pushpin_map         = Vietnam
| pushpin_caption     = Lega letališča v Vietnamu
| pushpin_label       = '''CAH'''/VVCM
| type         = javno 
|  operator       = [[Soutern Airports Authority]] (Vietnam)
|  city_served = Cà Mau 
| elevation_f         = 7
| coordinates         = {{coord|09|10|32|N|105|10|46|E|type:airport}}
| metric_elev         = y
| metric_rwy          = y
| r1_number           = 09/27
| r1_length_f         = 7,874
| r1_length_m         = 2,400
| r1-surface    = beton 
 }}
[[Image:Camau Airport2.JPG|200px|right|thumb|Letališče Cà Mau]]
'''Letališče Cà Mau''' ([[koda letališča IATA|IATA]]: ''CAH'', [[koda letališča ICAO|ICAO]]: ''VVCM'') (vietnamsko ''Sân bay Cà Mau'') je majhno letališče v [[provinca Cà Mau|provinci Cà Mau]], najjužnejšem delu [[Vietnam]]a. Letališče trenutno oskrbuje družba Vietnam Aviation Service Company (VASCO) z leti v [[Hošiminh]] (mednarodno letališče Tan Son Nhat, SGN).&lt;ref name=&quot;CMairport&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.tsnairport.hochiminhcity.gov.vn/vn/default.aspx?cat_id=694&amp;cl1=689|title=GIỚI THIỆU CHUNG VỀ CẢNG HÀNG KHÔNG CÀ MAU|date=2006-06-09|publisher=Southern Airports Corporation|access-date=2008-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503072604/http://www.tsnairport.hochiminhcity.gov.vn/vn/default.aspx?cat_id=694&amp;cl1=689|archive-date=2011-05-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Koordinate so: 105°10'46&quot; V in 09°10'32&quot; S.

== Zgodovina ==
Prvotno so ga zgradili francoski kolonisti kot letališče ''Moranc'' v mestu Quản Long v provinci An Xuyên (zdaj mesto Cà Mau) z vzletno-pristajalno stezo dolžine 400 m in širine 16 m.

Junija 1962 je Urad za letalstvo Republike Vietnam obnovil to letališče na območju 91,61 hektarjev, vzletno-pristajalno stezo 1050 m x 30 m, ploščad 60 m x 120 m in ga preimenoval v letališče Quan Long (Phi trường Quản Long).

To letališče je bilo uporabljeno predvsem v vojaške namene, saj so služili [[helikopter]]jem, lovcem L19, OV10, Dakota, C130 in nekaterim drugim. V sušnem obdobju leta 1972 so vzletno-pristajalno stezo in ploščad preplastili z asfaltom.

Aprila 1975, po padcu [[Sajgon]]a, so letališče nadzorovale komunistične sile. Od leta 1976 do 1978 je bilo to letališče uporabljeno samo za vojaške dejavnosti.

30. aprila 1995 je to letališče oživilo civilne lete z AN2 VF808. Državne službe so se nadaljevale, vendar z nizkim dobičkom. Od leta 1997 so civilni redni leti zaradi nizkega prometa prekinjeni, ostali so le čarterski leti. 30. aprila 1996 je bil stari terminal prenovljen. Julija istega leta je bilo letališče opremljeno s sistemom za natančno instrumentalno pristajanje NDB 500II in rezervnim generatorjem.

13. decembra 2003 se je začela gradnja novega terminala. Terminal ima površino 1548 m², od tega tlorisna površina 1548 m², viseča površina 878 m².

Leta 2004 je bilo na tem letališču oskrbljenih 398 premikov letal z 8975 potniki, 41.583 kg tovora. Leta 2005 je bilo na tem letališču opravljenih 791 premikov letal s 24.324 potniki in 125.341 kg tovora.

Vietnamska vlada je odobrila načrt prenove tega letališča, v skladu s katerim se bo vzletno-pristajalna steza do leta 2015 podaljšala na 1900 m x 30 m, ki bo lahko sprejela 2 srednje veliki letali hkrati, 150 potnikov na uro ali 200.000 potnikov na leto. Od leta 2015 je bila zgrajena še ena vzletno-pristajalna steza 2400 m x 45 m, ki lahko sprejme 4 srednje velika letala (npr. Airbus 320) hkrati s 300.000 potniki letno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://trade.dongnai.gov.vn/tin_tuc/trong_nuoc/mlnews.2006-05-18.0361567389|title=Đầu tư gần 529 tỉ đồng phát triển cảng hàng không Cà Mau|publisher=Thuong mai Du lich Dong Nai}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=August 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

V letu 2021 se je vzletno-pristajalna steza, vozna steza in letališka ploščad nadaljevala z nadgradnjo in razširitvijo, tako da bo vzletno-pristajalna steza dosegla dolžino 2300 m, širino 35 m. Pristajala bodo letala E190LR, E195 in enakovredna.&lt;ref&gt;[https://www.bambooairways.com/vn-vi/ve-chung-toi/tin-tuc-va-bao-chi/thong-cao-bao-chi/cuc-hang-khong-khan-truong-nghien-cuu-khai-thac-tau-bay-embraer-tai-san-bay-ca-mau/]&lt;/ref&gt;

Letališče Cà Mau bo v obdobju 2025–2030 letalo razreda 4C, zgrajeno bo nova vzletno-pristajalna steza 3800 m x 50 m, ki bo zagotavljala delovanje letal A321/A330/B777/B767 in enakovredno številu letal, ki sprejemajo ob konicah, 15. Število sprejetih potnikov je 16 milijonov potnikov/leto, število potnikov v prometnih konicah je 4000 potnikov/konico.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://plo.vn/do-thi/kien-nghi-nang-cap-san-bay-ca-mau-len-2-trieu-khach-nam-969682.html|title=Kiến nghị nâng cấp sân bay Cà Mau lên 2 triệu khách/năm|website=PhapLuat}}&lt;/ref&gt; 

V obdobju 2025 - 2035 bo to letališče ohranilo obseg civilnega letališča 4E, vendar povečalo projektirano zmogljivost na 40 milijonov potnikov/leto.

== Lastnoati ==
Letališče Cà Mau je satelitsko letališče, ki pripada grozdu južnih letališč. To je letališče civilnega letalstva stopnje 3C, ki lahko sprejme letala, kot so ATR-72, AN-2, MI-17, KingAir B200 in druga letala z enakovredno vzletno tonažo.

== Letalske družbe in destinacije ==
* Vietnam Air Services Company ([[Hošiminh]])

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://commercecan.ic.gc.ca/scdt/bizmap/interface2.nsf/vDownload/ISA_4503/$file/X_6345356.PDF Airport &amp; Ground Support Equipment (AGSE) in Vietnam by Le Son (11/25/2005)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*[https://www.youtube.com/watch?v=bKHzhJc62v4 ARVN Rangers at Ca Mau Airfield, December 1970]

[[Kategorija:Letališča v Vietnamu]]
[[Kategorija:Cà Mau]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>iw8gdcrse2y1lbumxd44l18nm0slwfe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Draškovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>253176</id>
    <revision>
      <id>6761644</id>
      <parentid>6754460</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T05:43:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53889-34</username>
        <id>266935</id>
      </contributor>
      <comment>vse</comment>
      <origin>6761644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1263" sha1="16ug5cqrni0e9yyfrbq346p6q28wg7i" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika= Ligetvár.jpeg
|prebivalstvo=676
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=142
|postna=40325  
|posta=Draškovec  
|mesto=[[Prelog]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Flag of Međimurje County.svg|25px|Medžimurska županija]] [[Medžimurska županija]]
}}

'''Draškovec''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Prelog|mesto Prelog]]; le-ta pa spada pod [[Medžimurska županija|Medžimursko županijo]]. je del Hrvaške

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 764 || 812 || 841 || 896 || 966 || 1099 || 1070 || 1023 || 1107 || 1011 || 857 || 836 || 745 || 719 || 676
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{normativna kontrola}}

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Medžimurske županije]]</text>
      <sha1>16ug5cqrni0e9yyfrbq346p6q28wg7i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Blaž Kraljević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>254806</id>
    <revision>
      <id>6761733</id>
      <parentid>5833045</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:41:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6761733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1300" sha1="fvvmthzjt5u1toy4fnl4r5u202bfnbc" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Blaž Nikola Kraljević
|nickname=
|allegiance=[[Slika:Flag of Bosnia and Herzegovina.svg|25px|Zastava Bosne in Hercegovine]] [[Bosna in Hercegovina|BiH]]
|branch=[[Slika:Flag of the Croatian Defence Forces.svg|25px|Grb HOS-a]] [[Hrvaške obrambne sile]]&lt;br&gt;
[[Slika:Bosnia and Herzegovina Coats of Arms.png|25px|Grb Bosne in Hercegovine]] [[Armada Bosne in Hercegovine]]
|serviceyears=
|rank=[[Slika:Bosnia and Herzegovina Coats of Arms.png|25px|Grb Bosne in Hercegovine]] [[Generalmajor (ABiH)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|Vojne v bivši Jugoslaviji]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Blaž Nikola Kraljević''', [[Hrvati|hrvaški]] (hercegovski) [[general]], * [[17. september]] [[1947]], † [[9. avgust]] [[1992]].

Bil je poveljnik [[Hrvaške obrambne sile|Hrvaških obrambnih sil]] (HOS), vojaške sile [[Bosanski Hrvati|bosanskohercegovskih Hrvatov]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam generalov Armade Bosne in Hercegovine]]

{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kraljević, Blaž}}
[[Kategorija:Hrvaški generali]]
[[Kategorija:Generali Armade Bosne in Hercegovine]]
[[Kategorija:Veterani vojn v bivši Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]]</text>
      <sha1>fvvmthzjt5u1toy4fnl4r5u202bfnbc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Petar Matić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257359</id>
    <revision>
      <id>6761299</id>
      <parentid>6596170</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:13:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761299</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4409" sha1="38bzwmww72tpqzerc9nj8qh04b7ojkr" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Petar Matić
|image=&lt;!-- WD --&gt;
|caption=
|nickname=»Dule«
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]]
|serviceyears=1941–1980
|rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Petar Matić''' ({{jezik-sr|Петар Матић}}) '''- Dule''', [[Srbi|srbski]] [[general]], [[narodni heroj Jugoslavije]], * [[7. julij]] [[1920]], [[Irig]], † [[4. oktober]] [[2024]], [[Beograd]].

== Življenjepis ==
Leta 1940 je vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in bil leta 1941 eden od prvoborcev-organizatorjev [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Vojno je končal kot poveljnik [[Sremska operativna cona|Sremske operativne cone]].
Po osvoboditvi Beograda novembra 1944 je bil poslan na šolanje v Sovjetsko zvezo, kjer je 1945 godine končal Višjo vojno akademijo „Vorošilov“ in kasneje še Višjo vojno akademijo JLA (1954). Opravljal je različne zadolžitve v Jugoslovanski ljudski armadi — bil je komandant 51. vojvodinske i 4. krajiške divizije, načelnik Štaba korpusa in načelnik oddelka v Generalštabu JLA, mdr. načelnik Vojne šole.JLA, prvi namestnik Načelnika Generalštaba JLA, pomočnik Zveznega sekretarja za ljudsko obrambo ter podsekretar le-tega. Kasneje je bil predsednik Komisije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščtito pri Predsedstvu Centralnega komiteja ZKJ. Upokoljil se je 31. decembra 1980 s činom generalpolkovnika JNA.

Za člana Centralnega komiteja ZKJ je bil voljen od 5. kongresa 1948, na 7. kongresu SKJ pa za člana Stalnega dela Konference ZKJ ter bil član Opolnomočenstva CK ZKJ za JLA. Bil je ljudski poslanec Skupščine LR/SR Srbije in Zvezne skupščine v več sklicih. Med leti 1982 in 1986 je bil član Predsedstva CK ZKJ. Spomladi 1988 je bil izvoljen za predsednika Zveznega odbora [[ZZB NOV]] Jugoslavije, oktobra istega leta pa je bil odstavljen s tega položaja zaradi spora z vodstvom SR Srbije ([[Milošević]]). Kasneje je dal ostavko tudi na članstvo v CK ZKJ.

Do smrti v 105. letu starosti je bil zadnji živeči narodni heroj Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=PETAR MATIĆ DULE, POSLEDNJI ŽIVI NARODNI HEROJ JUGOSLAVIJE: Svet opasno liči na onaj pred rat|url=https://www.mreza-mira.net/vijesti/razno/svet-opasno-lici-na-onaj-pred-rat/|website=Mreža za izgradnju mira|date=11 September 2019|language=sr|access-date=2024-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007121351/https://www.mreza-mira.net/vijesti/razno/svet-opasno-lici-na-onaj-pred-rat/|archive-date=2024-10-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Viri in opombe ==
{{sklici}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 346.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]]
* [[seznam narodnih herojev Jugoslavije]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Matić, Petar}}
[[Kategorija:Srbski generali]]
[[Kategorija:Srbski partizani]]
[[Kategorija:Srbski vojaški predavatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]]
[[Kategorija:Načelniki Vojne šole Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Poslanci Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije]]
[[Kategorija:Republiški poslanci Socialistične federativne republike Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]</text>
      <sha1>38bzwmww72tpqzerc9nj8qh04b7ojkr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih inženirjev strojništva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>262366</id>
    <revision>
      <id>6761364</id>
      <parentid>6748338</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:00:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6761364</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12777" sha1="9i43n1g62ssg6cc4s1aqtrcqewccfpy" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[strojništvo|strojništva]].'''

{{CompactTOC2}}
== A ==
[[Boris Aberšek]] - [[Bojan Ačko]] - [[Vid Agrež]] - [[Vital Ahačič]] - [[Fouad Al-Mansour]] - [[Andro Alujevič]] - [[Miha Ambrož]] - [[Leopold Andree (inženir)|Leopold Andrée]] - [[Ivan Anžel]] - [[Marjan Anžur]] - [[Andrej Aplenc]] - [[Ciril Arkar]] - [[Nejc Avbelj (inženir strojništva)|Nejc Avbelj]] - [[Jurij Avsec]] - [[Marko Avšič]]

== B ==
([[Marin Bajd]]) - [[Ivan Bajsić]] - [[Zvone Balantič]] - [[Jože Balič]] - [[Janez Balkovec]] - [[Anton Baloh]] - [[Sani Bašič]] - [[Milan Batista]] - [[Bojan Bedenk]] - [[Aleš Belšak]] - [[Janez Benedičič]] - [[Roman Benet]] - [[Anton Beovič]] - [[Anton Bergant]] - [[Zoran Bergant]] - [[Arthur E. Bergles]] - [[Franc Bernard]] - [[Borut Bernat]] - [[Rajko Bernik]] - [[Natan Bernot]] - [[Julij Bertoncelj]] - [[Dean Besednjak]] - [[Roberto Biloslavo]] - [[Ignacijo Biluš]] - [[Aleš Bizjak]] - [[Valentin Bizjak]] - [[Frančišek Bizjan]] - [[Slavko Blatnik]] - [[Stanko Bloudek]] - [[Miha Bobič]]? - [[Miha Boltežar]] - [[Andrej Bombač]] - [[Gorazd Bombek]] - [[Josip Boncelj]] - [[Marko Boncelj]] - [[Milan Bordon]] - [[Drago Bračun]] - [[Tomaž Brajlih]] - [[Jože Brank (1924-2002)]] - [[Tadej Brate]] - [[Robert Brauc]] - [[Anton Brcar]] - [[Boris Janez Bregant]] - [[Franc Brelih]] - [[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] - [[Bojan Breznik]] - [[Miran Brezočnik]] - [[Simon Brezovnik]] - [[Gabrijel Brinšek]] - [[Miha Brojan]] - ([[Boris Brovinsky]]) - [[Matija Brumat]] - [[Mihael Brunčko]] - [[Borut Buchmeister]] - [[Bojan Bučar]] - [[Boris Bukovec]] - ([[Borut Bundara]]) - [[Peter Butala]] - [[Vincenc Butala]] - 

== C ==
[[Roman Celin]] - [[Boštjan Cerkvenik]] - [[Boris Cijan]] - [[Ante Crnjac]] (1927-2018) - [[Franc Cvetaš]] -

== Č ==
[[Ludvik Čebular]] - [[Anton Černej]] - [[Boris Černigoj]] - [[Lado Černoš]] - [[Tone Češnovar]] - [[Vincenc Čižman]] - [[Živojin Čuček]] - [[Mirko Čudina]] - [[Jožko Čuk]] - [[Franc Čuš]]

== D ==
[[Janez Dekleva]] - [[Marjan Delić]] - [[Edvard Detiček]] - [[Janez Diaci]] - [[Želimir Dobovišek]] - [[Slavko Dolinšek]] - [[Bojan Dolšak]] - [[Helena Drnovšek Sršen]] - [[Boštjan Drobnič]] - [[Marjan Drofenik]] - [[Roman Drole]] - [[Igor Drstvenšek]] - [[Vladimir Drusany]] - [[Jože Duhovnik (strojnik)|Jože Duhovnik]] - [[Matevž Dular]] - [[Marjan Dvornik]] - [[Henrik Dvoršak]]
== E ==
[[Janez Ekart]] - [[Andrej Eleršek]] - [[Igor Emri]] -

== F == 
[[Ljubo Fabjan]] - [[Gorazd Fajdiga]] - [[Matija Fajdiga]] - [[Vladimir Fatur]] - [[Bogdan Filipič]] - [[Jože Flašker]] - [[Uroš Flisar]] - [[Dušan Florjančič|Dušan (C.) Florjančič]] - [[Janez Florjančič]] 

== G ==
[[Gašper Gantar]] - [[Vito Garbajs]] - [[Jože Gašperlin]] - [[Branko Gašperšič]] - [[Samo Gazvoda]] - [[Jože Germek]] - [[Jože Geršak]] - [[Miroslav Geržina]] - [[Henrik Gjerkeš]] - [[Bruno Glaser]] - ([[Stanislav (Staša) Glaser]]) - [[Vladimir Gliha]] - [[Srečko Glodež]] - [[Andrej Glojek]] - [[Andrej Godina]] - [[Jože Golob]] - [[Iztok Golobič]] - [[Franc Gologranc]] - [[Boštjan Gorjup]] - [[Franc Gortnar]] - [[Branislav Gospodinjački]] - [[Karl Gotlih]] - [[Edvard Govekar]] - [[Janez Gradišek]] - [[Alojzij Grčar]] - [[Stane Grčar]] - [[Ladislav Grdina]] - [[Ivan Grebenc]] - [[Dominik Gregl]] - [[Igor Grabec]]?- [[Ivan Grebenc]] - [[Janez Gregorčič]] - [[Alojz Gregorič]] - [[Dušan Gregorka]] - [[Edvard Grošelj]] - [[Dušan Gruden]] - [[Mihael Gruden]] - [[Janez Grum]] - [[Peter Gspan]] - [[Andrej Grželj]] - [[Nenad Gubeljak]] - [[Gvidon Gulič]] - [[Miloš Gulič]] - [[Jože Guna]] - [[Leo Gusel]] - [[Božidar Guštin]]

== H ==
[[Matevž Hafner]] - [[Miroslav Halilovič]] - [[Robert Harb]] - [[Boštjan Harl]] - [[Anton Hauc]] - [[Niko Herakovič]] - Karel Hinterlechner - [[Damjan Hladnik]] - [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] - [[Gorazd Hlebanja]] - [[Jože Hlebanja]] (1926-2022) - [[Marko Hočevar]]? - [[Matej Hohnjec]] - [[Stojan Horvat]] - [[Mladen Houška]] - [[Štefan Hozjan]] - [[Gorazd Hren]] - [[Boris Hribar]] (1898-1966) - [[Aleš Hribernik]] - [[Matjaž Hriberšek]] - [[Marjan Hudina]]

== I ==
[[Sava Isaković]] - [[Radko Istenič]] (jedrski tehnik)

== J ==
[[Tadej Jakopič (1944)|Tadej Jakopič]] - [[Igor Janežič]] - [[Miro Jančigaj]] - [[Jožef Jarh]] - [[Ciril Jekovec]] (1881-1957) - [[Raoul Jenčič]]?- [[Matjaž Jenko]] - [[Uroš Jenko]] - [[Janez Jereb]] - [[Boris Jerman]] - [[Andrej Jeromen]] ''-'' [[Boris Jeseničnik]] - [[Anton Jezernik]] - [[Matija Jezeršek]] - [[Anton Jež]] - [[Mario Jež]] - [[Vlado Jordan]] - [[Mihael Junkar]] - [[Tomaž Jurejevčič]] - [[Jože Jurkovič]] - [[Borut Justin]] - [[Jože Juvan]]

== K ==
[[Mitjan Kalin]] - [[Branko Kalpič]] - [[Zlatko Kampuš]] - [[Zoran Kariž]] - [[Ivo Karner]] - [[Mitja Kastrevc]] - [[Franci Katrašnik]] - [[Tomaž Katrašnik]] - ([[Leon Kavčnik]]) - [[Breda Kegl]] - [[Marko Kegl]] - [[Dragutin Kelšin]] - [[Tomaž Kern]] - [[Janko Kernc (1953)]] - [[Aleksander Kidrič]] - [[Edvard Kiker]] - [[Andrej Kitanovski]] - [[Simon Klančnik (strojnik)]] - [[Zdravko Klasek]] (1932-2021) - [[Jernej Klemenc]] - [[Katja Klinar]] - [[Damjan Klobčar]] - [[Mitja Klopčič]] - Jernej Klopčič - [[Tomaž Kmecl]] - [[Jure Knez]] - [[Janez Kobe|Janez Kobe (1921)]] - [[Maks Kocbek]] - [[Božo Kočevar]] - [[Rosana Kolar]] - [[Tomaž Kolšek]] - [[Marcel Kompare]] - [[Boštjan Končar]] - [[Andrej Konjajev]] - [[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] - [[Darko Koporčič]] - [[Rudi Koprivnik]] - [[Aleksej Kopylov]] - [[Marjan Korošec]] - [[Marko Kos]] - [[Borut Kosec]] - [[Ladislav Kosec]] - [[Franc Kosel]] - [[Tadej Kosel]] - [[Hubert Kosler]] - [[Aleksander Kostnapfel]] - [[Karel Košak]] - Marko Košir (1946) - [[Franko Košuta]] (1943) - [[Igor Kovač]] - [[Marko Kovač]] - [[Miran Kovač]] - [[Franček Kovačec]] - [[Branko Kozina]] - [[Dominik Kozjek]] - [[Danilo Kraigher]] - [[Peter Krajnik]] - [[Viljem Kralj]] - [[Janez Kramar (strojnik)|Janez Kramar]] - [[Janez Kramberger (strojnik)|Janez Kramberger]] - [[Andrej Kranjec]] - [[Janez Kranjec (strojnik)|Janez Kranjec]] (1928-2020) - [[Marko Krečič]] - [[Gorazd Krese]] - [[Bojan Kraut]] - [[Roman Kreslin]] - [[Alojz Križman]] - [[Miloš Krofta]] - [[Jurij Krope]] - [[Marko Kržišnik]] - [[Ivan Kučan]] - [[Anton Kuhelj ml.]] (1934-2014) - [[Tomaž Kumelj]] - Janez Kunaver - [[Pavel Kunc]] (1934-2026) - [[Peter Kunc]] (1934-2021) - [[Robert Kunc]] - ([[Drago Kunstelj]]/Zgb) - [[Janez Kušar]] - [[Igor Kuštrin]] - [[Jože Kutin]] - [[Franc Kuzma]] - [[Karel Kuzman|Karl Kuzman]] - 

== L ==
[[Miran Lakota]] - [[Sašo Lap]] - [[Marjan Leber]] - [[Janko Legat]] - [[Zvonimir Lemič]] - [[Milan Lenarčič]] (1884-1949) - [[Janez Lesar]] - [[Bojan Leskovar]] - [[Polde Leskovar]] - [[Aleš Lesnika]] - [[Peter Leš]] - [[Boleslav Likar]] - [[Otto Likar]] (1915-2005) - ([[Andrej Lipej]]) - [[Mitja Ljubeljšek]] - [[Feliks Lobe]] - [[Peter Lobe]] - [[Bojan Logar (strojnik)]] - [[Gorazd Lojen]] - [[Darko Lovrec]] - [[Stanislav Lukšič]] - [[Janez Luznar]]
 
== M ==
[[Marjan Mačkošek]] - [[Zvonko Majcen]] - [[Franc Majdič (1975)]] - [[Jože Majes]] - [[Milan Marčič]] - [[Evgen Marek]] - [[Janez Marinko]] - [[Janez Marolt (strojnik)|Janez Marolt]] - [[Slavko Marolt]] - [[Klemen Medja]] - [[Jožef Medved]]? - [[Sašo Medved]] - [[Breda Mejak Vrišer]] - [[Jani Melik]] - [[Toni Mešič]] - [[Milan Mikuž]] (1885-1976) - [[Matevž Milčinski]] - [[Jurij Modic]] - [[Nikolaj Mole]] - [[Franc Mordej]] - [[Mitja Mori]] - [[Miran Mozetič]] - ([[Janez Možina]]) - [[Mitja Muhič]] - [[Simon Muhič]] - [[Ivan Munda]] - [[Hinko Muren]] - [[Bogomir Muršec]] - [[Milan Muršič]] - [[Andrej Mernik]]-Vlado Miklavžin

== N ==
[[Marko Nagode]] - [[Blaž Nardin]] - [[Aleš Nemec]] - [[Nande Niklsbacher]] - [[Dragica Noe]] - [[Marina Novak]] - [[Peter Novak (1937)|Peter Novak]]

== O ==
[[Maks Oblak (strojnik)]] - [[Janez Oman (strojnik)|Janez Oman]] - [[Mirko Opara]] - [[Miran Oprešnik]] - [[Henri Orbanić]] - [[Tomaž Orešič]] - [[Milan Ozimič]] -

== P ==
[[Ivan Pahole]] - [[Leopold Panjan]] - [[Radislav Pavletič]] - [[Stanislav Pehan]] - [[Janez Peklenik]] - [[Vili Pepel]] - [[Tomaž Pepelnjak]] - [[Andrej Perko (fotograf)]] - [[Tomaž Perme]] - [[Matjaž Perpar]] - [[Bogomil Pertot]] - [[Stojan Petelin]] - [[Borut Petkovšek]] - Hinko Petrič - ([[Jože Petrišič]]) - [[Igor Petrović]] - [[Peter Petrovič]] - [[Jožef Pezdirnik|Jože(f) Pezdirnik]] - [[Ciril Pisanski]] - Martin Plankar? - [[Bojan Podgornik]] - [[Primož Podržaj]] - [[Ivan Pogačar]] - [[Andrej Polajnar]] - [[Ivan Polajnar]] - [[Marko Polajnar]] - [[Dušan Poljak]] (1921-2020) - [[Bojan Pollak]] - [[Katja Popovič]] - [[Milovan Popović]] - [[Alojz Poredoš]] - [[Štefan Poredoš]] - [[Herman Potočnik]] - [[Primož Potočnik]] - [[Iztok Potrč]] - [[Roman Povše]] - [[Miloš Požar]]? - [[Matej Požarnik]] - [[Bojan Poženel]] - [[Alojzij Prašnikar]] - [[Ivan Prebil]] - [[Jožef Predan]] - [[Andrej Predin]] - [[Matjaž Prek]] - [[Zmagoslav Prelec]] - [[Stane Premelč]] - [[Franc Premk]] - [[Bojan Pretnar]] - [[Jurij Prezelj]] - [[Anton Zvonko Pristavec]] - [[Jernej Pristavec]] - [[Viktor Prosenc]] - [[Ervin Prelog]] - [[Jurij Prezelj]] - [[Bogdan Pučko]] - [[Jože Puhar]] - [[Vladimir Puklavec]] - [[Franci Pušavec]]

== R ==
[[Savo Rakčević]] - [[Matjaž Ramšak]] - [[Zoran Rant]] - [[Jure Ravnik]] - [[Emil Rejec]] - ([[Ciril Rekar]]) - [[Marjan Rekar]] - [[Zoran Ren]] - [[Jože Rigler]] - [[Saška Rihtaršič]] - [[Franc Roethel]] - [[Dejan Rojko]]

== S ==
[[Niko Samec]] - [[Urška Sancin]] - [[Viktor Savnik]] - [[Zdenko Savšek]] - [[Franc Schweiger]] - [[Mihael Sekavčnik]] - [[Boris Selan]] - [[Zoran Seljak]] - [[Andrej Senegačnik]] - [[Martin Sever]] - [[Jurij Simčič]]? - Drago Simončič - [[Janko Slavič]] - [[Alojzij Sluga]] - [[Ivan Smerdu]] - [[Franc Smolik]] - [[Jožef Smrkolj]] - [[Jernej Soban]] - Tine Sobočan - [[Mirko Soković]] - [[Leopold Sorta]] (1891-1956) - [[Vladimir Staněk]] - [[Marko Starbek]] (1943-2023) - [[Slavko Stošicki]] - [[Uroš Stritih]] - [[Romeo Strojnik]] - [[Jože Stropnik]] - [[Albert Struna]] - [[Anton Stušek]] - [[Andrej Suhadolc]] - [[Joe Sutter]] (Suhadolc) -  

== Š ==
[[Roman Šabec]] - [[Samo Šali]] - [[Božidar Šarler]] - [[Boštjan Šifrar]] - [[Brane Širok]] - [[Leopold Škerget]] - [[Marko Škerlj]] - [[Milan Škrjanc]] - [[Pavel Škofic]] - [[Pavel Šmarčan]] (1926-2022) - [[Janez Šmitek]] (1916-2005) - [[Leopold Šolc]] (1918-2011) - [[Miha Šorn]] - [[Adolf Šostar]] (1934-2022) - [[Matjaž Šraml]] - [[Boris Štok]] - [[Josip Štolfa]] - [[Roman Šturm]] - M.Šuklje?- [[Borivoj Šuštaršič]] - ([[Verij Švajgar]]) - [[Gregor Švajger]] - [[Damijan Švajncer Butinar]] - Zdenko Štraus (1952-)

== T ==
[[Boštjan Taljat]] - [[Frančišek Tašner]] - [[Jože Tavčar]] - [[Riko Tavčar]] - Albert Tence (ladjedelničar, 1923-2021) - [[Tomaž Terček (strojnik)]] - ([[Milan Terčelj]]) - [[France Tomšič (1937)|France Tomšič]] - [[Mihael Gabrijel Tomšič]] - [[Francelj Trdič]] - [[Ferdinand Trenc]] (st./ml.) - [[Marjan Treppo]] - [[Matija Tuma]] - [[Viktor Turnšek (1884-1953)]] - [[Jaka Tušek]] - [[Janez Tušek]]

== U ==
[[Samo Ulaga]] - [[Miran Ulbin]] - [[Manica Ulčnik Krump]] - [[Dobromil Uran]] - Franci Uduč -

== V ==
[[Matjaž Valenčič]] - [[Pavle Valentič]] - [[Joško Valentinčič]] - Božo Vehovec (1934-2009) ''-'' [[Boris Velenšek]] - [[Matej Vesenjak]] - [[Jože Vižintin]] - [[Miro Vodeb]] - [[Peter Vogrič]] (1931-2023) - [[Valter Volf]] - [[Mira Vovk Avšič]] - [[Simon Vrhunec]] - [[Ernest Vršec]] - [[Jaroslav Vrtačnik]] - [[Ljupka Vrteva]] - [[Lucijan Vuga]] - [[Tomaž Vuherer]] - [[Nataša Vujica Herzog]] - ([[Ivo Vušković]])

== Z ==
([[Štefan Zagoričnik]]) - [[Andrej Jan Zajec]] - [[Aleksander Zalaznik]] - [[Stanislav Zazula]] - [[Leopold Zemljak]] - [[Franc Zgaga]] - [[Miran Zgonik]] - [[Ivan Zidar]] - [[Anton Zima]] (1923-2023) - [[Otmar Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Ivan Zupan (strojnik)|Ivan Zupan]] (1922-2014) - [[Samo Zupan]] - [[Danilo Zupančič]] (1952-2017) - [[Jože Zupančič]] - [[Martin Zupančič]] - [[Franc Zupanič]] - [[Albert Zore]] (1950-) -  

== Ž ==
Janez Žagar - [[Jože Žagar]] - Stanislav Žagar - [[Roman Žavbi]] - [[Djordje Žebeljan]] - [[Andrej Žerovnik]] - [[Aleksander Žezlina]] - [[Valentin Matija Živic]] - [[Andrej Žnidar]] - [[Bogumil Žnidaršič]] - Matjaž Žnidaršič - [[Iztok Žun]] - [[Zoran Žunič]] - Janez Župec - [[Uroš Župerl]] - [[Urban Žvar Baškovič]] - [[Matej Žvokelj]] 

{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva|*]]</text>
      <sha1>9i43n1g62ssg6cc4s1aqtrcqewccfpy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MKB-10 Poglavje II: Neoplazme</title>
    <ns>0</ns>
    <id>262409</id>
    <revision>
      <id>6761290</id>
      <parentid>6596952</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:01:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>obmodek -&gt; epididimis (nadmodek)</comment>
      <origin>6761290</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48926" sha1="jsuwolta8qyt59cja56hr9ypie4mumo" xml:space="preserve">{{ICD-10}}
==C00-D48 - Neoplazme==
=== (C00-C14) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[ustnica|ustnice]], ustne votline in [[žrelo|žrela]] (farinks) ===
* ({{ICD10|C|00||c|00}}) [[Rak v ustni votlini|Maligna neoplazma ustnice]]
* ({{ICD10|C|00|0|c|00}}) Zunanja zgornja [[ustnica]]
* ({{ICD10|C|00|1|c|00}}) Zunanja spodnja ustnica
* ({{ICD10|C|00|2|c|00}}) Zunanja ustnica, neopredeljena
* ({{ICD10|C|00|3|c|00}}) Zgornja ustnica, notranji del
* ({{ICD10|C|00|4|c|00}}) Spodnja ustnica, notranji del
* ({{ICD10|C|00|5|c|00}}) Ustnica, neopredeljena, notranji del
* ({{ICD10|C|00|6|c|00}}) Komisura ustnic (ustni kot)
* ({{ICD10|C|00|8|c|00}}) Preraščajoča lezija ustnice
* ({{ICD10|C|00|9|c|00}}) Ustnica, neopredeljena
* ({{ICD10|C|01||c|00}}) [[Rak v ustni votlini|Maligna neoplazma baze jezika]]
* ({{ICD10|C|02||c|00}}) [[Rak v ustni votlini|Maligna neoplazma drugih in neopredeljenih delov jezika]]
* ({{ICD10|C|02|0|c|00}}) Dorzalna površina [[Jezik (organ)|jezika]]
* ({{ICD10|C|02|1|c|00}}) Rob jezika
* ({{ICD10|C|02|2|c|00}}) Ventralna površina jezika
* ({{ICD10|C|02|3|c|00}}) Spodnji dve tretjini jezika, brez opredelitve mesta
* ({{ICD10|C|02|4|c|00}}) Jezična tonzila (jezični mandelj)
* ({{ICD10|C|02|8|c|00}}) Preraščajoča lezija jezika
* ({{ICD10|C|02|9|c|00}}) Jezik, neopredeljena
* ({{ICD10|C|03||c|00}}) [[Rak v ustni votlini|Maligna neoplazma dlesni]]
* ({{ICD10|C|03|0|c|00}}) Zgornja [[dlesen]]
* ({{ICD10|C|03|1|c|00}}) Spodnja dlesen
* ({{ICD10|C|03|9|c|00}}) Dlesen, neopredeljena
* ({{ICD10|C|04||c|00}}) [[Rak v ustni votlini|Maligna neoplazma ustnega dna]]
* ({{ICD10|C|04|0|c|00}}) Sprednje [[ustno dno]]
* ({{ICD10|C|04|1|c|00}}) Lateralno (stransko) ustno dno
* ({{ICD10|C|04|8|c|00}}) Preraščajoča lezija ustnega dna
* ({{ICD10|C|04|9|c|00}}) Ustno dno, neopredeljeno
* ({{ICD10|C|05||c|00}}) [[Rak v ustni votlini|Maligna neoplazma neba]]
* ({{ICD10|C|05|0|c|00}}) [[Trdo nebo]]
* ({{ICD10|C|05|1|c|00}}) [[Mehko nebo]]
* ({{ICD10|C|05|2|c|00}}) [[Uvula]] (jeziček)
* ({{ICD10|C|05|8|c|00}}) Preraščajoča lezija neba
* ({{ICD10|C|05|9|c|00}}) Nebo, neopredeljeno
* ({{ICD10|C|06||c|00}}) [[Rak v ustni votlini|Maligna neoplazma drugih in neopredeljenih ustih delov]]
* ({{ICD10|C|06|0|c|00}}) Bukalna (lična) sluznica
* ({{ICD10|C|06|1|c|00}}) Vestibulum ust (ustna votlina)
* ({{ICD10|C|06|2|c|00}}) Retromolarni področje
* ({{ICD10|C|06|8|c|00}}) Preraščajoča lezija drugih in neopredeljenih ustih delov
* ({{ICD10|C|06|9|c|00}}) [[Usta]], neopredeljena
* ({{ICD10|C|07||c|00}}) [[Rak glave in vratu|Maligna neoplazma parotidne žleze]] (obušesne slinavke)
* ({{ICD10|C|08||c|00}}) [[Rak glave in vratu|Maligna neoplazma drugih in neopredeljenih velikih žlez slinavk]]
* ({{ICD10|C|08|0|c|00}}) Submandibularna (podčeljustna) slinavka
* ({{ICD10|C|08|1|c|00}}) Sublingvalna (podjezična) slinavka
* ({{ICD10|C|08|8|c|00}}) Preraščajoča lezija velikih žlez slinavk
* ({{ICD10|C|08|9|c|00}}) [[Velika žleza slinavka]], neopredeljena
* ({{ICD10|C|09||c|00}}) [[Rak glave in vratu|Maligna neoplazma tonzile]]
* ({{ICD10|C|09|0|c|00}}) Tonzilarna loža
* ({{ICD10|C|09|1|c|00}}) Tonzilarni (nebni) lok
* ({{ICD10|C|09|8|c|00}}) Preraščajoča lezija tonzile
* ({{ICD10|C|09|9|c|00}}) [[Tonzila]], neopredeljena
* ({{ICD10|C|10||c|00}}) [[Rak glave in vratu|Maligna neoplazma orofarinksa]] (ustnega dela žrela)
* ({{ICD10|C|10|0|c|00}}) [[Valekula]]
* ({{ICD10|C|10|1|c|00}}) Sprednja površina [[epiglotis]]a (poklopca)
* ({{ICD10|C|10|2|c|00}}) Stranska stena [[orofarinks]]a
* ({{ICD10|C|10|3|c|00}}) Zadnja stena orofarinksa
* ({{ICD10|C|10|4|c|00}}) Branhialna reža
* ({{ICD10|C|10|8|c|00}}) Preraščajoča lezija orofarinksa
* ({{ICD10|C|10|9|c|00}}) Orofarinks, neopredeljen
* ({{ICD10|C|11||c|00}}) [[Rak glave in vratu|Maligna neoplazma nazofarinksa]] (nosnega dela žrela)
* ({{ICD10|C|11|0|c|00}}) Zgornja stena [[nazofarinks]]a
* ({{ICD10|C|11|1|c|00}}) Zadnja stena nazofarinksa
* ({{ICD10|C|11|2|c|00}}) Stranska stena nazofarinksa
* ({{ICD10|C|11|3|c|00}}) Sprednja stena nazofarinksa
* ({{ICD10|C|11|8|c|00}}) Preraščajoča lezija nazofarinksa
* ({{ICD10|C|11|9|c|00}}) Nazofarinks, neopredeljen
* ({{ICD10|C|12||c|00}}) [[Rak glave in vratu|Maligna neoplazma piriformnega sinusa]]
* ({{ICD10|C|13||c|00}}) [[Rak glave in vratu|Maligna neoplazma hipofarinksa]] (spodnjega dela žrela)
* ({{ICD10|C|13|0|c|00}}) Postkrikoidna regija
* ({{ICD10|C|13|1|c|00}}) Aripiglotisna guba, hipofaringealni del
* ({{ICD10|C|13|2|c|00}}) Zadnja stena [[hipofarinks]]a
* ({{ICD10|C|13|8|c|00}}) Preraščajoča lezija hipofarinksa
* ({{ICD10|C|13|9|c|00}}) Hipofarinks, neopredeljen
* ({{ICD10|C|14||c|00}}) [[Rak glave in vratu|Maligna neoplazma drugih in slabo opredeljenih mest na ustnici, v ustni votlini in farinksu]]
* ({{ICD10|C|14|0|c|00}}) [[Farinks]] ([[žrelo]]), neopredeljen
* ({{ICD10|C|14|2|c|00}}) [[Waldeyerjev obroč]]
* ({{ICD10|C|14|8|c|00}}) Preraščajoča lezija ustnice, ustne votline in farinksa

=== (C15-C26) [[Maligna neoplazma]] [[prebavila|prebavil]] ===
* ({{ICD10|C|15||c|15}}) [[Rak požiralnika|Maligna neoplazma požiralnika]]
* ({{ICD10|C|16||c|15}}) [[Rak želodca|Maligna neoplazma želodca]]
** ({{ICD10|C|16|0|c|15}}) [[Kardija]]
** ({{ICD10|C|16|1|c|15}}) [[Dno želodca]]
** ({{ICD10|C|16|2|c|15}}) [[Telo želodca]]
** ({{ICD10|C|16|3|c|15}}) [[Pilorični antrum]] (votlina)
** ({{ICD10|C|16|4|c|15}}) [[Pilorus]] (vratar)
** ({{ICD10|C|16|5|c|15}}) [[Mala želodčna krivina]], neopredeljena
** ({{ICD10|C|16|6|c|15}}) [[Velika želodčna krivina]], neopredeljena
** ({{ICD10|C|16|8|c|15}}) Preraščajoča lezija [[želodca]]
** ({{ICD10|C|16|9|c|15}}) Želodec, neopredeljen
* ({{ICD10|C|17||c|15}}) [[Rak tankega črevesa|Maligna neoplazma tankega črevesa]]
** ({{ICD10|C|17|0|c|15}}) [[Dvanajsternik]]
** ({{ICD10|C|17|1|c|15}}) [[Jejunum]] ([[tešče črevo]])
** ({{ICD10|C|17|2|c|15}}) [[Ileum]] ([[vito črevo]])
** ({{ICD10|C|17|3|c|15}}) [[Meckelov divertikel]]
** ({{ICD10|C|17|8|c|15}}) Preraščajoča lezija [[tankega črevesa|tanko črevo]]
** ({{ICD10|C|17|9|c|15}}) Tanko črevo, neopredeljeno
* ({{ICD10|C|18||c|15}}) [[Rak debelega črevesa|Maligna neoplazma debelega črevesa]] (kolon)
** ({{ICD10|C|18|0|c|15}}) [[Slepo črevo]] (cekum)
** ({{ICD10|C|18|1|c|15}}) [[Slepič]] (apendiks)
** ({{ICD10|C|18|2|c|15}}) [[Ascendentni kolon|Ascendentni (navzgornji) kolon]] (del debelega črevesa)
** ({{ICD10|C|18|3|c|15}}) [[Hepatična fleksura]] (jetrni zavoj)
** ({{ICD10|C|18|4|c|15}}) [[Transverzni kolon|Transverzni (prečni) kolon]] (prečno debelo črevo)
** ({{ICD10|C|18|5|c|15}}) [[Splenična fleksura]] (vranični zavoj)
** ({{ICD10|C|18|6|c|15}}) [[Descendentni kolon|Descendentni (navzdolnji) kolon]] (del debelega črevesa)
** ({{ICD10|C|18|7|c|15}}) [[Sigmoidni kolon]] (esasto debelo črevo)
** ({{ICD10|C|18|8|c|15}}) Preraščajoča lezija [[debelo črevo|debelega črevesa]]
** ({{ICD10|C|18|9|c|15}}) Debelo črevo (kolon), neopredeljen
* ({{ICD10|C|19||c|15}}) [[Kolorektalni rak|Maligna neoplazma rektosigmoidne zveze]]
* ({{ICD10|C|20||c|15}}) [[Kolorektalni rak|Maligna neoplazma rektuma]] (danke)
* ({{ICD10|C|21||c|15}}) [[Analni rak|Maligna neoplazma anusa]] (zadnjika) in [[analni kanal|analnega kanala]] (zadnjičnega kanala)
* ({{ICD10|C|21|0|c|15}}) [[Anus]] (zadnjik), neopredeljen
* ({{ICD10|C|21|1|c|15}}) Analni (zadnjični) kanal
* ({{ICD10|C|21|2|c|15}}) Kloakogeni predel
* ({{ICD10|C|21|8|c|15}}) Preraščajoča lezija [[rektum]]a, anusa in analnega kanala
* ({{ICD10|C|22||c|15}}) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[jetra|jeter]] in intrahepatičnih (znotrajjetrnih) [[žolčni vod|žolčnih vodov]]
** ({{ICD10|C|22|0|c|15}}) [[Karcinom jetrnih celic]]
*** [[Hepatocelularni karcinom]]
*** [[Hepatom]]
** ({{ICD10|C|22|1|c|15}}) [[Karcinom žolčevoda|Karcinom intrahepatičnega žolčevoda]]
*** [[Holangiokarcinom]]
** ({{ICD10|C|22|2|c|15}}) [[Hepatoblastom]]
** ({{ICD10|C|22|3|c|15}}) [[Angiosarkom]] [[jetra|jeter]]
*** [[Sarkom Kupfferjevih celic]]
** ({{ICD10|C|22|4|c|15}}) Drugi [[sarkom]]i jeter
** ({{ICD10|C|22|7|c|15}}) Drugi opredeljeni [[karcinom]]i jeter
** ({{ICD10|C|22|9|c|15}}) [[Jetra]], neopredeljena
* ({{ICD10|C|23||c|15}}) [[Rak žolčnika|Maligna neoplazma žolčnika]]
* ({{ICD10|C|24||c|15}}) [[Karcinom žolčevoda|Maligna neoplazma drugih in neopredeljenih delov biliarnega trakta]] (žolčnih poti)
* ({{ICD10|C|24|0|c|15}}) Ekstrahepatični (zunajjetrni) [[žolčevod]]
* ({{ICD10|C|24|1|c|15}}) [[Vaterjeva ampula]]
* ({{ICD10|C|24|8|c|15}}) Preraščajoča lezija [[Biliarni trakt|biliarnega trakta]] (žolčnih poti)
* ({{ICD10|C|24|9|c|15}}) Biliarni trakt, neopredeljen
* ({{ICD10|C|25||c|15}}) [[Rak trebušne slinavke|Maligna neoplazma trebušne slinavke]]
** ({{ICD10|C|25|0|c|15}}) Glava [[Trebušna slinavka|trebušne slinavke]]
** ({{ICD10|C|25|1|c|15}}) Telo trebušne slinavke
** ({{ICD10|C|25|2|c|15}}) Rep trebušne slinavke
** ({{ICD10|C|25|3|c|15}}) [[Pankreatični vod]] (izvodilo trebušne slinavke)
** ({{ICD10|C|25|4|c|15}}) Endokrini del trebušne slinavke
** ({{ICD10|C|25|7|c|15}}) Drugi deli trebušne slinavke
** ({{ICD10|C|25|8|c|15}}) Preraščajoča lezija trebušne slinavke
** ({{ICD10|C|25|9|c|15}}) Trebušna slinavka, neopredeljena
* ({{ICD10|C|26||c|15}}) [[Maligne neoplazme]] drugih in slabo opredeljenih [[prebavni organi|prebavnih organih]]
* ({{ICD10|C|26|0|c|15}}) Intestinalni (prebavni) trakt, predel neopredeljen
* ({{ICD10|C|26|1|c|15}}) [[Vranica]]
* ({{ICD10|C|26|8|c|15}}) Preraščajoča lezija prebavnega sistema
* ({{ICD10|C|26|9|c|15}}) Slabo opredeljena mesta v prebavnem sistemu

=== (C30-C39) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[respiratorni sistem|respiratornih (dihalnih)]] in [[intratorakalni organi|intratorakalnih (prsnih) organov]] ===
* ({{ICD10|C|30||c|30}}) [[Maligna neoplazma]] [[Nosna votlina|nosne votline]] in [[srednje uho|srednjega ušesa]]
** ({{ICD10|C|30|0|c|30}}) Nosna votlina
** ({{ICD10|C|30|1|c|30}}) Srednje uho
* ({{ICD10|C|31||c|30}}) [[Maligna neoplazma]] [[paranazalni sinus|paranazalnih]] (akcesornih, [[Obnosna votlina|obnosnih]]) [[Sinus (anatomija)|sinusov]] (votlin)
* ({{ICD10|C|31|0|c|30}}) [[Maksiliarni sinus]] (čeljustična obnosna votlina)
* ({{ICD10|C|31|1|c|30}}) [[Etmoidalni sinus]] (sitkine celice)
* ({{ICD10|C|31|2|c|30}}) [[Frontalni sinus]] (čelna obnosna votlina)
* ({{ICD10|C|31|3|c|30}}) [[Sfenoidalni sinus]] (zagozdnična obnosna votlina)
* ({{ICD10|C|31|8|c|30}}) Preraščajoča lezija paranazalnih (akcesornih, obnosnih) sinusov (votlin)
* ({{ICD10|C|31|9|c|30}}) Paranazalni (akcesorni, obnosni) sinus (votlina), neopredeljen
* ({{ICD10|C|32||c|30}}) [[Rak grla|Maligna neoplazma grla]] (larinksa)
* ({{ICD10|C|33||c|30}}) [[Maligna neoplazma]] [[sapnik]]a (traheje)
* ({{ICD10|C|34||c|30}}) [[Pljučni rak|Maligna neoplazma bronhija (sapnice) in pljuč]]
** ({{ICD10|C|34|0|c|30}}) [[Glavni bronhij]] (glavna sapnica)
** ({{ICD10|C|34|1|c|30}}) [[Zgornji lobus]] (reženj), [[bronhij]] ali [[pljuča]]
** ({{ICD10|C|34|2|c|30}}) [[Srednji lobus]] (reženj), bronhij ali pljuča
** ({{ICD10|C|34|3|c|30}}) [[Spodnji lobus]] (reženj), bronhij ali pljuča
** ({{ICD10|C|34|8|c|30}}) Preraščajoča lezija bronhija in pljuč
** ({{ICD10|C|34|9|c|30}}) Bronhij ali pljuča, neopredeljena
* ({{ICD10|C|37||c|30}}) [[Maligna neoplazma]] [[timus]]a (priželjca
* ({{ICD10|C|38||c|30}}) [[Maligna neoplazma]] [[srce|srca]], [[mediastinum]]a (medpljučja) in [[plevra|plevre]] (poprsnice)
** ({{ICD10|C|38|0|c|30}}) [[Rak srca|Srce]]
** ({{ICD10|C|38|1|c|30}}) [[Sprednji mediastinum]] (sprednje [[medpljučje]])
** ({{ICD10|C|38|2|c|30}}) [[Zadnji mediastinum]] (zadnje medpljučje)
** ({{ICD10|C|38|3|c|30}}) [[Mediastinum]], neopredeljen del
** ({{ICD10|C|38|4|c|30}}) [[Plevra]]
** ({{ICD10|C|38|8|c|30}}) Preraščajoča lezija srca, mediastinuma in plevre
* ({{ICD10|C|39||c|30}}) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] drugih in slabo opredeljenih mest v [[dihala|dihalih]] in [[prsni organi|intratorakalnih (prsnih) organih]]
* ({{ICD10|C|39|0|c|30}}) Zgornji respiratorni (dihalni) trakt, neopredeljen del
* ({{ICD10|C|39|8|c|30}}) Preraščajoča lezija dihalnih in intratorakalnih organov
* ({{ICD10|C|39|9|c|30}}) Slabo opredeljena mesta v respiratornem (dihalnem) sistemu

=== (C40-C41) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[kost]]i in [[sklepni hrustanec|sklepnega hrustanca]] [[okončina|udov]]===
* ({{ICD10|C|40||c|40}}) [[Kostni rak|Maligna neoplazma kosti]] in [[sklepni hrustanec|sklepnega hrustanca]] [[okončina|udov]]
* ({{ICD10|C|40|0|c|40}}) [[Lopatica]] (skapula) in dolge kosti zgornjega uda
* ({{ICD10|C|40|1|c|40}}) Kratke kosti zgornjega uda
* ({{ICD10|C|40|2|c|40}}) Dolge kosti spodnjega uda
* ({{ICD10|C|40|3|c|40}}) Kratke kosti spodnjega uda
* ({{ICD10|C|40|8|c|40}}) Preraščajoča lezija kosti in sklepnega hrustanca udov
* ({{ICD10|C|40|9|c|40}}) Kost in sklepni hrustanec udov, neopredeljena
* ({{ICD10|C|41||c|40}}) [[Kostni rak|Maligna neoplazma kosti]] in [[sklepni hrustanec|sklepnega hrustanca]] na drugih in neopredeljenih mestih
* ({{ICD10|C|41|0|c|40}}) Kosti [[lobanja|lobanje]] in obraza
* ({{ICD10|C|41|1|c|40}}) [[Mandibula]] (spodnja čeljustnica)
* ({{ICD10|C|41|2|c|40}}) [[Hrbtenica]]
* ({{ICD10|C|41|3|c|40}}) [[Rebra]], [[grodnica]] (sternum) in [[ključnica]] (klavikula)
* ({{ICD10|C|41|4|c|40}}) [[Medenica|Medenične kosti]], [[križnica]], [[trtica]]
* ({{ICD10|C|41|8|c|40}}) Preraščajoča lezija kosti in sklepnega hrustanca
* ({{ICD10|C|41|9|c|40}}) Kost in sklepni hrustanec udov, neopredeljena

(Opomba: ICD-10 in ICD-O kode so običajno enake, ampak C42 je uporabljena le v ICD-O, ne pa tudi v ICD-10.)&lt;ref&gt;http://training.seer.cancer.gov/coding/differences/other.html&lt;/ref&gt;

=== (C43-C44) [[Melanom]] in druge [[Maligna neoplazma|maligne neoplazme]] [[koža|kože]] ===
* ({{ICD10|C|43||c|43}}) [[Melanom|Maligni melanom kože]]
* ({{ICD10|C|43|0|c|43}}) Maligni melanom [[ustnica|ustnice]]
* ({{ICD10|C|43|1|c|43}}) Maligni melanom [[veka|veke]], vključno [[kantus]]
* ({{ICD10|C|43|2|c|43}}) Maligni melanom [[uho|ušesa]] in zunanjega [[sluhovod]]a
* ({{ICD10|C|43|3|c|43}}) Maligni melanom drugih in neopredeljenih delov obraza
* ({{ICD10|C|43|4|c|43}}) Maligni melanom kože [[lobanja|lobanje]] in [[vrat]]u
* ({{ICD10|C|43|5|c|43}}) Maligni melanom [[trup]]a
* ({{ICD10|C|43|6|c|43}}) Maligni melanom zgornjega uda, vključno z [[rama|ramo]]
* ({{ICD10|C|43|7|c|43}}) Maligni melanom spodnjega uda, vključno s [[kolk]]om
* ({{ICD10|C|43|8|c|43}}) Preraščajoči kožni maligni melanom
* ({{ICD10|C|43|9|c|43}}) Kožni maligni melanom, neopredeljen
* ({{ICD10|C|44||c|43}}) [[Kožni rak|Druge maligne neoplazme kože]]
* ({{ICD10|C|44|0|c|43}}) Koža [[ustnica|ustnice]]
* ({{ICD10|C|44|1|c|43}}) Koža [[veka|veke]], vključno [[kantus]]
* ({{ICD10|C|44|2|c|43}}) Koža [[uho|ušesa]] in zunanjega [[sluhovod]]a
* ({{ICD10|C|44|3|c|43}}) Koža drugih in neopredeljenih delov obraza
* ({{ICD10|C|44|4|c|43}}) Koža kože [[lobanja|lobanje]] in [[vrat]]u
* ({{ICD10|C|44|5|c|43}}) Koža trupa
* ({{ICD10|C|44|6|c|43}}) Koža zgornjega uda, vključno z [[rama|ramo]]
* ({{ICD10|C|44|7|c|43}}) Koža spodnjega uda, vključno s [[kolk]]om
* ({{ICD10|C|44|8|c|43}}) Preraščajoča lezija kože
* ({{ICD10|C|44|9|c|43}}) Maligna neoplazma kože, neopredeljena

=== (C45-C49) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[mezotelijsko tkivo|mezotelijskega]] in [[mehko tkivo|mehkega tkiva]] ===
* ({{ICD10|C|45||c|45}}) [[Mezoteliom]]
* ({{ICD10|C|45|0|c|45}}) Mezoteliom [[poprsnica|poprsnice]] (plevre)
* ({{ICD10|C|45|1|c|45}}) Mezoteliom [[potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja)
* ({{ICD10|C|45|2|c|45}}) Mezoteliom [[osrčnik]]a (perikarda)
* ({{ICD10|C|45|7|c|45}}) Mezoteliom drugih mest
* ({{ICD10|C|45|9|c|45}}) Mezoteliom, neopredeljen
* ({{ICD10|C|46||c|45}}) [[Kaposijev sarkom]]
* ({{ICD10|C|47||c|45}}) [[Maligna neoplazma]] [[Periferni živci|perifernih živcev]] in [[avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]]
* ({{ICD10|C|47|0|c|45}}) Periferni živci [[glava|glave]], [[obraz (anatomija)|obraza]] in [[vrat]]u
* ({{ICD10|C|47|1|c|45}}) Periferni živci zgornjega uda, vključno z [[rama|ramo]]
* ({{ICD10|C|47|2|c|45}}) Periferni živci spodnjega uda, vključno s [[kolk]]om
* ({{ICD10|C|47|3|c|45}}) Periferni živci [[prsni koš|prsnega koša]] (toraksa)
* ({{ICD10|C|47|4|c|45}}) Periferni živci [[trebuh]]a (abdomna)
* ({{ICD10|C|47|5|c|45}}) Periferni živci [[medenica|medenice]] (pelvisa)
* ({{ICD10|C|47|6|c|45}}) Periferni živci [[trup]]a, neopredeljeni
* ({{ICD10|C|47|8|c|45}}) Preraščajoča lezija perifernih živcev in avtonomnega živčevja
* ({{ICD10|C|47|9|c|45}}) Periferni živci in avtonomno živčevje, neopredeljeni
* ({{ICD10|C|48||c|45}}) [[Maligna neoplazma]] [[potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja) in [[retroperitonej]]a
** ({{ICD10|C|48|0|c|45}}) [[Retroperitonej]]
** ({{ICD10|C|48|1|c|45}}) Opredeljeni deli [[potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja)
** ({{ICD10|C|48|2|c|45}}) Potrebušnica, neopredeljen
** ({{ICD10|C|48|8|c|45}}) Preraščajoča lezija retroperitoneja in potrebušnice
* ({{ICD10|C|49||c|45}}) [[Maligna neoplazma]] drugega [[vezivno tkivo|vezivnega]] in [[mehko tkivo|mehkega tkiva]]
** ({{ICD10|C|49|0|c|45}}) Vezivno in mehko tkivo [[glava|glave]], [[obraz (anatomija)|obraza]] in [[vrat]]u
*** Vezivno tkivo ušesa
*** Vezivno tkivo veke
** ({{ICD10|C|49|1|c|45}}) Vezivno in mehko tkivo zgornjuga uda, vključno z ramo
** ({{ICD10|C|49|2|c|45}}) Vezivno in mehko tkivo spodnjega uda, vključno s kolkom
** ({{ICD10|C|49|3|c|45}}) Vezivno in mehko tkivo prsnega lkoša (toraksa)
*** [[Pazduha]] (aksila)
*** [[Prepona]] (diafragma)
*** Velike žile
** ({{ICD10|C|49|4|c|45}}) Vezivno in mehko tkivo [[trebuh]]a (abdomna)
*** [[Trebušna stena|Trebušna (abdominalna) stena]]
*** [[Hipohondrij]]
** ({{ICD10|C|49|5|c|45}}) Vezivno in mehko tkivo [[medenica|medenice]] (pelvisa)
*** [[Zadnjica (anatomija)|Zadnjica]]
*** [[Dimlje]]
*** [[Presredek]] (perinej)
** ({{ICD10|C|49|6|c|45}}) Vezivno in mehko tkivo [[trup]]a, neopredeljeno
*** [[Hrbet]] BDO
** ({{ICD10|C|49|8|c|45}}) Preraščajoča lezija vezivnega in mehkega tkiva
** ({{ICD10|C|49|9|c|45}}) Vezivno in mehko tkivo, neopredeljeno

=== (C50-C58) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[dojka|dojk]] in [[ženski spolni organi|ženskih spolnih organov]]===
* ({{ICD10|C|50||c|50}}) [[Rak dojke|Maligna neoplazma dojke]]
* ({{ICD10|C|51||c|51}}) [[Maligna neoplazma]] [[vulva|ženskega zunanjega spolovila]] (vulve)
* ({{ICD10|C|52||c|51}}) [[Rak nožnice|Maligna neoplazma nožnice]] (vagine)
* ({{ICD10|C|53||c|51}}) [[Rak materničnega vratu|Maligna neoplazma materničnega vratu]] (cerviksa)
* ({{ICD10|C|54||c|51}}) [[Rak maternice|Maligna neoplazma materničnega telesa]] (uterinega korpusa)
* ({{ICD10|C|55||c|51}}) [[Maligna neoplazma]] [[Maternica|maternice]] (uterusa), neopredeljeni del
* ({{ICD10|C|56||c|51}}) [[Rak jajčnikov|Maligna neoplazma jajčnika]] (ovarija)
* ({{ICD10|C|57||c|51}}) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] drugih in neopredeljenih [[ženski spolni organi|ženskih spolnih organov]]
** ({{ICD10|C|57|0|c|51}}) [[Jajcevod]]
** ({{ICD10|C|57|1|c|51}}) Široki [[ligament]] (široka [[maternična vez]])
** ({{ICD10|C|57|2|c|51}}) Okrogli ligament (okrogla maternična vez)
** ({{ICD10|C|57|3|c|51}}) [[Obmaterničje]] (parametrij)
** ({{ICD10|C|57|4|c|51}}) Maternični priveski (adneksi), neporedeljeni
** ({{ICD10|C|57|7|c|51}}) Drugi opredeljeni ženski spolni organi
** ({{ICD10|C|57|8|c|51}}) Preraščajoča lezija ženskih spolnih organov
** ({{ICD10|C|57|9|c|51}}) Ženski spolni organ, neopredeljen
* ({{ICD10|C|58||c|51}}) [[Maligna neoplazma]] [[Posteljica|posteljice]] (placente)
** [[Horiokarcinom]] BDO
** [[Horioepiteliom]] BDO

=== (C60-C63) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[moški spolni organi|moških spolnih organov]]===
* ({{ICD10|C|60||c|60}}) [[Rak penisa|Maligna neoplazma penisa]]
** ({{ICD10|C|60|0|c|60}}) [[Prepucij]] (kožica penisa)
** ({{ICD10|C|60|1|c|60}}) Glans (glavica) [[penis]]a
** ({{ICD10|C|60|2|c|60}}) Telo penisa
** ({{ICD10|C|60|8|c|60}}) Preraščajoča lezija penisa
** ({{ICD10|C|60|9|c|60}}) Penis, neopredeljen
*** Koža penisa BDO
* ({{ICD10|C|61||c|60}}) [[Rak prostate|Maligna neoplazma prostate]] ([[obsečnica|obsečnice]])
* ({{ICD10|C|62||c|60}}) [[Rak mod|Maligna neoplazma moda]]
* ({{ICD10|C|63||c|60}}) [[Maligna neoplazma]] drugih in neopredeljenih [[moški spolni organi|moških spolnih organov]]
** ({{ICD10|C|63|0|c|60}}) [[Epididimis]]
** ({{ICD10|C|63|1|c|60}}) Spermatična vez
** ({{ICD10|C|63|2|c|60}}) [[Mošnja]] (skrotum)
** ({{ICD10|C|63|7|c|60}}) Drugi opredeljeni moški spolni organi
*** [[Semenjak]], semenska vrečica (vesicula seminalis)
*** Serozna ovojnica testisa (Tunica vaginalis testis)
** ({{ICD10|C|63|8|c|60}}) Preraščajoča lezija moških spolnih organov
** ({{ICD10|C|63|9|c|60}}) Moški spolni organ, neopredeljen
*** Moški genitourinarni trakt BDO

=== (C64-C68) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[sečila|sečil]] ===
* ({{ICD10|C|64||c|64}}) [[Maligna neoplazma]] [[ledvica|ledvic]], razen [[ledvični meh|ledvičnega meha]]
* ({{ICD10|C|65||c|64}}) [[Maligna neoplazma]] [[ledvični meh|ledvičnega meha]]
* ({{ICD10|C|66||c|64}}) [[Maligna neoplazma]] [[sečevod]]a (uretra)
* ({{ICD10|C|67||c|64}}) [[Maligna neoplazma]] [[sečni mehur|sečnega mehurja]] (sečnika)
* ({{ICD10|C|68||c|64}}) [[Maligna neoplazma]] drugih in neopredeljenih sečnih (urinarnih) organov
** ({{ICD10|C|68|0|c|64}}) [[Sečnica]] (uretra)
** ({{ICD10|C|68|1|c|64}}) Obsečnična (parauretralna) žleza
** ({{ICD10|C|68|8|c|64}}) Preraščajoča lezija sečnih organov
** ({{ICD10|C|68|9|c|64}}) Sečnih (urinarni) organ, neopredeljen

=== (C69-C72) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[oči]], [[možgani|možganov]] in [[centralni živčni sistem|centralnega živčnega sistema]] ===
* ({{ICD10|C|69||c|69}}) [[Očesni rak|Maligne neoplazme očesa in priveskov]] (adneksov)
** ({{ICD10|C|69|0|c|69}}) [[Veznica]] (konjunktiva
** ({{ICD10|C|69|1|c|69}}) [[Roženica]] (kornea)
** ({{ICD10|C|69|2|c|69}}) [[Mrežnica]] (retina)
** ({{ICD10|C|69|3|c|69}}) [[Žilnica]] (choroidea)
** ({{ICD10|C|69|4|c|69}}) [[Ciliarnik]] (ciliarno telo)
** ({{ICD10|C|69|5|c|69}}) [[Solzna žleza]] in solzevod
** ({{ICD10|C|69|6|c|69}}) [[Očnica]] (orbita)
** ({{ICD10|C|69|8|c|69}}) Preraščajoča lezija očesa in priveskov
** ({{ICD10|C|69|9|c|69}}) Oko, neopredeljeno
* ({{ICD10|C|70||c|69}}) [[Maligna neoplazma]] [[meninga|mening]] (ovojnic možganov in hrbtnega mozga)
** ({{ICD10|C|70|0|c|69}}) [[Možganska ovojnica]] (cerebralna meninga)
** ({{ICD10|C|70|1|c|69}}) [[Ovojnica hrbtnega mozga]] (spinalna meninga)
** ({{ICD10|C|70|9|c|69}}) Meninge (ovojnice možganov in hrbtnega mozga), neopredeljene
* ({{ICD10|C|71||c|69}}) [[Možganski tumor|Maligna neoplazma možganov]]
** ({{ICD10|C|71|0|c|69}}) [[Možgani]], razen režnjev in prekatov (lobusov in ventriklov)
** ({{ICD10|C|71|1|c|69}}) [[Čelni reženj]] (frontalni)
** ({{ICD10|C|71|2|c|69}}) [[Senčnični reženj]] (temporalni)
** ({{ICD10|C|71|3|c|69}}) [[Temenski reženj]] (parietalnia)
** ({{ICD10|C|71|4|c|69}}) [[Zatilni reženj]] (okcipitalni)
** ({{ICD10|C|71|5|c|69}}) [[Možganski prekat]] (cerebranlni ventrikel)
** ({{ICD10|C|71|6|c|69}}) [[Mali možgani]] (cerebellum)
** ({{ICD10|C|71|7|c|69}}) [[Možgansko deblo]]
** ({{ICD10|C|71|8|c|69}}) Preraščajoča lezija možganov
** ({{ICD10|C|71|9|c|69}}) Možgani, neopredeljeni
* ({{ICD10|C|72||c|69}}) [[Maligna neoplazma]] [[Hrbtni mozeg|hrbtnega mozga]], [[možganski živci|možganskih živcev]] in drugih delov [[centralni živčni sistem|centralnega živčnega sistema]]
** ({{ICD10|C|72|0|c|69}}) [[Hrbtni mozeg]]
** ({{ICD10|C|72|1|c|69}}) [[Konjski rep]] (cauda equina)
** ({{ICD10|C|72|2|c|69}}) [[Vohalni živec]] (olfaktorni)
** ({{ICD10|C|72|3|c|69}}) [[Vidni živec]] (optični)
** ({{ICD10|C|72|4|c|69}}) [[Slušni živec]] (akustični)
** ({{ICD10|C|72|5|c|69}}) Drugi in neopredeljeni [[možganski živci]] (kranialni)
** ({{ICD10|C|72|8|c|69}}) Preraščajoča lezija možganov in drugih delov centralnega živčnega sistema
** ({{ICD10|C|72|9|c|69}}) [[Centralni živčni sistem]], neopredeljen

=== (C73-C75) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[ščitnica|ščitnice]] in drugih [[endokrina žleza|endokrinih žlez]] (žlez z notranjim izločanjem) in sorodnih struktur===
* ({{ICD10|C|73||c|73}}) [[Rak ščitnice|Maligna neoplazma ščitnice]]
* ({{ICD10|C|74||c|73}}) [[Maligna neoplazma nadledvične žleze]]
** ({{ICD10|C|74|0|c|73}}) Skorja [[nadledvična žleza|nadledvične žleze]]
** ({{ICD10|C|74|1|c|73}}) Sredica nadledvične žleze
** ({{ICD10|C|74|9|c|73}}) Nadledvična žleza, neopredeljena
* ({{ICD10|C|75||c|73}}) [[Maligna neoplazma]] drugih [[endokrina žleza|endokrinih žlez]] (žlez z notranjim izločanjem) in sorodnih struktur
** ({{ICD10|C|75|0|c|73}}) [[Obščitnica]] (paratiroidna žleza)
** ({{ICD10|C|75|1|c|73}}) [[Hipofiza]]
** ({{ICD10|C|75|2|c|73}}) [[Kraniofaringealni vod]]
** ({{ICD10|C|75|3|c|73}}) [[Češerika]] (epifiza)
** ({{ICD10|C|75|4|c|73}}) [[Karotidno telesce]]
** ({{ICD10|C|75|5|c|73}}) [[Aortno telesce]] in drugi [[paraganglij]]i
** ({{ICD10|C|75|8|c|73}}) Pluriglandularna prizadetost, neopredeljena
** ({{ICD10|C|75|9|c|73}}) Endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), neopredeljena

=== (C76-C80) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] slabo opredeljenih, sekundarnih in neopredeljenih mest===
* ({{ICD10|C|76||c|76}}) [[Maligna neoplazma]], druga in slabo opredeljena mesta
** ({{ICD10|C|76|0|c|76}}) Glava, obraz in vrat
** ({{ICD10|C|76|1|c|76}}) Prsni koš (toraks)
** ({{ICD10|C|76|2|c|76}}) Trebuh (abdomen)
** ({{ICD10|C|76|3|c|76}}) Medenica (pelvis)
** ({{ICD10|C|76|4|c|76}}) Zgornji ud
** ({{ICD10|C|76|5|c|76}}) Spodnji ud
** ({{ICD10|C|76|7|c|76}}) Druga slabo opredeljena mesta
** ({{ICD10|C|76|8|c|76}}) Preraščajoča lezija drugih in slabo opredeljenih mest
* ({{ICD10|C|77||c|76}}) Sekundarna in neopredeljena [[maligna neoplazma]] [[bezgavke|bezgavk]]
** ({{ICD10|C|77|0|c|76}}) [[Bezgavke]] glave, obraza, vratu
** ({{ICD10|C|77|1|c|76}}) Intratorakalne [[bezgavke]] 
** ({{ICD10|C|77|2|c|76}}) Intraabdominalne [[bezgavke]] 
** ({{ICD10|C|77|3|c|76}}) Aksilarne (pazdušne) [[bezgavke]] in bezgavke zgornjega uda
** ({{ICD10|C|77|4|c|76}}) Ingvinalne [[bezgavke]] in bezgavke spodnjega uda
** ({{ICD10|C|77|5|c|76}}) Intrapelvične [[bezgavke]] (bezgavke v medenici)
** ({{ICD10|C|77|8|c|76}}) [[Bezgavke]] multiplih regij (več področij)
** ({{ICD10|C|77|9|c|76}}) [[Bezgavka]],neopredeljena
* ({{ICD10|C|78||c|76}}) [[Metastaza|Sekundarna maligna neoplazma]] [[dihala|dihalnih]] in [[prebavila|prebavnih organov]]
** ({{ICD10|C|78|0|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] pljuč
** ({{ICD10|C|78|1|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] mediastinuma (medpljučja)
** ({{ICD10|C|78|2|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] plevre (popljučnice)
** ({{ICD10|C|78|3|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] drugih in neopredeljenih respiratornih organov (dihal)
** ({{ICD10|C|78|4|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] tankega črevesa
** ({{ICD10|C|78|5|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] debelega črevesa
** ({{ICD10|C|78|6|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] retroperitoneja in peritoneja
** ({{ICD10|C|78|7|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] jeter
** ({{ICD10|C|78|8|c|76}}) [[Sekundarna maligna neoplazma]] drugih in neopredeljenih prebavil
* ({{ICD10|C|79||c|76}}) Sekundarna maligna neoplazma drugih mest
* ({{ICD10|C|80||c|76}}) [[Rak neznanega izvora|Maligna neoplazma brez opredeljenega mesta]]

=== (C81-C96) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] [[limfatično tkivo|limfatičnega]], [[krvotvorno tkivo|krvotvornega]] in sorodnega tkiva ===
* ({{ICD10|C|81||c|81}}) [[Hodgkinova bolezen]]
** ({{ICD10|C|81|0|c|81}}) [[Prevladovanje limfocitov]]
** ({{ICD10|C|81|1|c|81}}) [[Nodularna skleroza]]
** ({{ICD10|C|81|2|c|81}}) Oblika z različnimi celicami
** ({{ICD10|C|81|3|c|81}}) [[Lymphocytic depletion]]
** ({{ICD10|C|81|7|c|81}}) Hodgkinova bolezen druge vrste
** ({{ICD10|C|81|9|c|81}}) Hodgkinova bolezen, neopredeljena
* ({{ICD10|C|82||c|81}}) [[Folikularni ne-Hodgkinov limfom]] (nodularni)
** ({{ICD10|C|82|0|c|81}}) [[Majhna zarezana celica|Majhnih zarezanih celic]]
** ({{ICD10|C|82|1|c|81}}) Mešanocelični z majhnimi zarezanimi in [[velika celica|velikimi celicami]], folikularni
** ({{ICD10|C|82|2|c|81}}) [[velika celica|Velikih celic]], folikularni
* ({{ICD10|C|83||c|81}}) [[Difuzni ne-Hodgkinov limfom]]
** ({{ICD10|C|83|0|c|81}}) [[Majhne celice|Majhnih celic]] (difuzni)
** ({{ICD10|C|83|1|c|81}}) [[Majhna zarezana celica|Majhnih zarezanih celic]] (difuzni)
** ({{ICD10|C|83|2|c|81}}) Mešani z majhnimi in [[velika celica|velikimi celicami]] (difuzni)
** ({{ICD10|C|83|3|c|81}}) [[velika celica|Velikih celic]] (difuzni)
** ({{ICD10|C|83|4|c|81}}) [[Imunoblast]]ni (difuzni)
** ({{ICD10|C|83|5|c|81}}) [[Limfoblast]]ni (difuzni)
** ({{ICD10|C|83|6|c|81}}) Nediferencirani (nezreli) (difuzni)
** ({{ICD10|C|83|7|c|81}}) [[Burkittov limfom]]
** ({{ICD10|C|83|8|c|81}}) Druge vrste difuznega ne-Hodgkinovega limfoma
** ({{ICD10|C|83|9|c|81}}) Difuzni ne-Hodgkinov limfom, neopredeljen
* ({{ICD10|C|84||c|81}}) [[Limfomi celic T]] in [[kožni limfom celic T]]
** ({{ICD10|C|84|0|c|81}}) [[Fungoidna mikoza]]
** ({{ICD10|C|84|1|c|81}}) [[Sézaryjeva bolezen]]
** ({{ICD10|C|84|2|c|81}}) [[Limfom cone T]]
** ({{ICD10|C|84|3|c|81}}) [[Limfoepiteloidni limfom]]
*** [[Lennertov limfom]]
** ({{ICD10|C|84|4|c|81}}) [[Limfom celic T]]
** ({{ICD10|C|84|5|c|81}}) Drugi in neopredeljeni limfomi celic T
* ({{ICD10|C|85||c|81}}) Druge in neopredeljene vrste [[ne-Hodgkinov limfom|ne-Hodgkinovega limfoma]]
** ({{ICD10|C|85|0|c|81}}) [[Limfosarkom]]
** ({{ICD10|C|85|1|c|81}}) [[Limfom celic B]], neopredeljen
** ({{ICD10|C|85|7|c|81}}) Druge opredeljene vrste ne-Hodgkinovega limfoma
*** [[Maligna retikuloendotelioza]]
*** [[Maligna retikuloza]]
*** [[Mikrogliom]]
** ({{ICD10|C|85|9|c|81}}) Ne-Hodgkinov limfom, neopredeljen
* ({{ICD10|C|88||c|81}}) Maligne [[imunoproliferativna bolezen|imunoproliferativne bolezni]]
** ({{ICD10|C|88|0|c|81}}) [[Waldenströmova makroglobulinemija]]
** ({{ICD10|C|88|1|c|81}}) [[Bolezen težkih verig alfa]]
** ({{ICD10|C|88|2|c|81}}) [[Bolezen težkih verig gama]]
** ({{ICD10|C|88|3|c|81}}) Imunoproliferativna bolezen [[tanko črevo|tankega črevesa]]
* ({{ICD10|C|90||c|81}}) [[Diseminirani plazmacitom]] in [[maligna neoplazma plazmocitov|maligne neoplazme plazmocitov]]
** ({{ICD10|C|90|0|c|81}}) Diseminirani plazmacitom
*** Multipli mielom
*** Kahlerjeva bolezen
*** Mielomatoza
** ({{ICD10|C|90|1|c|81}}) [[Plazmocelularna levkemija]]
** ({{ICD10|C|90|2|c|81}}) [[Plazmocitom]], ekstramedularni
*** Maligne neoplazme plazmocitov BDO
*** Plazmocitom BDO
*** Solitarni plazmocitom
* ({{ICD10|C|91||c|81}}) [[Limfatična levkemija]]
** ({{ICD10|C|91|0|c|81}}) Limfoblastna levkemija, akutna
** ({{ICD10|C|91|1|c|81}}) Limfocitna levkemija, kronična
** ({{ICD10|C|91|1|c|81}}) Limfocitna levkemija, subakutna
** ({{ICD10|C|91|1|c|81}}) Prolimfocitna levkemija
** ({{ICD10|C|91|4|c|81}}) [[Dlakastocelična levkemija]]
** ({{ICD10|C|91|1|c|81}}) Levkemija celic T pri odraslih
** ({{ICD10|C|91|1|c|81}}) Druge vrste limfatične levkemije
** ({{ICD10|C|91|1|c|81}}) Limfatična levkemija, neopredeljena
* ({{ICD10|C|92||c|81}}) [[Mieloična levkemija]]
** ({{ICD10|C|92|0|c|81}}) Mieloična levkemija, akutna
** ({{ICD10|C|92|1|c|81}}) Mieloična levkemija, kronična
** ({{ICD10|C|92|2|c|81}}) Mieloična levkemija, subakutna
** ({{ICD10|C|92|3|c|81}}) [[Mieloični sarkom]]
*** [[Klorom]]
*** [[Granulicitni sarkom]]
** ({{ICD10|C|92|4|c|81}}) [[Promielocitna levkemija]], akutna
** ({{ICD10|C|92|5|c|81}}) [[Mielomonocitna levkemija]], akutna
* ({{ICD10|C|93||c|81}}) [[Monocitna levkemija]]
** ({{ICD10|C|93|0|c|81}}) Monocitna levkemija, akutna
** ({{ICD10|C|93|1|c|81}}) Monocitna levkemija, kronična
** ({{ICD10|C|93|2|c|81}}) Monocitna levkemija, subakutna
* ({{ICD10|C|94||c|81}}) Druge [[levkemija|levkemije]] z opredeljenim celičnim tipom
** ({{ICD10|C|94|0|c|81}}) Akutna [[eritremija]] in [[eritrolevkemija]]
*** [[Di Guglielmova bolezen]]
** ({{ICD10|C|94|1|c|81}}) Kronična eritremija
** ({{ICD10|C|94|2|c|81}}) Akutna [[megakarioblastna levkemija]]
** ({{ICD10|C|94|3|c|81}}) [[Mastocitna levkemija]]
** ({{ICD10|C|94|4|c|81}}) Akutna [[panmelioza]]
** ({{ICD10|C|94|5|c|81}}) Akutna [[mielofibroza]]
** ({{ICD10|C|94|7|c|81}}) Druge opredeljene levkemije
* ({{ICD10|C|95||c|81}}) [[Levkemija]] z neopredeljenim celičnim tipom
** ({{ICD10|C|95|0|c|81}}) [[Akutna levkemija]] z neopredeljenim celičnim tipom
** ({{ICD10|C|95|1|c|81}}) [[Kronična levkemija]] z neopredeljenim celičnim tipom
** ({{ICD10|C|95|2|c|81}}) [[Subakutna levkemija]] z neopredeljenim celičnim tipom
** ({{ICD10|C|95|7|c|81}}) Druge vrste levkemija z neopredeljenim celičnim tipom
** ({{ICD10|C|95|9|c|81}}) Levkemija, neopredeljena
* ({{ICD10|C|96||c|81}}) Druge in neopredeljene [[Maligna neoplazma|maligne neoplazme]] [[limfatično tkivo|limfatičnega]], [[krvotvorno tkivo|krvotvornega]] in sorodnega tkiva
** ({{ICD10|C|96|0|c|81}}) [[Letterer-Siwejeva bolezen]]
** ({{ICD10|C|96|1|c|81}}) [[Maligna histiocitoza]]
** ({{ICD10|C|96|2|c|81}}) Maligna neoplazma [[mastocit]]ov
*** [[Maligna mastocitoza]]
*** [[Maligni mastocitom]]
** ({{ICD10|C|96|3|c|81}}) [[Pravi histiocitni limfom]]
** ({{ICD10|C|96|7|c|81}}) Druge opredeljene maligne neoplazme limfatičnega, krvotvornega in sorodnega tkiva
** ({{ICD10|C|96|9|c|81}}) Maligna neoplazma limfatičnega, krvotvornega in sorodnega tkiva, neopredeljena

=== (C97) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] na več neodvisnih (primarnih) mestih===
* ({{ICD10|C|97||c|97}}) [[Maligna neoplazma|Maligne neoplazme]] na več neodvisnih (primarnih) mestih

=== (D00-D09) [[neoplazma|Neoplazme]] [[in situ]] ===
* ({{ICD10|D|00||d|00}}) [[Karcinom]] [[in situ]] [[ustna votlina|ustne votline]], [[požiralnik]]a in [[želodec|želodca]]
* ({{ICD10|D|01||d|00}}) Karcinom in situ drugih in neopredeljenih [[prebavila|prebavnih organov]]
** ({{ICD10|D|01|0|d|00}}) [[Debelo črevo]]
** ({{ICD10|D|01|1|d|00}}) [[Rektosigmoidna zveza]]
** ({{ICD10|D|01|2|d|00}}) [[Danka]] (rektum)
** ({{ICD10|D|01|3|d|00}}) [[Anus]] in [[analni kanal]]
** ({{ICD10|D|01|4|d|00}}) Drugi in neopredeljeni deli črevesa
** ({{ICD10|D|01|5|d|00}}) [[Jetra]], [[žolčnik]] in [[žolčni vod]]i
** ({{ICD10|D|01|7|d|00}}) Drugi opredeljeni prebavni organi
** ({{ICD10|D|01|9|d|00}}) Prebavni organ, neopredeljen
* ({{ICD10|D|02||d|00}}) Karcinom in situ [[srednje uho|srednejega ušesa]] in [[dihala|dihal]]
** ({{ICD10|D|02|0|d|00}}) [[Grlo]] (larinks)
** ({{ICD10|D|02|1|d|00}}) [[Sapnik]] (traheja)
** ({{ICD10|D|02|2|d|00}}) [[Sapnica]] (bronhij) in [[pljuča]]
** ({{ICD10|D|02|3|d|00}}) Drugi deli dihal
*** Obnosne votline
*** [[Srednje uho]]
*** Nosni votlini
** ({{ICD10|D|02|4|d|00}}) Dihala, neopredeljena
* ({{ICD10|D|03||d|00}}) [[Melanom]] ''[[in situ]]''
* ({{ICD10|D|04||d|00}}) Karcinom in situ [[koža|kože]]
* ({{ICD10|D|05||d|00}}) Karcinom in situ [[dojka|dojke]]
* ({{ICD10|D|06||d|00}}) Karcinom in situ [[maternični vrat|materničnega vratu]]
* ({{ICD10|D|07||d|00}}) [[Karcinom]] ''[[in situ]]'' drugih in neopredeljenih [[spolni organ|spolnih organov]]
** ({{ICD10|D|07|0|d|00}}) [[Endometrij]]
** ({{ICD10|D|07|1|d|00}}) [[Vulva]] (žensko zunanje spolovilo)
** ({{ICD10|D|07|2|d|00}}) [[Nožnica]] (vagina)
** ({{ICD10|D|07|3|d|00}}) Drugi in neopredeljeni ženski spolni organi
** ({{ICD10|D|07|4|d|00}}) [[Penis]]
** ({{ICD10|D|07|5|d|00}}) [[Prostata]]
** ({{ICD10|D|07|6|d|00}}) Drugi in neopredljeni moški spolni organi
* ({{ICD10|D|09||d|00}}) [[Karcinom]] ''[[in situ]]'' drugih in neopredeljenih mest
* ({{ICD10|D|09|0|d|00}}) [[Sečni mehur]]
* ({{ICD10|D|09|1|d|00}}) Drugi in neopredeljeni sečni organi
* ({{ICD10|D|09|2|d|00}}) [[Oko]]
* ({{ICD10|D|09|3|d|00}}) [[Ščitnica]] in druge [[endokrina žleza|endokrine žleze]] (žleze z notranjim izločanjem)
* ({{ICD10|D|09|7|d|00}}) Karcinom ''in situ'' drugih opredeljenih mest
* ({{ICD10|D|09|9|d|00}}) Karcinom ''in situ'', neopredeljen

=== (D10-D36) [[Benigna neoplazma|Benigne neoplazme]] ===
* ({{ICD10|D|10||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[usta|ust]] in [[žrelo|žrela]]
* ({{ICD10|D|11||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] velikih [[žleza slinavka|žlez slinavk]]
** ({{ICD10|D|11|0|d|10}}) [[Obušesnica]] (parotidna žleza)
** ({{ICD10|D|11|7|d|10}}) Druge velike žleze slinavke
*** [[Podjezična žleza]] (sublingvalna)
*** [[Podčeljustna žleza]] (podčeljustna)
** ({{ICD10|D|11|9|d|10}}) Velika [[žleza slinavka]], neopredeljena
* ({{ICD10|D|12||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[črevo|grecesa]], [[danka|danke]], [[anus]]a in [[analni kanal|analnega kanala]]
** ({{ICD10|D|12|0|d|10}}) [[Slepo črevo]] (cerkum)
** ({{ICD10|D|12|1|d|10}}) [[Slepič]] (apendiks)
** ({{ICD10|D|12|2|d|10}}) [[Ascendentni kolon]] (navzgornje debelo črevo)
** ({{ICD10|D|12|3|d|10}}) [[Transverzalni kolon]] (prečno debelo črevo)
** ({{ICD10|D|12|4|d|10}}) [[Descendentni kolon]] (navzdolnje debelo črevo)
** ({{ICD10|D|12|5|d|10}}) [[Sigmoidni kolon]] (esasto debelo črevo)
** ({{ICD10|D|12|6|d|10}}) [[Kolon]] (debelo črevo), neopredeljen
*** [[Adenomatoza]] debelega črevesa (kolona)
** ({{ICD10|D|12|7|d|10}}) [[Rektosigmoidna zveza]]
** ({{ICD10|D|12|8|d|10}}) [[Danka]] (rektum )
** ({{ICD10|D|12|9|d|10}}) [[Anus]] in [[analni kanal]]
* ({{ICD10|D|13||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] drugih in slabo opredeljenih delov [[prebavila|prebavil]]
** ({{ICD10|D|13|0|d|10}}) [[Požiralnik]] (ezofagus)
** ({{ICD10|D|13|1|d|10}}) [[Želodec]]
** ({{ICD10|D|13|2|d|10}}) [[Dvanajsternik]] (duodenum)
** ({{ICD10|D|13|3|d|10}}) Drugi in opredeljeni deli [[tanko črevo|tankega črecesa]]
** ({{ICD10|D|13|4|d|10}}) [[Jetra]]
*** [[Intrahepatični žolčevodi]]
** ({{ICD10|D|13|5|d|10}}) [[Ekstrahepatični žolčevodi]]
** ({{ICD10|D|13|6|d|10}}) [[Trebušna slinavka]] (pankreas)
** ({{ICD10|D|13|7|d|10}}) Endokrini del trebušne slinavke
*** [[Tumor celic otočkov]]
*** [[Tumor Langerhansovih otočkov]]
** ({{ICD10|D|13|9|9|10}}) Slabo opredeljena mesta v prebavilih
*** Prebavila BDO
*** [[Črevo]] BDO
*** [[Vranica]]
* ({{ICD10|D|14||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[midsrednje uho|srednjega ušesa]] in [[dihala|dihal]]
** ({{ICD10|D|14|0|d|10}}) [[MiddSrednej uho]], [[nosna votlina]] in [[obnosni sinus]]i
** ({{ICD10|D|14|1|d|10}}) [[Grlo]] (larinks)
** ({{ICD10|D|14|2|d|10}}) [[Sapnik]] (traheja)
** ({{ICD10|D|14|3|d|10}}) [[Sapnica]] (bronhus) in [[pljuča]]
** ({{ICD10|D|14|4|d|10}}) Dihala, neopredeljena
* ({{ICD10|D|15||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] drugih in neopredeljenih [[prsni organi|prsnih (intratorakalnih) organov]]
** ({{ICD10|D|15|0|d|10}}) [[Priželjc]] (timus)
** ({{ICD10|D|15|1|d|10}}) [[Srce]]
** ({{ICD10|D|15|2|d|10}}) [[Medpljučje]] (mediastinum)
* ({{ICD10|D|16||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[kost]]i in [[sklepni hrustanec|sklepnega hrustanca]]
** ({{ICD10|D|16|0|d|10}}) [[Lopatica]] (skapula) in dolge kosti zgornje okončine
** ({{ICD10|D|16|1|d|10}}) Kratke kosti zgornjega uda
** ({{ICD10|D|16|2|d|10}}) Dolge kosti spodnjega uda
** ({{ICD10|D|16|3|d|10}}) Kratke kosti spodnjega uda
** ({{ICD10|D|16|4|d|10}}) [[lobanja|Lobanjske]] in [[obraz (anatomija)|obrazne]] kosti
** ({{ICD10|D|16|5|d|10}}) [[Spodnja čeljustnica]]
** ({{ICD10|D|16|6|d|10}}) [[Hrbtenica]]
** ({{ICD10|D|16|7|d|10}}) [[Rebra]], [[grodnica]] (sternum) in [[ključnica]] (klavikula)
** ({{ICD10|D|16|8|d|10}}) [[Medenica|Medenične kosti]], [[križnica]] in [[trtica]]
** ({{ICD10|D|16|9|d|10}}) Kost in sklepni hrustanec, neopredeljena
* ({{ICD10|D|17||d|10}}) [[Benigna]] [[lipomatozna neoplazma]] (benigna neoplazma maščobnega tkiva)
* ({{ICD10|D|18||d|10}}) [[Hemangiom]] in [[limfangiom]], katerokoli mesto
** ({{ICD10|D|18|0|d|10}}) Hemangiom, katerokoli mesto
*** [[Angiom]] BDO
** ({{ICD10|D|18|1|d|10}}) Limfangiom, katerokoli mesto
* ({{ICD10|D|19||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[mezotelijsko tkivo|mezotelijskega tkiva]]
* ({{ICD10|D|20||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[mehko tkivo|mehkega tkiva]] [[retroperitonej]]a in [[peritonej]]a
* ({{ICD10|D|21||d|10}}) Druge [[Benigna neoplazma|benigne neoplazme]] [[vezivni tkivo|vezivnega]] in drugega [[mehko tkivo|mehkega tkiva]]
** ({{ICD10|D|21|0|d|10}}) Vezivno in drugo mehko tkivo [[glava|glave]], [[obraz (anatomija)|obraza]] in [[vrat]]u
** ({{ICD10|D|21|1|d|10}}) Vezivno in drugo mehko tkivo zgornjega uda, vključno rama
** ({{ICD10|D|21|2|d|10}}) Vezivno in drugo mehko tkivo spodnjega uda, vključno kolk
** ({{ICD10|D|21|3|d|10}}) Vezivno in drugo mehko tkivo [[prsni koš|prsnega koša]]
*** Pazduha (aksila)
*** Prepona (diafragma)
*** Velike žile
** ({{ICD10|D|21|4|d|10}}) Vezivno in drugo mehko tkivo [[trebuh]]a
** ({{ICD10|D|21|5|d|10}}) Vezivno in drugo mehko tkivo [[medenica|medenice]]
** ({{ICD10|D|21|6|d|10}}) Vezivno in drugo mehko tkivo [[trup]]a, neopredeljeno
** ({{ICD10|D|21|9|d|10}}) Vezivno in drugo mehko tkivo, neopredeljeno
* ({{ICD10|D|22||d|10}}) [[Melanocitni nevus]]i
* ({{ICD10|D|23||d|10}}) Druge [[Benigna neoplazma|Benigne neoplazme]] [[koža|kože]]
* ({{ICD10|D|24||d|10}}) [[Benigna neoplazma|Benigne neoplazme]] [[dojka|dojke]]
* ({{ICD10|D|25||d|10}}) [[Leiomiom]] [[maternica|maternice]] (uterus)
** [[Fibromiom maternice]]
* ({{ICD10|D|26||d|10}}) Druge [[Benigna neoplazma|benigne neoplazme]] [[maternica|maternice]]
* ({{ICD10|D|27||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[jajčnik]]a
* ({{ICD10|D|28||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] drugih in neopredeljenih [[ženski spolni organi|ženskih spolnih organov]]
** ({{ICD10|D|28|0|d|10}}) [[Vulva]] (žensko zunanje spolovilo)
** ({{ICD10|D|28|1|d|10}}) [[Nožnica]] (vagina)
** ({{ICD10|D|28|2|d|10}}) [[Jajcevod]] in vezi (ligamenti)
** ({{ICD10|D|28|7|d|10}}) Drugi in opredeljeni ženski spolni organi
** ({{ICD10|D|28|9|d|10}}) Ženski spolni organ, neopredeljen
* ({{ICD10|D|29||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[moški spolni organi|moških spolnih organov]]
** ({{ICD10|D|29|0|d|10}}) [[Penis]]
** ({{ICD10|D|29|1|d|10}}) [[Prostata]] (obsečnica)
** ({{ICD10|D|29|2|d|10}}) [[Modo]] (testis)
** ({{ICD10|D|29|3|d|10}}) [[Obmodek]] (epididimis)
** ({{ICD10|D|29|4|d|10}}) [[Mošnja]] (skrotum)
** ({{ICD10|D|29|7|d|10}}) Drugi moški spolni organi
** ({{ICD10|D|29|9|d|10}}) [[Prostata]]
* ({{ICD10|D|30||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] of [[sečila|sečnih organov]]
** ({{ICD10|D|30|0|d|10}}) [[Ledvica]]
** ({{ICD10|D|30|1|d|10}}) [[Ledvični meh]] (pelvis)
** ({{ICD10|D|30|2|d|10}}) [[Sečevod]] (ureter)
** ({{ICD10|D|30|3|d|10}}) [[Sečni mehur]] (sečnik)
** ({{ICD10|D|30|4|d|10}}) [[Sečnica]] (uretra)
** ({{ICD10|D|30|7|d|10}}) Drugi sečni organi
*** [[Parauretralne žleze]]
** ({{ICD10|D|30|9|d|10}}) Sečni organ, neopredeljen
* ({{ICD10|D|31||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[oko|očesa]] in [[adneks]]a (priveskov)
* ({{ICD10|D|32||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[mening]]e (možganskih ovojnic in ovojnic hrbtnega mozga)
* ({{ICD10|D|33||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[možgani|možganov]] in drugih deloc [[centralno živčni sistem|centralnega živčevja]]
* ({{ICD10|D|34||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] [[ščitnica|ščitnice]]
* ({{ICD10|D|35||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] drugih in neopredeljenih [[endokrina žleza|endokrinih žlez]] (žlez z notranim izločanjem)
** ({{ICD10|D|35|0|d|10}}) [[Nadledvična žleza]]
** ({{ICD10|D|35|1|d|10}}) [[Obščitnična žleza]]
** ({{ICD10|D|35|2|d|10}}) [[Hipofiza]]
** ({{ICD10|D|35|3|d|10}}) [[Kraniofaringealni vod]]
** ({{ICD10|D|35|4|d|10}}) [[Češerika]]
** ({{ICD10|D|35|5|d|10}}) [[Karotidno telesce]]
** ({{ICD10|D|35|6|d|10}}) [[Aortno telesce]] in drugi [[paraganglij]]i
** ({{ICD10|D|35|7|d|10}}) Druge opredeljene žleze z notranim izločanjem
** ({{ICD10|D|35|8|d|10}}) [[Pluriglandular]]na prizadetost
** ({{ICD10|D|35|9|d|10}}) Žleza z notranim izločanjem, neopredeljena
* ({{ICD10|D|36||d|10}}) [[Benigna neoplazma]] drugih in neopredeljenih mest
** ({{ICD10|D|36|0|d|10}}) [[Bezgavke]]
** ({{ICD10|D|36|1|d|10}}) [[Periferni živci]] in [[avtonomno živčevje]]
** ({{ICD10|D|36|7|d|10}}) Druga opredeljena mesta
** ({{ICD10|D|36|p|d|10}}) Benigna neoplazma neopredeljenega mesta

=== (D37-D48) [[Neoplazma|Neoplazme]] negotovega ali neznanega značaja===
* ({{ICD10|D|37||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja [[ustna votlina|ustne votline]] in [[prebavila|prebavil]]
* ({{ICD10|D|38||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja [[srednje uho|srednjega ušesa]] in [[dihala|dihalnih]] (respiratornih)in [[inprsni organi|prsnih organov]] (intratorakalnih)
* ({{ICD10|D|39||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja [[ženski spolni organi|ženskih spolnih organov]]
** ({{ICD10|D|39|0|d|37}}) [[Maternica]] (uterus)
** ({{ICD10|D|39|1|d|37}}) [[Jajčnik]] (ovarij)
** ({{ICD10|D|39|2|d|37}}) [[Posteljica]] (placenta)
** ({{ICD10|D|39|7|d|37}}) Drugi ženski spolni organi
*** Koža ženskih spolnih organov
** ({{ICD10|D|39|9|d|37}}) Ženski spolni organ, neopredeljen
* ({{ICD10|D|40||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja [[moški spolni organi|moških spolnih organov]]
* ({{ICD10|D|41||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja [[sečila|sečil]]
* ({{ICD10|D|42||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja [[meninge|mening]] (ovojnic možganov in hrbtnega mozga)
* ({{ICD10|D|43||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja [[možgani|možganov]] in [[centralni živčni sistem|centralnega živčnega sistema]]
* ({{ICD10|D|44||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja [[endokrina žleza|endokrinih žlez]] (žlez z notranjim izločanjem)
** ({{ICD10|D|44|0|d|37}}) [[Ščitnica]]
** ({{ICD10|D|44|1|d|37}}) [[Nadledvična žleza]]
** ({{ICD10|D|44|2|d|37}}) [[Obščitnica]]
** ({{ICD10|D|44|3|d|37}}) [[Hipofiza]]
** ({{ICD10|D|44|4|d|37}}) [[Kraniofaringealni vod]]
** ({{ICD10|D|44|5|d|37}}) [[Češerika]]
** ({{ICD10|D|44|6|d|37}}) [[Karotidno telesce]]
** ({{ICD10|D|44|7|d|37}}) [[Aortno telesce]] in drugi [[paraganglij]]i
** ({{ICD10|D|44|8|d|37}}) [[Pluriglandularna prizadetost]]
*** [[Multipla endokrina adenomatoza]]
** ({{ICD10|D|44|9|d|37}}) Endokrina žleza, neopredeljena
* ({{ICD10|D|45||d|37}}) [[Policitemija vera]] (prava policitemija)
* ({{ICD10|D|46||d|37}}) [[Mielodisplastični sindrom]]
* ({{ICD10|D|47||d|37}}) Druge [[Neoplazma|neoplazme]] negotovega ali neznanega značaja [[limfatično tkivo|limfatičnega]], [[krvotvorno tkivo|krvotvornega]] in sorodnega tkiva
** ({{ICD10|D|47|0|d|37}}) [[Histiocitični tumor|Histiocitični]] in [[mastocitični tumor]] tumours negotovega ali neznanega značaja
*** [[Mastocitični tumor]] BDO
*** [[Mastocitom]] BDO
** ({{ICD10|D|47|1|d|37}}) Kronična [[mieloproliferativna bolezen]]
*** [[Mielofibroza]] (z [[mieloidna metaplazija|mieloidno metaplazijo]])
*** Mieloproliferativna bolezen, neopredeljena
*** [[Mieloskleroza]] (megakariocitna) z mieloidno metaplazijo
** ({{ICD10|D|47|2|d|37}}) [[Monoklonska gamopatija]]
** ({{ICD10|D|47|3|d|37}}) Esencialna (hemoragična) [[trombocitemija]]
** ({{ICD10|D|47|7|d|37}}) Druge opredeljene [[Neoplazma|neoplazme]] negotovega ali neznanega značaja limfatičnega, krvotvornega in sorodnega tkiva
** ({{ICD10|D|47|9|d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja limfatičnega, krvotvornega in sorodnega tkiva, neopredeljena
* ({{ICD10|D|48||d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja drugih in neopredeljenih mest
** ({{ICD10|D|48|0|d|37}}) [[Kosti]] in [[sklepni hrustanec]]
** ({{ICD10|D|48|1|d|37}}) [[Vezivno tkivo|Vezivno]] in mehko tkivo]]
** ({{ICD10|D|48|2|d|37}}) [[Periferni živci]] in [[avtonomno živčevje]]
** ({{ICD10|D|48|3|d|37}}) [[Retroperitonej]]
** ({{ICD10|D|48|4|d|37}}) [[Peritonej]] (potrebušnica)
** ({{ICD10|D|48|5|d|37}}) [[Koža]]
** ({{ICD10|D|48|6|d|37}}) [[Dojka]]
** ({{ICD10|D|48|7|d|37}}) Druga opredeljena mesta
*** [[Oko]]
*** [[Srce]]
*** Periferni živci orbite
** ({{ICD10|D|48|9|d|37}}) [[Neoplazma]] negotovega ali neznanega značaja, neopredeljena
*** [[Rašča]], BDO
*** [[Neoplazma]] BDO
*** [[Nova rašča]] BDO
*** [[Tumor]] BDO

==Glej tudi==
* [[MKB|Mednarodna klasifikacija bolezni]]
* [[Seznam MKB-10 kod]]

==Reference==
{{sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo|title=Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene| cobiss=223392256| edition =MKB-10 : deseta revizija}} (MKB-10, prva knjiga ''Pregledni seznam'' in druga knjiga ''Navodila'', [[Inštitut za varovanje zdravja|IVZ]] 2005).

{{DEFAULTSORT:Mkb-10 Poglavje II: Neoplazme}}
[[Kategorija:Medicinska klasifikacija]]</text>
      <sha1>jsuwolta8qyt59cja56hr9ypie4mumo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marjan Drnovšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264990</id>
    <revision>
      <id>6761728</id>
      <parentid>6761217</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:18:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <origin>6761728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3216" sha1="ghv3nwb27qzew7to7zbayub2bs5a93r" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name = Marjan Drnovšek
| image = 
| caption = 
| birth_date = 
| birth_place = 
| death_date =september 2026 
| death_place = 
| residence = 
| nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}}
| field = zgodovina in arhivarstvo
| work_institution = Zgodovinski arhiv Ljubljana, Inštitut za slovensko izseljenstvo
| alma_mater = Univerza v Ljubljani
| academic_advisors = 
| doctoral_advisor = 
| doctoral_students = 
| known_for  = proučevanje krajevne zgodovine in zgodovine slovenskega izseljeništva
| prizes = Župančičeva nagrada
| religion = 
| footnotes = 
}}
'''Marjan Drnovšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[arhiv]]ar, * [[26. november]] [[1948]], [[Ljubljana]]. - [[31. avgust]] [[2026]]&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |date=4. september 2026 |title=Marjan Drnovšek, zgodovinar in arhivist (osmrtnica) |magazine=Delo}}&lt;/ref&gt;[https://www.delo.si/novice/crna-kronika/umrl-je-zgodovinar-in-arhivist-marjan-drnovsek]

== Življenje in delo ==
[[Diploma|Diplomiral]] je 1973 iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakuteti]]. V letih 1972−1988 je bil zaposlen v [[Zgodovinski arhiv Ljubljana|Zgodovinskem arhivu Ljubljana]], od 1988 pa na 
[[Inštitut za slovensko izseljenstvo|Inštitutu za slovensko izseljenstvo]] pri [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centeru Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], od 1999 kot znanstveni svetnik. Objavil je več razprav s področja arhivistike, krajevne zgodovine in zgodovine izseljenstva. Uredil je nekaj znanstvenih in poljudnoznanstvenih publikacij. Leta 1986 je postal [[urednik|glavni urednik]] ''Kronike'', urejal je tudi Slovensko kroniko 20. stoletja in revijo ''Dve domovini''. Sam ali v soavtorstvu je napisal več znanstvenih in poljudnoznanstvenih članko in izdal več knjig. Leta 1986 je prejel [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;, 2001 zlati znak ZRC SAZU za dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju, 2018 pa mu je bil podeljen tudi naslov zaslužnega raziskovalca [[ZRC SAZU]].

== Bibliografija ==
* ''Pozdravi iz slovenskih krajev: dežela in ljudje na starih razglednicah'' {{COBISS|ID=22001665}}
* ''Arhivska zapuščina Petra Grassellija 1842-1933'' {{COBISS|ID=4905273}}
* ''Zgodovinski razgledi'' {{COBISS|ID=279117}}
* ''Ljubljanski mestni statuti 1850-1934'' {{COBISS|ID=171323}}
* ''Izseljensko in drugo časopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta 1940'' {{COBISS|ID=701485}}
* ''Amerika med mitom in realnostjo'' {{COBISS|ID=3395117}}
* ''Politična migracija'' {{COBISS|ID=3392301}} (soavtor, ES, 1995)
* ''Kanadski Slovenci'' {{COBISS|ID=4427309}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]
* [[seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]]

== Viri ==
{{sklici}}

{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}}

{{historian-stub}}

{{DEFAULTSORT:Drnovšek, Marjan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Drnovšek, Marjan]]</text>
      <sha1>ghv3nwb27qzew7to7zbayub2bs5a93r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761732</id>
      <parentid>6761728</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:37:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6761732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3136" sha1="mrddzexyd5obio4rvvqccbhlxuwm4ai" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name = Marjan Drnovšek
| image = 
| caption = 
| birth_date = 
| birth_place = 
| death_date =september 2026 
| death_place = 
| residence = 
| nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}}
| field = zgodovina in arhivarstvo
| work_institution = Zgodovinski arhiv Ljubljana, Inštitut za slovensko izseljenstvo
| alma_mater = Univerza v Ljubljani
| academic_advisors = 
| doctoral_advisor = 
| doctoral_students = 
| known_for  = proučevanje krajevne zgodovine in zgodovine slovenskega izseljeništva
| prizes = Župančičeva nagrada
| religion = 
| footnotes = 
}}
'''Marjan Drnovšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[arhiv]]ar, * [[26. november]] [[1948]], [[Ljubljana]]. - [[31. avgust]] [[2026]]&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |date=4. september 2026 |title=Marjan Drnovšek, zgodovinar in arhivist (osmrtnica) |magazine=Delo}}&lt;/ref&gt;[https://www.delo.si/novice/crna-kronika/umrl-je-zgodovinar-in-arhivist-marjan-drnovsek]

== Življenje in delo ==
[[Diploma|Diplomiral]] je 1973 iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakuteti]]. V letih 1972−1988 je bil zaposlen v [[Zgodovinski arhiv Ljubljana|Zgodovinskem arhivu Ljubljana]], od 1988 pa na 
[[Inštitut za slovensko izseljenstvo|Inštitutu za slovensko izseljenstvo]] pri [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centeru Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], od 1999 kot znanstveni svetnik. Objavil je več razprav s področja arhivistike, krajevne zgodovine in zgodovine izseljenstva. Uredil je nekaj znanstvenih in poljudnoznanstvenih publikacij. Leta 1986 je postal [[urednik|glavni urednik]] ''Kronike'', urejal je tudi Slovensko kroniko 20. stoletja in revijo ''Dve domovini''. Sam ali v soavtorstvu je napisal več znanstvenih in poljudnoznanstvenih članko in izdal več knjig. Leta 1986 je prejel [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;, 2001 zlati znak ZRC SAZU za dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju, 2018 pa mu je bil podeljen tudi naslov zaslužnega raziskovalca [[ZRC SAZU]].

== Bibliografija ==
* ''Pozdravi iz slovenskih krajev: dežela in ljudje na starih razglednicah'' {{COBISS|ID=22001665}}
* ''Arhivska zapuščina Petra Grassellija 1842-1933'' {{COBISS|ID=4905273}}
* ''Zgodovinski razgledi'' {{COBISS|ID=279117}}
* ''Ljubljanski mestni statuti 1850-1934'' {{COBISS|ID=171323}}
* ''Izseljensko in drugo časopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta 1940'' {{COBISS|ID=701485}}
* ''Amerika med mitom in realnostjo'' {{COBISS|ID=3395117}}
* ''Politična migracija'' {{COBISS|ID=3392301}} (soavtor, ES, 1995)
* ''Kanadski Slovenci'' {{COBISS|ID=4427309}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]
* [[seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]]

== Viri ==
{{sklici}}

{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}}

{{historian-stub}}

{{DEFAULTSORT:Drnovšek, Marjan}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>mrddzexyd5obio4rvvqccbhlxuwm4ai</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podjetništvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265852</id>
    <revision>
      <id>6761398</id>
      <parentid>6299281</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:02:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53750-46</username>
        <id>266915</id>
      </contributor>
      <origin>6761398</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3323" sha1="byczmfsyyqmsvu8apt447wm86lzft05" xml:space="preserve">{{slog}}

'''Podjetništvo
'''

Izraz podjetnik je francoskega izvora in predstavlja “entre-prende” kar pomeni “nekaj podvzeti”.  Angleški izraz “entrepreneur” pa pomeni “vmesnik” ali “posrednik”. Podjetništvo bi lahko v ekonomskem smislu opisali kot ustvarjanje vrednosti, ki predstavlja ustvarjanje čim večje možne razlike med vrednostjo uporabljenih sredstev (input) in vrednostjo izdelkov in storitev (output). Ta razlika pa pripelje do dobička, ki ima v podjetništvu precejšnjo težo. aleksei tega ne ve!!!!

Bolj poljudno lahko podjetništvo opredelimo kot proces ustvarjanja nečesa novega in prevzemanje tako nagrad kot tudi tveganja. Vendar pa moramo vsekakor biti pazljivi, saj se izraz podjetnik ekonomskem smislu razlikuje od podjetnika v psihološkem smislu. 

'''Razvoj teorije podjetništva in izraza podjetnik:''' 

'''13. stoletje'''
Marco Polo, ki je poizkušal vzpostaviti trgovske poti z Daljnim vzhodom, je kot posrednik podpisal pogodbo (s človekom, ki je imel denar), za prodajo svojega blaga. 

'''srednji vek'''
Duhovniki so s sredstvi državne vlade vodili projekte, vendar niso prevzemali tveganja.
 
'''17. stoletje'''
Oseba (podjetnik) ima pogodbeni dogovor z vlado za izdelke ali storitev za določeno ceno. Tukaj podjetnik že prevzema odgovornosti za dobiček ali izgubo.

'''1725'''
Richard Cantillon opiše podjetnika kot osebo, ki nosi tveganje in je različna od tiste osebe, ki zagotavlja kapital. 

'''18. stoletje'''
Pojav industrializacije po svetu privede do pojava invencij (npr.: T. Edison je bil porabnik kapitala, bil je podjetnik in ne dobavitelj kapitala)

'''1803'''
Jean Babtiste Say loči dobičke podjetnika od dobičkov kapitala. 

'''1876'''
Francis Walker loči razliko med tistimi, ki in dobivajo obresti ker zagotavljajo sredstva in tistimi, ki imajo dobiček zaradi svojih upravljavskih sposobnosti. 

'''19. in 20. stoletje'''
Podjetnik organizira in vodi podjetje za doseganje lastnega dobička.

'''1934'''
Joseph Schumpeter opredeli podjetnika kot inovatorja, ki razvija nepreizkušeno  tehnologijo. 

'''1961'''
David McClelland označi podjetnika, kot osebo, ki je polna energije in prevzema zmerna tveganja.

'''1964'''
Peter Drucker je mnenja, da e podjetnik nekdo, ki povečuje priložnosti.

'''1975'''
Albert Shapero postavi definicijo podjetnika, kot nekoga, ki prevzema pobudo, organizira družbenoekonomski mehanizem in prevzema tveganje propada.

'''1980'''
Karl Vesper je mnenja, da podjetnika vidijo drugače ekonomisti, psihologi, poslovneži in politiki. 

'''1983'''
Gifford Pinchot definira notranjega podjetnika, kot podjetnika v organizaciji.

'''1985'''
Robert Hisrich definira podjetništvo kot proces ustvarjanja nečesa drugačnega in vrednega, pri čemer se vloži čas in trud, prevzema spremljajoče finančno, psihološko in družbeno tveganje ter pridobi končne nagrade v obliki denarja ali osebnega zadovoljstva. 

                 
Viri: 
[http://mladipodjetnik.si/ Zavod Mladi podjetnik]

Katja Rakušček, Osnove podjetništva

Dejan Bukovnik, 2008. Podjetništvo in inovativnost v Sloveniji . Diplomska naloga, Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

B. Antončič, R. D. Hisrich, T. Petrin &amp; A. Vahčič, 2002, Podjetništvo. Ljubljana: GV Založba.

[[Kategorija:Podjetništvo| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>byczmfsyyqmsvu8apt447wm86lzft05</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761401</id>
      <parentid>6761398</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:04:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53750-46</username>
        <id>266915</id>
      </contributor>
      <origin>6761401</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3300" sha1="7nya1j49vwied51yb7n50be480iiph8" xml:space="preserve">{{slog}}

'''Podjetništvo
'''

Izraz podjetnik je francoskega izvora in predstavlja “entre-prende” kar pomeni “nekaj podvzeti”.  Angleški izraz “entrepreneur” pa pomeni “vmesnik” ali “posrednik”. Podjetništvo bi lahko v ekonomskem smislu opisali kot ustvarjanje vrednosti, ki predstavlja ustvarjanje čim večje možne razlike med vrednostjo uporabljenih sredstev (input) in vrednostjo izdelkov in storitev (output). Ta razlika pa pripelje do dobička, ki ima v podjetništvu precejšnjo težo.

Bolj poljudno lahko podjetništvo opredelimo kot proces ustvarjanja nečesa novega in prevzemanje tako nagrad kot tudi tveganja. Vendar pa moramo vsekakor biti pazljivi, saj se izraz podjetnik ekonomskem smislu razlikuje od podjetnika v psihološkem smislu. 

'''Razvoj teorije podjetništva in izraza podjetnik:''' 

'''13. stoletje'''
Marco Polo, ki je poizkušal vzpostaviti trgovske poti z Daljnim vzhodom, je kot posrednik podpisal pogodbo (s človekom, ki je imel denar), za prodajo svojega blaga. 

'''srednji vek'''
Duhovniki so s sredstvi državne vlade vodili projekte, vendar niso prevzemali tveganja.
 
'''17. stoletje'''
Oseba (podjetnik) ima pogodbeni dogovor z vlado za izdelke ali storitev za določeno ceno. Tukaj podjetnik že prevzema odgovornosti za dobiček ali izgubo.

'''1725'''
Richard Cantillon opiše podjetnika kot osebo, ki nosi tveganje in je različna od tiste osebe, ki zagotavlja kapital. 

'''18. stoletje'''
Pojav industrializacije po svetu privede do pojava invencij (npr.: T. Edison je bil porabnik kapitala, bil je podjetnik in ne dobavitelj kapitala)

'''1803'''
Jean Babtiste Say loči dobičke podjetnika od dobičkov kapitala. 

'''1876'''
Francis Walker loči razliko med tistimi, ki in dobivajo obresti ker zagotavljajo sredstva in tistimi, ki imajo dobiček zaradi svojih upravljavskih sposobnosti. 

'''19. in 20. stoletje'''
Podjetnik organizira in vodi podjetje za doseganje lastnega dobička.

'''1934'''
Joseph Schumpeter opredeli podjetnika kot inovatorja, ki razvija nepreizkušeno  tehnologijo. 

'''1961'''
David McClelland označi podjetnika, kot osebo, ki je polna energije in prevzema zmerna tveganja.

'''1964'''
Peter Drucker je mnenja, da e podjetnik nekdo, ki povečuje priložnosti.

'''1975'''
Albert Shapero postavi definicijo podjetnika, kot nekoga, ki prevzema pobudo, organizira družbenoekonomski mehanizem in prevzema tveganje propada.

'''1980'''
Karl Vesper je mnenja, da podjetnika vidijo drugače ekonomisti, psihologi, poslovneži in politiki. 

'''1983'''
Gifford Pinchot definira notranjega podjetnika, kot podjetnika v organizaciji.

'''1985'''
Robert Hisrich definira podjetništvo kot proces ustvarjanja nečesa drugačnega in vrednega, pri čemer se vloži čas in trud, prevzema spremljajoče finančno, psihološko in družbeno tveganje ter pridobi končne nagrade v obliki denarja ali osebnega zadovoljstva. 

                 
Viri: 
[http://mladipodjetnik.si/ Zavod Mladi podjetnik]

Katja Rakušček, Osnove podjetništva

Dejan Bukovnik, 2008. Podjetništvo in inovativnost v Sloveniji . Diplomska naloga, Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

B. Antončič, R. D. Hisrich, T. Petrin &amp; A. Vahčič, 2002, Podjetništvo. Ljubljana: GV Založba.

[[Kategorija:Podjetništvo| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7nya1j49vwied51yb7n50be480iiph8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maja Keuc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>274809</id>
    <revision>
      <id>6761652</id>
      <parentid>6759786</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:38:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53804-87</username>
        <id>266938</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kot gostujoča izvajalka */</comment>
      <origin>6761652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17974" sha1="cs7180ggutix6wrwq62tee28hdefdbp" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name             = Maja Keuc
| image            = Tekma svetovnega odbojkarskega prvenstva med Slovenijo in Francijo (52316832212).jpg
| Background       = person
| Birth_name       = Maja Keuc
| Alias            = Amaya
| Origin           = [[Svečina]]
| Genre            = {{hlist |[[R&amp;B]] |[[soul]] |[[Pop glasba|pop]] |[[džez]]}}
| Years_active     = {{start date|2010}}–danes
| Label            = 
| past_member_of   = [[Papir (glasbena skupina)|Papir]]
| URL              = 
}}

'''Maja Keuc''' (znana tudi pod umetniškim imenom '''Amaya''', pisano tudi '''AMAYA'''), [[slovenci|slovenska]] [[pevka]] in pesmopiska, * [[16. januar]] [[1992]], [[Maribor]]

==Glasbena pot==
Z glasbo se je začela ukvarjati kot otrok. Sedem let je pela v English Student Theatru, tri leta je bila pevka v rock skupini Hrošči.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/glasba/maja-keuc-vsak-ima-pravico-delati-napake.html |title= Maja Keuc: Vsak ima pravico delati napake |accessdate=12. 4. 2021 |date=21. 12. 2011 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt;

V Sloveniji je postala znana leta 2010, ko je v [[Slovenija ima talent (1. sezona)|1. sezoni]] oddaje [[Slovenija ima talent]] zasedla 2. mesto. V letu 2010 se je pridružila projektu [[Papir (glasbena skupina)|Papir]], s katerim je leta 2010 izdala album ''Po viharju''.

Leta 2011 jo je [[Radiotelevizija Slovenija]] povabila na tekmovanje za [[EMA 2011|izbor slovenske popevke]] za [[Evrovizijska popevka|evrovizijsko popevko]], kjer je nastopila s pesmijo avtorja [[Matjaž Vlašič|Matjaža Vlašiča]] z naslovom »Vanilija«. Na tekmovanju je v superfinalu premagala pevko [[April (pevka)|April]] in postala zmagovalka ter slovenska predstavnica na [[Pesem Evrovizije 2011|Evrosongu 2011]]. Na Pesmi Evrovizije je zastopala Slovenijo v drugem polfinalu pod zaporedno številko 13, kjer se je uvrstila na 3. mesto in se kvalificirala v finalni izbor, kjer je zasedla končno 13. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi novico |date=13.5.2011 |title=Maja Keuc v sobotnem finalu Evrovizije |url=http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444217 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=13.5.2011 |archive-date=2011-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110515055553/http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444217 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.majakeuc.si/Biografija.html|title=Biografija|last=|first=|publisher=Uradna stran|accessdate=2011-03-03|archive-date=2011-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110219142246/http://www.majakeuc.si/Biografija.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

1. decembra 2011, dobre pol leta po evrovizijskem finalu, je pri založbi Reflektor Music izšla njena debitantska plošča ''Indigo'' z 11 skladbami.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/maja-keuc-indigo |title= MAJA KEUC – INDIGO |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 12. 2011 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Večino besedil (ta so bila tako v angleščini kot slovenščini) je napisala sama, glavna avtorja in producenta sta bila Krešimir Tomec in Marco Grabber, sodelovali pa so tudi »papirjevci« Sebastijan Duh, Tadej Kampl in [[Rok Vilčnik]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zelim-da-bi-skozi-moje-modre-oci-ugledali-moj-karakter/271883 |title= &quot;Želim, da bi skozi moje modre oči ugledali moj karakter!&quot; |accessdate=12. 4. 2021 |date=1. 12. 2011 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042492762 |title=Maja Keuc izdala prvi samostojni album Indigo, na katerem je 11 avtobiografskih pesmi |accessdate=12. 4. 2021 |date=4. 12. 2011 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2021-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412102352/https://www.dnevnik.si/1042492762 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 2012 se je preselila v [[Rotterdam]], saj je bila sprejeta na glasbeno akademijo Codarts, kjer je vpisala študij solopetja na oddelku za pop glasbo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/maja-rotterdam-klice-sprejeti-ste-na-glasbeno-akademijo/285723 |title= Maja, Rotterdam kliče! Sprejeti ste na glasbeno akademijo. |accessdate=12. 4. 2021 |date=20. 6. 2012 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V tem času je spoznala Jonaha Nilssona, pevca in klaviaturista švedske skupine Dirty Loops. Postala sta par in se leta 2014 preselila v [[Stockholm]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-na-odru-je-rada-seksi.html |title= Ne bi se fotografirala gola |accessdate=12. 4. 2021 |date=16. 8. 2014 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Od tretjega letnika naprej je obiskovala džezovski program na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/535e33b60c2e0/maja-keuc-ga-je-pustila |title= Maja Keuc ga je pustila |accessdate=12. 4. 2021 |date=28. 4. 2014 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;  Študij je zaključila leta 2016.&lt;ref name=&quot;stud&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/glasba/maja-keuc-amaya-iz-slovenije-si-tezko-popularen-po-svetu.html |title= Maja Keuc - Amaya - »Iz Slovenije si težko popularen po svetu« |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 3. 2018 |format= |work=Dnevnik }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/maja-keuc-on-je-moja-sorodna-dusa/ |title= Maja Keuc: “On je moja sorodna duša!” |accessdate=12. 4. 2021 |date=14. 1. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/svedska-me-sili-iz-cone-udobja.html |title= 'Švedska me sili iz cone udobja' |accessdate=12. 4. 2021 |date=30. 8. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/maja-keuc-je-diplomirala/ |title= Maja Keuc doživela enega najbolj posebnih večerov njenega življenja |accessdate=12. 4. 2021 |date=11. 7. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 je začela ustvarjati pod umetniškim imenom Amaya, ki ga je sprva uporabljala predvsem v tujini. Marca je (kot Maja Keuc) v šov programu [[EMA 2014|Eme]] predstavila novo skladbo »Close to You«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/maja-keuc-si-je-spremenila-ime.html |title= Maja Keuc si je spremenila ime |accessdate=12. 4. 2021 |date=10. 3. 2014 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/maja-keuc-v-singlu-close-to-you/ |title= Maja Keuc v singlu Close to you |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 10. 3. 2014 |format=  |work=  |archive-date= 2021-04-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102355/https://www.zarolaj.si/maja-keuc-v-singlu-close-to-you/ |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.evrovizija.com/maja-keuc-si-je-zaradi-stevilnih-tezav-spremenila-ime-2168 |title= Maja Keuc si je spremenila ime ter več kot presenetila na Emi |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 11. 3. 2014 |format=  |work=  |archive-date= 2021-04-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102420/https://www.evrovizija.com/maja-keuc-si-je-zaradi-stevilnih-tezav-spremenila-ime-2168 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 se je prijavila in bila sprejeta na [[EMA 2017|Emo 2017]], a se je pozneje odločila, da na njej ne nastopi. Leta 2017 je pri založbi Spinnup izdala EP ''Fairytales'', ki je nastal na Švedskem v sodelovanju s producentom Orphéejem Noahom.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/180436/amaya-fairytales/ |title= Amaya: Fairytales |accessdate=12. 4. 2021 |date=9. 6. 2017 |format= |work=Mladina }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://eurovisionary.com/amaya-aka-maja-keuc-releases-new-album-fairytales/ |title= Amaya aka Maja Keuc releases new album Fairytales |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 4. 6. 2017 |format=  |work=  }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/maja-keuc-to-so-bila-najtezja-in-hkrati-najdragocenejsa-leta-v-mojem-zivljenju.html |title= Maja Keuc: To so bila najtežja in hkrati najdragocenejša leta v mojem življenju |accessdate=12. 4. 2021 |date=27. 5. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Doslej je sodelovala pri treh filmskih pesmih: z Reconcealom je posnela »End of Night«, naslovno pesem filma ''Kresnik: Ognjeno izročilo'' (Kresnik: The Lore of Fire) (2014), za film ''Gajin svet'' pa »Naredi srce« (2018). Pod imenom Maria Maya je gostovala tudi pri skladbi »The Coming Race«, ki so jo [[Laibach]] posneli za film ''Iron Sky - The Coming Race'' (2019).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/laibach-in-maja-kevc-predstavili-videospot-za-film-iron-sky-the-comming-race.html |title= Laibach in Maja Keuc za drugi del filma Jekleno nebo |accessdate=12. 4. 2021 |date=23. 2. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Na Švedskem je začela v sodelovanju z drugimi pesmopisci pisati za druge izvajalce, tudi za azijski trg (Južna Koreja, Japonska), denimo za izvajalce, kot so PRISTIN, HyunA, [[Red Velvet]] in SHINee.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maja Keuc - Works - MusicBrainz|url=https://musicbrainz.org/artist/1b87026e-766c-4ffe-b491-16d2a427bb7a/works|website=musicbrainz.org|accessdate=2024-01-24}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 se je udeležila delavnice pisanja pesmi (songwriting campa) pri korejski založbi SM Entertainment. Med drugim je bila ena izmed avtoric pesmi japonske pevke Namie Amuro, za katero je ta prejela japonsko različico grammyja in naziv glasbenice leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/suzy/maja-keuc-je-nagrajena/ |title= Maja Keuc je nagrajena |accessdate=12. 4. 2021 |date=20. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;stud&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/maja-keuc-na-svedskem-kot-amaya-koncno-boste-spoznali-pravo-majo/392513 |title= Maja Keuc na Švedskem kot Amaya: Končno boste spoznali pravo Majo |accessdate=12. 4. 2021 |date=8. 5. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Maja je decembra 2022, po izidu njene pesmi Rdeče, skupaj z modnim oblikovalcem [[David Hojnik|Davidom Hojnikom]] ustvarila unikatno kolekcijo oblačil AMAYA x DH fashion,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Amaya in DH fashion s predstavitvijo nove kolekcije Rdeče|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/19454-amaya-in-dh-fashion-s-predstavitvijo-nove-kolekcije-rdece|website=Mediaspeed.net|accessdate=2024-01-24|language=en}}&lt;/ref&gt; ki sta jo predstavila v Atelier Dh fashion.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(FOTO) Čutno! Amaya in David Hojnik sta se povezala in ustvarila kolekcijo, ob kateri boste zardeli|url=https://vecer.com/popularno/foto-cutno-amaya-in-david-hojnik-sta-se-povezala-in-ustvarila-kolekcijo-ob-kateri-boste-zardeli-10323825|website=vecer.com|accessdate=2024-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tole moraš videti: Maja Keuc predstavila SVOJO LINIJO oblačil in OMG, kako je hudaaa (imamo FOTKE!)|url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/foto-maja-keuc-ponovno-presenetila-z-novo-karierno-odlocitvijo-to-moras-videti/|website=Cosmopolitan.si|accessdate=2024-01-24|language=en}}&lt;/ref&gt;

Maja 2024 je izdala album ''Sončnice'', ki vsebuje 10 pesmi, vse v slovenščini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Iz labirinta so pokukale sončnice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/iz-labirinta-so-pokukale-soncnice|website=www.delo.si|accessdate=2024-09-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sončnični labirint svobode {{!}} SIGIC|url=https://www.sigic.si/soncnicni-labirint-svobode.html|website=www.sigic.si|accessdate=2024-09-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Zasebno življenje ==

V letih 2010–2011 je bila v intimni zvezi s plesalcem [[Anže Zalar|Anžetom Zalarjem]], sinom politika [[Aleš Zalar|Aleša Zalarja]].&lt;ref&gt;[http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/maja-keuc-je-srecno-zaljubljena.html 24ur.com - Maja Keuc je srečno zaljubljena]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/scena/estrada/svet_slavnih/2011/10/maja_keuc_koncala_zvezo_z_ministrovim_sinom.aspx Siol.net - Maja Keuc končala zvezo z ministrovim sinom]&lt;/ref&gt; Pred tem je bila tri leta v zvezi s [[Tim Kores|Timom Koresom]], s katerim sta se razšla kmalu po finalu Slovenija ima talent.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zadovoljna.si/rumeno/bil-je-prva-velika-ljubezen-maje-keuc.html |title= Bil je prva velika ljubezen Maje Keuc |accessdate=12. 4. 2021 |date=14. 5. 2012 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Med študijem na glasbeni akademiji v Rotterdamu je spoznala Jonaha Nilssona, pevca švedske skupine Dirty Loops, s katerim sta postala par in se leta 2016 tudi zaročila.&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/maja-keuc-fanta-pripeljala-v-slovenijo.html 24ur.com - Maja Keuc fanta pripeljala v Slovenijo]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/maja-keuc-prestavljena-poroka/|title=Maja Keuc: Prestavljena poroka! |accessdate=11. 4. 2021 |date=16. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/maja-keuc-z-jonahom-prestavila-poroko/ |title=Maja Keuc: Z Jonahom prestavila poroko! |accessdate= 12. 4. 2021|date=16. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Zaroko sta razdrla leta 2018.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5c58213767619/maja-keuc-konec-ljubezni|title=Maja Keuc: Konec ljubezni |accessdate=11. 4. 2021 |date=4. 2. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Diskografija==

===Kot Maja Keuc===

==== Albumi ====
* ''Indigo'' &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
* ''Sončnice'' &lt;small&gt;(2024)&lt;/small&gt;

=== Pesmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Pesem !! Videospot !! Album
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2011 || Vanilija/No One || style=&quot;text-align:center&quot; |✓ || style=&quot;text-align:center&quot; |—{{efn|Na albumu ''Indigo'' je izšel le remix &quot;No One&quot;. Tako &quot;Vanilija&quot; kot &quot;No One&quot; sta sicer izšla na evrovizijskem maxi singlu ''No One''.}}
|-
| Zmorem || || style=&quot;text-align:center&quot; |''Indigo''
|-
| Ta čas || style=&quot;text-align:center&quot; |✓ || style=&quot;text-align:center&quot; |—{{efn|Na albumu ''Indigo'' je izšla angleška različica pesmi &quot;Free Love&quot;.}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2012 || Tako lepo mi je || style=&quot;text-align:center&quot; |✓ || rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |''Indigo''
|-
| You're a Tree and I'm a Baloon || style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
| 2014 || Close to You || || rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |—
|-
| 2018 || Naredi srce &lt;small&gt;(iz filma ''Gajin svet'')&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
| rowspan=&quot;10&quot; |2024
|Labirint
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
| rowspan=&quot;10&quot; |''Sončnice''
|-
|Bližje
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Mavrične oči
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Z mano tu
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Zmaji
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Vse kar se ne sme
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|On ni ta
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Sama sva kriva
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Sončnice
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Poletje 2010
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|}
{{seznam opomb}}

===Kot Amaya===

==== EP-ji ====
* 2017: ''Fairytales'' − s producentom Orphéejem Noahom

==== Singli (radijski, digitalni) ====
* 2017: Chase Me&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.rfantasy.si/33943|title= MAJA KEUC - nova skladba 'CHASE ME'|accessdate= 12. 4. 2021|date= 29. 5. 2017|format= |work= |archive-date= 2021-04-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102412/https://www.rfantasy.si/33943|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
* 2018: [[Concrete (pesem)|Concrete]]
* 2020: Trust Issues
* 2020: Crossroads − Joakim Molitor &amp; AMAYA (priredba pesmi [[Tracy Chapman]])
* 2021: Goodbye...
* 2021: Sleep Alone / Sanjam sama
* 2022: Rdeče
Za zadnje tri skladbe je posnela tudi videospot.

==== Kot gostujoča izvajalka ====
* 2014: End of Night − Reconceal ft. Amaya
* 2019: The Coming Race − [[Laibach]] (gostujoča vokalistka Maria Maya)
* 2019: The Change − Anuka ft. AMAYA &amp; Emelie
* 2019: 1-800-273-8255 – Wilder Gray ft. AMAYA
* 2021: Naked – Lucas Estrada &amp; Wahlstedt ft. AMAYA
* 2021: Mladi samo enkrat – Drill ft. AMAYA
* 2023: Pust me do besede – [[Batista Cadillac]] ft. AMAYA
Gostovala je tudi pri pesmi &quot;Home&quot; švedskega dvojca The Endorphins, ki je izšla na njunem EP-ju ''Afterglow'' (2020).
== Nastopi na glasbenih festivalih ==
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Popevka 2022|2022]]: ''Rdeče'' &lt;small&gt;(Maja Keuc/Maja Keuc/Aleš Avbelj)&lt;/small&gt; - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, najboljša podoba festivala &lt;small&gt;(MMC)&lt;/small&gt;, 8. mesto &lt;small&gt;(občinstvo)&lt;/small&gt;

==Sklici in viri==
{{sklici|2}}
* {{navedi splet |url=https://www.primorske.si/2011/05/23/na-eurosongu-zmagal-azerbajdzan-maja-keuc-trinajst |title=Na Eurosongu zmagal Azerbajdžan, Maja Keuc trinajsta |accessdate=11. 4. 2021 |date=15. 5. 2011 |format= |work=Primorske novice }}
* {{navedi splet |url= https://siol.net/trendi/glasba/maja-keuc-o-evroviziji-stockholmu-in-tem-kako-bi-skoraj-zastopala-svedsko-417119 |title= Maja Keuc o Evroviziji, Stockholmu in tem, kako bi skoraj zastopala Švedsko |accessdate=12. 4. 2021 |date=12. 5. 2016 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/maja-keuc-glasbe-ne-ustvarjam-za-cim-hitrejsi-uspeh/423890 |title= Maja Keuc: Glasbe ne ustvarjam za čim hitrejši uspeh |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 6. 2017 |format= |work= }}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Maja Keuc}}

{{start box}}
{{succession box
| before = [[Ansambel Roka Žlindre]] &amp; [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]]
| title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]
| years = 2011
| after = [[Eva Boto]]
}}
{{end box}}

{{Slovenija ima talent}}
{{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Keuc, Maja}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pop pevci]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>cs7180ggutix6wrwq62tee28hdefdbp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761653</id>
      <parentid>6761652</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:41:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53804-87</username>
        <id>266938</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nastopi na glasbenih festivalih */</comment>
      <origin>6761653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18168" sha1="8vyby4dnae8lp7qgl48uc779ucks9ws" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name             = Maja Keuc
| image            = Tekma svetovnega odbojkarskega prvenstva med Slovenijo in Francijo (52316832212).jpg
| Background       = person
| Birth_name       = Maja Keuc
| Alias            = Amaya
| Origin           = [[Svečina]]
| Genre            = {{hlist |[[R&amp;B]] |[[soul]] |[[Pop glasba|pop]] |[[džez]]}}
| Years_active     = {{start date|2010}}–danes
| Label            = 
| past_member_of   = [[Papir (glasbena skupina)|Papir]]
| URL              = 
}}

'''Maja Keuc''' (znana tudi pod umetniškim imenom '''Amaya''', pisano tudi '''AMAYA'''), [[slovenci|slovenska]] [[pevka]] in pesmopiska, * [[16. januar]] [[1992]], [[Maribor]]

==Glasbena pot==
Z glasbo se je začela ukvarjati kot otrok. Sedem let je pela v English Student Theatru, tri leta je bila pevka v rock skupini Hrošči.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/glasba/maja-keuc-vsak-ima-pravico-delati-napake.html |title= Maja Keuc: Vsak ima pravico delati napake |accessdate=12. 4. 2021 |date=21. 12. 2011 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt;

V Sloveniji je postala znana leta 2010, ko je v [[Slovenija ima talent (1. sezona)|1. sezoni]] oddaje [[Slovenija ima talent]] zasedla 2. mesto. V letu 2010 se je pridružila projektu [[Papir (glasbena skupina)|Papir]], s katerim je leta 2010 izdala album ''Po viharju''.

Leta 2011 jo je [[Radiotelevizija Slovenija]] povabila na tekmovanje za [[EMA 2011|izbor slovenske popevke]] za [[Evrovizijska popevka|evrovizijsko popevko]], kjer je nastopila s pesmijo avtorja [[Matjaž Vlašič|Matjaža Vlašiča]] z naslovom »Vanilija«. Na tekmovanju je v superfinalu premagala pevko [[April (pevka)|April]] in postala zmagovalka ter slovenska predstavnica na [[Pesem Evrovizije 2011|Evrosongu 2011]]. Na Pesmi Evrovizije je zastopala Slovenijo v drugem polfinalu pod zaporedno številko 13, kjer se je uvrstila na 3. mesto in se kvalificirala v finalni izbor, kjer je zasedla končno 13. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi novico |date=13.5.2011 |title=Maja Keuc v sobotnem finalu Evrovizije |url=http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444217 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=13.5.2011 |archive-date=2011-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110515055553/http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444217 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.majakeuc.si/Biografija.html|title=Biografija|last=|first=|publisher=Uradna stran|accessdate=2011-03-03|archive-date=2011-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110219142246/http://www.majakeuc.si/Biografija.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

1. decembra 2011, dobre pol leta po evrovizijskem finalu, je pri založbi Reflektor Music izšla njena debitantska plošča ''Indigo'' z 11 skladbami.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/maja-keuc-indigo |title= MAJA KEUC – INDIGO |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 12. 2011 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Večino besedil (ta so bila tako v angleščini kot slovenščini) je napisala sama, glavna avtorja in producenta sta bila Krešimir Tomec in Marco Grabber, sodelovali pa so tudi »papirjevci« Sebastijan Duh, Tadej Kampl in [[Rok Vilčnik]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zelim-da-bi-skozi-moje-modre-oci-ugledali-moj-karakter/271883 |title= &quot;Želim, da bi skozi moje modre oči ugledali moj karakter!&quot; |accessdate=12. 4. 2021 |date=1. 12. 2011 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042492762 |title=Maja Keuc izdala prvi samostojni album Indigo, na katerem je 11 avtobiografskih pesmi |accessdate=12. 4. 2021 |date=4. 12. 2011 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2021-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412102352/https://www.dnevnik.si/1042492762 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 2012 se je preselila v [[Rotterdam]], saj je bila sprejeta na glasbeno akademijo Codarts, kjer je vpisala študij solopetja na oddelku za pop glasbo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/maja-rotterdam-klice-sprejeti-ste-na-glasbeno-akademijo/285723 |title= Maja, Rotterdam kliče! Sprejeti ste na glasbeno akademijo. |accessdate=12. 4. 2021 |date=20. 6. 2012 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V tem času je spoznala Jonaha Nilssona, pevca in klaviaturista švedske skupine Dirty Loops. Postala sta par in se leta 2014 preselila v [[Stockholm]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-na-odru-je-rada-seksi.html |title= Ne bi se fotografirala gola |accessdate=12. 4. 2021 |date=16. 8. 2014 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Od tretjega letnika naprej je obiskovala džezovski program na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/535e33b60c2e0/maja-keuc-ga-je-pustila |title= Maja Keuc ga je pustila |accessdate=12. 4. 2021 |date=28. 4. 2014 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;  Študij je zaključila leta 2016.&lt;ref name=&quot;stud&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/glasba/maja-keuc-amaya-iz-slovenije-si-tezko-popularen-po-svetu.html |title= Maja Keuc - Amaya - »Iz Slovenije si težko popularen po svetu« |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 3. 2018 |format= |work=Dnevnik }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/maja-keuc-on-je-moja-sorodna-dusa/ |title= Maja Keuc: “On je moja sorodna duša!” |accessdate=12. 4. 2021 |date=14. 1. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/svedska-me-sili-iz-cone-udobja.html |title= 'Švedska me sili iz cone udobja' |accessdate=12. 4. 2021 |date=30. 8. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/maja-keuc-je-diplomirala/ |title= Maja Keuc doživela enega najbolj posebnih večerov njenega življenja |accessdate=12. 4. 2021 |date=11. 7. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 je začela ustvarjati pod umetniškim imenom Amaya, ki ga je sprva uporabljala predvsem v tujini. Marca je (kot Maja Keuc) v šov programu [[EMA 2014|Eme]] predstavila novo skladbo »Close to You«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/maja-keuc-si-je-spremenila-ime.html |title= Maja Keuc si je spremenila ime |accessdate=12. 4. 2021 |date=10. 3. 2014 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/maja-keuc-v-singlu-close-to-you/ |title= Maja Keuc v singlu Close to you |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 10. 3. 2014 |format=  |work=  |archive-date= 2021-04-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102355/https://www.zarolaj.si/maja-keuc-v-singlu-close-to-you/ |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.evrovizija.com/maja-keuc-si-je-zaradi-stevilnih-tezav-spremenila-ime-2168 |title= Maja Keuc si je spremenila ime ter več kot presenetila na Emi |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 11. 3. 2014 |format=  |work=  |archive-date= 2021-04-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102420/https://www.evrovizija.com/maja-keuc-si-je-zaradi-stevilnih-tezav-spremenila-ime-2168 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 se je prijavila in bila sprejeta na [[EMA 2017|Emo 2017]], a se je pozneje odločila, da na njej ne nastopi. Leta 2017 je pri založbi Spinnup izdala EP ''Fairytales'', ki je nastal na Švedskem v sodelovanju s producentom Orphéejem Noahom.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/180436/amaya-fairytales/ |title= Amaya: Fairytales |accessdate=12. 4. 2021 |date=9. 6. 2017 |format= |work=Mladina }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://eurovisionary.com/amaya-aka-maja-keuc-releases-new-album-fairytales/ |title= Amaya aka Maja Keuc releases new album Fairytales |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 4. 6. 2017 |format=  |work=  }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/maja-keuc-to-so-bila-najtezja-in-hkrati-najdragocenejsa-leta-v-mojem-zivljenju.html |title= Maja Keuc: To so bila najtežja in hkrati najdragocenejša leta v mojem življenju |accessdate=12. 4. 2021 |date=27. 5. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Doslej je sodelovala pri treh filmskih pesmih: z Reconcealom je posnela »End of Night«, naslovno pesem filma ''Kresnik: Ognjeno izročilo'' (Kresnik: The Lore of Fire) (2014), za film ''Gajin svet'' pa »Naredi srce« (2018). Pod imenom Maria Maya je gostovala tudi pri skladbi »The Coming Race«, ki so jo [[Laibach]] posneli za film ''Iron Sky - The Coming Race'' (2019).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/laibach-in-maja-kevc-predstavili-videospot-za-film-iron-sky-the-comming-race.html |title= Laibach in Maja Keuc za drugi del filma Jekleno nebo |accessdate=12. 4. 2021 |date=23. 2. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Na Švedskem je začela v sodelovanju z drugimi pesmopisci pisati za druge izvajalce, tudi za azijski trg (Južna Koreja, Japonska), denimo za izvajalce, kot so PRISTIN, HyunA, [[Red Velvet]] in SHINee.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maja Keuc - Works - MusicBrainz|url=https://musicbrainz.org/artist/1b87026e-766c-4ffe-b491-16d2a427bb7a/works|website=musicbrainz.org|accessdate=2024-01-24}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 se je udeležila delavnice pisanja pesmi (songwriting campa) pri korejski založbi SM Entertainment. Med drugim je bila ena izmed avtoric pesmi japonske pevke Namie Amuro, za katero je ta prejela japonsko različico grammyja in naziv glasbenice leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/suzy/maja-keuc-je-nagrajena/ |title= Maja Keuc je nagrajena |accessdate=12. 4. 2021 |date=20. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;stud&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/maja-keuc-na-svedskem-kot-amaya-koncno-boste-spoznali-pravo-majo/392513 |title= Maja Keuc na Švedskem kot Amaya: Končno boste spoznali pravo Majo |accessdate=12. 4. 2021 |date=8. 5. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Maja je decembra 2022, po izidu njene pesmi Rdeče, skupaj z modnim oblikovalcem [[David Hojnik|Davidom Hojnikom]] ustvarila unikatno kolekcijo oblačil AMAYA x DH fashion,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Amaya in DH fashion s predstavitvijo nove kolekcije Rdeče|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/19454-amaya-in-dh-fashion-s-predstavitvijo-nove-kolekcije-rdece|website=Mediaspeed.net|accessdate=2024-01-24|language=en}}&lt;/ref&gt; ki sta jo predstavila v Atelier Dh fashion.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(FOTO) Čutno! Amaya in David Hojnik sta se povezala in ustvarila kolekcijo, ob kateri boste zardeli|url=https://vecer.com/popularno/foto-cutno-amaya-in-david-hojnik-sta-se-povezala-in-ustvarila-kolekcijo-ob-kateri-boste-zardeli-10323825|website=vecer.com|accessdate=2024-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tole moraš videti: Maja Keuc predstavila SVOJO LINIJO oblačil in OMG, kako je hudaaa (imamo FOTKE!)|url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/foto-maja-keuc-ponovno-presenetila-z-novo-karierno-odlocitvijo-to-moras-videti/|website=Cosmopolitan.si|accessdate=2024-01-24|language=en}}&lt;/ref&gt;

Maja 2024 je izdala album ''Sončnice'', ki vsebuje 10 pesmi, vse v slovenščini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Iz labirinta so pokukale sončnice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/iz-labirinta-so-pokukale-soncnice|website=www.delo.si|accessdate=2024-09-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sončnični labirint svobode {{!}} SIGIC|url=https://www.sigic.si/soncnicni-labirint-svobode.html|website=www.sigic.si|accessdate=2024-09-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Zasebno življenje ==

V letih 2010–2011 je bila v intimni zvezi s plesalcem [[Anže Zalar|Anžetom Zalarjem]], sinom politika [[Aleš Zalar|Aleša Zalarja]].&lt;ref&gt;[http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/maja-keuc-je-srecno-zaljubljena.html 24ur.com - Maja Keuc je srečno zaljubljena]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/scena/estrada/svet_slavnih/2011/10/maja_keuc_koncala_zvezo_z_ministrovim_sinom.aspx Siol.net - Maja Keuc končala zvezo z ministrovim sinom]&lt;/ref&gt; Pred tem je bila tri leta v zvezi s [[Tim Kores|Timom Koresom]], s katerim sta se razšla kmalu po finalu Slovenija ima talent.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zadovoljna.si/rumeno/bil-je-prva-velika-ljubezen-maje-keuc.html |title= Bil je prva velika ljubezen Maje Keuc |accessdate=12. 4. 2021 |date=14. 5. 2012 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Med študijem na glasbeni akademiji v Rotterdamu je spoznala Jonaha Nilssona, pevca švedske skupine Dirty Loops, s katerim sta postala par in se leta 2016 tudi zaročila.&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/maja-keuc-fanta-pripeljala-v-slovenijo.html 24ur.com - Maja Keuc fanta pripeljala v Slovenijo]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/maja-keuc-prestavljena-poroka/|title=Maja Keuc: Prestavljena poroka! |accessdate=11. 4. 2021 |date=16. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/maja-keuc-z-jonahom-prestavila-poroko/ |title=Maja Keuc: Z Jonahom prestavila poroko! |accessdate= 12. 4. 2021|date=16. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Zaroko sta razdrla leta 2018.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5c58213767619/maja-keuc-konec-ljubezni|title=Maja Keuc: Konec ljubezni |accessdate=11. 4. 2021 |date=4. 2. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Diskografija==

===Kot Maja Keuc===

==== Albumi ====
* ''Indigo'' &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
* ''Sončnice'' &lt;small&gt;(2024)&lt;/small&gt;

=== Pesmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Pesem !! Videospot !! Album
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2011 || Vanilija/No One || style=&quot;text-align:center&quot; |✓ || style=&quot;text-align:center&quot; |—{{efn|Na albumu ''Indigo'' je izšel le remix &quot;No One&quot;. Tako &quot;Vanilija&quot; kot &quot;No One&quot; sta sicer izšla na evrovizijskem maxi singlu ''No One''.}}
|-
| Zmorem || || style=&quot;text-align:center&quot; |''Indigo''
|-
| Ta čas || style=&quot;text-align:center&quot; |✓ || style=&quot;text-align:center&quot; |—{{efn|Na albumu ''Indigo'' je izšla angleška različica pesmi &quot;Free Love&quot;.}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2012 || Tako lepo mi je || style=&quot;text-align:center&quot; |✓ || rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |''Indigo''
|-
| You're a Tree and I'm a Baloon || style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
| 2014 || Close to You || || rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |—
|-
| 2018 || Naredi srce &lt;small&gt;(iz filma ''Gajin svet'')&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
| rowspan=&quot;10&quot; |2024
|Labirint
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
| rowspan=&quot;10&quot; |''Sončnice''
|-
|Bližje
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Mavrične oči
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Z mano tu
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Zmaji
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Vse kar se ne sme
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|On ni ta
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Sama sva kriva
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Sončnice
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|-
|Poletje 2010
| style=&quot;text-align:center&quot; |✓
|}
{{seznam opomb}}

===Kot Amaya===

==== EP-ji ====
* 2017: ''Fairytales'' − s producentom Orphéejem Noahom

==== Singli (radijski, digitalni) ====
* 2017: Chase Me&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.rfantasy.si/33943|title= MAJA KEUC - nova skladba 'CHASE ME'|accessdate= 12. 4. 2021|date= 29. 5. 2017|format= |work= |archive-date= 2021-04-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102412/https://www.rfantasy.si/33943|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
* 2018: [[Concrete (pesem)|Concrete]]
* 2020: Trust Issues
* 2020: Crossroads − Joakim Molitor &amp; AMAYA (priredba pesmi [[Tracy Chapman]])
* 2021: Goodbye...
* 2021: Sleep Alone / Sanjam sama
* 2022: Rdeče
Za zadnje tri skladbe je posnela tudi videospot.

==== Kot gostujoča izvajalka ====
* 2014: End of Night − Reconceal ft. Amaya
* 2019: The Coming Race − [[Laibach]] (gostujoča vokalistka Maria Maya)
* 2019: The Change − Anuka ft. AMAYA &amp; Emelie
* 2019: 1-800-273-8255 – Wilder Gray ft. AMAYA
* 2021: Naked – Lucas Estrada &amp; Wahlstedt ft. AMAYA
* 2021: Mladi samo enkrat – Drill ft. AMAYA
* 2023: Pust me do besede – [[Batista Cadillac]] ft. AMAYA
Gostovala je tudi pri pesmi &quot;Home&quot; švedskega dvojca The Endorphins, ki je izšla na njunem EP-ju ''Afterglow'' (2020).
== Nastopi na glasbenih festivalih ==
=== [[EMA]] ===
* '''[[EMA 2011|2011]]: ''Vanilija'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)&lt;/small&gt; - 1. mesto &lt;small&gt;(28.908 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;'''
=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Popevka 2022|2022]]: ''Rdeče'' &lt;small&gt;(Maja Keuc/Maja Keuc/Aleš Avbelj)&lt;/small&gt; - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, najboljša podoba festivala &lt;small&gt;(MMC)&lt;/small&gt;, 8. mesto &lt;small&gt;(občinstvo)&lt;/small&gt;

==Sklici in viri==
{{sklici|2}}
* {{navedi splet |url=https://www.primorske.si/2011/05/23/na-eurosongu-zmagal-azerbajdzan-maja-keuc-trinajst |title=Na Eurosongu zmagal Azerbajdžan, Maja Keuc trinajsta |accessdate=11. 4. 2021 |date=15. 5. 2011 |format= |work=Primorske novice }}
* {{navedi splet |url= https://siol.net/trendi/glasba/maja-keuc-o-evroviziji-stockholmu-in-tem-kako-bi-skoraj-zastopala-svedsko-417119 |title= Maja Keuc o Evroviziji, Stockholmu in tem, kako bi skoraj zastopala Švedsko |accessdate=12. 4. 2021 |date=12. 5. 2016 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/maja-keuc-glasbe-ne-ustvarjam-za-cim-hitrejsi-uspeh/423890 |title= Maja Keuc: Glasbe ne ustvarjam za čim hitrejši uspeh |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 6. 2017 |format= |work= }}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Maja Keuc}}

{{start box}}
{{succession box
| before = [[Ansambel Roka Žlindre]] &amp; [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]]
| title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]
| years = 2011
| after = [[Eva Boto]]
}}
{{end box}}

{{Slovenija ima talent}}
{{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Keuc, Maja}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pop pevci]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>8vyby4dnae8lp7qgl48uc779ucks9ws</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ranvierov zažetek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282939</id>
    <revision>
      <id>6761506</id>
      <parentid>6701460</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:29:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dopolnjeno infopolje</comment>
      <origin>6761506</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10613" sha1="fauq0rnitc0b41p66njpw5y7vllf177" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
 | Name         = Ranvierov zažetek
 | Latin        = incisura myelini
 | Image        = Gray631.png
 | Caption      = Risba nevrita perifernega živca s prikazom Ranvierovega zažetka
 | Image2       = Przewężenie Ranviera.jpg
 | Caption2     = Ranvierovi zažetki
 | Precursor    =
 | System       =
 | Artery       =
 | Vein         =
 | Nerve        =
 | Lymph        =
| System      = [[živčevje]]
| Location = [[mielin]]iziran [[nevrit]] [[živec|živca]]
}}
'''Ranvierov zažetek''', tudi '''Ranvierjev zažetek'''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje|url=https://www.worldcat.org/oclc/445133606|publisher=DZS|date=1999|location=Ljubljana|isbn=86-341-1808-8|oclc=445133606|last1=Anselme |first1=Bruno |last2=Richard |first2=Daniel |last3=Novak |first3=Tone |last4=Pristovnik |first4=Franjo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. natis|title=Biologija. Shematski pregledi|url=https://www.worldcat.org/oclc/444484893|publisher=Tehniška založba Slovenije|date=1996|location=Ljubljana|isbn=86-365-0190-3|oclc=444484893|author=Pickering, W. R.}}&lt;/ref&gt; ali '''Ranvierjev zažemek''',&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Biologija|last=Dolinar|first=Ksenija|publisher=Cankarjeva založba|year=1976|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=68917|last2=Tarman|first2=Kazimir}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Zgradba in delovanje organizmov. Učbenik za gimnazijski program izobraževanja : [biologija v gimnaziji]|url=https://www.worldcat.org/oclc/780905627|publisher=DZS|date=2011|location=Ljubljana|isbn=978-86-341-3990-7|oclc=780905627|last1=Stušek |first1=Peter |last2=Lampe Kajtna |first2=Mojca |last3=Remškar |first3=Roman |last4=Turk |first4=Boris}}&lt;/ref&gt; je zoženje [[mielinska ovojnica|mielinske ovojnice]] na mestu, kjer se stikata sosednji [[nevrolemska celica|nevrolemski (Schwannovi) celici]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=za%C5%BEetek{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar.&lt;/ref&gt; Posamezen zažetek, torej področje celične membrane brez mielinske ovojnice, meri okoli 1 [[mikrometer]] v dolžino. Mielinska ovojnica nudi celični membrani zelo dobro izolacijo, Ranvierovi zažetki pa nimajo električne izolacije in zato se lahko na njih proži [[električni dražljaj]]. Na mieliniziranih vlaknih z Ranvierovimi zažetki se [[akcijski potencial]] prevaja [[skokovito prevajanje dražljaja|skokovito]]. Mielinsko ovojnico [[akson]]om zagotavljajo tesno prilegajoči se [[oligodendrocit]]i v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] in Schwannove celice v [[obkrajno živčevje|obkrajnem živčevju]].

== Zgodovina ==
[[Slika:Louis-Antoine Ranvier.jpg|thumb|left|Louis Antoine Ranvier (1835–1922)]]

Mielinsko ovojnico je leta 1854 je odkril in poimenoval nemški [[patolog]] [[Rudolf Virchow]].&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Virchow R | year = 1854 | title = Über das ausgebreitete Vorkommen einer dem Nervenmark analogen Substanz in den tierischen Geweben | url = | journal = Virchows Arch. Pathol. Anat. | volume = 6 | issue = | pages = 562–572 }}&lt;/ref&gt; Kasneje je francoski patolog in [[anatom]] [[Louis-Antoine Ranvier]] odkril zažetke, ki prekinjajo mielin in ki so jih kasneje poimenovali njemu v čast. Po tem odkritju se je Ranvier posvetil poglobljenemu proučevanju mielinske ovojnice in Schwannovih celic.&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Barbara J.G. | year = 2005 | title = Les étranglements annulaires de Louis Ranvier (1871) | url =http://hal.inria.fr/docs/00/08/59/79/PDF/Jean-Gael_Barbara_Ranvier_LdN28_2005.pdf | format=PDF | journal = Lettre des Neurosciences | volume = 28 | issue = | pages = 3–5 }}&lt;/ref&gt;

== Vloga ==
=== Akcijski potencial ===
Akcijski potencial je prehodni preobrat membranskega potenciala in med vzburjenjem potuje vzdolž celične membrane (aksona ali [[skeletna mišica|skeletnega mišičnega vlakna]]).&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Fry | first1 = C | doi = 10.1016/j.mpsur.2007.07.007 | title = Cell physiology I | journal = Surgery (Oxford) | year = 2007 | volume = 25 | pages=425–429 }}&lt;/ref&gt; Proženje in prevajanje akcijskih potencialov je temeljni način komunikacije živčevja. Ta kratkotrajen membranski preobrat omogočajo napetostno odvisni [[ionski kanalček|ionski kanalčki]] v plazemski membrani.

Akcijski potencial potuje iz enega mesta na celici na drugega, vendar je transport ionov možen le na nemieliziranih območjih, torej na aksonu le na Ranvierovih zažetkih. Zato akcijski potencial skače iz enega zažetka na drugega in ne potuje nepretrgano po aksonu, kot se dogaja na nemieliziranih aksonih. To omogočajo napetostno odvisni natrijevi in kalijevi kanalčki, ki so zbrani v zažetkih.

=== Skokovito prevajanje ===
Glede na mieliziranost aksona lahko akcijski potencial vzdolž njega potuje nepretrgano (po nemieliziranem aksonu) ali skokovito (po mieliziranem aksonu). [[električni naboj|Naboj]] se pasivno seli iz enega zažetka na drugega in tam povzroči [[depolarizacija|depolarizacijo]] do pražne vrednosti in na sosednjem zažetku se sproži akcijski potencial. Le-ta se nato pasivno prenese na naslednji sosednji zažetek in tam prav tako sproži nov akcijski potencial ...

Skokovito prevajanje vzburjenja ima dvoje prednosti: energetsko je varčnejše, saj aktivira manj natrij-kalijevih kanalčkov, prevajanje pa je tudi bistveno hitrejše, kar omogoča hitrejšo interakcijo med nevroni.

== Viri ==
{{sklici}}
* {{cite journal |author1= Dugandzija-Novakovic S. |author2=Koszowski A.G. |author3=Levinson S.R. |author4=Shrager P. | year = 1995 | title = Clustering of Na+ channels and node of Ranvier formation in remyelinating axons | url = http://www.jneurosci.org/cgi/content/abstract/15/1/492 | journal = [[Journal of Neuroscience]] | volume = 15 | issue = 1| page = 492–503 | pmid = 7823157 }}
* {{cite journal | doi = 10.1083/jcb.200612012 | author1= Dzhashiashvili Y |author2=Zhang Y |author3=Galinska J |author4=Lam I |author5=Grumet M |author6=Salzer JL | year = junij 2007  | title = Nodes of Ranvier and axon initial segments are ankyrin G-dependent domains that assemble by distinct mechanisms | url = http://www.jcb.org/cgi/content/abstract/177/5/857 | journal = Journal of Cell Biology | volume = 177 | issue = 5| pages = 857–870 | pmid = 17548513 | pmc = 2064285 }}
* {{cite journal | doi = 10.1523/JNEUROSCI.0273-07.2007 | author1 = Eftekharpour E |author2=Karimi-Abdolrezaee S |author3=Wang J |author4=El Beheiry H |author5=Morshead C |author6=Fehlings MG | year = junij 2007  | title = Myelination of congenitally dysmyelinated spinal cord axons by adult neural precursor cells results in formation of nodes of Ranvier and improved axonal conduction | url = http://www.jneurosci.org/cgi/content/abstract/27/13/3416 | journal = [[Journal of Neuroscience]] | volume = 27 | issue = 25| pages = 6605–6606 | pmid = 17392458 }}
* {{cite journal | author = Elfvin L.-G. | year = 1961 | title = The ultrastructure of the nodes of Ranvier in cat sympathetic nerve fibers | journal = Journal of Ultrastructure Research | pmid = 13889815 | volume = 5 | issue = 4| page = 374–387 }}
* {{cite journal | author = Ellisman M. H. | year = 1979 | title = Molecular specializations of the axon membrane at nodes of Ranvier are not dependent upon myelination | url = http://www.springerlink.com/content/k72t122k7511hr53/ | journal = Journal of Neurocytology | volume = 8 | issue = 6 | page = 719–735 | doi = 10.1007/BF01206672 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{cite journal | doi = 10.1097/WNR.0b013e32805868a6 | author1 = Martínez-Gómez A|author2= Dent MA | year = marec 2007  | title = Expression of IP3 receptor isoforms at the nodes of Ranvier in rat sciatic nerve | journal = Neuroreport | pmid = 17496801 | volume = 18 | issue = 5| pages = 447–450 }}
* {{cite journal | doi = 10.1017/S1740925X06000251 | author1 = Nie DY |author2=Ma QH |author3=Law JW |author4=Chia CP |author5=Dhingra NK |author6=Shimoda Y |author7=Yang WL |author8=Gong N |author9=Chen QW|display-authors= ''et al.'' | year = 2006 | title = Oligodendrocytes regulate formation of nodes of Ranvier via the recognition molecule OMgp | url = http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&amp;aid=850276 | journal = Journal of Neuron Glia Biology | volume = 2 | issue = | pages = 151–164 }}
* {{cite journal | author = Peters A | year = 1966 | title = The node of Ranvier in the central nervous system | url = http://ep.physoc.org/cgi/content/abstract/51/3/229 | journal = Quarterly Journal of Experimental Physiology | volume = 51 | issue =3 | page = 229–236 | pmid = 5182351 }}
* {{cite journal | author = Raine C. S. | year = 1984 | title = On the association between perinodal astrocytic processes and the node of Ranvier in the C.N.S | url = http://www.springerlink.com/content/w60564t420363052/ | journal = Journal of Neurocytology | volume = 13 | issue = 1 | page = 21–27 | doi = 10.1007/BF01148316 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{cite journal | author =Ranvier L.-A. |year=1871 | title=Contributions a l'histologie et a la physiologie des nerf peripheriques | journal = Comptes Rendus del OAcademie Sciences | location=Paris | volume=73|pages= 1168–1171 }}
* {{cite journal |author=Roberson JD |title=The ultrastructure of nodes of Ranvier in frog nerve fibres |journal=J. Physiol. (Lond.) |volume=137 |issue=1 |pages=8–9P |year=junij 1957 |pmid=13439596 |doi= |url=}}
* {{cite journal | author = Robertson J.D. | year = 1959a | title = Preliminary observations on the ultrastructure of nodes of Ranvier | url = http://www.springerlink.com/content/x1436420295w8283/ | journal = Zeitschrift fur Zellforschung und mikroskopische Anatomie | volume = 50 | issue = 4 | page = 553–560 | doi = 10.1007/BF00336572 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* Zagoren, J. C. &amp; Federoff, S. (1984). &lt;u&gt;The Node of Ranvier&lt;/u&gt;. Orlando: Academic Press.
* {{cite journal |author1=Zalc B |author2=Fields RD |title=Do Action Potentials Regulate Myelination? |url=https://archive.org/details/neuroscientist_2000-02_6_1/page/5 |journal=Neuroscientist |volume=6 |issue=1 |pages=5–13 |year=februar 2000 
|pmid=18461153 |pmc=2373276 |doi=10.1177/107385840000600109}}

{{biologija membran}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nevroni]]
[[Kategorija:Biologija membran]]
[[Kategorija:Signalna transdukcija]]</text>
      <sha1>fauq0rnitc0b41p66njpw5y7vllf177</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Filipčič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>283511</id>
    <revision>
      <id>6761621</id>
      <parentid>6452807</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:42:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6761621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1402" sha1="7ujjj3x9xmlmk56ih6t3bo1uh4fglqm" xml:space="preserve">'''Filipčič''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je [[po]] podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010  uporabljalo 292 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.355. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Aleš Filipčič]] (*1965), kineziolog, rokometni trener, tenisač?
* [[Andrej Filipčič]] (*196_) astrofizik
* [[Dušan Filipčič]] (*1962), slikar
* [[Emil Filipčič]] (*1951), pisatelj, pesnik, igralec in režiser
* [[Franc Filipčič]] (1930—2005), arhitekt
* Igor Filipčič, predsednik tržaškega pomorskega kluba Sirena
* [[Jernej Filipčič]], fizik, razvojnik informacijskih tehnologij; fotograf (dokumentarni)
* [[Katja Filipčič]], redna profesorica za kazensko pravo in izredna profesorica za kriminologijo PF UL
* [[Matej Filipčič]] (*1970), arhitekt, režiser, scenograf, producent
* [[Milan Filipčič]] (1920—2003), novinar, urednik in prevajalec
* [[Peter Filipčič]] (*1961), violončelist in glasbeni pedagog 
* [[Rok Filipčič]] (*1980), (vojaški) zgodovinar
* [[Tjaša Filipčič]] (*1970), kineziologinja (specialna/rehabititacijska; šport invalidov) 
==Glej tudi==
* priimke [[Filipič]][[, Filip]], [[Filipi]], [[Filiplič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Filipčič}}
{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>7ujjj3x9xmlmk56ih6t3bo1uh4fglqm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ferdinand Desmazieres</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286959</id>
    <revision>
      <id>6761735</id>
      <parentid>5928145</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:43:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6761735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="875" sha1="4jde8nuf7nntdnk9pkdjxn20zjcwg0k" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Ferdinand Desmazieres
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1941&lt;br&gt;1945–1950
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Ferdinand Desmazieres''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. junij]] [[1881]], † [[19. november]] [[1972]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Desmazieres/Ferdinand/France.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Desmazieres, Ferdinand}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>4jde8nuf7nntdnk9pkdjxn20zjcwg0k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Auguste-Martin Desneux</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286960</id>
    <revision>
      <id>6761739</id>
      <parentid>5926476</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:49:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6761739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="882" sha1="ohnu2n7r99rdszalhoe2gab025rybvw" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Auguste-Martin Desneux
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1943
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Auguste-Martin Desneux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. september]] [[1885]], † [[23. junij]] [[1946]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Desneux/Auguste-Martin/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Desneux, Auguste-Martin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1885]]
[[Kategorija:Umrli leta 1946]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>ohnu2n7r99rdszalhoe2gab025rybvw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761740</id>
      <parentid>6761739</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:51:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6761740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1037" sha1="sjjiqv3jk2oek2s386lfjjhxawrkxwd" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Auguste-Martin Desneux
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1943
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Auguste-Martin Desneux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. september]] [[1885]], † [[23. junij]] [[1946]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Desneux/Auguste-Martin/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Desneux, Auguste-Martin}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]]
[[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]]</text>
      <sha1>sjjiqv3jk2oek2s386lfjjhxawrkxwd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Florentin-Paul Despas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286961</id>
    <revision>
      <id>6761741</id>
      <parentid>5928226</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:55:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6761741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="863" sha1="bdx3a4uoz8rnx1bbx08xnajzrja072q" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Florentin-Paul Despas
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Florentin-Paul Despas''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. januar]] [[1881]], † [[14. februar]] [[1959]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Despas/Florentin-Paul/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Despas, Florentin-Paul}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>bdx3a4uoz8rnx1bbx08xnajzrja072q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gladek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>288298</id>
    <revision>
      <id>6761492</id>
      <parentid>4816432</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:07:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6761492</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="717" sha1="hthb7am72umfmncszvcovb822jrot6q" xml:space="preserve">'''Gladek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 79 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 5.317. mesto.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Anica Gladek]] (1942 - 2010), radijska napovedovalka, novinarka, pesnica
* [[Blaž Gladek]], športni plezalec
* [[Marcel Gladek]] (*2005), kolesar
* [[Nevenka Gladek]] (*1962), učiteljica, kulturna organiz., gledališka pedagoginja
* [[Rado Gladek]] (*1967), ekonomist, podjetnik, politik (poslanec DZ)

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Gladek}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>hthb7am72umfmncszvcovb822jrot6q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761515</id>
      <parentid>6761492</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:37:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6761515</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="765" sha1="g4a1z4ytf0n8i7uz1gfmlsbtvjln581" xml:space="preserve">'''Gladek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 79 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 5.317. mesto.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Anica Gladek]] (1942 - 2010), radijska napovedovalka, novinarka, pesnica
* [[Blaž Gladek]], športni plezalec
* [[Milan Gladek]], športni plezalec, alpinist
* [[Marcel Gladek]] (*2005), kolesar
* [[Nevenka Gladek]] (*1962), učiteljica, kulturna organiz., gledališka pedagoginja
* [[Rado Gladek]] (*1967), ekonomist, podjetnik, politik (poslanec DZ)

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Gladek}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>g4a1z4ytf0n8i7uz1gfmlsbtvjln581</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jeler</title>
    <ns>0</ns>
    <id>291536</id>
    <revision>
      <id>6761393</id>
      <parentid>6525015</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:54:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6761393</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="596" sha1="3botigwvaweo6xzl27qyftm9nffq8fd" xml:space="preserve">'''Jeler''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 138 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Eva Jeler]] (*1953), namiznoteniška igralka
* [[Karel Jeler]] (1909 - 1992), župnik, dr. teol.
* [[Slava Jeler]] (*1931), strokovmnjakinja za tekstilno kemijo, univ. profesorica

== Glej tudi ==

* priimke [[Jelerčič]], [[Jelen]], [[Jelenc]], [[Jelenič]], itd.

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Jeler}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>3botigwvaweo6xzl27qyftm9nffq8fd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jean Auguste Dominique Ingres</title>
    <ns>0</ns>
    <id>296352</id>
    <revision>
      <id>6761663</id>
      <parentid>6758425</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:34:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Archaeodontosaurus</username>
        <id>47628</id>
      </contributor>
      <origin>6761663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41336" sha1="esgefei98x4u88fk0nl0oadrxxudx7a" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Jean Auguste Dominique Ingres''' (tudi Jean-Dominique Ingres), [[Francozi|francoski]] [[neoklasicizem|neoklasicistični]] [[slikar]], * [[29. avgust]] [[1780]] [[Montauban]], † [[14. januar]] [[1867]], [[Pariz]].

Na Ingresa so močno vplivala pretekla umetniška izročila, zato si je prizadeval, da bi postal varuh akademske pravovernosti pred prevladujočim romantičnim slogom. Čeprav je veljal za slikarja zgodovine v tradiciji [[Nicolas Poussin|Nicolasa Poussina]] in [[Jacques-Louis David|Jacques-Louisa Davida]], so njegovi portreti, naslikani in narisani, prepoznani kot njegova največja zapuščina. Njegova izrazna popačenja oblike in prostora so ga naredila za pomembnega predhodnika moderne umetnosti in vplivala na [[Pablo Picasso |Picassa]], [[Henri Matisse |Matissa]] in druge moderniste.

Rodil se je v skromni družini v [[Montauban]]u in odpotoval v Pariz na študij v Davidov atelje. Leta 1802 je debitiral na [[Pariški salon|Salonu]] in za sliko ''[[Ahil sprejema Agamemnonove odposlance]]'' (''Achille recevant les envoyés d'Agamemnon'') osvojil [[Prix de Rome]]. V času, ko se je leta 1806 odpravil v [[Rim]], je bil njegov slog - ki razkriva tesno preučevanje italijanskih in flamskih renesančnih mojstrov - v celoti razvit in se je do konca življenja le malo spremenil. Medtem ko je od leta 1806 do 1824 deloval v Rimu in pozneje v Firencah, je redno pošiljal slike na Pariški salon, kjer so se kritiki zgražali češ, da je njegov slog bizaren in starinski. V tem obdobju je dobil nekaj naročil za zgodovinske slike, ki si jih je želel slikati, vendar je sebe in ženo lahko preživljal kot portretni slikar in risar.

Dokončno je bil priznan na Salonu leta 1824, ko je bila njegova rafaelovska slika ''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' Sprejeta z odobravanjem in Ingres je bil priznan za vodjo neoklasicistične šole v Franciji. Čeprav mu je dohodek od naročil za zgodovinske slike omogočil, da je slikal manj portretov, je njegov ''[[Portret gospoda Bertina]]'' (''Portrait de monsieur Bertin'') zaznamoval njegov naslednji uspeh leta 1833. Naslednje leto je njegovo ogorčenje zaradi ostrih kritik njegove ambiciozne kompozicije ''[[Mučeništvo svetega Simforijana]]'' (''Le Martyre de saint Symphorien'') povzročilo, da se je vrnil v Italijo, kjer je leta 1835 prevzel direktorsko mesto Francoske akademije v Rimu. V Pariz se je za vedno vrnil leta 1841. V poznejših letih je naslikal nove različice številnih svojih prejšnjih slik, vrsto zasnov za [[vitraj]]e, več pomembnih portretov žensk in ''[[Turška kopel]]'' (''Le Bain turc''), zadnjo od njegovih več [[orientalizem|orientalističnih]] slik golih žensk, ki jo je dokončal v starosti 83 let.

== Zgodnja leta: Montauban in Toulouse ==
Ingres se je rodil v [[Montauban]]u, departmaju [[Tarn-et-Garonne]] v Franciji kot prvi od sedmih otrok (od katerih jih je pet preživelo otroštvo) Jean-Marie-Josephu Ingresu (1755–1814) in njegovi ženi Anne Moulet (1758–1817). Njegov oče je bil v umetnosti uspešna ''deklica za vse'', slikar [[Miniatura (umetnost)|miniatur]], [[kipar]], dekorativni [[Kamnoseštvo|kamnosek]] in ljubiteljski glasbenik; njegova mati je bila skoraj nepismena hči mojstrskega izdelovalca lasulj. Od svojega očeta je mladi Ingres zgodaj dobil spodbudo in pouk risanja in glasbe; njegova prva znana risba, študija antične skupine, pa je bila narejena leta 1789&lt;ref name=&quot;Arikha 1986, p. 103&quot;&gt;Arikha 1986, p. 103.&lt;/ref&gt;. Leta 1786 je začel obiskovati lokalno šolo ''École des Frères de l'Éducation Chrétienne'', vendar je njegovo šolanje motil nemir [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Zaprtje šole leta 1791 je pomenilo konec njegovega običajnega šolanja. Pomanjkanje šolanja je zanj vedno ostal vir negotovosti&lt;ref&gt;Tinterow, Conisbee et al. 1999, pp. 25, 280.&lt;/ref&gt;.

Leta 1791 je Joseph Ingres svojega sina odpeljal v [[Toulouse]], kjer je mladega Jean-Auguste-Dominiqua vpisal v ''Académie Royale de Peinture, Sculpture et Architecture''. Tam je študiral pri kiparju Jean-Pierru Viganu, krajinskem slikarju Jeanu Briantu in neoklasicističnem slikarju Guillaume-Josefu Roquesesu. Roquesovo čaščenje [[Raffaello Santi|Rafaela]] je odločilno vplivalo na mladega umetnika&lt;ref&gt;Prat 2004, p. 15.&lt;/ref&gt;. Ingres je osvojil nagrade v več disciplinah, kot so kompozicija, ''figura in antika'' in študije življenja. Njegov glasbeni talent se je razvil pod nadzorom violinista Lejeuneja in od trinajstega do šestnajstega leta je igral drugo violino v ''Orchester du Capitole de Toulouse''.

Že od malih nog je bil določen za slikarja zgodovine, ki je, v hierarhiji umetnikov ustanovljena Kraljeva akademije za slikarstvo in kiparstvo pod Ludvikom XIV. in se nadaljevala v 19. stoletju, veljala za najvišjo slikarsko raven. Ni hotel preprosto narediti [[portret]]ov ali ilustracij iz resničnega življenja, kakršen je bil njegov oče; želel je predstavljati junake religije, zgodovine in mitologije, jih idealizirati in prikazati na načine, ki so razlagali njihova dejanja, tekmujoč z najboljšimi deli iz literature in filozofije.&lt;ref&gt; Jover, Manuel (2005). Ingres (in French). Paris: Terrail/Édigroup. ISBN 2-87939-287-X., str. 16&lt;/ref&gt;

== V Parizu (1797–1806) ==
[[File:Ingres - estudo de nu - 1801.jpg|thumb|right|200px|''Moški torzo'' (1800), Montauban, Musée Ingres]]
Marca 1797 je Akademija Ingresu podelila prvo nagrado za risanje, avgusta pa je odpotoval v [[Pariz]], da bi se v revolucionarnem obdobju izobraževal v ateljeju [[Jacques-Louis David|Jacquesa-Louisa Davida]], vodilnega francoskega in evropskega slikarja. V njegovem ateljeju je ostal štiri leta. Ingres je sledil neoklasicističnemu vzoru svojega mojstra &lt;ref&gt;Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 31.&lt;/ref&gt;. Leta 1797 je David delal na svoji veliki mojstrovini ''Poseg Sabink'' in svoj slog postopoma spreminjal od rimskih modelov strogega realizma do idealov čistosti, vrline in preprostosti v grški umetnosti. Eden izmed Davidovih študentov, Étienne-Jean Delécluze, ki je kasneje postal umetnostni kritik, je Ingresa opisal kot študenta:

&lt;blockquote&gt; »Odlikovala ga je ne le odkritost njegovega značaja in nagnjenost k samostojnemu delovanju ... bil je eden najbolj marljivih ... malo je sodeloval pri burnih norčijah okrog sebe in se učil z večjo vztrajnostjo kot večina njegovih sošolcev ... Vse lastnosti, ki danes zaznamujejo nadarjenost tega umetnika, finost konture, resnično in globoko čustvo oblike ter modeliranje z izjemno korektnostjo in čvrstostjo, je bilo že mogoče videti v njegovih zgodnjih študijah. Medtem ko je več njegovih kolegov in David sam, kazal nagnjenost k pretiravanju v študijah, so bili vsi navdušeni nad njegovimi velikimi kompozicijami in prepoznali njegov talent.&lt;ref&gt;Delécluze, Étienne-Jean, ''Louis David, son école et son temps'' (1863)«.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Oktobra 1799 so ga sprejeli v slikarski oddelek ''École des Beaux-Arts''. Leta 1800 in 1801 je za slike figur moškega torza osvojil glavno nagrado. Leta 1800 in 1801 se je potegoval tudi za ''Prix de Rome'', najvišjo nagrado Akademije, ki je zmagovalcu podelila štiriletno prebivanje na ''Académie de France'' v Rimu. Uspel je leta 1801 s sliko ''Ahil sprejema Agamemnonove odposlance'' in dobil glavno nagrado. Liki odposlancev na sliki desno so mišičasti in trdni kot kipi, v slogu, ki ga je poučeval David, vendar sta dve glavni figuri na levi, Ahil in Patrokel, v gibanju, živahna in graciozna, kot figure v občutljivem bas-reliefu.
[[Image:The Envoys of Agamemnon by Ingres.jpg|thumb|left|300px|''Ahil sprejema Agamemnonove odposlance'', 1801, olje na platnu, École des Beaux Arts, Pariz]]

Njegovo bivanje v Rimu je bilo zaradi pomanjkanja državnih sredstev prestavljeno v leto 1806. Vmes je delal v Parizu skupaj z več Davidovimi študenti v studiu, ki ga je zagotavljala država in nadalje razvil slog, ki je poudarjal čistost konture. Navdih je našel v delih Rafaela, v [[Etruščani|etruščanskem]] vaznem slikarstvu in v orisnih gravurah angleškega umetnika Johna Flaxmana. Njegove risbe ''Hermafrodit'' in ''Nimfa Salmacis'' so pokazale nov stiliziran ideal ženske lepote, ki se bo znova pojavil v njegovih slikah ''Jupiter in Tetis'' in znamenitih aktih.

Leta 1802 je debitiral na [[Pariški salon|Salonu]] s sliko ''Portret ženske'' (trenutno ni znano kje je). Med letoma 1804 in 1806 je slikal vrsto portretov, ki so presenetljivi s svojo izjemno natančnostjo, zlasti v bogastvu njihovih tkanin in drobnih podrobnosti. Sem spadajo ''Portret Philipberta Riviere'' (1805), ''Portret Sabine Rivière'' (1805–06), ''Portret gospe Aymon'' (znan tudi kot ''La Belle Zélie''; 1806) in ''Portret Caroline Rivière'' (1805–06). Ženski obrazi sploh niso bili podrobni, bili so zmehčani in značilni po velikih ovalnih očeh in nežnih barvah kože in precej sanjskih izrazih. Njegovi portreti so navadno imeli preprosto temno ozadje ali svetle barve ali nebo. To je bil začetek niza, ki ga je uvrstil med najslavnejše portretne umetnike 19. stoletja.

Medtem ko je Ingres čakal na odhod v Rim, ga je njegov prijatelj Lorenzo Bartolini seznanil z italijanskimi renesančnimi slikami, zlasti z deli [[Bronzino|Bronzina]] in [[Pontormo|Pontorma]], ki jih je Napoleon prinesel iz svojega pohoda v Italiji in jih postavil v Louvre. Ingres je njihovo jasnost in monumentalnost asimiliral v svoj portretni slog. V Louvru so bile tudi mojstrovine flamske umetnosti, med njimi ''[[Gentski oltar]]'' [[Jan van Eyck|Jana Van Eycka]], ki jo je francoska vojska zasegla med osvojitvijo Flandrije. Natančnost renesančne flamske umetnosti je postala del Ingresovega sloga. Ingresov eklekticizem je predstavljal novo težnjo v umetnosti. Louvre, na novo napolnjen s plenom, ki ga je Napoleon zajel v svojih pohodih v Italiji in [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], je francoskim umetnikom zgodnjega 19. stoletja omogočil izjemno priložnost za študij, primerjavo in kopiranje mojstrskih del antike in celotne zgodovine evropskega slikarstva.&lt;ref&gt;Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 27.&lt;/ref&gt;. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Marjorie Cohn: »Takrat je bila umetnostna zgodovina kot znanstvena smer povsem nova. Umetniki in kritiki so v svojih poskusih prepoznavanja, interpretacije in izkoriščanja tistega, kar so šele začeli dojemati kot zgodovinski slog, prehitevali drug drugega«.&lt;ref name=&quot;Condon et al. 1983, p. 13&quot;&gt;Condon et al. 1983, p. 13.&lt;/ref&gt; Od začetka svoje kariere se je Ingres svobodno učil od zgodnejše umetnosti, pri čemer je prevzel zgodovinski slog, primeren njegovemu predmetu, zato so ga kritiki obtožili, da je plenil preteklost.
[[Image:Ingres, Napoleon on his Imperial throne.jpg|thumb|200px|''Napoleon I na njegovem cesarskem prestolu'', 1806, olje na platnu, 260 x 163 cm, Musée de l'Armée, Pariz]]

Leta 1803 je prejel prestižno naročilo, saj je bil eden od petih umetnikov, ki so bili izbrani (skupaj z Jean-Baptistom Greuzejem, Robertom Lefèvrejem, Charlesom Meynierjem in Marie-Guillemine Benoist) za slikanje celopostavnega portreta [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparta]] kot prvega konzula. Ti naj bi bili razdeljeni v prefekture mest [[Liège]], [[Antwerpen]], [[Dunkerque]], [[Bruselj]] in [[Gent]], ki so bila na novo pridobljena za [[Francija|Francijo]] po Lunévilleski pogodbi leta 1801. Ni znano, da bi Napoleon umetnikom poziral, a ker je Ingres natančno naslikal portret Bonaparta se zdi, da je delal po vzoru slike, ki jo je naslikal Antoine-Jean Gros leta 1802.

Poleti 1806 se je Ingres pred odhodom v Rim septembra zaročil s slikarko in glasbenico Marie-Anne-Julie Forestier. Čeprav je upal, da bo v Parizu ostal dovolj dolgo, da bi bil priča odprtju Salona, na katerem naj bi prikazal več del, se je le nekaj dni pred odprtjem nevoljno odpravil v Italijo.&lt;ref&gt;Cohn and Siegfried 1980, p. 22.&lt;/ref&gt;

Ingres je naslikal nov ''Portret Napoleona'' za predstavitev na Salonu 1806, na njem pa je Napoleon prikazan na cesarskem prestolu za njegovo kronanje. Ta slika se je zelo razlikovala od prejšnjega portreta Napoleona kot prvega konzula; skoraj v celoti se je osredotočil na razkošno cesarsko oblačilo, ki ga je izbral Napoleon in simbole moči, ki jo je imel. Žezlo [[Karel V. Francoski|Karla V.]], meč [[Karel Veliki|Karla Velikega]], bogate tkanine, krzno in ogrinjalo, krona iz zlatih listov, zlate verige in emblemi so bili predstavljeni zelo natančno; cesarjev obraz in roke so se skoraj izgubili v veličastnem kostumu.
Na Salonu so bile Ingresove slike – ''Avtoportret'', portreti družine Rivière in ''[[Napoleon I. na cesarskem prestolu]]'' - deležne zelo hladnega sprejema.  David je izrekel ostro sodbo, kritiki so bili sovražni. Chaussard (''Le Pausanias Français'', 1806) je pohvalil »finost Ingresovega čopiča in zaključek«, vendar je Ingresov slog obsodil kot gotiko in vprašal:

&lt;blockquote&gt; »Kako je Ingres s toliko talenta, tako brezhiben, s pozornostjo do detajlov uspel naslikati slabo sliko? Odgovor je, da je želel narediti nekaj edinstvenega, nekaj izjemnega ... Ingresov namen ni bil nič drugega, kot da umetnost vrne za štiri stoletja, da nas vrne nazaj v otroštvo in oživi način [[Jan van Eyck |Jeana de Brugesa]]«.&lt;ref&gt;Quoted and translated in Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 70.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

== Rim in Francoska akademija (1806–1814) ==
[[File:Jean-Auguste-Dominique Ingres - La Baigneuse Valpinçon.jpg|thumb|right|250px|''[[Kopalka (Ingres)|Kopalka]]''' (''La Grande Baigneuse'' - 1808), Louvre]]
Ko je prispel v Rim je Ingres z ogorčenjem prebral neusmiljeno negativne tiskovne izrezke, ki so mu jih iz Pariza poslali prijatelji. V pismih svojemu bodočemu tastu se je na kritike odzval z ogorčenjem: »Torej je Salon prizorišče moje sramote; ... Lopovi, čakali so, dokler nisem odšel, da bi ubili moj ugled ... še nikoli nisem bil tako nesrečen .... Vedel sem, da imam veliko sovražnikov, z njimi se nikoli nisem strinjal in se tudi nikoli ne bom. Moja največja želja bi bila, da bi priletel v salon in jih zmedel s svojimi deli, ki v ničemer ne spominjajo na njihove; in bolj ko bom napredoval, manj bo njihovo delo podobno mojemu.« Zaobljubil se je, da ne bo več razstavljal na Salonu, njegova zavrnitev vrnitve v Pariz pa je povzročila prekinitev njegovih pogodb. &lt;ref&gt;Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 546.&lt;/ref&gt; Julie Forestier je na vprašanja leta pozneje, zakaj se ni nikoli poročila, odgovorila: »Ko ima človek čast, da se zaroči z Ingresom, se ne poroči«.&lt;ref&gt;Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 75.&lt;/ref&gt;

23. novembra 1806 je pisal Jeanu Forestierju, očetu svoje nekdanje zaročenke, »da, umetnost bo treba reformirati in nameravam biti ta revolucionar«. Značilno je, da je našel studio na podlagi Vile Medici proč od drugih umetnikov, ki jih je našel v studiu in besno slikal. Številne risbe spomenikov v Rimu iz tega časa pripisujejo Ingresu, vendar pa iz novejših raziskav izhaja, da so dejansko delo njegovih sodelavcev, zlasti njegovega prijatelja, krajinskega umetnika Françoisa-Mariusa Graneta. Kot so zahtevali od vsakega dobitnika nagrade, je v rednih presledkih pošiljal dela v Pariz, da so lahko ocenili njegov napredek. Umetniki so tradicionalno pošiljali slike moških grških ali rimskih junakov, vendar je Ingres kot svoje prve primere poslal ''Baigneuse à mi-corps'' (1807), sliko hrbta mlade ženske, ki se kopa, na podlagi gravure antične vaze in ''La Grande Bagneuse'' (''[[Kopalka (Ingres)|Kopalka]]'') (1808), večjo sliko hrbtnega dela gole kopalke in prvi Ingresov model, ki je nosil turban, detajl, ki si ga je iz Fornarine izposodil njegov najljubši slikar Rafael. Da bi zadovoljil akademijo v Parizu, je poslal tudi sliko ''Ojdip in sfinga'', da bi pokazal svoje mojstrstvo moškega akta. Razsodba akademikov v Parizu je bila, da figure niso bile dovolj idealizirane. V poznejših letih je Ingres naslikal več variant teh kompozicij; še en akt v začetku leta 1807, ''Venera Anadomene'', je desetletja ostala nedokončana, dokončana štirideset let pozneje in končno razstavljena leta 1855.
[[File:Jean Auguste Dominique Ingres - Oedipus and the Sphynx - WGA11843.jpg|thumb|left|200px|''Ojdip in Sfinga'' (1808), Louvre]]

Med svojim rimskim obdobjem je ustvaril tudi številne portrete: ''Madame Duvauçay'', ''François-Marius Granet'', ''Edme-François-Joseph Bochet'', ''madame Panckoucke'' in ''Madame la Comtesse de Tournon'', mati prefekta oddelka Tiber. Leta 1810 se je domovanje Ingresa v Vili Medici končalo, vendar se je odločil ostati v Rimu in poiskati pokroviteljstvo pri francoski okupacijski vladi.

Leta 1811 je Ingres končal svojo zadnjo študentsko vajo, sliko ''[[Jupiter in Tetis]]'', prizor iz Homerjeve ''Iliade'': boginja morja, Tetis, se pri Zevsu zavzema v korist svojega sina Ahila. Obraz vodne nimfe Salmacis, ki ga je narisal leta prej, se je ponovno pojavil kot Tetis. Ingres je z navdušenjem zapisal, da je nameraval to temo naslikati že od leta 1806 in »vse razkošje umetnosti umestiti v njeno lepoto« &lt;ref&gt;Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 104.&lt;/ref&gt;. Ingresa je zbodlo; javnost je bila ravnodušna in strogi klasicisti med kolegi umetniki so nanj gledali kot na odpadnika. Samo [[Eugène Delacroix]] in drugi učenci Pierre-Narcissa Guérina - voditelji tistega romantičnega gibanja, nad katerim je Ingres v življenju vedno izražal najgloblje ogorčenje - so, kot kaže, prepoznali njegove zasluge.

Čeprav se je leta 1813 soočal z negotovo prihodnostjo, se je Ingres leta 1813 poročil z mlado žensko Madeleine Chapelle, ki so mu jo priporočili prijatelji v Rimu. Po dvorjenju, opravljenem z dopisovanjem, je predlagal, da bi jo spoznal in je privolila. Njun zakon je bil srečen; vera gospe Ingres je bila neomajna. Nadaljevale so se omalovažujoče ocene, saj so leta 1814 slike ''Don Pedro iz Toleda poljublja meč Henrika IV.'', ''Rafael in Fornarina'' (Muzej umetnosti Fogg, Univerza Harvard), več portretov in notranjost Sikstinske kapele, na Pariškem salonu naletele na splošno sovražen kritičen odziv.

== Rim po Akademiji in Firence (1814–1824) ==
[[File:Jean-auguste-dominique ingres, romolo, vincitore di acron, porta il bottino nel tempio di giano, 1812, 00.jpg|thumb|right|300px|''Romulova zmaga nad Acronom'' (1811), Louvre]]

Potem ko je zapustil Akademijo, je dobil nekaj pomembnih naročil. Francoski guverner Rima, general Miollis, bogat podpornik umetnosti, ga je prosil, naj okrasi sobe palače Monte Cavallo, nekdanje papeške rezidence, za pričakovan Napoleonov obisk. Ingres je cesaričin salon naslikal obsežno sliko ''Romul zmaga nad Akronom'' (1811) in za cesarjevo spalnico ''Ossianove sanje'' (1813), obje na osnovi knjige pesmi, ki jo je Napoleon občudoval. General Miollis je za lastno rezidenco, vilo Aldobrandini, Ingresu tudi naročil, da je naslikal ''Vergilij bere Eneido'' (1812). Slika prikazuje trenutek, ko je [[Vergilij]] napovedal Livijinega sina Marcella, zaradi česar je Livia omedlela. Notranjost je bila natančno upodobljena po arheoloških najdbah v [[Pompeji]]h. Kot običajno je Ingres naredil več različic istega prizora: fragment treh figur, izrezan iz opuščene različice, je v [[Kraljevi muzeji lepih umetnosti Belgije |Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije]] v [[Bruselj|Bruslju]], leta 1832 pa je naredil risbo v navpični obliki kot model za reprodukcijo gravure za  Pradierja. Različico generala Miollisa je Ingres odkupil v 1830-ih, predelali so jo pomočniki po Ingresovih smernicah in je nikoli dokončali; ''Ossianove sanje'' so bile prav tako odkupljene, spremenjene, vendar so ostale nedokončane.

Spomladi 1814 je odpotoval v [[Neapelj]], da bi naslikal ''kraljico Caroline Murat''. [[Joachim Murat]], neapeljski kralj, je prej kupil ''Dormeuse de Naples'', speči akt (original je izgubljen, obstaja pa več risb in Ingres je to temo ponovno obudil v ''L'Odalisque à l'esclave'' – ''[[Odaliska s sužnjem]]''). Murat je naročil tudi dve zgodovinski sliki, ''Raphael et la Fornarina'' in ''Paolo et Francesca'', ki je kasneje postalo eno najslavnejših Ingresovih del, ''La Grande Odalisque'' (''[[Velika odaliska]]''), ki je spremljala ''Dormeuse de Naples''. Ingres nikoli ni dobil plačila zaradi propada Muratovega režima in usmrtitve Joachima Murata leta 1815 &lt;ref&gt;Tinterow, Conisbee et al. 1999, pp. 147, 547.&lt;/ref&gt;. S padcem Napoleonove dinastije je v Rimu obtičal brez pokroviteljstva.
[[File:Jean-Auguste-Dominique INGRES - Tu Marcellus Eris - Musée des Augustins - RO 124.jpg|thumb|left|200px|''Vergil bere Eneido pred Avgustom, Oktavijo in Livijo'' (1812, pozneje predelana), Toulouse, Musée des Augustins]]

Nadaljeval je z izdelavo mojstrskih portretov, tako v svinčniku kot v oljih, skoraj fotografske natančnosti; toda z odhodom francoske uprave so bile slikarska naročila redka. V obdobju svoje kariere je Ingres povečal svoj dohodek tako, da je risal portrete številnih bogatih turistov, zlasti Angležev, ki so se vozili skozi povojni Rim. Za umetnika, ki si je prizadeval za sloves zgodovinskega slikarja, se je to zdelo nepomembno delo; obiskovalcem, ki so potrkali na njegova vrata in vprašali: »Ali tu živi človek, ki nariše majhen portret?« je odgovoril razdražljivo »Ne, človek, ki živi tukaj, je slikar!« Portretne risbe, ki jih je izdelal v tem obdobju se danes uvrščajo med njegova najbolj občudovana dela &lt;ref&gt;Mongan and Naef 1967, p. xvii.&lt;/ref&gt;. Ocenjujejo, da je naredil približno petsto portretnih risb, vključno s portreti njegovih znanih prijateljev. Njegovi prijatelji so bili glasbeniki, vključno [[Niccolò Paganini]] in redno je igral violino z drugimi, ki so delili svoje navdušenje nad [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozartom]], [[Joseph Haydn| Haydnom]], [[Christoph Willibald Gluck| Gluckom]] in [[Ludwig van Beethoven |Beethovnom]] &lt;ref name=&quot;Arikha104&quot;&gt;Arikha 1986, p. 104.&lt;/ref&gt;.

Naredil je tudi vrsto majhnih slik v trubadurskem slogu, idealizirane upodobitve dogodkov v srednjem veku in renesansi. Leta 1815 je naslikal sliko ''Aretina in veleposlanik Karla V.'', pa tudi ''Aretina in Tintoretto'', anekdotično sliko, katere predmet je slikar, ki vihti pištolo pri svojem kritiku, je morda še posebej zadovoljevala obleganega Ingresa. Druge slike v istem slogu so bile tudi ''Henrik IV. se igra s svojimi otroki'' (1817) in ''Leonardova smrt''.
[[File:Ingres Roger delivrant Angelique National Gallery.jpg|thumb|right|250px|''Roger osvobaja Angeliko'' (1819), Louvre]]

Leta 1816 je Ingres ustvaril edino jedkanico, portret francoskega veleposlanika v Rimu, monsinjorja Gabriela Cortoisa de Pressignyja. Edini drugi odtisi, ki so znani, da jih je izvedel, sta dve litografiji: ''Štirje sodniki iz Besançona'', narejeni kot ilustracija za barona Taylorja ''Voyages pittoresques et romantiques dans l'ancienne France'' in kopija ''La Grande Odalisque'', obe leta 1825.&lt;ref&gt;Cohn and Siegfried 1980, p. 90.&lt;/ref&gt;

Leta 1817 je grof Blacas, ki je bil francoski veleposlanik pri Svetem sedežu, Ingresu od leta 1814 priskrbel prvo uradno naročilo za sliko ''Kristus daje ključe Petru''. Dokončano leta 1820 je bilo to impozantno delo dobro sprejeto v Rimu, vendar na umetnikovo žalost cerkvene oblasti tam niso dovolile, da bi ga poslal v Pariz na razstavo.

Leta 1816 ali 1817 je naročilo potomcev Fernanda Álvareza de Toleda, vojvode Alve, prispevalo za sliko vojvode, ki je prejel papeške časti za zatiranje protestantske reformacije. Ingres je sovražil temo - vojvodo je smatral za enega izmed brutalnih v zgodovini - in se trudil, da bi zadovoljil tako naročilo kot svojo vest. Po revizijah, ki so vojvodo na koncu zmanjšale na majhen lik v ozadju, je Ingres delo pustil nedokončano. V svoj dnevnik je vpisal: »J'etais forcé par la needité de peindre un pareil tableau; Dieu a voulu qu'il reste en ebauche«. ('Prisilila me je potreba, da sem poslikal takšno sliko; Bog je hotel, da ostane skica.').&lt;ref&gt;Delaborde 1870, p. 229.&lt;/ref&gt; 
[[File:Jean Auguste Dominique Ingres - The Grand Odalisque - WGA11841.jpg|thumb|left|300px|''[[Velika odaliska]]'' (1814), Louvre]]

Še naprej je pošiljal dela na salon v Pariz v upanju, da se bo prebil. Leta 1819 je poslal svoj predelan akt  ''La Grande Odalisque'', poleg zgodovinske slike ''Filip V. in maršal Berwick'' ter ''Roger osvobaja Angeliko'' na osnovi pesmi ''Orlando Furioso'', ki jo je napisal Ariosto v 16. stoletju, vendar so njegovo delo kritiki še enkrat obsodili kot gotsko in nenaravno &lt;ref&gt;Cohn and Siegfried 1980, pp. 22–23.&lt;/ref&gt;. Kritik Kératy se je pritožil, da so bila na hrbtu ''La Grande Odalisque'' tri vretenca predolga. Kritik Charles Landon je zapisal: »Po trenutku pozornosti človek opazi, da na tej sliki ni kosti, mišic, krvi, življenja, reliefa in ničesar, kar predstavlja imitacijo .... očitno je, da se je umetnik namerno zmotil, da je hotel to storiti slabo, da verjame v oživitev čistega in primitivnega načina slikarjev antike, vendar je za svoj model vzel nekaj drobcev iz prejšnjih obdobij in povsem izgubil svojo pot«. 

Leta 1820 se je, na pobudo florentinskega kiparja Lorenza Bartolinija, starega prijatelja iz njegovih let v Parizu, Ingres s soprogo preselil v [[Firence]]. Za dohodek je bil še vedno odvisen od svojih portretov in risb, vendar se je njegova sreča začela spreminjati. Njegova zgodovinska slika ''Roger osvobaja Angeliko'' je bila kupljena za zasebno zbirko Ludvika XVIII., obešena pa je bila v muzeju Musée du Luxembourg v Parizu, ki je bil na novo posvečen delu živih umetnikov. To je bilo prvo Ingresovo delo, ki je vstopilo v muzej.
[[File:Jean-Auguste-Dominique Ingres, Self-Portrait, 1822, NGA 93063.jpg|thumb| ''Avtoportret'', 1822, National Gallery of Art]]

Leta 1821 je dokončal sliko, ki jo je naročil prijatelj iz otroštva, monsieur de Pastoret, ''Vstop Douphina, prihodnjega Karla V. v Pariz''; de Pastoret je naročil tudi svoj portret in versko delo (''Devica z modro tančico''). Avgusta 1820 je s pomočjo de Pastoreta dobil naročilo za veliko versko poslikavo za [[Montaubanska stolnica |stolnico v Montaubanu]]. Tema je bila ponovna vzpostavitev vezi med cerkvijo in državo. Ingresova slika ''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' (1824), ki jo je navdihnil Rafael, je bila izključno v renesančnem slogu in je upodobila kralja Ludvika XIII. Francoskega To je bilo popolnoma v skladu z doktrino nove obnove vlade. Štiri leta je delal na velikem platnu in ga oktobra 1824 odnesel na Pariški salon; postal je ključ, ki je končno odprl vrata pariškega umetniškega kroga in njegove kariere kot uradnega slikarja.

== Vrnitev v Pariz in nazaj v Rim (1824–1834) ==
[[File:(Montauban) 'Le vœu de Louis XIII', par Ingres.jpg|thumb|left|''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' (1824), stolnica v  Montaubanu]]
''Zaobljuba Ludvika XIII.'' na Salonu leta 1824 je končno prinesla Ingresu uspeh kritikov. Januarja 1825 so mu podelili [[Red legije časti|Légion d'honneur]], junija 1825 pa je bil izvoljen v Inštitut. Njegova slava se je leta 1826 še razširila z objavo Sudrejeve [[litografija|litografije]] ''La Grande Odalisque'', ki je, tako prezirana leta 1819, zdaj postala široko priljubljena. Salon je leta 1824 sprožil tudi nasprotni tok Ingresovemu neoklasicizmu: [[Eugène Delacroix]] je razstavil ''Les Massacres de Scio'' (''[[Pokol na Hiosu (Delacroix)|Pokol na Hiosu]]''), v romantičnem slogu, ki je zelo drugačen od Ingresa.

Uspeh Ingresove slike je leta 1826 pripeljal do velikega novega naročila, ''[[Homerjeva Apoteoza]]'', velikansko platno, ki je slavilo vse velike umetnike zgodovine, ki naj bi krasilo strop ene izmed dvoran muzeja Karla X. v Louvru. Ingres ni mogel pravočasno dokončati dela za Salon 1827, vendar je sliko prikazal v '[[grizaj]]u. Salon leta 1827 je postal soočenje med neoklasicizmom Ingresove ''Apoteoze'' in novim manifestom romantike Delacroixovo, ''Smrt Sardanapala''. Ingres se je z navdušenjem pridružil bitki; Delacroixa je imenoval 'apostola grdote' in prijateljem rekel, da je prepoznal »Delacroixov talent, častitljiv značaj in uglednega duha«, a da »ima težnje, za katere menim, da so nevarne in ki jih moram potisniti nazaj« &lt;ref&gt;Siegfried &amp; Rifkin 2001, p. 78–81.&lt;/ref&gt;.
[[File:Ingres Martyre Saint-Symphorien.jpg|thumb|right|200px|''Mučeništvo sv. Simforiana'' (1834), stolnica v Autunu]]

Kljub precejšnjemu pokroviteljstvu, ki ga je užival pri burbonski vladi, je Ingres pozdravil julijsko revolucijo 1830. Da izid revolucije ni bil republika, ampak ustavna monarhija je zadovoljilo v bistvu konservativnega in pacifističnega umetnika. Njegova kariera ni bila prizadeta, še naprej je prejemal uradna naročila in časti v okviru julijske monarhije.

Ingres je razstavljal na Salonu leta 1833, kjer je njegov portret ''Louis-François Bertin'' (1832) doživel poseben uspeh. Javnost je za njegov realizem ugotovila, da je privlačen, čeprav so nekateri kritiki njegov naturalizem razglasili za vulgaren. Leta 1834 je dokončal veliko versko sliko ''Mučeništvo svetega Simforija'', kjer je upodobil prvega svetnika, ki je bil v Galiji mučen. Sliko je leta 1824 naročilo ministrstvo za notranje zadeve za stolnico v [[Autun]]u, ikonografijo na sliki pa je določil škof. Ingres si je sliko zamislil kot povzetek vsega svojega dela in spretnosti, na njej pa je delal deset let, preden jo je prikazal na Salonu leta 1834. Bil je presenečen, šokiran in jezen nad odzivom; sliko so napadli tako neoklasicisti kot romantiki. Ingres je bil obtožen zgodovinske nenatančnosti, barv in ženstvenega videza svetnika, ki je bil videti kot čudovit kip. Ingres je v jezi razglasil, da ne bo več sprejemal javnih naročil in da ne bo več sodeloval na Salonu. Pozneje je sodeloval pri nekaterih pol-javnih razstavah in retrospektivi svojega dela na mednarodni razstavi v Parizu 1855, vendar nikoli več ni sodeloval na Salonu in svojega dela ni dal v javno presojo. Namesto tega se je konec leta 1834 vrnil v Rim, da bi postal direktor Francoske akademije. 

== Direktor Francoske akademije v Rimu (1834–1841) ==
[[File:Ingres Odalisque esclave Fogg Art.jpeg|thumb|right|300px|''Odaliska in suženj'' (1839), Fogg Art Museum]]
Ingres je v Rimu ostal šest let. Veliko pozornosti je posvetil usposabljanju študentov slikarstva, kot je to kasneje storil na pariški École des Beaux-Arts. Znova je organiziral Akademijo, povečal knjižnico, dodal mnogo kalupov klasičnih kipov v zbirko Akademije in študentom pomagal pri pridobivanju javnih naročil tako v Rimu kot v Parizu. Potoval je v [[Orvieto]] (1835), [[Siena|Sieno]] (1835) ter v [[Ravena|Raveno]] in [[Urbino]], da bi preučeval paleokrščanske mozaike, srednjeveška obzidja in renesančno umetnost. Veliko pozornosti je posvetil glasbi, enemu od predmetov akademije; pozdravil [[Franz Liszt|Franca Liszta]] in Fanny Mendelssohn. Z Lisztom je sklenil prijateljstvo. Skladatelj [[Charles Gounod]], ki je bil takrat upokojenec na Akademiji, je opisal Ingresovo spoštovanje moderne glasbe, vključno z Webrom in Berliozom, ter njegovo oboževanje do Beethovna, Haydna, Mozarta in Glucka. Pridružil se je študentom glasbe in njegovemu prijatelju Niccolòju Paganiniju pri igranju Beethovnovih violinskih del. Ko je Stendhal obiskal Akademijo in omalovaževal Beethovna, se je Ingres obrnil k hišniku, pokazal na Stendahla in mu rekel: »Če ta gospod še kdaj pokliče, nisem tu«. 

Njegova jeza proti pariški umetniški sceni ni popustila. Leta 1836 je zavrnil veliko naročilo francoskega notranjega ministra Adolpha Thiersa za okrasitev notranjosti cerkve Madeleine v Parizu, ker je bilo naročilo najprej ponujeno tekmecu Paulu Delarocheju, ki ga je zavrnil.
[[File:Antiochus et stratonice - Ingres - Musée Condé.jpg|thumb|left|300px| ''Bolni Antioh'' (1840), Musée Condé, Chantilly]]

Druga slika, ki jo je poslal leta 1840, je bila ''Bolni Antioh'' (1840; znana tudi kot ''Antioh in Stratonice'') zgodovinska slika na temo ljubezni in žrtvovanja. Naročil jo je duc d'Orleans, sin kralja Ludvika Filipa I.), imela je zelo dovršeno arhitekturno ozadje, ki ga je zasnoval eden izmed študentov akademije Victor Baltard, bodoči arhitekt pariškega trga Les Halles. Osrednja figura je bila ženska v belem, katere kontemplativno poziranje z roko na bradi se pojavlja v nekaterih Ingresovih ženskih portretih.

Omenjena slika je bila, kljub majhnosti, le en meter, velik uspeh za Ingresa. Avgusta so jo pokazali v zasebnem stanovanju duca d'Orléansa v paviljonu Marsan Palais des Tuileries. Kralj ga je v Versaillesu osebno pozdravil in mu razkazal palačo. Ponudili so mu naročilo za slikanje portreta vojvode, dediča prestola in še enega duca de Lunyes, da bi ustvaril dve ogromni poslikavi za Château de Dampierre. Aprila 1841 se je dokončno vrnil v Pariz. 

== Zadnja leta (1841–1867) ==
[[File:Jean Auguste Dominique Ingres - The Spring - Google Art Project 2.jpg|thumb|left|200px|''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]'' (1856), Musée d'Orsay, Paris]]
Eno prvih del, narejenih po vrnitvi v Pariz, je bil portret duca d'Orléansa. Potem ko je bil naslednik prestola nekaj mesecev po končani sliki leta 1842 umorjen, je Ingres dobil naročila za izdelavo dodatnih kopij. Dobil je tudi naročilo za zasnovo sedemnajstih vitražnih oken za kapelo na kraju, kjer se je zgodila nesreča in naročilo za osem dodatnih modelov vitražev za Orléansovo kapelo v Dreuxu. Postal je profesor na pariški šoli Ecole des Beaux-Arts. Svoje študente je pogosto peljal v Louvre, da bi si ogledali klasično in renesančno umetnost in jim naročil, naj gledajo naravnost in se izogibajo Rubensovim delom, za katera je menil, da odstopajo od resničnih vrednot umetnosti.

Revolucija leta 1848, ki je odstavila Ludvika Filipa in ustvarila [[druga francoska republika|drugo francosko republiko]], je le malo vplivala na njegovo delo ali njegove ideje. Med revolucijo je dokončal svojo sliko ''Vénera Anadyoméne'', ki jo je začel kot akademski študij leta 1808. Predstavljala je Venero, ki se dviga iz morja, obkrožena s kerubini. Pozdravil je pokroviteljstvo nove vlade Ludvika Napoleona, ki je leta 1852 postal cesar Napoleon III.
[[File:Le Bain Turc, by Jean Auguste Dominique Ingres, from C2RMF retouched.jpg|thumb| right| 250px| ''[[Turška kopel]]'' (1862–63), Louvre]]

Leta 1843 je Ingres začel krasitev velike dvorane v Château de Dampierre z dvema velikima freskama, ''Zlata doba'' in ''Železna doba'', ki ponazarjata izvor umetnosti. Naredil je več kot petsto pripravljalnih risb in šest let delal na velikanskem projektu. V poskusu posnemanja učinka renesančnih fresk se je odločil za poslikavo sten v olju na omet, kar je povzročilo tehnične težave. Delo ''Železna doba'' ni nikoli napredovalo onkraj arhitekturnega ozadja, ki ga je naslikal asistent. Medtem je naraščajoča množica golih oseb v ''Zlati dobi'' razočarala Ingresovega mecena duca de Luynesa in Ingres leta 1847 prekinil delo na freski. Ingres je bil pretresen zaradi svoje žene, ki je umrla 27. julija 1849 in ni bil sposoben dokončati dela. Julija 1851 je svojemu rojstnemu mestu Montaubanu podaril svoja umetniška dela, oktobra pa odstopil kot profesor na École des Beaux-Arts.

Vendar se je leta 1852 Ingres, takrat star enainsedemdeset let, poročil pri triinštiridesetletno Delphine Ramel, sorodnico njegovega prijatelja Marcotta d'Argenteuila. Ingres se je pomladil in dokončal več pomembnih del, med drugimi portret ''Princese Albert de Broglie, née Joséphine-Eléonore-Marie-Pauline de Galard de Brassac de Béarn''. Leta 1853 je za strop dvorane v pariškem Hôtel de Ville začel ''Apoteozo Napoleona I.'' (Uničena je bila maja 1871, ko je pariška komunala stavbo požgala.) S pomočjo pomočnikov je leta 1854 dokončal še eno zgodovinsko sliko ''Ivana Orleanska na kronanju Karla VII.''. Retrospektiva njegovih del je bila predstavljena na pariški univerzalni razstavi leta 1855 in istega leta ga je Napoleon III. odlikoval z ''Légion d'honneur''. Leta 1862 je dobil naslov senatorja in postal član cesarskega sveta za javno poučevanje. Na Londonski mednarodni razstavi &lt;ref&gt;Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 555.&lt;/ref&gt; so bila prikazana tri njegova dela, njegov sloves velikega francoskega slikarja pa je bil še enkrat potrjen. 
[[File:Ingres-autoportrait-1858 Florence.jpg|thumb|right|250px|''Avtoportret'' (1858), Uffizi Gallery, Firence]]

Še naprej je predeloval in izpopolnjeval svoje klasične teme. Leta 1856 je dokončal ''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]'', sliko je začel leta 1820 in je tesno povezana z njegovo ''Venero Anadyoméne''. Naslikal je dve različici ''Ludvik XIV. in Molière'' (1857 in 1860) ter ustvaril variantne kopije več njegovih prejšnjih kompozicij. Leta 1862 je dokončal majhno različico ''Zlate dobe''. Zadnje njegove pomembne portretne slike izvirajo iz tega obdobja. Na prošnjo Firenške galerije Uffizi je leta 1858 naredil svoj avtoportret. Edina barva na sliki je rdeča njegova rozeta častne legije. 

Ob koncu svojega življenja je ustvaril eno svojih najbolj znanih mojstrovin, ''[[Turška kopel]]''. Potem ko je sliko predelal kot tondo, jo je Ingres podpisal in datiral leta 1862, čeprav je leta 1863 naredil dodatne popravke. Sliko je na koncu kupil turški diplomat Khalid Bey, ki je imel v lasti veliko zbirko aktov in erotičnih umetnosti, vključno z več [[Gustave Courbet |Courbet]]ovimi slikami. Slika je povzročala škandal še dolgo po tem, ko je Ingres umrl. Prvotno je bila Louvru ponujena leta 1907, vendar je bila zavrnjena, [87] dana mu je bila leta 1911.

Ingres je umrl za pljučnico 14. januarja 1867, v starosti šestinosemdesetih let, v svojem stanovanju v Parizu na Quai Voltaire. Pokopan je na pokopališču Père Lachaise v Parizu z grobnico, ki jo je izdelal  njegov študent Jean-Marie Bonnassieux. Vsebino njegovega ateljeja, vključno s številnimi večjimi slikami, več kot 4000 risbami in njegovo violino, je umetnik daroval mestnemu muzeju v Montaubanu, ki je danes znan kot Musée Ingres.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Jean Auguste Dominique Ingres, Portrait de Napoléon Bonaparte en premier consul.jpg|''Bonaparte, prvi konzul'' (1804, Grand Curtius, Lüttich) – v ozadju nedotaknjena stolnica, ki je bila v veliki meri uničena
Slika:(Paris) Madame Rivière par Ingres - Musée du Louvre - sans cadre.jpg|Portret Madame Riviere. 1806.
Slika:Jean auguste dominique ingres princesse albert de broglie.jpg|Portret Princese Albert de Broglie. 1853.Metropolitan Museum of Art, New York
Slika:Jean auguste dominique ingres baronne james de rothschild.jpg|Portret baronese James de Rothschild. 1848. 142 × 101&amp;nbsp;cm. Privatna zbirka
Slika:Jean auguste dominique ingres madame paul-sigisbert moitessier.jpg|Madame Paul-Sigisbert Moitessier, rojena Marie-Clotilde-Inès de Foucauld. 1856,  120 × 92&amp;nbsp;cm, National Gallery, London
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:Ingre, Grande Odalisque.jpg|''[[Velika odaliska]]''. 1814. 91 × 162&amp;nbsp;cm. Louvre, Pariz
Slika:Jean-Paul Flandrin - Odalisque with Slave - Walters 37887.jpg|''[[Odaliska s sužnjem]]''. 1842. Walters Art Museum, Baltimore
Slika:Jean Auguste Dominique Ingres - The Spring - Google Art Project 2.jpg|''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]''. 1856. 163 × 80&amp;nbsp;cm. Musée d’Orsay, Pariz
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:Ingres - Henrietta Harvey and her half-sister, Elizabeth Norton.jpg|''Sestri Harvey''. 1804.
Slika:Charles Robert Cockerell 1817.jpg|Charles Robert Cockerell. c. 1813.
Slika:Ingres montagu.jpg|Sestri Montagu. 1815.
Slika:1818-Famille-Stamaty-Ingres.jpg|Sružina Stamaty. 1818.
Slika:François Pouqueville par Ingres.jpg|François Pouqueville. 1834.
Slika:Ingres - Mme Victor Baltard &amp; sa fille Paule.jpg|Gospa Victor Baltard (roj. Adeline Lequeu) in njena hči Paule. Rim 1836.
Slika:Jean-Auguste-Dominique Ingres, Portrait of Guillaume Guillon Lethière.jpg|Portret Guillaume Guillon-Lethière.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*French painting 1774–1830: the Age of Revolution. New York; Detroit: The Metropolitan Museum of Art; The Detroit Institute of Arts. 1975. (see index)

==Zunanje povezave==
{{commons|Jean Auguste Dominique Ingres}}
* [http://www.artble.com/artists/jean_auguste_dominique_ingres Biography, Style and Artworks]
* [http://www.thefamousartists.com/dominique-ingres Biography and Selected Works of Dominique Ingres]
* [http://www.jeanaugustedominiqueingres.org/ Jean Auguste Dominique Ingres.org] – 200 paintings
* [http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=171 Gallery of Ingres Paintings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111216220047/http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=171 |date=2011-12-16 }}
* [https://web.archive.org/web/20081205111846/http://www.louvre.fr/llv/dossiers/detail_oal.jsp?CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198674046752&amp;CURRENT_LLV_OAL%3C%3Ecnt_id=10134198674046752&amp;FOLDER%3C%3Efolder_id=9852723696500955&amp;bmLocale=en ''A Closer Look at the portrait of Louis-François Bertin by Ingres'' (Louvre Museum)]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ingres, Jean}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1780]]
[[Kategorija:Umrli leta 1867]]

[[Kategorija:Francoski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]]
[[Kategorija:Jean Auguste Dominique Ingres| ]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]</text>
      <sha1>esgefei98x4u88fk0nl0oadrxxudx7a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Malenšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297605</id>
    <revision>
      <id>6761704</id>
      <parentid>5200842</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:17:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1048" sha1="q265vol7w8zlcmpkfa0ufu7sud6amh3" xml:space="preserve">'''Malenšek'''  je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

*[[Andrej Malenšek]] (1932-2013), fotograf
*[[Danijel Malenšek]] (*1943), podjetnik, politik
*[[Franja Malenšek]] por. Gulič (Koširjeva) (1852-1927), Levstikova prijateljica, narodna delavka
*[[Gregor Malenšek]] (*1971), športni plezalec, alpinist, podjetnik
*[[Jana Malenšek]], arhitektka
*[[Janez Malenšek]] (1920-2001), župnik v Argentini med Indijanci (nazadnje Choromoro)
*[[Josip Malenšek]] (1884- ?), bančnik, lovec
*[[Jože Malenšek]], Maistrov borec, predsednik Zveze borcev za severno mejo
*[[Jože Malenšek]], častnik Slovenske vojske ?
*[[Martin Malenšek]], dobitnik vojaškega odlikovanja 1852
*[[Matjaž Malenšek]], fotograf
*[[Mimi Malenšek]] (1919-2012), pisateljica in prevajalka
*[[Rado Malenšek]] (1912-1996), zbiratelj batikov, kustos
*[[Srečko Malenšek]] (1863-1917), učitelj in glasbenik, zbiralec ljudske kulturne dediščine

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Malenšek}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>q265vol7w8zlcmpkfa0ufu7sud6amh3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matko (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297990</id>
    <revision>
      <id>6761570</id>
      <parentid>6236154</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:06:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1299" sha1="tecth3ubzec7udwxghmeejrs9jmct8d" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Matko}} 
'''Matko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: 
* [[Aljoša Matko]] (*2000), nogometaš
*[[Drago Matko]] (*1947), elektrotehnik, avtomatik, univ. profesor (UL)
*[[Irena Matko Lukan]], urednica otroškega leposlovja v [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]], revij Ciciban, Cicido, Za starše in knjižne zbirke za otroke [[Knjižna zbirka Čebelica|Čebelica]]
* [[Ivan Matko]] (1885—1945), zdravnik internist
*[[Ivan Matko (duhovnik)|Ivan Matko]] (1910—1997), duhovnik salezijanec, kulturnik, narodni buditelj Slovencev na avstrijskem Koroškem 
* [[Ivan Matko (zdravnik)|Ivan Matko]] (1919—1997), zdravnik gastroenterolog, prof. MF
*[[Matevž Matko]] (*2001), nogometaš
* [[Matjaž Matko]] (*1958), ustvarjalec na področju [[Kultura|kulture]], [[zbiratelj]] in interpretator kulturne dediščine
*[[Milan Matko]], fotograf (= veterinar za male živali?)
*[[Mojca Matko]], sabljačica
*[[Monja Matko]], glasbenica, pevka

*[[Vojko Matko]] (*1959), elektrotehnik, prof. UM
*[[Zorka Skrabl Matko]] (*1948), arhivistka

== Glej tudi ==

* priimka [[Matkovič]] in [[Matek]]
* priimke [[Matič]], [[Matičič]], [[Matjašič]], [[Matejčič]]...

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Matko}}

{{priimek|Matko}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>tecth3ubzec7udwxghmeejrs9jmct8d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761572</id>
      <parentid>6761570</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:06:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6761572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1298" sha1="qyx0w98xumr2wmh8dg6gcn4vbdvbqd3" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Matko}} 
'''Matko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: 
* [[Aljoša Matko]] (*2000), nogometaš
*[[Drago Matko]] (*1947), elektrotehnik, avtomatik, univ. profesor (UL)
*[[Irena Matko Lukan]], urednica otroškega leposlovja v [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]], revij Ciciban, Cicido, Za starše in knjižne zbirke za otroke [[Knjižna zbirka Čebelica|Čebelica]]
* [[Ivan Matko]] (1885—1945), zdravnik internist
*[[Ivan Matko (duhovnik)|Ivan Matko]] (1910—1997), duhovnik salezijanec, kulturnik, narodni buditelj Slovencev na avstrijskem Koroškem 
* [[Ivan Matko (zdravnik)|Ivan Matko]] (1919—1997), zdravnik gastroenterolog, prof. MF
*[[Matevž Matko]] (*2001), nogometaš
* [[Matjaž Matko]] (*1958), ustvarjalec na področju [[Kultura|kulture]], [[zbiratelj]] in interpretator kulturne dediščine
*[[Milan Matko]], fotograf (= veterinar za male živali?)
*[[Mojca Matko]], sabljačica
*[[Monja Matko]], glasbenica, pevka
*[[Vojko Matko]] (*1959), elektrotehnik, prof. UM
*[[Zorka Skrabl Matko]] (*1948), arhivistka

== Glej tudi ==

* priimka [[Matkovič]] in [[Matek]]
* priimke [[Matič]], [[Matičič]], [[Matjašič]], [[Matejčič]]...

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Matko}}

{{priimek|Matko}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>qyx0w98xumr2wmh8dg6gcn4vbdvbqd3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297995</id>
    <revision>
      <id>6761573</id>
      <parentid>6073135</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:08:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761573</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="494" sha1="jb8lggrk5cal7s7ay9c2bbwfyzgfv1j" xml:space="preserve">'''Matek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Blaž Matek]] (1852—1910), matematik, pisec učbenikov
*[[Leon Matek]] (*1965), kantavtor, likovni in filmski ustvarjalec
* [[Martin Matek]] (1860—1930), teolog, filozof in pedegag
* [[Rok Matek]] (*1983?), igralec

== Glej tudi ==

* priimke [[Mate]], [[Matko]], [[Matič]], [[Matić]], [[Matičič]], [[Matkovič]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Matek}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>jb8lggrk5cal7s7ay9c2bbwfyzgfv1j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761579</id>
      <parentid>6761573</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:16:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761579</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="600" sha1="ol1w5qagtskcy57rnpm8iaznyb4kw0w" xml:space="preserve">'''Matek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Blaž Matek]] (1852—1910), matematik, šolnik, pisec učbenikov
*[[Leon Matek]] (*1965), kantavtor, likovni in filmski ustvarjalec
* [[Martin Matek]] (1860—1930), teolog, filozof in pedegag
*[[Miroslav Matek]], likovni umetnik, restavrator
* [[Rok Matek]] (*1983?), igralec
* [[Roman Matek]], turistični gospodarstvenik

== Glej tudi ==

* priimke [[Mate]], [[Matko]], [[Matič]], [[Matić]], [[Matičič]], [[Matkovič]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Matek}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>ol1w5qagtskcy57rnpm8iaznyb4kw0w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761582</id>
      <parentid>6761579</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:25:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="646" sha1="5akpki5rdimyue7b3wsntt54s8n5j0z" xml:space="preserve">'''Matek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Blaž Matek]] (1852—1910), matematik, šolnik, pisec učbenikov
*[[Leon Matek]] (*1965), kantavtor, likovni in filmski ustvarjalec
* [[Martin Matek]] (1860—1930), teolog, cerkveni pravnik, filozof, pedegagog, lavantinski stolni prošt

*[[Miroslav Matek]], likovni umetnik, restavrator
* [[Rok Matek]] (*1983?), igralec
* [[Roman Matek]], turistični gospodarstvenik

== Glej tudi ==

* priimke [[Mate]], [[Matko]], [[Matič]], [[Matić]], [[Matičič]], [[Matkovič]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Matek}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>5akpki5rdimyue7b3wsntt54s8n5j0z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ateizem</title>
    <ns>10</ns>
    <id>298460</id>
    <revision>
      <id>6761706</id>
      <parentid>4715363</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:24:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VideteOperaDomini</username>
        <id>247899</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Menjava Sokrata, ki ne spada na seznam ateistov, s primernejšim Marxom</comment>
      <origin>6761706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3048" sha1="smbsw31r9uz1k9k9x6jyqhlwa89hwji" xml:space="preserve">{| style=&quot;clear:right; float:right; background:#FFFFFF; margin: 0 0 1em 1em; font-size: 12px; border: 1px solid #aaaaaa; text-align: center;&quot; cellpadding=0 cellspacing=0 
|- &lt;!----------Članki----------&gt;
| style=&quot;padding: 3px 5px 3px 5px;&quot; |&lt;center&gt;&lt;small&gt;Članki na temo&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;padding: 3px 5px 3px 5px;&quot; |&lt;center&gt;&lt;font size=4&gt;'''[[Ateizem]]'''&lt;/font&gt;&lt;/center&gt;
|-
| style=&quot;padding: 3px 5px 3px 5px;&quot; |&lt;center&gt;[[Slika:Ephesians 2,12 - Greek atheos.jpg|150 px]]&lt;/center&gt;
|-
| style=&quot;padding: 3px 5px 3px 5px;&quot; |&lt;center&gt;&lt;small&gt;α-: a- - ne + θεος: teos - bog, &lt;br&gt; [[Sveto pismo]], [[Pismo Efežanom]] (2:12), &lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;padding: 3px 5px 3px 5px;&quot; |&lt;center&gt;[[Slika:Atheismsymbol endorsed by AAI.svg|70 px]]&lt;/center&gt;
|-
| style=&quot;padding: 3px 5px 3px 5px;&quot; |&lt;center&gt;&lt;small&gt;Simbol [[Mednarodna zveza ateistov|Mednarodne zveze ateistov]] (AAI)&lt;/small&gt;

|-
| nowrap style=&quot;font-size: 90%; padding: 0 5px 0 5px; background: #edf3fe;&quot; | [[Portal:Ateizem|Portal]] | [[:Category:Ateizem|Kategorija]]
|-
! style=&quot;background:#ccccff; font-size: 95%; border-top: 1px solid #aaaaaa; border-bottom: 1px solid #aaaaaa; padding: 0 5px 0 5px;&quot; | Osnovni članki
|-
| style=&quot;font-size: 90%; padding: 0 5px 0 5px; background: #ffffff;&quot;|
[[Agnosticizem]] ·  [[Anti-klerikalizem]]&lt;br&gt;
[[Apateizem]] ·  [[Ateizem]]&lt;br&gt; [[Brezboštvo]] · [[Brezverstvo]]&lt;br&gt;
[[Ignosticizem]] ·  [[Posvetni humanizem]]&lt;br&gt;  
[[Svobodomiselnost]] ·  [[Skepticizem]]&lt;br&gt;[[Šaljivo verstvo]] 
|-
! style=&quot;background:#ccccff; font-size: 95%; border-top: 1px solid #aaaaaa; border-bottom: 1px solid #aaaaaa; padding: 0 5px 0 5px;&quot; | Številčnost
|-
| style=&quot;font-size: 90%; padding: 0 5px 0 5px; background: #ffffff;&quot;|
[[Brezboštvo po državah sveta]]&lt;br&gt; [[Religija v Sloveniji|Religije in ateizem v Sloveniji]]
|-
! style=&quot;background:#ccccff; font-size: 95%; border-top: 1px solid #aaaaaa; border-bottom: 1px solid #aaaaaa; padding: 0 5px 0 5px;&quot; | Ateistični [[svetovni nazor]]i&lt;br&gt; in [[religija|verstva]] 
|-
| style=&quot;font-size: 90%; padding: 0 5px 0 5px; background: #ffffff;&quot;|
[[Budizem]] ·  [[Džainizem]]&lt;br&gt;
[[Hinduizem]] ·  [[Konfucianstvo]]&lt;br&gt; [[Marksizem]] ·  [[Raeljansko gibanje|Raelijanstvo]] 
|-
! style=&quot;background:#ccccff; font-size: 95%; border-top: 1px solid #aaaaaa; border-bottom: 1px solid #aaaaaa; padding: 0 5px 0 5px;&quot; | Osebe
|-
| style=&quot;font-size: 90%; padding: 0 5px 0 5px; background: #ffffff;&quot;|
[[David Hume]] · [[Karl Marx]]&lt;br /&gt;
[[Richard Dawkins]] · [[Michael Shermer]]
|-
! style=&quot;background:#ccccff; font-size: 95%; border-top: 1px solid #aaaaaa; border-bottom: 1px solid #aaaaaa; padding: 0 5px 0 5px;&quot; | 
Organizacije
|-
| style=&quot;font-size: 90%; padding: 0 5px 0 5px; background: #ffffff;&quot;|
[[Mednarodna zveza ateistov]]&lt;br /&gt; [[Združenje ateistov Slovenije]] (ZAS)
|-
|-
! style=&quot;background:#ccccff; font-size: 70%; border-top: 1px solid #aaaaaa; border-bottom: 1px solid #aaaaaa; padding: 0 5px 0 5px;&quot; | {{Tnavbar|Ateizem|mini=1}}
|}
&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Ateizem|*]]
[[Kategorija:Verske predloge|Ateizem]]</text>
      <sha1>smbsw31r9uz1k9k9x6jyqhlwa89hwji</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letališče Liên Khương</title>
    <ns>0</ns>
    <id>298560</id>
    <revision>
      <id>6761414</id>
      <parentid>5778696</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:20:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6761414</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1407" sha1="l03k2d3cjytpiysqp5y6edcd8vz8nip" xml:space="preserve">{{infopolje letališče
 |name=Letališče Liên Khương
 | native_name     = {{lang|vi|Sân bay quốc tế Liên Khương}}&lt;br /&gt;{{nowrap|{{lang|vi|Cảng hàng không quốc tế Liên Khương}}}}
 | image           = Lien Khuong Airport 01.jpg
| image_size      = 250
| IATA            = DLI
| ICAO            = VVDL
| pushpin_map     = Vietnam
|  type         = javno 
|  operator       = [[Southern Airports Authority]] (Vietnam)
|  city_served = Cà Mau 
| elevation_f     = 3156
| elevation_m     = 962
| coordinates     = {{coord|11|45|02|N|108|22|25|E|type:airport}}
| metric_elev     = y
| metric_rwy      = y
| r1_number       = 09/27
| r1_length_f     = 10,663
| r1_length_m     = 3,250
|r1-surface    = beton 
 }}
'''Letališče Liên Khương''' ([[koda letališča IATA|IATA kratica]] ''DLI'', [[koda letališča ICAO|ICAO kratica]] ''VVDL'') je javno [[letališče]], ki se nahaja blizu mesta [[Da Lat]] v pokrajini [[Lam Dong (pokrajina)|Lam Dong]] v osrednjem [[Vietnam]]u.

== Zunanje povezave ==
[http://commercecan.ic.gc.ca/scdt/bizmap/interface2.nsf/vDownload/ISA_4503/$file/X_6345356.PDF Airport &amp; Ground Support Equipment (AGSE) in Vietnam]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} by Le Son (11/25/2005)

{{authority control}}
{{Škrbina-letališče}}
[[Kategorija:Letališča v Vietnamu]]
[[Kategorija:Lam Dong]]
{{Škrbina-letališče}}</text>
      <sha1>l03k2d3cjytpiysqp5y6edcd8vz8nip</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moder</title>
    <ns>0</ns>
    <id>298935</id>
    <revision>
      <id>6761396</id>
      <parentid>6054805</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:58:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761396</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="714" sha1="gj92hov0xobuuadfomn4qglbtfa99sv" xml:space="preserve">'''Moder''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Anton Moder]] (1895—1979), prof. in župnik
* [[Janko Moder]] (1914—2006), prevajalec, urednik in publicist
* [[Alenka Moder Saje]] (*1944), prevajalka
* [[Janez Moder]] (1941—1968), sestavljalec šahovskih problemov
* [[Jani Moder]], jazz-kitarist
* [[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)|Gregor Moder]] (*1949), umetnostni zgodovinar in prevajalec
* [[Gregor Moder (filozof)|Gregor Moder]] (*1979), filozof, satirik-kabaretist?
* [[Ana Barič Moder]] (*1979), prevajalka

== Glej tudi ==

* priimek [[Moderc]]
* priimek [[Modrinjak]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Moder}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>gj92hov0xobuuadfomn4qglbtfa99sv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pinter</title>
    <ns>0</ns>
    <id>302606</id>
    <revision>
      <id>6761328</id>
      <parentid>6755187</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:50:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka (slovenski in tuji) */</comment>
      <origin>6761328</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1108" sha1="nkbw46u1nkqbv4l1o6ejsu1sp9bflp3" xml:space="preserve">'''Pinter''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini, predvsem na Madžarskem. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 505 oseb.  

== Znani nosilci priimka (slovenski in tuji) ==
* [[Bojana Pinter]], slovenska ginekologinja
* [[Franc Pinter]] (1953—2023), slovenski parastrelec
* [[Harold Pinter]] (1930—2008), angleški dramatik, nobelovec leta 2005
* [[Mark Pinter]] (*1950), ameriški igralec
* [[Philipp Pinter]] (*1985), avstrijski hokejist
* [[Stanislav Pinter]] (*1964), slovenski športni pedagog, kineziolog
* [[Štefan Pinter]] (1831—1875), slovenski pesnik v Porabju
* [[Tihomir Pinter]] (1938—2024), slovenski fotograf, biokemik madžarsko-hrvaškega rodu
* [[Tomislav Pinter]] (1926—2008), hrvaški filmski snemalec madžarskega rodu, Tihomirjev brat 
* [[Žarko Pinter]], zdravnik gastroenterolog

== Glej tudi ==
* priimek [[Pintar]] 
*priimek [[Pinterič]] 
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Pinter}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>nkbw46u1nkqbv4l1o6ejsu1sp9bflp3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trefalt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307564</id>
    <revision>
      <id>6761612</id>
      <parentid>6151463</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:13:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="594" sha1="sx58whyuv48ut2wf11cnc36qab0hs0v" xml:space="preserve">'''Trefalt''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Trefalt]] (1963–2023), jadralec
* [[France Trefalt]] (1903–1998), amaterski igralec
* [[Franek Trefalt]] (1931–2015), igralec in športni reporter
* [[Mito Trefalt]] (1939–2016), igralec, TV voditelj, urednik in športni reporter
* [[Špela Trefalt]] (*197?), prof. menedžmenta/Univ. Simmons v Bostonu/ZDA 
* [[Uroš Trefalt]] (*1965), gledališki, lutkovni in filmski režiser, pedagog ter publicist

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Trefalt}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>sx58whyuv48ut2wf11cnc36qab0hs0v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761619</id>
      <parentid>6761612</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:38:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="745" sha1="jece3huxpoegrq3jaecaho8elxki3yt" xml:space="preserve">'''Trefalt''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Trefalt]] (1963–2023), jadralec
* [[Božidar Trefalt]] (1928– ?), četnik/domobranec … (brat Franeka &amp; Mita T.); objavljeni spomini na vojno obdobje
* [[France Trefalt]] (1903–1998), amaterski igralec
* [[Franek Trefalt]] (1931–2015), igralec in športni reporter
* [[Miha Trefalt]], dramaturg
* [[Mito Trefalt]] (1939–2016), igralec, TV voditelj, urednik in športni reporter
* [[Špela Trefalt]] (*197?), prof. menedžmenta/Univ. Simmons v Bostonu/ZDA 
* [[Uroš Trefalt]] (*1965), gledališki, lutkovni in filmski režiser, pedagog ter publicist

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Trefalt}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>jece3huxpoegrq3jaecaho8elxki3yt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761620</id>
      <parentid>6761619</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:39:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="754" sha1="lzyypt59dfoc1ky4vizzs2lzhe6yx7g" xml:space="preserve">'''Trefalt''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Trefalt]] (1963–2023), jadralec
* [[Božidar Trefalt]] (1928– ?), četnik/domobranec … (brat Franeka &amp; Mita T.); objavljeni spomini na vojno obdobje
* [[France Trefalt]] (1903–1998), hotelir, amaterski igralec
* [[Franek Trefalt]] (1931–2015), igralec in športni reporter
* [[Miha Trefalt]], dramaturg
* [[Mito Trefalt]] (1939–2016), igralec, TV voditelj, urednik in športni reporter
* [[Špela Trefalt]] (*197?), prof. menedžmenta/Univ. Simmons v Bostonu/ZDA 
* [[Uroš Trefalt]] (*1965), gledališki, lutkovni in filmski režiser, pedagog ter publicist

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Trefalt}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>lzyypt59dfoc1ky4vizzs2lzhe6yx7g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761622</id>
      <parentid>6761620</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="773" sha1="gplp04x90w6ontb4loryhl96moc0nx2" xml:space="preserve">'''Trefalt''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Trefalt]] (1963–2023), jadralec
* [[Božidar Trefalt]] (1928– ?), četnik/domobranec … (brat Franeka &amp; Mita T.); objavljeni spomini na vojno obdobje
* [[France Trefalt]] (1903–1998), hotelir, amaterski igralec, radijski humorist
* [[Franek Trefalt]] (1931–2015), igralec in športni reporter
* [[Miha Trefalt]], dramaturg
* [[Mito Trefalt]] (1939–2016), igralec, TV voditelj, urednik in športni reporter
* [[Špela Trefalt]] (*197?), prof. menedžmenta/Univ. Simmons v Bostonu/ZDA 
* [[Uroš Trefalt]] (*1965), gledališki, lutkovni in filmski režiser, pedagog ter publicist

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Trefalt}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>gplp04x90w6ontb4loryhl96moc0nx2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sedmak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307694</id>
    <revision>
      <id>6761615</id>
      <parentid>6744505</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:19:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6761615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2124" sha1="m2g25pkocw3yqb94aezxv6rotmknujc" xml:space="preserve">'''Sedmak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|1.251. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 307 prebivalcev. Najbolj pogost je v [[Primorsko-notranjska statistična regija|Primorsko-notranjski statistični regiji]]. Priimek se pojavlja tudi v [[Italija|Italiji]], predvsem v [[Pokrajina Trst|Pokrajini Trst]], tudi v različicah, kot sta ''Sedmach'' ali ''Sedmack''.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Aleš Sedmak]] (*1952), slikar, znanstveni (botanični) ilustrator, grafični oblikovalec, likovni pedagog
* [[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952), biolog, ekotoksinolog
*[[Bojan Sedmak]] (*1958), pesnik, kantavtor, tekstopisec, aforist, esejist
*[[Caterina Sedmak]], športna jadralka (zamejstvo-Trst)
* [[Danilo Sedmak]] (1937 - 2022), šolnik, psiholog
*[[Drago Sedmak]], kustos Goriškega muzeja
*[[Elena Sedmak]], pevka, zborovodkinja
* [[Filip Sedmak]] (*1929), inženir elektrotehnike, izumitelj
* [[Franco Sedmak]], kapitan raziskovalne ladje, edinega italijanskega ledolomilca, s katerim je dosegel najjužnejšo točko na Antarktiki doslej
* [[Goga Sedmak|Goga (Gorazd) Sedmak]], skladatelj, kitarist in pevec; ekonomist - profesor na Fakulteti za turistične študije v [[Portorož|Portorožu]]
*[[Ivo Sedmak]], jamar
*[[Joža Sedmak]] - Nenka (por. [[Josa Finney]]) (1892 - 1983), &quot;kraljica bombaža&quot;, najbogatejša slovenka svojega časa
* [[Marjan Sedmak]] (*1938), novinar, prevajalec in publicist
* [[Marjeta Sedmak]], zdravnica pediatrinja
* [[Mateja Sedmak]] (*1971), sociologinja, profesorica FHŠ, vodja Inštituta za družboslovne študije ZRS
* [[Pavle Sedmak]], eden od psevdonimov Franceta Bevka
* [[Stojan Sedmak]] (*1958), polkovnik SV, [[veteran]] vojne za Slovenijo 
* [[Tamara Majer Sedmak]], zamejska smučarska delavka

== Glej tudi==
* priimka [[Šestak]], [[Šestan]]
* priimka [[Devetak]], [[Tretjak]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Sedmak}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>m2g25pkocw3yqb94aezxv6rotmknujc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slak (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>325771</id>
    <revision>
      <id>6761602</id>
      <parentid>6646275</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:03:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6761602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1781" sha1="k7kkh856ywdnxriw6nx58mg6yr7jiqc" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Slak}} 

'''Slak''' je tipični slovenski priimek, ki ima neposredno zvezo z rastlino slak (Convolvulus), rod slakovk. V tej obliki in povezavi ga najdemo samo v Sloveniji in v manjši meri na Hrvaškem v bližini slovenske meje. 
'''Slak''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Branko Slak]], policist, veteran, direktor Policijske uprave Ljubljana (1995 - 2007), predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja
* [[Franci Slak]] (1953–2007), filmski in televizijski režiser, scenarist, pedagog, politik 
* [[Gregor Slak]] (*1983), hokejist
* [[Hanna Preuss]] (-Slak) (*1952), poljsko-slov. filmska režiserka in umetnica
* [[Hanna Slak|Hanna A. W. Slak]] (*1975), režiserka in scenaristka
* [[Janez Slak]] (*1946), fizik in politik, 1. direktor [[ARRS]]
* [[Jože Slak (partizan)|Jože Slak]] - Silvo (1902–1943), politični delavec, publicist, zadružnik, narodni heroj
* [[Jože Slak]] - Đoka (1953–2014), slikar 
* [[Leon Slak]], mednarodni pravnik 
* [[Lojze Slak]] (1932–2011), harmonikar, narodnozabavni  glasbenik
* [[Manja Slak]] (*2006), športna strelka
* [[Marjan Slak]], šahist 
* [[Marjan Slak Rupnik]] (*1966), biolog, medicinski fiziolog, univ. prof., evropski akademik
*[[Matija Slak]], narodnozabavni glasbenik, brat Lojzeta
* [[Nataša Slak Valek]], predavateljica turizma v Abu Dabiju 
* [[Petra Slak]], glasbena pedagoginja 
* [[Štefan Slak]] (1932–2025), psiholog, univ. prof. v ZDA (Toledo)
* [[Tomaž Slak]], arhitekt
* [[Tone Slak]], državni sekretar na [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvu za obrambo]]
* [[Uroš Slak]] (*1971), televizijski voditelj in novinar

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Slak}}

{{priimek|Slak}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>k7kkh856ywdnxriw6nx58mg6yr7jiqc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moški spolni hormon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>328269</id>
    <revision>
      <id>6761291</id>
      <parentid>6274304</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:01:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>obmodek -&gt; epididimis (nadmodek)</comment>
      <origin>6761291</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7597" sha1="ov1zi2f82zjg16yielvhtj9f3bopmml" xml:space="preserve">'''Moški spolni hormoni''' ali '''androgeni''' so pripadniki [[steroidni hormon|steroidnih hormonov]], ki se sintetizirajo in izločajo v [[modo|modu]], deloma tudi v skorji [[nadledvičnica|nadledvičnice]], ter povzročajo moške [[spolni znak|spolne znake]]. Glavna predstavnika sta [[testosteron]] in [[dehidrotestoster|dihidrotestoster]]on, šibkejši androgeni pa so [[androstendion]], [[dehidroepiandrosteron]] ter [[androsteron]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=androgen{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Medicinski e-slovar, vpogled: 21. 1. 2012.&lt;/ref&gt;

== Predstavniki ==
[[Slika:Steroidogenesis.svg|thumb|right|450px|Prikaz biosinteze steroidnih hormonov ([[steroidogeneza]]). Androgeni so prikazani na sliki levo na dnu. Estron in estradiol spadata med [[estrogen]]e.]]
Podskupina moških spolnih hormonov, adrenalni steroidni hormoni, ki nastajajo v mrežasti plasti skorje nadledvičnice, zajemajo vse [[steroid]]e z 19 [[ogljikov]]imi atomi. Delujejo kot šibki steroidni hormoni ali [[predhodnik]]i drugih steroidov. Mednje sodijo [[dehidroepiandrosteron]] (DHEA), [[dehidroepiandrosteron sulfat]] (DHEA-S) in [[androstenedion]].

Poleg testosterona med moške spolne hormone uvrščamo še:

* [[Dehidroepiandrosteron]] (DHEA) steroidni hormon, ki v skorji nadledvičnice nastaja iz [[holesterol]]a. Je prvoten predhodnik naravnih [[estrogen]]ov. Imenujejo ga tudi [[dehidroizoandrosteron]] ali [[dehidroandrosteron]].

* [[Androstenedion]] (Andro) je moški spolni hormon, ki se sintetizira v modih, skorji nadledvičnice in jajčnikih. Presnovno se pretvarja v testosteron in druge androgene, predstavlja pa tudi predhodnik [[estron]]a. Njegovo uporabo za pospeševanje prirasta [[mišična masa|mišične mase]] so [[Mednarodni olimpijski odbor]] in druge športne organizacije prepovedale.

* [[Androstenediol]] je steroidni presnovek, ki velja za poglavitnega uravnalca izločanja [[gonadotropin]]a.

* [[Androsteron]] je kemijski stranski produkt razgradnje androgenov, nastaja pa tudi iz [[progesteron]]a. Ima manjši maskulinizacijski učinek, sedemkrat šibkejšega kot testosteron. V približno enakih količinah se nahaja tako pri moških kot pri ženskah v [[krvna plazma|krvni plazmi]] in [[seč]]u. 

* [[Dihidrotestosteron]] (DHT) je presnovek testosterona z večjo potentnostjo od samega testosterona ter se močneje veže na androgene receptorje. Sintetizira se v skorji nadledvičnice.

== Vloge ==
=== Razvoj pri moških ===
==== Razvoj mod ====
Pri sesalcih imajo spočetka [[spolna žleza|spolne žleze]] sposobnost razvoja tako v moda kot v jajčnike..&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor=Scott F. Gilbert |year=2000 |title=Developmental Biology |publisher=[[Sinauer Associates]] |location=[[Sunderland, Massachusetts]] |edition=6 |isbn=0-87893-243-7 |page= |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/bv.fcgi?rid=dbio |author=Scott F. Gilbert; with a chapter on plant development by Susan R. Singer}}&lt;/ref&gt; Pri [[zarodek|zarodku]] povzroči prisotnost [[kromosom Y|kromosoma Y]] razvoj in rast mod, ki začnejo izločati testosteron in zaviralce [[Müllerjev vod|Müllerjevega voda]] približno v 7. tednu [[nosečnost]]i. Testosteron povzroči [[virilizacija|virilizacijo]] [[Wolffov vod|Wolffovega voda]], ki se razvije v [[epididimis]], semenovod in semenjak, DHT pa spodbudi razvoj ostalih [[moška spolovila|moških spolovil]]. Najvišje vrednosti testosterona se pri moškem zarodku pojavijo v drugem trimesečju nosečnosti, ob rojstvu pa padejo skoraj na ničlo. Nato se v prvih 6 mesecih po [[rojstvo|rojstvu]] sinteza testosterona veča, nato pa so njegove ravni vse do pubertete nizke.&lt;ref name=Merck&gt;M.H.Beers, R.S.Porter,T.V.Jones,J.L.Kaplan,M.B.Berkwits; 2006, The Merck Manual, 18. izdaja; Merck Research laboratories, str. 1943–1944.&lt;/ref&gt;

=== Puberteta ===
Med [[puberteta|puberteto]] se proizvodnja androgenov, [[luteinizirajoči hormon|luteinizirajočega hormona]] (LH) in [[folikle spodbujajoči hormon|folikle spodbujajočega hormona]] (FSH) poveča.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor1=Saffron A. Whitehead|editor2=Stephen Nussey |title=Endocrinology: an integrated approach |publisher=[[British Institute of Organ Studies]] |location=Oxford |year=2001 |pages= |isbn=1-85996-252-1 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/bookshelf/br.fcgi?book=endocrin |author1=Stephen Nussey|author2=Saffron Whitehead}}&lt;/ref&gt; Zgodaj v puberteti postane [[hipotalamus]] manj občutljiv na zaviralne spolne hormone, kar poveča izločanje LH in FSH, posledično pa se spodbudi sinteza testosterona. Povečane vrednosti testosterona pri dečkih povzročijo najprej rast mod in tanjšanje kože [[mošnja|mošnje]]. Kasneje se povečajo dolžina [[spolni ud|spolnega uda]], mišična masa in [[kostna gostota]]. [[Glas]] postane globlji in začnejo rasti sramne in podpazdušne [[dlaka|dlake]].&lt;ref name=Merck/&gt;

=== Zaviranje skladiščenja maščob ===
Moški imajo načeloma manj [[telesna maščoba|telesne maščobe]] kot ženske. Nedavne raziskave kažejo, da androgeni zavirajo skladiščenje [[lipid]]ov v nekaterih [[maščobna celica|maščobnih celicah]], saj blokirajo signalne transdukcijske poti, ki spodbujajo normalno delovanje adipocitov.&lt;ref name=&quot;Singh R, Artaza JN, Taylor WE, et al. 2006 141–54&quot;&gt;{{Cite journal|author1=Singh R |author2=Artaza JN |author3=Taylor WE|display-authors= ''et al.'' |title=Testosterone inhibits adipogenic differentiation in 3T3-L1 cells: nuclear translocation of androgen receptor complex with beta-catenin and T-cell factor 4 may bypass canonical Wnt signaling to down-regulate adipogenic transcription factors |journal=Endocrinology |volume=147 |issue=1 |pages=141–54 |year=januar 2006 |pmid=16210377 |doi=10.1210/en.2004-1649}}&lt;/ref&gt; 

=== Mišična masa ===
Moški imajo običajno več skeletnomišične mase, saj androgeni pospešuejo rast celic [[prečnoprogasta mišica|prečnoprogastih mišic]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|author1=Sinha-Hikim I |author2=Taylor WE |author3=Gonzalez-Cadavid NF |author4=Zheng W |author5=Bhasin S |title=Androgen receptor in human skeletal muscle and cultured muscle satellite cells: up-regulation by androgen treatment |journal=The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism |volume=89 |issue=10 |pages=5245–55 |year=oktober 2004 |pmid=15472231 |doi=10.1210/jc.2004-0084}}&lt;/ref&gt; 

=== Možgani ===
Androgeni v krvnem obtoku lahko vplivajo tudi na vedenje, saj so nekatere [[živčna celica|živčne celice]] občutljive na steroidne hormone. Ravni moških spolnih hormonov naj bi pri moških vplivale na uravnavanje [[agresija|agresije]]&lt;ref name=&quot;Singh R, Artaza JN, Taylor WE, et al. 2006 141–54&quot;/&gt; in [[spolna sla|spolne sle]]. Raziskave na [[miš]]ih, [[podgana]]h in [[prvak]]ih so pokazale, da lahko androgeni vplivajo na strukturne spremembe v možganih, ki povzročajo spolne razlike.&lt;ref&gt;{{Cite journal|author1=Cooke B |author2=Hegstrom CD |author3=Villeneuve LS |author4=Breedlove SM |title=Sexual differentiation of the vertebrate brain: principles and mechanisms |journal=Frontiers in Neuroendocrinology |volume=19 |issue=4 |pages=323–362 |year=1998 |pmid=9799588 |doi=10.1006/frne.1998.0171}}&lt;/ref&gt;

== Neobčutljivost za androgene ==
{{Main|Sindrom neobčutljivosti za androgene}}
Zmanjšana sposobnost moškega zarodka za odzivnanje na učinke moških spolnih hormonov se lahko kaže na različne načine, vključno z [[neplodnost]]jo in [[interseksualizem|interseksualizmom]].

== Viri ==
{{seznam_referenc}}

[[Kategorija:Spolni hormoni]]
[[Kategorija:Steroidni hormoni]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ov1zi2f82zjg16yielvhtj9f3bopmml</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bojan Bizjak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>329034</id>
    <revision>
      <id>6761723</id>
      <parentid>6685869</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:03:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53866-41</username>
        <id>266950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literarna teorija */</comment>
      <origin>6761723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4426" sha1="paprjnckmyoa0h5dno3wk999b24875i" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}}
'''Bojan Bizjak''' - Zakawski, [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[22. februar]] [[1959]], [[Predmeja]].

== Življenjepis ==

Osnovno šolo je začel obiskovati na Predmeji, a je bil zaradi slabovidnosti napoten v [[Center IRIS|Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani]], nakar je bil spet prešolan na osnovno šolo na [[Otlica|Otlici]]. V [[Maribor|Mariboru]] je dokončal [[Srednja kmetijska šola Maribor|srednjo kmetijsko šolo]], kasneje v [[Ljubljana|Ljubljani]] študiral agronomijo, filozofijo, psihologijo in primerjalno književnost, vendar ni nobenega študija dokončal, ker je imel kar nekaj zaposlitev, kasneje se je vrnil v [[Ajdovščina|Ajdovščino]], delal na lokalnem radiu, v begunskem centru, na javnih delih.

V literaturo je vstopil v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je začel objavljati v Kmečkem glasu (roman Hruška, kot [[podlistek]] in kratke zgodbe) kasneje pa v literarnih revijah, [[Mentor (literarna revija)|Mentor]], [[Dialogi (literarna revija)|Dialogi]], [[Primorska srečanja (revija)|Primorska srečanja]], [[Apokalipsa (revija)|Apokalipsa]], na spletnem portalu Locutio, bil je gost oddaje ''Zgodnja dela'' kamor ga je povabila kritičarka [[Vanesa Matajc]]. Kritika predvsem poudarja njegovo jezikovno inovativnost in spretno nizanje fragmentov v romanih, kjer zgodbe uspešno zaplete in odplete. Vsa njegova dela imajo močno socialno noto in mestoma tudi filozofska razpredanja, v pesništvu pa je predvsem predan liričnemu odslikovanju stanj subjektivnih občutij in iskanju ritma upovedovanja. Sedaj živi in dela v Ajdovščini.

Poleg literature pa se znajde tudi za fotografsko kamero, saj je imel že nekaj uspešnejših promocij in občasno razstavlja, vendar zaradi močne slabovidnosti to polagoma opušča.
 
==Knjižna dela==

==== Pesniške zbirke ====
* ''Tihoba'' -  Aristos, 1999 {{COBISS|ID=97614336}} 
* ''Jutrice'' - Društvo Wada, 2002 {{COBISS|ID=116142848}} 
* ''Veter sanj'' - [[KATR (založba)|KATR]], 2008 {{COBISS|ID=239923200}}
* ''Tkivo časa'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=240591104}}
* ''Nihaji juter'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=252025344}}
* ''Zarodek časa'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=246311424}}
*''Nirvana poletja'' - VED, 2014
*Gori - Stella, 2019
*Svetloba - Založba Dlan, 2024
*Skrivnost - samozaložba, 1993
*Sakralni veter - Založba Dlan, 2025

==== Kratka proza ====
* ''Besedovanja'' - Aristos, 2001 {{COBISS|ID=110891264}}
* ''Tkivo časa'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=240591104}}
* ''Iskanja'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=244699136}}
* ''Kaplje časa'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=251233024}}
* ''Prah časa'' - [[VED (založba)|VED]],  2012 {{COBISS|ID=259983872}}
* Dotik neba - VED, 2014
* Šepet tišine - VED, 2015
* Rezine pomladi - VED 2017
*Zalužani - Primus, 2018
*Usihanja - Stella, 2020
*Tri Hiše- Stella 2023
*Šepetanja - Stella 2024
*Z gore in pika - Založba Dlan, 2024
*Veter v travah - Založba Dlan, 2025
*Na robu časa - Založba Dlan, 2025

==== Romani ====
* ''Hruška'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=242226944}}
* ''Skala'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=244213760}}
* ''Še ene sanje'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=243529472}}
* ''Pisma'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=245763584}}
* ''Za ograjo'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=245763072}}
* ''Koraki v megli'' - VED, 2010 {{COBISS|ID=252850944}}
* ''Brihtanija'' - VED, 2011 {{COBISS|ID=255769088}}
*''Poslušalec'' - VED, (COBISS/ID =263481600))
*''Lipe'' - VED, 2013 (COBISS/ID = 265530880))
*''Prihod'' - VED, 2013
*''Ujeto sonce'' - VED, 2015
*''Bela vrata'' - VED, 2016
*''Tam dol'' - Stella, 2017
*''Vonj denarja'' - Primus, 2019
*Vračanja - Primus, 2020
*Jagode - Stella, 2021
*Bonisimo - Primus, 2021
*Tuje naročje - Primus, 2022
*Lupine sonca - Primus 2023
*Veter obljub - Založba Dlan, 2024
*Otok pozabe - Založba Dlan, 2024
*Smejoči angel - Založba Kulturni center Maribor 2024
*Pobeg - Založba Ekslibris, 2024
*Vila Ruj - Založba Devi - na 2024
*Pozabljena Dolina - Založba Kulturni center Maribor 2025
*Odprto okno - Založba Dlan, 2025
*Počen krog - Založba Dlan, 2026
*Molitev v vetru - Založba Dlan 2062

== Literarna teorija ==
Kreativno pisanje - Primus, 2019

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]

{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bizjak, Bojan}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]</text>
      <sha1>paprjnckmyoa0h5dno3wk999b24875i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761724</id>
      <parentid>6761723</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:05:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53866-41</username>
        <id>266950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literarna teorija */</comment>
      <origin>6761724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4426" sha1="biv0xzueykqspjbr94ppv0vwrl0ct6f" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}}
'''Bojan Bizjak''' - Zakawski, [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[22. februar]] [[1959]], [[Predmeja]].

== Življenjepis ==

Osnovno šolo je začel obiskovati na Predmeji, a je bil zaradi slabovidnosti napoten v [[Center IRIS|Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani]], nakar je bil spet prešolan na osnovno šolo na [[Otlica|Otlici]]. V [[Maribor|Mariboru]] je dokončal [[Srednja kmetijska šola Maribor|srednjo kmetijsko šolo]], kasneje v [[Ljubljana|Ljubljani]] študiral agronomijo, filozofijo, psihologijo in primerjalno književnost, vendar ni nobenega študija dokončal, ker je imel kar nekaj zaposlitev, kasneje se je vrnil v [[Ajdovščina|Ajdovščino]], delal na lokalnem radiu, v begunskem centru, na javnih delih.

V literaturo je vstopil v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je začel objavljati v Kmečkem glasu (roman Hruška, kot [[podlistek]] in kratke zgodbe) kasneje pa v literarnih revijah, [[Mentor (literarna revija)|Mentor]], [[Dialogi (literarna revija)|Dialogi]], [[Primorska srečanja (revija)|Primorska srečanja]], [[Apokalipsa (revija)|Apokalipsa]], na spletnem portalu Locutio, bil je gost oddaje ''Zgodnja dela'' kamor ga je povabila kritičarka [[Vanesa Matajc]]. Kritika predvsem poudarja njegovo jezikovno inovativnost in spretno nizanje fragmentov v romanih, kjer zgodbe uspešno zaplete in odplete. Vsa njegova dela imajo močno socialno noto in mestoma tudi filozofska razpredanja, v pesništvu pa je predvsem predan liričnemu odslikovanju stanj subjektivnih občutij in iskanju ritma upovedovanja. Sedaj živi in dela v Ajdovščini.

Poleg literature pa se znajde tudi za fotografsko kamero, saj je imel že nekaj uspešnejših promocij in občasno razstavlja, vendar zaradi močne slabovidnosti to polagoma opušča.
 
==Knjižna dela==

==== Pesniške zbirke ====
* ''Tihoba'' -  Aristos, 1999 {{COBISS|ID=97614336}} 
* ''Jutrice'' - Društvo Wada, 2002 {{COBISS|ID=116142848}} 
* ''Veter sanj'' - [[KATR (založba)|KATR]], 2008 {{COBISS|ID=239923200}}
* ''Tkivo časa'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=240591104}}
* ''Nihaji juter'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=252025344}}
* ''Zarodek časa'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=246311424}}
*''Nirvana poletja'' - VED, 2014
*Gori - Stella, 2019
*Svetloba - Založba Dlan, 2024
*Skrivnost - samozaložba, 1993
*Sakralni veter - Založba Dlan, 2025

==== Kratka proza ====
* ''Besedovanja'' - Aristos, 2001 {{COBISS|ID=110891264}}
* ''Tkivo časa'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=240591104}}
* ''Iskanja'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=244699136}}
* ''Kaplje časa'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=251233024}}
* ''Prah časa'' - [[VED (založba)|VED]],  2012 {{COBISS|ID=259983872}}
* Dotik neba - VED, 2014
* Šepet tišine - VED, 2015
* Rezine pomladi - VED 2017
*Zalužani - Primus, 2018
*Usihanja - Stella, 2020
*Tri Hiše- Stella 2023
*Šepetanja - Stella 2024
*Z gore in pika - Založba Dlan, 2024
*Veter v travah - Založba Dlan, 2025
*Na robu časa - Založba Dlan, 2025

==== Romani ====
* ''Hruška'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=242226944}}
* ''Skala'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=244213760}}
* ''Še ene sanje'' - KATR, 2008 {{COBISS|ID=243529472}}
* ''Pisma'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=245763584}}
* ''Za ograjo'' - KATR, 2009 {{COBISS|ID=245763072}}
* ''Koraki v megli'' - VED, 2010 {{COBISS|ID=252850944}}
* ''Brihtanija'' - VED, 2011 {{COBISS|ID=255769088}}
*''Poslušalec'' - VED, (COBISS/ID =263481600))
*''Lipe'' - VED, 2013 (COBISS/ID = 265530880))
*''Prihod'' - VED, 2013
*''Ujeto sonce'' - VED, 2015
*''Bela vrata'' - VED, 2016
*''Tam dol'' - Stella, 2017
*''Vonj denarja'' - Primus, 2019
*Vračanja - Primus, 2020
*Jagode - Stella, 2021
*Bonisimo - Primus, 2021
*Tuje naročje - Primus, 2022
*Lupine sonca - Primus 2023
*Veter obljub - Založba Dlan, 2024
*Otok pozabe - Založba Dlan, 2024
*Smejoči angel - Založba Kulturni center Maribor 2024
*Pobeg - Založba Ekslibris, 2024
*Vila Ruj - Založba Devi - na 2024
*Pozabljena Dolina - Založba Kulturni center Maribor 2025
*Odprto okno - Založba Dlan, 2025
*Počen krog - Založba Dlan, 2026
*Molitev v vetru - Založba Dlan 2026

== Literarna teorija ==
Kreativno pisanje - Primus, 2019

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]

{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bizjak, Bojan}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]</text>
      <sha1>biv0xzueykqspjbr94ppv0vwrl0ct6f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska skupnost v Italiji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>331879</id>
    <revision>
      <id>6761711</id>
      <parentid>6732320</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:11:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Raziskovalci */</comment>
      <origin>6761711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104631" sha1="djj26qusuuh1afzr7hz371arvs1ymku" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina|
| group            = '''Slovenci v Italiji''' &lt;br&gt; ''Italijanski državljani slovenske narodnosti''
| image            = Linguistic_minorities_in_FVG_2.png
|caption=Območja v Italiji kjer je priznana prisotnost pripadnikov slovenske avtohtone etnično-jezikovne skupnosti
{{legenda|#9E2EB6|Slovenci}}
{{legenda|#DBA7D8|Slovenci skupaj s Furlani}}
{{legenda|#680B91|Slovenci skupaj s Furlani in Nemci}}
| langs            = [[slovenščina]]
| population       = približno 50.000
| regije           = 
| region1          = [[Kanalska dolina]]
| pop1             = približno 1.000
| ref1             = 
| region2          = [[Rezija]]
| pop2             = približno 1.000
| ref2             = 
| region3          = [[Beneška Slovenija]]
| pop3             = približno 8.000
| ref3             = 
| region4          = [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška]]
| pop4             = približno 10.000
| ref4             = 
| region5          = [[Tržaška pokrajina|Tržaška]]
| pop5             = približno 30.000
| ref5             = 
| related          = [[Koroški Slovenci]], [[Porabski Slovenci]],&lt;br /&gt; [[Slovenci na Hrvaškem]]
| native_name      = 
| native_name_lang = 
}}

'''Slovenska skupnost v Italiji''' je skupnost 50.000&lt;ref name=&quot;Bufon&quot;/&gt; v [[Italija|Italiji]] živečih avtohtonih prebivalcev [[Slovenci|slovenskega]] rodu. Poseljujejo 1511 km² veliko obmejno območje med Italijo in [[Slovenija|Slovenijo]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]] (FJK) oz. njenih 36–52 občinah.
 
Slovenci so se na območje priselili v 7. stoletju&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.techefriulane.it/biblioteca-digitale/numeri-unici/articolo/slavi-e-longobardi-nella-valle-del-natisone|title=Mario Brozzi, Slavi e longobardi nella valle del Natisone|accessdate=2026-01-14}}&lt;/ref&gt; in nekaj stoletij živeli pod oblastjo [[oglejski patriarhi|oglejskih patriarhov]] in [[goriški grofi|goriških grofov]]. Od 15. stoletja dalje do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] pa je bilo ozemlje del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Za mejo so se v novonastali [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] najprej znašli prebivalci [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] leta 1866. Večji del slovenske zamejske skupnosti pa se je pod italijansko upravo znašel po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in priključitvi [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] Kraljevini Italiji.&lt;ref name=&quot;Zupancic 1998&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Zupančič |first=Jernej |authorlink= |author2=Fridl, Jerneja |display-authors=etal |year=1998 |title=Slovenci v zamejstvu. Geografski atlas Slovenije |publisher=DZS |location=Ljubljana |id= |cobiss=17944413}}&lt;/ref&gt;. Po sklenitvi Rapalske pogodbe, leta 1920, se je v mejah Italijanskega kraljestva znašlo približno 325.000 Slovencev, od katerih okoli 130.000 na ozemlju, ki je ostalo v Italiji tudi po drugi svetovni vojni.&lt;ref name=&quot;Bufon&quot;/&gt; Leta 1981 je število pripadnikov slovenske skupnosti v Italiji po italijanskih ocenah znašalo 61.367.&lt;ref name=&quot;Kavrecic&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Kavrečič|first=Petra|authorlink=|author2=|year=2008|title=Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI|location=Koper, Trst|id=|cobiss=1496275}}&lt;/ref&gt; Po ocenah Milana Bufona naj bi leta 2010 število Slovencev v Italiji znašalo približno 50.000.&lt;ref name=&quot;Bufon&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Bufon |first=Milan |authorlink= |author2= |year=2023 |title=Kako se manjšina staplja v okolje |publisher=Primorski dnevnik z dne 16. aprila 2023, str.18 |location= Trst }}&lt;/ref&gt;  

Slovenska skupnost danes živi v [[italijanske dežele|italijanski deželi]] Furlanija - Julijska krajina. Večinoma gre za urbano skupnost, ki pa je v zaledju večjih mest vendarle ohranila svoj agrarni značaj – ta je obenem tudi njen ekonomski potencial. Slovenci v [[Pokrajina Videm|pokrajini Videm]] so slabše prepoznana skupnost in uradno niso bili priznani vse do [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitnega zakona za Slovence]] leta 2001, medtem ko imajo goriški in tržaški Slovenci bolje organizirano življenje. [[Trst]] je kulturno, gospodarsko in politično jedro slovenske skupnosti v Italiji, dobro razvite institucije so tudi v [[Gorica|Gorici]].

Danes je slovenska narodna skupnost v Italiji spodbujevalec meddržavnega sodelovanja in gospodarstva ter nosilec regionalnega razvoja obmejnega območja. To še posebej velja za pokrajini [[Pokrajina Trst|Trst]] in [[Pokrajina Gorica|Gorica]], kjer meja teče skozi gosto poseljeno, gospodarsko in infrastrukturno razvito pokrajino. Slovenska skupnost v Italiji je največja in najbolje organizirana med slovenskimi narodnimi skupnostmi v sosednjih državah, a se kljub temu spopada z [[demografski upad|demografskim upadom]], ki ga pospešuje tiha asimilacija, političnimi spori in šibkim gospodarstvom.

Slovenska skupnost v Italiji je v literaturi imenovana tudi »slovenska narodna skupnost v Italiji«, medtem ko je izraz »zamejski Slovenci« (ali tudi »zamejstvo«) vse manj v rabi, zlasti po vstopu Slovenije v [[EU]] in [[schengensko območje|schengenski prostor]]. Italijanski viri – med njimi državni [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitni zakon za Slovence]] – uporabljajo izraz »slovenska jezikovna manjšina« ({{jezik-it|minoranza linguistica slovena}}).

== Poselitveni prostor ==
[[File:Slovenes distribution map.png|thumb|230px|Slovenski poselitveni prostor]]Slovenska narodna skupnost je avtohtona na obmejnem ozemlju Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, ki je tudi stik različnih geografskih enot Furlanske nižine, [[Alpe|Alp]] in vzpetega [[predalpski svet|predalpskega sveta]]. Gre za poselitvene prostore ([[Kanalska dolina]], [[Rezija]], [[Beneška Slovenija]] (ki jo sestavljata [[Terska dolina|Terska]] in [[Nadiške doline|Nadiška]] dolina), Goriška in Tržaška), ki se razlikujejo glede na geografijo ter družbeno-politični pomen manjšine. Severni del ozemlja, ki upravno pripada pokrajini Videm, je gorat in slabo dostopen, slovenska skupnost na tem območju pa je najšibkejša, v zgodovini podvržena večjim političnim pritiskom in do nedavnega ni bila uradno priznana. Ozemlje Slovencev v Goriški in Tržaški pokrajini pa je tradicionalno kulturno in politično jedro manjšinske skupnosti. Celotna skupnost je torej sestavljena iz različnih skupin, ki so bile pod oznako »Primorski Slovenci« združene šele po rapalski pogodbi leta 1920. Do druge polovice 19. stoletja je bilo za Slovence značilno bivanje na [[podeželje|podeželju]] in ob nerazvitih predelih Jadranske obale&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3  |cobiss=249923840 |pages=}}&lt;/ref&gt; [[kmetijstvo|agrarna dejavnost]] ter oskrbovanje mestnih naselij (predvsem Trsta in Gorice) s kmetijskimi pridelki. V mestnih središčih Trsta in Gorice je bilo slovensko prebivalstvo vedno v manjšini.[[File:Tarvis Luschariberg 1903.jpg|thumb|left|250px|Slika svetišča na [[Svete Višarje|Višarjah]] nad Kanalsko dolino iz leta 1903, ko je Kanalska dolina pripadala Koroški]]
[[Slika:Narodna noša trst.jpg|sličica|235x235_pik|Slovenske narodne noše iz Trsta, konec 19. stoletja]]

=== Kanalska dolina ===

[[Kanalska dolina]] je ozka dolina v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]] v bližini tromeje Italije, Slovenije in [[Avstrija|Avstrije]]. Slovenska plemena so se vanjo naselila z vzhoda – iz smeri [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]]. Bila je območje strnjene slovenske poselitve do začetkov [[fužinarstvo|fužinarstva]], ko so se zaradi gospodarskih koristi in tudi dobre prometne prehodnosti začeli priseljevati prebivalci [[Germani|germanskega]] in [[romanska ljudstva|romanskega]] izvora. Sodobni kulturni trend je poudarjanje večkulturne identitete ([[Italijani|italijanske]], [[Nemci|avstrijsko-nemške]], [[Furlani|furlanske]] in [[Slovenci|slovenske]]), temu se prilagaja tudi slovensko kulturno društvo [[Planika (društvo)|Planika]] v Ukvah.&lt;br/&gt;Danes je Slovencev v Kanalski dolini okoli 1.200 in predstavljajo le okoli 3 % prebivalstva, središče poselitve je v [[Ukve|Ukvah]], [[Žabnice|Žabnicah]], [[Naborjet]]u in [[Ovčja vas|Ovčji vasi]].
{{bar box
|width = 250px
|float = left
|title = [[File:Traditional costume in Rezija-Resia, Italy.JPG|thumb|center|80px|]]  
|caption =&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;_____&lt;/span&gt;&lt;u&gt;Tradicionalna ljudska noša&lt;/u&gt;&lt;br /&gt;''Noša v kulturnem centru Rozajanski dum obkrožena z zastavami [[Slovenija|Slovenije]], [[Italija|Italije]] in [[Avstrija|Avstrije]]; simbol multikulturnega značaja območja ob tromeji.''
}}
=== Rezija ===
[[Slika:Padre_nostro_in_Resiano.jpg|thumb|right|200px|Oče naš v rezijanskem narečju]][[Rezija]] je slabo dostopna dolina, reliefno odprta le proti zahodu v dolino [[Bela, Italija|Bele]], medtem ko jo z vzhoda obdaja pogorje [[Kanin]]a in z juga greben [[Mužci|Mužcev]]. Tamkaj naseljena skupnost je zaradi omejenih stikov z drugimi [[Slovani|slovanskimi]] skupinami razvila izrazito [[rezijansko narečje]], zaradi katerega jo je italijanska politika označevala za slovansko etnično skupino, ki je bliže [[Rusi|Rusom]] kot Slovencem. Ne glede na to, da je bilo italijansko priseljevanje zaradi slabe dostopnosti in gospodarskih potencialov doline omejeno, se zaradi zgodovinskih političnih pritiskov številni prebivalci danes identificirajo kot Italijani. Slovensko kulturo goji kulturno društvo [[Rozajanski Dum]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://rezija.com/sl/circolo-culturale-resiano-rozajanski-dum/chi-siamo/|title= KD Rozajanski Dum|accessdate= 22.1.2014|date= |format= Spletna stran|work= |archive-date= 2014-02-01|archive-url= https://web.archive.org/web/20140201190755/http://rezija.com/sl/circolo-culturale-resiano-rozajanski-dum/chi-siamo/|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;Po ocenah strokovnjakov pa prebivalci slovenskega izvora predstavljajo tudi do 98 % celotnega števila okoli 1.100 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;Zupancic 1998&quot; /&gt;  
[[Slika:Topolovo-Topolo, Grmek-Grimacco.jpg|thumb|left|250px|'''Vas [[Topolovo, Italija|Topolovo]] v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]]'''&lt;br /&gt;Slovenci na videmskem živijo na slabo dostopnih goratih območjih in so tudi zato slabše organizirani kot slovenska skupnost na tržaškem in goriškem. Naselje Topolovo je vendarle poznano po vsakoletnem mednarodnem umetniškem festivalu [[Postaja Topolove]].]]
=== Beneška Slovenija ===

Območje zgodovinske [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] obsega [[Terska dolina|Terske]] in [[Nadiške doline]]. Doline so zaradi reliefnih preprek med seboj slabo povezane, še zlasti Terske, saj nimajo skupnega centra za razliko od Nadiških dolin, ki jih v njihovem dnu povezujeta [[Špeter Slovenov]] in [[Čedad]] kot kulturni središči Slovencev. Poselitev na območju je demografsko razmeroma strnjena, a geografsko razpršena zaradi reliefa. Gre za več kot 15.000 Slovencev na avtohtonem ozemlju in še za nekaj tisoč v soležni Furlanski nižini, ki je območje novejše poselitve Slovencev predvsem iz Beneške Slovenije. Slovenska skupnost Beneške Slovenije je bila v času [[hladna vojna|hladne vojne]] označena za peto kolono [[Tito]]ve [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in je kot taka doživljala intenzivne raznarodovalne pritiske, med drugim s strani paravojaške organizacije [[Gladio]]. Danes je po [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitnem zakonu za Slovence]] iz leta 2001 tudi tukajšnja skupnost prepoznana kot [[avtohtona manjšina]]. V Čedadu izhaja slovenski tednik ''[[Novi Matajur]]'', pomembna so ostala kulturna društva in slovenski šolski center v Špetru Slovenov.
[[File:Piazza vittoria gorizia.jpg|thumb|250px|left|[[Neptunov vodomet, Gorica|Neptunov vodomet]] na [[Travnik, Gorica|Travniku]], glavni mestni trg v [[Gorica, Italija|Gorici]]]]

=== Gorica z zaledjem ===

Območje Goriške je prehodna pokrajina med nižinskim svetom [[Furlanija|Furlanije]] in vzpetim predalpskim svetom, avtohtona slovenska skupnost približno 12.000 prebivalcev pa poseljuje slednjega, tj. [[Goriška brda]] in severozahodne obronke matičnega [[Kras (območje)|Krasa]]. Območje je industrijsko razvito in prometno pomembno. V tradicionalno večkulturni Gorici živi približno 6.000 (okoli 18 %; po ocenah nekaterih slovenskih avtorjev pa več kot 18.000&lt;ref name=&quot;Zupancic 1998&quot; /&gt;) Slovencev, naselje pa je siceršnje kulturno-politično središče skupnosti v goriški pokrajini, ki razen z razvejanimi kulturnimi društvi in izobraževalnimi institucijami razpolaga s finančno ustanovo [[KB 1909]] idr.
[[Slika:Rilke_05.jpg|thumb|250px|left|Pečine na stičišču [[Kras|Kraške planote]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]]&lt;br /&gt;Slovenci na Tržaškem so bili tradicionalno strnjeno naseljeni v zaledju Trsta, v naseljih kraške planote nad strmo obalo. To je tudi 1200 let star slovenski dostop do morja, ki je bil po drugi svetovni vojni prepuščen Italiji v zameno za prej italijanske obale današnje [[slovenska Istra|slovenske Istre]]]]

=== Trst z zaledjem ===
 
Tržaško območje obsega ozek pas do 200 m visokega planotastega ozemlja od [[Tržič, Italija|Tržiča]] do Trsta med [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]] na jugozahodu in državno mejo s Slovenijo na severovzhodu. Po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje vzpostavljeno kot koridor za italijanski dostop do Trsta. Zaradi dobre prehodnosti in pomembnih mest v bližini je tržaška regija gospodarsko in prometno bolje razvita od severnejših območij, kjer je prisotna slovenska narodna skupnosti v Italiji. Območje je bilo gospodarsko dobro razvito že v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] in zatem v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], pod italijansko oblastjo pa se je dalje razvijalo zaradi političnega pomena, četudi je bilo odcepljeno od svojega naravnega zaledja matičnega Krasa. Trst, kot središče pokrajine, je pomembno gospodarsko, politično in kulturno središče FJK, pa tudi jedro celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji. Za razliko od Trsta, v katerem je bila slovenska skupnost vedno v manjšini, je bilo njegovo zaledje območje tradicionalne strnjene poselitve Slovencev, tesno navezanih na obalno mesto. Etnološke posebnosti ribičev med Trstom in [[Štivan]]om (posebej [[čupa|čupe]]) danes dokazujejo dolgo prisotnost Slovencev v Tržaškem zalivu in njihov zgodovinski dostop do morja.&lt;ref name=&quot;Volpi Lisjak&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Volpi Lisjak |first=Bruno |authorlink= |author2= |year=2005 |title=Čupa, prvo slovensko plovilo, in drevaki : prispevek k etnologiji in vprašanju etnogeneze Slovencev |publisher=Mladika |location=Trst |id= |cobiss=2219244}}&lt;/ref&gt; Dogajanje po drugi svetovni vojni na čelu z načrtnim priseljevanjem istrskih beguncev ([[ezuli]]) je spremenilo demografsko podobo območja. Danes v Trstu živi več kot 15.000 Slovencev (okoli 8 % celotnega prebivalstva; po nekaterih ocenah slovenskih avtorjev pa več kot 40.000&lt;ref name=&quot;Zupancic 1998&quot; /&gt;), v njegovem zaledju pa še okoli 10.000.

V Trstu imata sedež krovni organizaciji slovenske skupnosti [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] in [[Svet slovenskih organizacij]]. Prav tako je tu uredništvo ''[[Primorski dnevnik|Primorskega dnevnika]]'' in [[slovenska redakcija RAI|slovenske redakcije na regionalnem predstavništvu RAI]], pa tudi izobraževalne institucije, kulturne in gospodarske ustanove.
{{clear}}

=== Demografske in razvojne spremembe na ozemlju skupnosti ===
{{bar box
|width = 360px
|float = left
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910&lt;br/&gt;v središču mesta Trst&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|italijansko govoreči (95.385)|green|60.1}}
{{bar percent|slovensko govoreči (19.684)|blue|12.4}}
{{bar percent|drugi in priseljeni (43.532)|grey|27.5}}
|caption =
}}{{bar box
|width = 360px
|float = left
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910&lt;br/&gt;v tržaškem predmestju&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|italijansko govoreči (22.691)|green|38.1}}
{{bar percent|slovensko govoreči (28.359)|blue|47.6}}
{{bar percent|drugi in priseljeni (8.497)|grey|14.3}}
|caption =
}} {{bar box
|width = 360px
|float = left
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910&lt;br/&gt;v okolici mesta Trst&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|italijansko govoreči (538)|green|5.9}}
{{bar percent|slovensko govoreči (8.199)|blue|91.4}}
{{bar percent|drugi in priseljeni (233)|grey|2.6}}
|caption =
}}  
Podeželje današnjega slovenskega zamejskega prostora ob Jadranu je bilo nekoč strnjeno poseljeno s slovenskim prebivalstvom, ki je predstavljalo večino tudi v bližnji okolici mesta Trst. Popis prebivalstva iz leta 1910 dokazuje, da je takrat 56.916 Slovencev predstavljalo 24,8 %&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=ost&amp;datum=0001&amp;siye=45&amp;page=259 |title= Österreichische Statistik, Neue Folge, 1910-1915 |publisher= Österreichische Nationalbibliothek  |accessdate= 13.12.2023}}&lt;/ref&gt; celotnega tržaškega prebivalstva (229.510).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://de.wikipedia.org/wiki/Volkszählung_in_Österreich-Ungarn_1910|title= Volkszählung in Österreich-Ungarn 1910 |publisher=Wikipedia |accessdate= 13.12.2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji&lt;/ref&gt; 

Po dodelitvi [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] Italiji pa so asimilacijska politika italijanskih oblasti in spremenjene gospodarske razmere, ki so sledile ločitvi mesta od njegovega naravnega zaledja, privedle do redčenja slovenske prisotnosti na obravnavanem ozemlju. Po rapalski pogodbi 1920, ko je bilo ozemlje dodeljeno Italiji, so nove oblasti spodbujale priseljevanje z italijanskega juga, ki naj bi razvodenelo germansko in slovansko demografsko prisotnost.
Po drugi svetovni vojni je povzročilo veliko demografsko spremembo naseljevanje istrskih beguncev, ki so se izselili iz komunistične Jugoslavije) na [[Tržaški Kras|Tržaškem Krasu]], in sicer najprej v begunskih taboriščih v neposredni bližini etnično slovenskih vasi, kasneje pa v novih stanovanjskih objektih na istih območjih. S tem se je strateško spreminjala demografska podoba celotnega tržaškega zaledja.
Demografski procesi tržaškega zaledja so tudi danes sporno vprašanje, zlasti ko gre za priseljevanje dominantne italijanske skupnosti tako v nove skupine objektov na Tržaškem Krasu kot – po vstopu Slovenije v [[schengensko območje|schengenski prostor]] – v podeželska naselja na Krasu v Sloveniji, ki so ne glede na državno mejo naravno zaledje Trsta.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Jagodic, Devan |year=2011 |title=Mobilità residenziale transfrontaliera nel contesto dell'Unione europea: il caso del confine italo-sloveno |journal=Razprave in gradivo |volume=65 |issue= |pages=60-87 |publisher=Inštitut za narodnostna vprašanja |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;

Slab vpliv na slovensko skupnost imajo tudi razvojni in gospodarski projekti na njenem ozemlju. Tu gre predvsem za industrijski in prometni razvoj Goriške in Tržaške z nameščanjem, na predvsem s Slovenci poseljenem območju, mednarodnega plinovoda, avtocestnih povezav, vojaških služnosti, naravnih parkov in begunskih, ljudskih ter turističnih naselij. Leta 1971 je odstotni delež Slovencev v tržaški pokrajini padel na 8,2% (24.706 od skupnih 300.304 prebivalcev)&lt;ref&gt;Pavel Stranj - La Comunità sommersa&lt;/ref&gt;.

== Število pripadnikov skupnosti ==

&lt;div style=&quot;font-size: 75%&quot;&gt;
{| align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#eff2ff&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;| Ocene števila pripadnikov&lt;br /&gt;slovenske narodne skupnosti v Italiji&lt;ref name=&quot;Kavrecic&quot; /&gt;
|-
! style=&quot;text-align:left&quot;| Avtor ocene
! | Ocena
|-
| [[Milan Bufon]] (1910)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&amp;date=16_04_2023&amp;tpuid=62#page/19
|title=Milan Bufon |publisher=Primorski dnevnik, 16.04.2023|accessdate= 9.12.2023}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 130.000
|-
| [[Lavo Čermelj]] (po drugi svetovni vojni)
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 125.000
|-
| [[Milan Bufon]] (ocene 1992–2004)
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 90.000–100.000
|-
| [[SLORI]] (1985)
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 85.000–96.000
|-
| SLORI (1981)
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 83.000
|-
| Organi državne varnosti Italije
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 75.700
|-
| [[Vlada Italijanske republike]] (1953)
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 72.323
|-
| Notranje ministrstvo Italije
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 61.000
|-
| Vlada Italijanske republike (devetdeseta leta)
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 60.200
|-
| Giorgio Valussi (1971)
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 52.174
|-
| [[Milan Bufon]] (2010) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&amp;date=16_04_2023&amp;tpuid=62#page/19
|title=Milan Bufon |publisher=Primorski dnevnik, 16.04.2023|accessdate= 9.12.2023}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 50.000
|-
| Italijansko geografsko društvo (2018)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bsgi.it/index.php/bsgi/article/view/92/65
| title=Tra conservazione e rischio di estinzione: la minoranza etno-linguistisca slovena in Italia|language=IT|publisher= Bollettino della Società Geografica Italiana serie 14, 1(1): 91-107. doi: 10.13128/bsgi.v1i1.92|accessdate=2025-07-22}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 46.000
|-
| SLORI (2022) upoštevajoč [[materni jezik]] &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&amp;date=21_11_2023&amp;tpuid=62#page/23 |title=SLORI: Zrcalo skupnosti – Slovenščina kot prvi/materni jezik  |publisher=Primorski dnevnik, 21.11.2022 |accessdate= 9.12.2023}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;text-align:right;font-weight:normal&quot; | 45.300
|}
&lt;/div&gt; 
{{bar box
|width = 295px
|float = right
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Metoda ocenjevanja števila pripadnikov manjšinske skupnosti
&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;  [[Milan Bufon]] je leta 1992 v svojih raziskavah deleža slovenskega prebivalstva v treh pokrajinah Furlanije - Julijske krajine ([[Tržaška pokrajina|Tržaške]], [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške]], [[Videmska pokrajina|Videmske]]) upošteval sledeče pokazatelje:
* »izjavljen Slovenec« (9,4 % celotnega prebivalstva treh pokrajin),
* »doma govori slovensko« (9,7 %),
* »razume slovensko« (24,7 %),
* »starši obvladajo slovenščino« (23,3 %),
* »zakonski partner obvlada slovenščino« (31,7 %),
* »otroci obvladajo slovenščino« (21,5 %),
* »otroci obiskujejo slovenske šole« (13,5 %) in
* »večina znancev so Slovenci« (25,0 %).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Rudl |first=Mirjam |authorlink= |author2= |year=2009 |title=Učinki vstopa Slovenije v Evropsko unijo in schengenski prostor na položaj manjšin ob slovensko-italijanski meji: diplomsko delo |publisher=Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem |location=Koper |id= |cobiss=512527232}}&lt;/ref&gt;&lt;/span&gt;}}
{{bar box
|width = 305px
|float = left
|title = Narodnostna pripadnost prebivalcev&lt;br/&gt;videmske pokrajine - leta 1971&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Pavel Stranj, La comunità sommersa, Založba tržaškega tiska, Trst 1992&lt;/ref&gt;
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Italijani (499.975)|green|96.7}}
{{bar percent|Slovenci (16.935)|blue|3.3}}
|caption =
}}
{{bar box
|width = 305px
|float = left
|title = Narodnostna pripadnost prebivalcev&lt;br/&gt;goriške pokrajine - leta 1971&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Italijani (131.879)|green|92.6}}
{{bar percent|Slovenci (10.533)|blue|7.4}}
|caption =
}}
{{bar box
|width = 305px
|float = left
|title = Narodnostna pripadnost prebivalcev&lt;br/&gt;tržaške pokrajine - leta 1971&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Italijani (275.597)|green|91.8}}
{{bar percent|Slovenci (24.706)|blue|8.2}}
|caption =
}}

Ocenjevanje števila Slovencev v Italiji je kompleksno predvsem zaradi zgodovinskega spreminjanja meje. Prva skupina Slovencev, ki je prešla pod italijansko oblast leta 1866, so [[beneški Slovenci]]. Sledila je priključitev celotne [[Primorska|Primorske]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]], [[Idrija|Idrijo]], [[Postojna|Postojno]] in [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]]) po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], v skladu z [[rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]] leta 1920. Med drugo svetovno vojno je prešla pod [[Kraljevina Italija|italijansko]] oblast tudi [[Ljubljanska pokrajina]], po drugi svetovni vojni pa je bila večina [[Primorska|Primorske]] priključena [[Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]].

Ocene števila pripadnikov skupnosti nihajo glede na avtorje in definicije pripadnosti manjšini. Italijanski viri so v zadnjih dveh desetletjih navajali števila 46.822–75.700,&lt;ref&gt;https://riviste.fupress.net/index.php/bsgi/article/download/92/65/&lt;/ref&gt; medtem ko se ocene vidnejših slovenskih avtorjev gibljejo med {{formatnum:50000}}&lt;ref name=&quot;Bufon&quot;/&gt; in 100.000.&lt;ref name=&quot;Kavrecic&quot; /&gt;
&lt;br /&gt;

Za obdobje pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je pomemben vir podatkov [[popis prebivalstva]] v [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrski]] leta 1910.
Po oceni [[Milan Bufon|Milana Bufona]], je leta 1910 prebivalo na današnjem slovenskem naselitvenem prostoru v Italiji okoli 130.000 Slovencev (1.500 v Kanalski dolini, 4.500 v Reziji, 15.000 v Terski dolini, 20.000 v Nadiški dolini, 20.000 na Goriškem in 70.000 na Tržaškem).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&amp;date=16_04_2023&amp;tpuid=62#page/18 |title=Milan Bufon: Kako se manjšina staplja v okolje |publisher=Primorski dnevnik, 16.04.2023, str. 18 |accessdate= 11.12.2023}}&lt;/ref&gt;
&lt;br /&gt;
Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil pomemben vir podatkov tudi [[popis prebivalstva]] v Italiji, leta 1921. Na podlagi tega popisa naj bi takrat v Beneški Sloveniji prebivalo 33.932 slovensko govorečih oseb.
&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://ebiblio.istat.it/digibib/Censimenti%20popolazione/censpop1921/VolumeII_Regioni/UBO0296435_XIX_Relazione_generale+OCR_ottimizzato.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-05-22 |archive-date=2023-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230520150857/https://ebiblio.istat.it/digibib/Censimenti%20popolazione/censpop1921/VolumeII_Regioni/UBO0296435_XIX_Relazione_generale+OCR_ottimizzato.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
To pa je bil zadnji popis, ki je beležil narodno pripadnost (in sicer glede na uporabo jezika), poleg tega se je po drugi svetovni vojni tudi slovenska skupnost sama upirala italijanskim poskusom preštevanja zaradi morebitnih zlorab podatkov in dvomljivih metodologij.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Bufon |first=Milan |authorlink= |author2= |year=2008 |title=Razvojne dileme slovensko-italijanskega območja stika ter Slovencev v Italiji po vstopu Slovenije v Schengenski prostor |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI |location=Koper, Trst |id= |cobiss=3305196}}&lt;/ref&gt; Vse novejše objavljene vrednosti, tako iz italijanske kot s slovenske strani, so zato le ocene in odvisne od različnih definicij pripadnosti slovenski skupnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Bufon|first=Milan|authorlink=|author2=|year=2001|title=Družbeno-gospodarski položaj manjšin v zgornjem Jadranu |publisher=Land Kärnten|location=Celovec|id=|cobiss=17300834}}&lt;/ref&gt;
&lt;br /&gt;

Leta 2010, oziroma 100 let po popisu leta 1910, naj bi v Italiji prebivalo, po oceni [[Milan Bufon|Milana Bufona]], okoli 50.000 Slovencev (1.000 v Kanalski dolini, 1.000 v Reziji, 2.000 v Terski dolini, 6.000 v Nadiški dolini, 10.000 na Goriškem in 30.000 na Tržaškem).&lt;ref&gt;https://epaper.primorski.eu/epaper/viewer.aspx?publication=Primorski&amp;date=16_04_2023&amp;tpuid=62#page/19&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;

== Zgodovina ==
&lt;!--[[Slika:Lokev,freska.jpg|300px|thumb|'''Italijani proti Slovencem na freski [[Tone Kralj|Toneta Kralja]] v [[Lokev, Sežana|lokevski]] cerkvi (1930)'''&lt;br /&gt;Zgodovino slovensko-italijanskih odnosov zaznamujejo kulturni in ozemeljski spori. Na freski iz leta 1930 Jezus Kristus nastopa v slovenskih nacionalnih barvah, medtem ko je [[Benito Mussolini|Mussoliniju]] podoben hudič odet v italijanske barve in prinaša temo v slovenske kraje.]]--&gt;

Slovenska zamejska skupnost se je začela oblikovati šele leta 1866 s priključitvijo [[Benečija|Benečije]] [[iredentizem|iredentistični]] Italiji, medtem ko so ostala poselitvena območja Slovencev ostala v skupni avstro-ogrski državi do konca prve svetovne vojne. Rapalska pogodba 1920 med Italijo in [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]] je slovensko [[Primorje]] dodelila Italiji, s tem pa večinoma slovensko prebivalstvo podvrgla italijanizaciji, ki je svoj višek dosegla s [[italijanski fašizem|fašističnimi]] ukrepi v [[1930.|tridesetih letih]]. Obdobje po drugi svetovni vojni slovenski skupnosti, ki je ostala onkraj meja Jugoslavije, ni prineslo blagostanja: po italijansko-jugoslovanski mejni črti je potekala tudi meja med [[kapitalizem|kapitalizmom]] in [[socializem|socializmom]], četudi je bila to ena najbolj odprtih meja v razdeljeni [[Evropa|Evropi]]. Kljub temu da je bila slovenska manjšina obravnavana kot morebitna [[peta kolona]] jugoslovanske politike, pa je skupnost gospodarsko uspevala zaradi možnosti posredovanja pri blagovni menjavi med državama. Konec hladne vojne in [[osamosvojitev Slovenije]] so spremenili politične okoliščine in prinesli nove možnosti čezmejnega sodelovanja oz. povezovanja manjšine z matico.&lt;ref name=&quot;Bajc 2004&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Bajc |first=Gorazd |authorlink= |author2= |year=2004 |title=Na oni strani meje - Slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866–2004 |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |location=Koper |id= |cobiss=217491968}}&lt;/ref&gt;

===Prihod slovanskih plemen na ozemlje Beneške Slovenije in na obalo Jadranskega morja===
Prihod [[Slovani|Slovanov]] na skrajne zahodne predele slovenskega naselitvenega prostora, ki danes pripadajo italijanski državi, je dokumentiran v Zgodovini Langobardov [[Historia Langobardorum|(Historia Langobardorum)]] langobardskega zgodovinopisca [[Pavel Diakon | Pavla Diakona]] (Paul Warnefried). V knjigi je opisana bitka, ki se je bila okoli leta 670 med [[Langobardi]] in Slovani nedaleč od [[Čedad|Čedada]] pri mostu čez reko [[Nadiža|Nadižo]]:
{{citatni blok|»non longe a Foroiuli … ad ponte Natisonis fluminis«|Paulus Diaconus, Historia Langobardorum, Liber V &lt;ref&gt;https://la.wikisource.org/wiki/Historia_Langobardorum/Liber_V&lt;/ref&gt;}}
Spopadi naj bi prenehali s sporazumom, na podlagi katerega so Slovani dosegli pravico naselitve na gričevnatih obronkih furlanske nižine.&lt;ref&gt;Janko Jež - Monumenta Frisingensia: la prima presentazione in Italia dei Monumenti letterari sloveni di Frisinga del X-XI secolo ...: con traduzione dei testi, cenni di storia del popolo sloveno e dati sugli Sloveni in Italia – Trieste: Mladika; Firenze: Vallecchi Editore, 1994 - ISBN 88-8252-024-2&lt;/ref&gt; Medkulturni odnosi v regiji so se pričeli razvijati v 7. stoletju ob priselitvi [[Slovani|slovanskih]] plemen na obrobje Furlanske nižine do [[limes]]a, ki je [[romanski jeziki|romanske]] naselbine varoval pred napadi z vzhoda. 
{{multiple image
|align=right
|image1=Frankenreich 768-811.jpg
|width1=227
|caption1=Cesarstvo Karla Velikega v času selitve slovanskih plemen z vzhoda 
{{legend|#44aaff|Frankovsko kraljestvo leta 768}}
{{legend|#ff8800|Osvojitve Karla Velikega (468-814)}} 
|image2=Rizana_assembly_manuscript_804_p1.jpg
|width2=130
|caption2=Prva stran zapisnika rižanskega zbora, v katerem je omenjena naselitev slovanov (804) }}

Med najstarejše vire, ki omenjajo prisotnost slovanskih plemen v bližini obale Jadranskega morja je zapisnik [[rižanski zbor|rižanskega zbora]] (ali rižanski placit, {{jezik-it|Placito del Risano}}). To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana blizu Kopra. Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast nad deželo, da bo [[Slovani|slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Boris Gombač – Atlante storico dell’Adriatico orientale – Stampa: Bandecchi &amp;Vivaldi, Pontedera, 2007 - ISBN 978-88-8641-327-8&lt;/ref&gt; [[Slovani]], ki so med preseljevanjem naleteli na [[romanski jeziki|romanske]] naselbine v Furlanski nižini in ob Jadranski obali, so se ustalili v bljižnjih neobdelanih zemljiščih in gozdovih.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;.

=== Naselitev Slovanov in habsburški imperij (7.–19. stoletje) ===

{{multiple image
|align=right
|image1=
|width1=240
|caption1=&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt; ...&lt;/span&gt;&lt;br/&gt;Razdelitev ozemlja v 14. stoletju 
|image2=Primoz-Trubar.jpg
|width2=115
|caption2=Primož Trubar je prebival v Trstu od leta 1524 do 1527}} 
Slovanska skupnost, ki je živela v podeželskih zaledjih romanskih urbanih naselij, je bila do 15. stoletja razdrobljena pod [[fevdalizem|fevdalnimi]] oblastmi [[oglejski patriarhi|oglejskih patriarhov]] in [[goriški grofi|goriških grofov]], zatem pa jo je v enoten teritorij združil avstrijski imperij. 

Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal grof Nikolaus Graf von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768:
{{citatni blok|«... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanksega, tržaškega in slovenskega. Posebni tržaški jezik, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.»&lt;ref&gt;Volpi-Lisjak Bruno, Tržaško morje - prezrti del zgodovine Slovencev, Libris, Koper - 2010 ISBN 978-961-6618-24-3&lt;/ref&gt;}}   
Nacionalna identiteta v imperiju ni bila pomembna do [[pomlad narodov|pomladi narodov]] in revolucije leta 1848, ko se je slovensko narodno gibanje začelo razvijati tudi v Trstu in Gorici.

=== Risorgimento in ekspanzionistična politika Italije (1866–1915) ===
Prebujanje [[nacionalizem|nacionalnih idej]] je spodbudilo tudi [[Italijani|italijanske]] skupnosti tamkajšnjih [[mestna država|mestnih držav]] k združevanju italijanskih ozemelj v eno, močno državo. Tu je šlo predvsem za odpor proti nemškemu nadzoru ozemelj severovzhodne Italije, ki pa so bila tudi avtohtono ozemlje več drugih etničnih skupin, med drugim Slovencev. Italijansko kraljestvo je že leta 1866 izkoristilo okoliščine [[francosko-pruska vojna|francosko-pruske vojne]] za priključitev nekdanje [[Beneška republika|Beneške republike]], ko je doseglo, da so se tudi prebivalci Beneške Slovenije z referendumom odločili za priključitev ozemlja Italiji in tako postali prva skupina Slovencev, ki se je znašla ločena od slovenske matice, v mejah italijanske države. 

Italijansko kraljestvo je imelo še dodaten pohlep po slovenski zemlji, ki ga je opravičevala z nujo uveljavitve državnih meja na naravnih mejah [[Alpe|Alp]] in [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], ki so učinkovita reliefna pregrada za [[Apeninski polotok]] (ta naravna meja pa poteka globoko po slovenskem etničnem ozemlju); istočasno pa je izvaljala asimilacijsko politiko v škodo novih italijanskih državljanov slovenskega porekla.

Iredentistični krogi tržaške italijanske buržoazije, ki so živeli na Avstrijskem primorju so tudi hrepeneli po tem, da bi se znebili slovanske prisotnosti: 
{|
|-
|
{{quote|«In Istria la lotta è una fatalità che non può avere il suo compimento se non nella sparizione completa di una delle due razze che si combattono»... «Da noi lo slavo e il tedesco vive talvolta nella nostra stessa casa...anche quello lì è un nemico che si deve odiare e combattere senza quartiere»... «A noi che la lotta abbia un carattere civile o incivile non importa nulla… contro questi ignavi bifolchi noi non possiamo rispondere con la severa coscienza nazionale, ma con l’odio... «se avremo la fortuna che il governo sia quello della Patria italiana, faremo presto a sbarazzarci di tutti questi bifolchi sloveni e croati...»&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.anpi.it/patria-indipendente/media/uploads/patria/2006/3/25-28_LORENZONI.pdf|title= Sulle foibe e il fascismo non si vuole la verità|work=, Patria indipendente, 19 marzo 2006|publisher=A.N.P.I.|accessdate=2024-01-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruggero Timeus, ''Trieste'',  Gaetano Garzoni Provenzali - Roma, 1914, stran 9&lt;/ref&gt;|Ruggero Timeus (2014)}}
|
»V Istri je boj neizogiben in se lahko konča edinole s popolnim izginotjem ene od obeh ras, ki se bojujeta«... »Slovani in nemci prebivajo včasih celo v naši hiši«... »tudi oni so naši sovražniki, ki jih je treba sovražiti, in se proti njim neizprosno boriti«... »Nas ne zanima ali bo boj omikan ali pa brezobziren... proti tem lenobnim kmetavzarjem ne moremo postopati s svojo odločno nacionalno zavestjo, temveč le s sovraštvom«... »Če bomo le imeli srečo, da bomo prešli pod vlado naše italijanske domovine, se bomo z lahkoto znebili teh slovenskih in hrvaških kmetavzarjev.«&lt;br/ &gt;&lt;br/ &gt;&lt;span style=&quot;color:white&gt;'''Ruggero Timeus'''&lt;/span&gt; 
|}
{{bar box
|width = 300px
|float = right  
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd 
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;    
[[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|&lt;br /&gt;{{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|&lt;/span&gt;&lt;u&gt;zahodno od rapalske meje:&lt;/u&gt; predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in severna [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del Primorske (Bovec, Kobarid, Tolmin, Srednje Posočje z Idrijo, slovenski [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011&lt;/ref&gt;&lt;/span&gt;}} 
=== Prva svetovna vojna in rapalska meja (1915-1922) ===
Apetite po širjenju ozemlja si je Italija potešila v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je s tajnim [[londonski sporazum (1915)|londonskim sporazumom]] (1915) prekinila nevtralnost in napadla Avstro-Ogrsko. Odprla se je za slovensko civilno prebivalstvo katastrofalna [[soška fronta]], po vojni pa je bila, leta 1920 z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo (1920)]], celotna Primorska dodeljena Italiji. &lt;br/ &gt;
Nova razmejitev, ki je skoraj povsem zadostila zahtevam Kraljevine Italije, je omogočila 400-tisočim Italijanom, da so prešli pod italijansko upravo (''Le 15.000 italijanskih dalmatincev je ostalo na delu ozemlja, ki je bil dodeljen [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]]''). Istočasno pa se je znašlo v Italijanski kraljevini okoli 340.000 Slovencev in okoli 175.000 Hrvatov.&lt;ref&gt;Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija d.o.o., Ljubljana 2011&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Boris Gombac, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi&amp;Vivaldi Editore, Pontedera 2007&lt;/ref&gt; Nepridobljene zgodovinsko starorimske teritorije [[Dalmacija|Dalmacije]] je Italija obravnavala kot »pohabljeno zmago« (italijansko ''vittoria mutilata''), kar je bilo podlaga za nadaljevanje italijanskega iredentizma.

=== Fašizem in druga svetovna vojna (1922–1945) ===
Sledilo je razgreto obdobje medsebojnega obračunavanja, kjer sta se med napetostmi Italije in jugoslovanske države znašli prav narodni skupnosti Slovencev v Italiji in Italijanov v Kraljevini SHS.&lt;br/ &gt;
Italijanska skupnost, ki je na Slovane gledala kot na necivilizirano kmečko prebivalstvo, je izvajala [[poitalijančevanje]] s prepovedjo slovenščine v šolah in javnosti, plenjenjem slovenskih knjig, včlanjevanjem slovenske mladine v fašistično organizacijo [[Balilla]], poitalijančevanjem slovenskih imen in priimkov (tudi na nagrobnikih) in prepovedovanjem slovenskih kulturnih organizacij.
{{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska - manj vredna in barbarska - ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice... Ne bojimo se več žrtev... Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu... Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920&lt;ref&gt;Alojz Zidar, Slovenski narod pomni in obtožje, Založba Lipa 1999&lt;/ref&gt;}} Zaradi fašističnega nasilja so Slovenci v Kraljevini Italiji sodelovali z organizacijami [[TIGR]], [[Orjuna]] idr., ki so imele narodnoobrambni značaj. Po napadu [[Sile osi|sil osi]] je bil, decembra 1942, v Trstu ustanovljen Okrožni odbor [[Osvobodilna fronta|OF]] za Trst.&lt;ref&gt;{{navedi splet  
|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju {{!}} Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Provincia di Lubiana1941-1943.jpg|thumb|right|300px|— '''Na črno obarvanem območju:''' Slovensko naselitveno območje dodeljeno Kraljevini Italiji po prvi svetovni vojni. Zaradi težkih življenjskih razmer se je [[Primorska|več kot 20.000 Primorcev odselilo]]&lt;ref&gt;Boris Gombač, ''Atlante storico dell'Adriatico orientale'', Bandecchi &amp;Vivaldi, Pontedera, 2007 - ISBN 978-88-8641-327-5&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;France M. Dolinar ed altri, “Slovenski zgodovinski atlas”, Nova revija, Ljubljana, 2011, ISBN 978-961-6580-89-2&lt;/ref&gt; v bližnjo Jugoslavijo in v tujino (največ v obe Ameriki).&lt;br /&gt;
— '''Na črno obarvanem območju z navpičnimi črtami:''' [[Ljubljanska pokrajina]]]]

Med 2. svetovno vojno je leta 1941 Kraljevina Italija napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in anektirala južni del [[Dravska banovina|Dravske banovine]] in zahodni del [[Savska banovina|Savske banovine]] skupaj z njenimi 340-tisočimi prebivalci: od aprila 1941 do septembra 1943 se je v Italiji nahajalo približno 680.000 Slovencev.

Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]], 8. septembra 1943, so Nemci zasedli ves severozahodni del Italije in ga nato neposredno upravljali s pomočjo številnih italijanskih fašističnih privržencev.

Po kapitulaciji Italije so člani [[Osvobodilna fronta#Hierarhija in organi|Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte ]] [[16. september|16. septembra]] 1943 sprejeli sklep o priključitvi [[Primorska|slovenskega Primorja]] svobodni in združeni Sloveniji, ki je bil potrjen 3. oktobra v Kočevju na Zboru odposlancev slovenskega naroda.
[[File:Caduti Contovello.JPG|thumb|left|Spomenik padlim v NOB na pokopališču vasi [[Kontovel|Kontovel pri Trstu]]]]Skoraj vsi mladi Slovenci, ki so do tedaj služili v italijanski vojski (v kolikor italijanski državljani), so se pridružili [[Prekomorske brigade NOVJ |partizanskim prekomorskim brigadam]] ali pa neposredno pristopili v enote [[9. korpus NOVJ |9. korpusa]] in drugih [[Jugoslovanski partizani|partizanskih odredov v Jugoslaviji]] in tako aktivno prispevali k osvoboditvi Trsta in Gorice, 1. maja 1945. Vojna vihra je na območju Primorske terjala približno 7.300 žrtev med pripadniki [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in njihovimi sodelavci ter smrt približno 5.600 civilistov.&lt;ref&gt; Slovenski zgodovinski atlas, Nova Revija (cit.)&lt;/ref&gt; Imena tistih, ki so umrli na bojiščih so danes navedena na številnih spomenikih padlim v drugi svetovni vojni, ki stojijo dobesedno v vsakem slovenskem naselju.
{{clear}}

=== Hladna vojna (1945–1991) ===
{{glej|Tržaško vprašanje|Svobodno tržaško ozemlje|Hladna vojna}}
Novoustanovljena [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|socialistična Jugoslavija]], ki je iz vojne izšla kot zmagovalka, je po vojni zase zahtevala [[južni Slovani|južnoslovanska]] etnična ozemlja vključno s Trstom, ki ga je zasedla [[partizani|partizanska vojska]], a se je v mesecu zatem morala umakniti zaradi zahtev zaveznikov.&lt;br/ &gt;
Umik jugoslovanske vojske iz goriškega in tržaškega območja je privabilo številne [[Slovensko povojno begunstvo|politične begunce]]. Celovitost manjšine pa je bila razdeljena z ideološkim prepadom: [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]], ustanovljena leta 1954, je povezala večino članov skupnosti, ki so bili zaradi zgodovinskih razlogov tradicionalno naklonjeni [[levica (politika)|levici]], partizanskemu gibanju in idejam jugoslovanskega socializma. Znotraj skupnosti se je na ideološko obratni strani znašla katoliška skupina, ki je svoj [[Svet slovenskih organizacij]] ustanovila leta 1976. Posebno tržaški Slovenci so tako v prvi osebi doživljali posledice ideoloških prepadov med [[Zahodni svet|Zahodom]] in Vzhodom.
 
{{multiple image
|align=right
|image1=Krain_ETHNIC_1910_Pict_1.JPG
|width1=193
|caption1='''Etnična karta (1911)'''&lt;br /&gt;  {{legenda|#A99691|Slovenski naselitveni prostor znotraj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] (1910)}}  
|image2=Carta etnica 1917.jpg
|width2=130
|caption2='''Etnična karta (1918)'''&lt;br /&gt; &lt;span style=&quot;color:#F38053;&quot;&gt;'''―――'''&lt;/span&gt; Meja med [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?search=1918+La+Regione+Veneta+e+le+Alpi+nostre%2C+dalle+fonti+dell%27Adige+al+Quarnaro%2C+carta+etnico-linguistica.jpg&amp;title=Special:MediaSearch&amp;go=Go&amp;type=image|title=Etnično-jezikovni zemljevid|work=|publisher=Istituto Geografico de Agostini – Novara (1918)|accessdate=2024-01-19}}&lt;/ref&gt;&lt;br/ &gt;  
&lt;span style=&quot;color:#DDEB26;&quot;&gt;• • • • • &lt;/span&gt;Meja med&lt;br/ &gt;[[Italija|Italijo]] in [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] [[Osimski sporazumi|(1975)]]    
|image3= Litorale 1.png 
|width3=220
|caption3={{legenda|#ffff00|Ozemlje priključeno Kraljevini Italiji leta 1920 in nato dodeljeno Jugoslaviji po drugi svetovni vojni}}  }}
Po vojni sta se začeli Jugoslavija in Italija pogajati o novi razmejitvi med državama. Pogajanja za določitev nove razmejitve med Italijo in Jugoslavijo so se odvijala pod vplivom političnih napetosti, ki so nastale zaradi [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Na podlagi [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]], sta obe državi določili, poleg meje, tudi osnovne pravice pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti v Italiji ter pripadnikov italijanske jezikovne skupnosti v Jugoslaviji, na podlagi katerih sta državi sprejeli posebne zakone, ki jamčijo manjšinskima jezikovnima skupnostima uporabo lastnega materinega jezika v odnosih z javnimi ustanovami. Razmejitev pa ni bila dokončna vse do [[osimski sporazumi|osimskih sporazumov]] 1975. 

{{bar box
|width = 400px
|float = right
|title = Tajna organizacija Gladio
&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt; [[Slika:Gladio logo.png|thumb|right|100px|Grb in geslo tajne organizacije [[Gladio]]:&lt;br &gt;»Po tihem svobodi služim«]]V obdobju hladne vojne je na obmejnem območju Italije, ki je mejilo na socialistično [[SFRJ|Jugoslavijo]], v okviru zveze [[NATO]], delovala ''stay-behind'' paravojaška tajna struktura Gladio, ki je nadzorovala morebitne komunistične aktivnosti v Italiji. Njeni člani so bili v številnih primerih rekrutirani iz vrst predvojnih fašistov, ti pa so nadzorovali tudi pripadnike slovenske skupnosti v Italiji, na območju Beneške Slovenije; z operacijo ''Delfin'' je 17 let omejevala kulturni razvoj slovenskega prebivalstva. Slovenska narodna manjšina je bila, v obdobju hladne vojne, tako tudi žrtev napetosti med svetovnimi velesilami.''&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Spetič, S. |year=2009 |title=Ugonobite komuniste in slovenske duhovnike! |journal=Primorski dnevnik |volume= |issue= |pages= |publisher=Primorski dnevnik |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;&lt;/span&gt;}}

Bolj jasne so bile teritorialne okoliščine v Goriški in Videmski pokrajini, kjer so povojne italijanske oblasti budno pazile na slovensko skupnost, saj bi ta lahko predstavljala peto kolono ekspanzionistične Jugoslavije. Tako se je slovenska skupnost v Italiji vnovič znašla v primežu raznarodovalne politike iz časa fašizma.&lt;br/&gt;Odnose med narodoma je še zaostrovala selitev [[ezuli|italijanskih beguncev iz Istre]] ter vprašanje žrtev [[fojbe|fojb]], zaradi česar sta se obe strani še naprej lahko naslanjali na zgodovinske krivice, ki jih je zakrivila nasprotna skupnost. Zaradi nejasne usode Trsta in njegovega zaledja so se tudi v povojnem obdobju od tam odselili številni Slovenci.

Politična napetost na obmejnem območju se je pričela umirjati z osimskimi sporazumi (1975), ki so definirali mejno črto, uradno razpustili nefunkcionalno STO in uredili nekatere pravne obveznosti obeh podpisnic do manjšin na njunem ozemlju. Že prej, 1955, pa je [[videmski sporazum]] o osebnem prometu v obmejnem pasu sprostil mejni režim do mere, ki je bila daleč bolj liberalna od obstoječih režimov po [[Evropa|Evropi]], še posebno pa od tistih ob preostanku železne zavese. Tako sproščena meja je omogočala bogato blagovno menjavo med prebivalci obeh strani in gospodarsko ugodne razmere za slovensko manjšino.

=== Osamosvojitev Slovenije in sproščanje mejnega režima (1991–2007) ===

{{bar box
|width = 360px
|float = right
|title = [[Slika:Border post at Slovenia-Italy border near Gorjansko.JPG|thumb|center|220px|]]  
|caption =&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;______.__&lt;/span&gt;&lt;u&gt;Mejna tabla ob gozdni čezmejni poti&lt;/u&gt;&lt;br/&gt;&lt;br/&gt;''Kljub temu da je slovensko-italijanska meja v času hladne vojne razmejevala kapitalistični in socialistični svet, je bil po podpisu videmskega sporazuma 1954 prehod razmeroma enostaven, kar je dobro vplivalo na slovensko skupnost v Italiji. Mednarodni in maloobmejni prehodi vzdolž meje so bili opuščeni (ne pa tudi odstranjeni) po vstopu Slovenije v [[schengensko območje]], kar so pripadniki manjšine sprejeli kot zgodovinski dogodek.'' 
}}Razpad [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]], pa tudi neuvrščene SFRJ in [[osamosvojitev Slovenije|nastanek Slovenije]] je temeljito spremenil družbeno-politične okoliščine manjšinske skupnosti. [[1990.|Devetdeseta leta]] so bila obdobje gospodarskih problemov manjšine, saj je ta izgubila pomembno vlogo posrednika med državama. Na drugi strani so se pojavile številne nove možnosti sodelovanja na kulturni, gospodarski in politični ravni. Slovenija je že leta 1994 začela izvajati predpristopni razvojni program EU [[PHARE]] CBC Slovenija-Italija 1994–1999, ki se je osredotočal zlasti na obmejno območje obeh držav, sodelovanje je kasneje preraslo v program [[Interreg IIIA]]. V teh projektih so bile institucije skupnosti pomemben posrednik in mnogokrat glavni porabnik sredstev. Vendarle se je na politični ravni Slovenija za svoje manjšine zanimala manj kot prej – v obdobju SFRJ je bilo obračanje na slovenske narodne skupnosti onkraj meje uporaben izgovor za navezave stran od beograjskih oblasti na [[Zahodna Evropa|Zahodno Evropo]], medtem ko se je država po osamosvojitvi intenzivneje ukvarjala sama s seboj.

Leta 2001 je Italija sprejela dolgo pričakovani [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitni zakon št. 38]] za Slovence v Italiji, ki definira skupnost in ji zagotavlja pravice ter finančna sredstva. S tem je končan pravni razvoj vprašanja, nadaljuje pa se uveljavljanje mnogokrat dvomljivo upoštevanega zakona v praksi.

Skupnost v Italiji je v obdobju integracije Slovenije v [[Evropska unija|EU]] vendarle pridobila na ugledu in ni več veljala za nevaren politični dejavnik. Še vedno pa se spopada z notranjimi političnimi nesoglasji in nestabilnim gospodarstvom ter iskanjem nove identitete v pogojih povezane Evropske unije. Tudi večinska skupnost v Italiji slovenske manjšine še vedno ni sprejela kot enakovrednega partnerja, saj bi za to morala spremeniti temeljne poglede na zgodovino in slovensko kulturo.

== Pravni položaj ==
{{glej|Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini}}
[[Slika:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|right|220px|Dvoježični cestni smerokazi v okolici Trsta]]
[[Slika:Slovenian_minority_office_Trieste.jpg|thumb|right|250px|Med zakonskimi določili zakona 38/2001 je tudi delovanje dvojezičnega okenca v središčih Trsta, Gorice in Čedada]]
{{bar box
|width = 295px
|float = right  
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Razsodba italijanskega Ustavnega sodišča&lt;br /&gt; št. 62 iz leta 1992    
&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd 
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;
V zvezi z zaščito narodne manjšine je Ustavno sodišče Italijanske republike v svoji razsodbi [https://www.cortecostituzionale.it/actionSchedaPronuncia.do?param_ecli=ECLI:IT:COST:1992:62 N. 62 del 1992 št. 62 iz leta 1992] zapisalo, da je popolna zaščita manjšine zagotovljena šele takrat », ko je na njenem naselitvenem območju govorcem omogočeno, da v odnosu do javne uprave uporabljajo materni jezik«.  &lt;/span&gt; 
}}{{bar box
|width = 380px
|float = right
|title = 
|titlebar = 
|caption = [[Slika:Carta_identita_prov_Trieste.jpg|thumb|165px|Dvojezična osebna izkaznica, izdana v Tržaški pokrajini]] 
Pravna zaščita slovenske narodne skupnosti predvideva pravico do rabe slovenščine v uradnih postopkih, tudi pri izdajanju osebnih dokumentov.&lt;br /&gt; V praksi se Slovenci soočajo z administrativnimi zapleti v zvezi z dvojezičnostjo celo na Tržaškem, kjer je manjšina tradicionalno najbolje organizirana.&lt;/span&gt; 
}}

Postavljanje političnih meja v zgornjem [[Jadran]]u je bilo zaradi pestre etnične strukture problematično vse od vznika nacionalnih gibanj v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Zato je že mirovna pogodba po koncu prve svetovne vojne, ki je uradno prekinila spopade med razpadajočo Avstro-Ogrsko, novo Kraljevino SHS in zmagovalno Italijo, omenjala zaščito manjšin. Dejansko je pravni položaj slovenske skupnosti v Italiji med obema vojnama zaznamovalo predvsem dejstvo, da pravni mehanizmi v fašistični Italiji niso delovali in da je bil odnos do slovenske skupnosti posebno diskriminatoren.

Po drugi svetovni vojni je bila pravna zaščita zagotovljena le delu slovenske manjšinske skupnosti na [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnem tržaškem ozemlju]] pod zavezniško vojaško upravo, medtem ko Slovenci severneje od tod niso bili prepoznani kot posebna skupnost. Zaščito slovenski skupnosti v Italiji in [[italijanska manjšina v Sloveniji|italijanski v Jugoslaviji]] je uradno zagotavljal tudi kasnejši [[londonski memorandum|londonski memorandum]] iz leta 1954, pa tudi sama [[ustava Italije|italijanska ustava]] iz leta 1948, ki v svojem 6. členu določa dolžnost državnega varstva jezikovnih manjšin v republiki. Problematična je bila predvsem Videmska pokrajina, kjer slovenski skupnosti za razliko od tržaškega in goriškega sploh ni bil priznan obstoj. Omenjeni pokrajini (ne pa tudi videmska) sta bili namreč predmet povojnega razmejevanja, zaradi česar je bilo strateško primerno zagotavljati pravno varstvo manjšinske skupnosti.

V povojnem obdobju je bilo vseskozi prisotno vprašanje pravnega varstva manjšine, pri čemer pa slovenska skupnost ni uspela združiti političnih moči v enotno slovensko politično stranko ali krovno organizacijo. Naslednje poglavje v pravnem položaju manjšine naj bi bili osimski sporazumi 1975, ki pa niso prinesli pomembnih praktičnih sprememb. Predvsem v Trstu se je v nadaljnjem obdobju oblikovalo italijansko politično gibanje proti dokončni ureditvi mejnega vprašanja in uveljavljanju dvojezičnosti na območju.&lt;ref name=&quot;Bajc 2004&quot; /&gt;

Šele sprostitev blokovske delitve Evrope je v poznih devetdesetih letih prinesla najprej splošni zakon št. 482/1999&lt;ref&gt; {{Navedi splet|title=LEGGE 15 dicembre 1999, n. 482 - Normattiva|url=https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:1999-12-15;482|website=www.normattiva.it|accessdate=2023-04-22}}&lt;/ref&gt; o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji, leta 2001 pa [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zakon št. 38]]&lt;ref&gt;https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:2001;38&lt;/ref&gt; o zaščiti slovenske jezikovne manjšine. 

Na deželni ravni je manjšino z zakonom za Slovence št. 26/2007 pravno zaščitil tudi deželni odbor Furlanije - Julijske krajine.

Republika Slovenija je svoj odnos do avtohtonih slovenskih skupnosti onkraj državnih meja pravno uredila šele leta 2010 z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM).

[[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zakon Republike Italije št. 38/2001]] določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih institucij, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Ne glede na to v desetletju po sprejetju zakona njegove določbe niso bile učinkovito vgrajene v druge (deželne in občinske) zakone, upoštevanje določil pa je bolj odvisno od trenutne politične volje obstoječih oblasti ter podvrženo predvolilnim in drugim političnim provokacijam.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= |first= |authorlink= |author2= |year=2008 |title=Pre-misliti manjšino. [Zv. 1], Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-politični okvir |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI |location=Koper, Trst |id= |cobiss=3305196}}&lt;/ref&gt; Zaščitni zakon za slovensko jezikovno manjšino v deželi Furlaniji – Julijski krajini je sestavljen iz 29 členov:&lt;ref&gt;www.slovenskaskupnost.org/downloads/2%20-%20Zakon%2038-2001.pdf &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.regione.fvg.it/rafvg/export/sites/default/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/FOGLIA25/allegati/Legge_38_del_2001_Sloveni.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-12-21 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629080521/https://www.regione.fvg.it/rafvg/export/sites/default/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/FOGLIA25/allegati/Legge_38_del_2001_Sloveni.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

* 3. člen določa ustanovitev Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine; 
* 4. člen določa ozemeljski obseg in stopnjo izvajanja zakona; 
* 7. člen urejuje pravico pripadnikov slovenske manjšine, njihovih podjetij in združenj ter ustanov, da uporabljajo imena in priimke, oziroma poimenovanja v slovenski obliki; 

* 8. člen urejuje rabo slovenskega jezika v javni upravi — med drugim odprtje urada za odnose s pripadniki slovenske manjšine v središčih Trsta, Gorice in Čedada, tudi v slučaju, da omenjena središča ne bi spadala v območje veljavnosti zaščitnega zakona;
* 9. člen urejuje rabo slovenskega jezika v izvoljenih telesih;
* 10. člen urejuje rabo slovenskega jezika na napisih javnih uradov in pri cestnih oznakah;
* 11. člen obravnava rabo slovenskega jezika v šolah s slovenkim učnim jezikom;
* 12. člen obravnava rabo slovenskega jezika v javnih šolah videmske pokrajine; 
* 14. in 15 člen obravnavata rabo slovenksega jezika na področjih raziskovanja in glasbene vzgoje;
* 17. člen obravnava razvoj odnosov z Republiko Slovenijo;
* 26. člen omenja možnost olajšane izvolitve pripadnikov slovenske manjšine v senat in poslansko zbornico.
Izvajanje določil zaščitnega zakona vsekakor ni predvideno v vsem območju kjer je priznana prisotnost slovenske manjšine; v določenih krajih tega območja, je namreč predvideno izvajanje le nekaterih členov zaščitnega zakona.&lt;ref&gt;www.consiglio.regione.fvg.it/cms/export/sites/consiglio/home/.allegati/Terza-conferenza-lingua-slovena-2021/Porocila-SLORI_VSA.pdf &lt;/ref&gt;
{{bar box
|width = 295px
|float = right
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt; Zaščita manjšin na internacionalni ravni&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Države izražajo skrb za ohranitev in razvoj svojih nacionalnih manjšin s sprejetjem določenih internacionalnih obvez in s sprejetjem zakonov za zaščito manjšin — med najpomembnejšimi:&lt;br /&gt; 
* Deklaracija o pravicah pripadnikov nacionalnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin (''Declaration on the Rights of Persons belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic Minorities''), ki jo je sprejela [[Organizacija združenih narodov|OZN]], 18. decembra 1992;&lt;br /&gt;
* Evropska listina za jezike regij in manjšin (''European Charter for Regional or Minority Languages''), ki jo je sprejel [[Svet Evrope]], 5. novembra 1992;&lt;br /&gt;   
* Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin (''Framework Convention for the Protection of National Minorities''), ki jo je sprejel [[Svet Evrope]], februarja 1995:
[[File:Member states of the Framework Convention for the Protection on National Minorities.svg|thumb|260px| Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin {{legenda|#006400|države podpisnice, ki so jo ratificirale}}{{legenda|#7CFC00|države podpisnice, ki je niso še ratificirale}}{{legenda|#FFFFFF|ostale države članice Sveta Evrope}}]]&lt;/span&gt;}}
{{bar box
|width = 295px
|float = right  
|title = &lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Socialna in pravna opredelitev&lt;br /&gt;Slovencev v Italiji
&lt;/span&gt;
|titlebar = #ddd 
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;Tržaški in goriški Slovenci z italijaskim državljanstvom smatrajo sebe za pripadnike slovenskega naroda z italijanskim državljanstvom, in svojo skupnost kot slovensko avtohtono narodno skupnost v Italiji, slovenski jezik pa kot svoj materni jezik; pri Rezijanih in Beneških Slovencih pa je, zaradi drugačneih zgodovinskih izkušenj, pripadnost slovenskemu narodu manj občutena.&lt;br /&gt;
V italijanski strokovni literaturi so Slovenci v Italiji opredejeni kot “slovensko govoreči državljani” (''cittadini slovenofoni / popolazione slovenofona / popolazione di lingua slovena''), ali tudi kot &quot;etnično-jezikovna manjšina&quot; (''minoranza etno-linguistica'').&lt;ref&gt;  https://riviste.fupress.net/index.php/bsgi/article/download/92/65/  »Tra conservazione e rischio di estinzione« v reviji: Bollettino della Società geografica italiana (2018)&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;  
V italijanskem zakonu št. 38/2001 so Slovenci v Italiji opredeljeni kot pripadniki “jezikovne manjšine” (minoranza linguistica slovena), v italijanskem zakonu št. 482/1999 so obravnavani kot &quot;zgodovinska jezikovna manjšina&quot; (''minoranza linguistica storica'') in opredeljeni kot “slovensko prebivalstvo” (''popolazione slovena'') — nikjer pa niso priznani kot “slovenska narodna skupnost”, čeprav so [[Italijanska manjšina v Sloveniji|pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji]] po ustavi opredeljeni kot &quot;avtohtona italijanska narodna skupnost v Sloveniji&quot; (''comunità nazionale autoctona italiana in Slovenia'').&lt;/span&gt;}}
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:right&quot;
|-
!  Občine in zaselki, ki so vključeni v območje izvajanja zakona 38/2001&lt;ref&gt;Odlok Predsednika Republike Italije – objavljen v Uradnem listu št. 276 dne 27 novembra 2007&lt;/ref&gt;
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Rezija/Resia (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Bardo/Lusevera (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Tajpana/Taipana (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Sledeči zaselki v občini Neme/Nimis (UD): Černjeja/Cergneu  
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Ahten/Attimis (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Sledeči zaselki v občini Fojda/Faedis (UD): Čanebola/Canebola, Podcerkev/Valle, Podrata/Clap, Vila/Costalunga, Ravne/Costapiana, Pedroža/Pedrosa, Garmovščica/Stremiz in Radišče/Gradischiutta 
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Podbonesec/Pulfero (UD) 
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Sovodnje/Savogna (UD)   
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Garmak/Grimacco (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Dreka/Drenchia (UD) 
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Srednje/Stregna (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Svet Lienart/San Leonardo (UD)  
|-
|Občina Trbiž/Tarvisio (UD)                                                                                              
|-
|Občina Naborjet - Ovčja vas/Malborghetto-Valbruna (UD)                                             
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Krmin/Cormons (GO)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Števerjan/San Floriano del Collio (GO) 
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Gorica/Gorizia (GO)  
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Zagraj/Sagrado (GO)  
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Doberdob/Doberdò del Lago (GO)   
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Ronke/Ronchi dei Legionari (GO)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Devin - Nabrežina/Duino-Aurisina (TS)
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Zgonik/Sgonico (TS)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Repentabor/Monrupino (TS) 
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Trst/Trieste (TS)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Dolina/San Dorligo della Valle (TS) 
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občini Milje/Muggia (TS)
|- 
|}
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:right&quot;
|-
!  Občine in zaselki, kjer so nekatere zakonske posebnosti oziroma je odobreno izvajanje le nekaterih členov zakona 38/2001 
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; |  Občina Naborjet - Ovčja vas/Malborghetto-Valbruna (UD)  
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Trbiž/Tarvisio (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; |  Občina Tavorjana/Torreno (UD)
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Špeter Slovenov/San Pietro al Natisone (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Čedad/Cividale del Friuli (UD)   
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Prapotno/Prepotto (UD)
|- 
| style=&quot;text-align:left&quot; | Mesto Gorica/Città di Gorizia (GO)
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Občina Tržič/Comune di Monfalcone (GO) 
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Mesto Trst/Città di Trieste (TS) 
|- 
|}

== Izobraževanje v slovenskem jeziku ==

Šolstvo v slovenskem učnem jeziku vključuje mrežo [[vrtec|vrtcev]], [[osnovna šola|osnovnih šol]] ter nižjih in višjih [[srednja šola|srednjih šol]]. Gre za šole v slovenskem učnem jeziku, razen v primeru dvojezičnega šolskega centra v [[Špeter Slovenov|Špetru Slovenov]]. Učni programi slovenskih šol so skladni s tistimi iz siceršnjih šol v Italiji, z dodatkom [[slovenščina|slovenskega jezika]] in [[Slovenska književnost|književnosti]] ter dodanih vsebin zgodovine in zemljepisa. Slovenske šole je na današnjem ozemlju Tržaške in Goriške pokrajine zagotovila [[Marija Terezija]] leta 1774, delovanje slovenkih šol je bilo prekinjeno, po dodelitvi [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] Italijanski kraljevini na podlagi [[Rapalska pogodba|Rapalske pogodbe]] (1920) med letoma 1927 in 1945, zaradi fašističnih ukrepov. Z uvedbo Gentilejeve šolske reforme (Zakon 2185 z dne 1.10.1923) je italijanska država uvedla prepoved poučevanja slovenskega jezika na šolah. V kratkem času je bilo, na podlagi tega zakona, do leta 1930 ukinjenih na Goriškem in na Tržaškem nad 60 šol s slovenskim učnim jezikom.&lt;ref&gt;Alojz Zidar, Slovenski narod pomni in obtožuje, stran 58, Založba Lipa, Koper 1999, ISBN 961-215-028-1&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pavel Strajn, La Comunità Sommersa – Gli Sloveni in Italia dalla A alla Ž, pagina 173 , ZTT - Editoriale Stampa Triestina, Trieste 1992&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;
[[File:Šola.jpg|420x420px|thumb|right|Zakon 38/2001 je omogočil v [[Špeter Slovenov|Špetru]] odprtje [[Dvojezična šola Pavla Petričiča|državne večstopenjske šole]], ki jo je leta 2022 obiskovalo več kot 240 otrok, učencev in dijakov.&lt;ref&gt;Gruden, Živa: Dvajset korakov. Zavod za slovensko izobraževanje LithoStampa, Špeter 2005&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.primorski.eu/se/po-desetih-letih-v-spetrski-soli-spet-manj-kot-250-otrok-IC1040912&lt;/ref&gt;]] [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Državnega tehničnega zavoda »Žiga Zois« v Trstu]]Le po drugi svetovni vojni je bila Slovencem v Italiji spet vrnjena možnost rabe slovenskega jezika na obveznih šolah, zajamčena z zakonom št. 1012 z dne 19.07.1961.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=LEGGE 19 luglio 1961, n. 1012 - Normattiva|url=https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:1961-07-19;1012|website=www.normattiva.it|accessdate=2023-04-22}}&lt;/ref&gt; 
Slovenskega šolstva niso imeli Slovenci Videmske pokrajine do osemdesetih let preteklega stoletja, ko so v [[Špeter Slovenov |Špetru Slovenov]] ustanovili svoj dvojezični šolski center, ki je bil leta 2001 podržavljen.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=11&amp;lang=slo&amp;PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=10. 2. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 2002 je slovenske šole obiskovalo 3207 učencev in dijakov, kar pomeni 38 % upad v preteklih 25 letih. Spreminja se tudi narodnostna sestava učencev in dijakov: po ocenah poznavalcev jih le nekaj več kot tretjina izhaja iz čistih slovenskih družin (to je skupina z največjim upadom deleža), druga tretjina so otroci iz mešanih zakonov, preostala tretjina pa otroci iz italijanskih družin (številni od njih s slovenskimi predniki). Prav zadnja skupina beleži največji porast deleža.

Razen javnih šol manjšinska skupnost organizira zasebne šole glasbe in poklicno izobraževanje. Ostala šolska infrastruktura sta dijaška domova v Trstu in Gorici ter izobraževalni konzorcij Slov.I.K. Slovenščina se na univerzitetni ravni v okviru lektoratov poučuje v več italijanskih mestih vključno s Trstom, Vidmom in Rimom.

Manjšinsko šolstvo se spopada z zapiranjem šol zaradi manjšanja števila otrok, posebnim izvajanjem programa in neustreznostjo prostorov, dilemo omejevanja vpisa neslovenskih otrok v šole in s političnimi odločitvami italijanske vlade glede finančnih sredstev za šole.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.skgz.org/slovensko-solstvo-v-italiji |title=Slovensko šolstvo v Italiji |first=Nataša |last=Paulin |publisher=SKGZ |accessdate=15. 1. 2012}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==

Gospodarska podlaga je bila bistvena za siceršnje življenje manjšinske skupnosti, a je doživela katastrofo v devetdesetih letih po spremembi političnih razmer v regiji. Danes se gospodarstvo snuje na novih podlagah meddružbenega posredovanja, čezmejnega sodelovanja idr.

Gospodarska dejavnost skupnosti je bila živahna že pred prvo svetovno vojno ([[zadružništvo]], [[obrt]], [[založništvo]], [[bančništvo]], kmetijstvo). Kmetijstvo je bila tradicionalna panoga slovenskega življa na območju, ta je z živili oskrboval Trst, Gorico, [[Reka, Hrvaška|Reko]] in ostala mesta v regiji. Ribištvo v Tržaškem zalivu med [[Štivan]]om in Trstom je tudi del identitete skupnosti, vir pomembnih etnoloških ostankov, a je slovenska ribiška dejavnost zamrla po drugi svetovni vojni.&lt;ref name=&quot;Volpi Lisjak&quot; /&gt; Slovenski gospodarstveniki so leta 1917 v Trstu ustanovili celo ladjarsko družbo [[Oceania]], a se je ta nedolgo zatem po rapalski pogodbi preselila na Reko in se kasneje združila z Jadransko plovidbo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Pahor |first=Milan |authorlink= |author2= |year=1998 |title=Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj: pregled gospodarskih dejavnosti Slovencev na področju sedanje dežele Furlanije - Julijske krajine: 1848-1998 |publisher=Slovensko deželno gospodarsko združenje |location=Trst |id= |cobiss=1606380}}&lt;/ref&gt; Gospodarske družbe Slovencev v obdobju italijanskega fašizma niso imele slovenskega značaja.

Po drugi svetovni vojni se je manjšinsko gospodarstvo kljub zapletenim političnim razmeram (a vendarle zaradi sproščenega mejnega režima) razvijalo dobro. Cvetela je predvsem [[logistika|logistična]] in posredniška dejavnost, kjer so številna mala podjetja služila kot posrednik med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarskimi tokovi. V tem obdobju je preko manjšinskih struktur potekala več kot polovica blagovne menjave med državama. Ta navezanost na obmejne razmere je bila usodna za manjšinsko gospodarstvo po koncu hladne vojne, ko so v kratkem obdobju propadla na meddržavno posredovanje vezana podjetja. Sledila je gospodarska kriza znotraj skupnosti in prezaposlovanje številnih Slovencev v italijansko govoreča delovna okolja.

Danes so največji zaposlovalci s slovensko govorečim delovnim okoljem mediji in šolske ustanove. Večji del preostalega gospodarstva sestavljajo mala družinska podjetja. Slovenski gospodarstveniki so slabo vključeni v velike gospodarske družbe regije (med njimi [[Tržaško pristanišče]], [[ladjedelnica|ladjedelnica]] [[Fincantieri]], [[zavarovalnica Generali]] ter tovarna [[Zanussi-Electrolux]] v nekoliko odmaknjeni [[pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]]). Tudi v tradicionalno slovenskih okoljih Furlanije - Julijske krajine pa so nosilci gospodarske iniciative Italijani.

Za gospodarstvo je pomembna [[Zadružna kraška banka|Zadružna kraška banka Trst Gorica]], v Gorici pa finančna delniška družba [[KB1909]], ki povezuje različna manjšinska podjetja, njene obveznice pa so vključene v trg [[Ljubljanska borza|Ljubljanske borze]]. Gospodarske družbe slovenske skupnosti so združene v [[Slovensko deželno gospodarsko združenje]] (SDGZ) in [[Kmečka zveza|Kmečko zvezo]].&lt;ref name=&quot;mima gospodarstvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=17&amp;lang=slo&amp;PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Gospodarska dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=3. 3. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Slovenska skupnost se je v današnjem obdobju dobro uveljavila kot nadaljnji posredovalec pri sodelovanju na regionalni ravni, tudi pri čezmejnem sodelovanju. Družbi [[Servis (podjetje)|Servis]] in [[Euroservis]] poslujeta s svetovalnimi storitvami pri čezmejnih projektih.&lt;ref name=&quot;mima gospodarstvo&quot; /&gt; Manjša trgovska podjetja skupnosti, ki trgujejo s stereotipno italijanskimi proizvodi (med njimi [[delikatesa|delikatese]], [[moda|modni izdelki]], notranja bivalna oprema), imajo primerjalno prednost na sosednjem trgu Slovenije. Premalo izkoriščeni potenciali se skrivajo tudi v tradicionalno slovenskem kmetijstvu tržaškega in goriškega zaledja, predvsem v gojenju [[Sredozemlje|sredozemskih]] pridelkov ter sodobnejših, [[sonaravno kmetijstvo|sonaravnejših]] in manj intenzivnih oblikah kmetijstva v občutljivem [[kras|kraškem svetu]].

Zaradi sprostitve mejnih režimov in carin so čezmejne gospodarske priložnosti z investicijami v Slovenijo sicer bolje izkoristili gospodarstveniki iz Italije. Nekatere večje naložbe pa so bile usmerjene tudi v obratno smer, prav na območje slovenske skupnosti. Med drugim je svojo ladjedelnico v [[Tržič, Italija|Tržiču]] ustanovilo slovensko podjetje [[Seaway]], medtem ko podjetje [[Pipistrel]] vzpostavlja proizvodni obrat za letala v Gorici.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/03/v_gorici_postavitev_temeljnega_kamna_podjetja_pipistrel.aspx |title=V Gorici postavitev temeljnega kamna podjetja Pipistrel |date=17. 3. 2012 |work=SiOL.net |accessdate=9. 4. 2012}}&lt;/ref&gt;

== Organiziranost ==

&lt;div style=&quot;font-size: 75%&quot;&gt;
{| align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#eff2ff&quot;
|-
! style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;| Organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji
|-
! style=&quot;background-color:#cbd5ff&quot;| Krovni organizaciji
|-
| [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] (SKGZ)
|-
| [[Svet slovenskih organizacij]] (SSO)
|-
! style=&quot;background-color:#cbd5ff&quot;| Raziskovalne institucije
|-
| [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI)
|-
| [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK)
|-
|[[Knjižnica Dušana Černeta]] (KDČ)
|-
| Odsek za zgodovino NŠK
|-
| [[Inštitut za slovensko kulturo]]
|-
! style=&quot;background-color:#cbd5ff&quot;| Gospodarske organizacije
|-
| [[Slovensko deželno gospodarsko združenje]] (SDGZ)
|-
| [[Slovensko gospodarsko združenje]] (SGZ)
|-
| [[Kmečka zveza]]
|-
! style=&quot;background-color:#cbd5ff&quot;| Politične stranke
|-
| [[Slovenska skupnost]]
|-
| Slovenska komponenta [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]]
|-
| Slovenska komisija [[Stranka komunistične prenove|Stranke komunistične prenove]]
|-
| [[Stranka italijanskih komunistov]]
|-
! style=&quot;background-color:#cbd5ff&quot;| Kulturne in športne organizacije
|-
| [[Zveza slovenskih kulturnih društev]] (ZSKD)
|-
| [[Slovenska prosveta]]
|-
| [[Zveza slovenske katoliške prosvete]] (ZSKP)
|-
|[[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst]] (ZCPZ)
|-
| [[Planika (društvo)|Slovensko kulturno središče Planika]]
|-
| [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI)
|-
|[[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
|-
| [[Športno združenje Olympia]]
|-
! style=&quot;background-color:#cbd5ff&quot;| Mediji
|-
| [[Primorski dnevnik]]
|-
| [[Slovenska redakcija RAI]] in [[Radio Trst A]]
|-
| [[Novi glas]] (tednik)
|-
| [[Mladika (revija)|Mladika (mesečnik)]]
|-
| [[Goriška Mohorjeva družba]]
|-
| [[Založništvo tržaškega tiska]] (ZTT)
|-
|[[Mladika (založba)]]
|-
| [[Novi Matajur]] (tednik)
[[Dom (časopis)|Dom]] (petnajstdnevnik)
|-
| [[Galeb (revija)|Galeb]] (mladinska revija)
|-
| [[Pastirček (revija)|Pastirček]] (otroški list)
|}
&lt;/div&gt;

Slovenska narodna skupnost v Italiji je najštevilčnejša, najbolje organizirana in politično zastopana od vseh slovenskih skupnosti v sosednjih državah. Razvita je razvejana kulturna in športna dejavnost, v preteklosti je bilo temu dobra podlaga močno gospodarstvo. Vendarle se pojavlja problem [[demografski upad|demografskega upada]], katerega posledica so stari kadri in problem vključevanja mladih v organizirano življenje, pa tudi na vseh ravneh prisotna politična delitev manjšinske skupnosti. Skupnost je politično prisotna v [[senat Italijanske republike|italijanskem senatu]] in [[italijanske dežele|deželnih]], [[italijanske pokrajine|pokrajinskih]] ter [[italijanske občine|občinskih]] telesih.

=== Organizacije in politična zastopanost ===

Posamezna kulturna in športna društva, gospodarske organizacije in raziskovalne institucije združujeta krovni organizaciji [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] (SKGZ) in [[Svet slovenskih organizacij]] (SSO). Prva je nastala v nestabilnem obdobju razmejevanja Svobodnega tržaškega ozemlja leta 1954 in uveljavljala svojo levo, pro-jugoslovansko agendo, ki jo je zagovarjala večina članov skupnosti. Katoliško usmerjen del manjšine (poznavalci ga ocenjujejo na tretjinski delež celotne skupnosti&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Mamić, Tino |year=2005 |title=SSk, edina slovenska politična stranka v Italiji - Bolje je biti Slovenec kot Italijan |journal=Primorske novice |volume=59 |issue=5. 6. 2005 |pages= |publisher=Primorske novice |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;) je bil prezrt s strani socialistične Jugoslavije, svojo politično moč je zato organiziral v stranko [[Slovenska skupnost (stranka)|Slovenska skupnost]] (SSk; 1975) in leto kasneje ustanovil še svoj krovni Svet slovenskih organizacij. Obe krovni organizaciji imata svoje odbore na ravni treh pokrajin. Ideja o združevanju političnih moči v novih političnih okoliščinah združene Evrope zaradi zgodovinskih nesoglasij še ni obrodila sadov, a se (odvisno od obdobja in trenutnega vodilnega kadra) organizaciji dogovarjata o skupnih stališčih navzven skupnosti.

Edina stranka, osnovana na nacionalnih temeljih, je [[Slovenska skupnost (stranka)|Slovenska skupnost]]. Njeni predstavniki so v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine in v pokrajinskih svetih ali odborih Trsta in Gorice, številčneje pa so zastopani na občinski ravni. Del skupnosti, tradicionalno pripaden levi politiki in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]], pa se večinoma povezuje v levo usmerjene vseitalijanske stranke: slovenska komponenta [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]], slovenska komisija [[Stranka komunistične prenove (Italija)|Stranke komunistične prenove]], [[Stranka italijanskih komunistov]]. Članica italijanske Demokratske stranke je tudi [[Tatjana Rojc]], pripadnica skupnosti, na zadnjih volitvah izvoljena v [[senat Italijanske republike|senat]]. [[senator Italijanske republike|Senatorji]] kot pripadniki slovenske skupnosti, tradicionalno zastopane v senatu s po nekaj člani, so pomembni za vplivanje na manjšinska vprašanja, četudi kot člani vseitalijanskih strank niso neposredni zastopniki slovenske skupnosti.

Slovenska skupnost je bila izrazito zastopana v Kraški [[gorska skupnost|gorski skupnosti]] (oblika lokalne samouprave v Italiji), ki pa je bila kasneje ukinjena kljub prizadevanjem za ohranitev in kasnejšo ponovno oživitev zaradi velikega pomena za Slovence.

=== Raziskovalne institucije ===

Iz manjšinske skupnosti izhaja več izobražencev in raziskovalcev, ki se poleg ostalega ukvarjajo tudi s samim zgodovinskim razvojem in današnjimi socialnimi, geografskimi in političnimi vprašanji skupnosti. V namen raziskovanja manjšine je bil leta 1974 ustanovljen tudi [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI) v Trstu. V okviru [[Narodna in študijska knjižnica|Narodne in študijske knjižnice]] v Trstu deluje tudi Odsek za zgodovino in etnografijo, v Špetru pa Inštitut za slovensko kulturo raziskuje predvsem jezik in kulturo, podobno kot raziskovalni oddelek slovenskega kulturnega središča [[Planika (društvo)|Planika]] v [[Ukve|Ukvah]]. V Trstu je tudi [[Knjižnica Dušana Černeta]], ki zbira specifično gradivo o Slovencih po svetu in je izredno zanimiva za raziskovalce.

=== Kultura in šport ===

Kulturna dejavnost je tradicionalni temelj manjšinske skupnosti, ki se je v preteklosti mnogokrat borila za svoj obstoj ob večinskem narodu prav z ohranjanjem kulturne identitete. Danes je kulturna dejavnost razvejana in živahna v vseh treh pokrajinah skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. To je še posebej pomembno v Videmski pokrajini, kjer je skupnosti ob pomanjkanju pravnih in institucionalnih temeljev preostajala le večinoma amaterska kulturna dejavnost.

V Trstu in Gorici deluje več knjižnic (najpomembnejša med njimi [[Narodna in študijska knjižnica]]), več manjših knjižnih zbirk pa je najti v posameznih kulturnih društvih manjših naselij. Manjšinska založniška dejavnost omogoča izdajanje lastne literature, ki jo je med drugim mogoče kupiti v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=12&amp;lang=slo&amp;PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Kulturna dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=14. 1. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

[[Slovensko stalno gledališče]] v Trstu je od leta 1977 uvrščeno med poklicne [[gledališče|gledališke]] ustanove v Italiji. Gledališke in koncertne dejavnosti organizira tudi slovenski [[Kulturni dom Gorica|kulturni dom v Gorici]] in kulturni center [[Lojze Bratuž]] iz Gorice. Že od leta 1946 deluje [[Radijski oder]], ki snema radijske oddaje in dramska dela ter sinhronizira risanke v slovenščini za [[Radio Trst A]]. Obstajajo tudi amaterske gledališke skupine v okviru lokalnih kulturnih društev. Vsaki dve leti se v [[Mavhinje|Mavhinjah]] dogaja [[Zamejski festival amaterskih dramskih skupin]].

Glasbena dejavnost ima med Slovenci v Italiji pomembno tradicijo posebej na področju [[pevski zbor|zborovskega petja]] in [[godba|godb]]. Za glasbeno dejavnost skrbita [[Glasbena matica Trst|Glasbena matica]] in [[Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel]], prav tako pa so tu aktivna lokalna kulturna društva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=29&amp;lang=slo&amp;PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Glasbena dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=2012-01-14 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V [[Števerjan]]u poteka letni [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|festival]] slovenske [[narodno-zabavna glasba|narodno-zabavne glasbe]], mednarodni glasbeni in likovni festival [[Postaja Topolove]] v odmaknjeni vasi [[Topolovo, Italija|Topolovo]] v Beneški Sloveniji pa je uveljavljen v evropskem merilu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/6/30/ |title=Topolovo od vasi na obrobju do preporoda po zaslugi Postaje |first=Tjaša |last=Gruden |publisher=Primorski dnevnik |accessdate=28. 12. 2011 |archive-date=2014-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140330022837/http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/6/30/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140330022837/http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/6/30/ |date=2014-03-30 }}&lt;/ref&gt;

Likovni ustvarjalci skupnosti se združujejo v Društvu za umetnost KONS, likovne razstave pa so med drugim pripravljene v Narodni in študijski knjižnici. Več manjših galerij se nahaja po manjših naseljih prostora: [[Opčine]], [[Repen]], [[Špeter Slovenov|Špeter]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=32&amp;lang=slo&amp;PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Likovna umetnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=17. 2. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Vsakoletni mednarodni simpozij Arteden je prirejen v [[Lonjer]]ju in ima širši evropski značaj, še posebej za umetnike manjšinskih skupnosti Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arteden.org/index |title=Mednarodna likovna delavnica Arteden |publisher=Slovensko kulturno društvo Lonjer - Katinara |accessdate=17. 2. 2012 |archive-date=2012-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314125546/http://www.arteden.org/index |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Več kot 100 slovenskih kulturnih društev povezujejo 3 zveze društev ([[Zveza slovenskih kulturnih društev]], [[Slovenska prosveta]] v Trstu, [[Zveza slovenske katoliške prosvete]] v Gorici). Večinoma gre za lokalno dejavnost: krožki za otroke, pevski zbori, jezikovni in praktični tečaji, [[taborniki|taborniška]] in [[skavti|skavtska]] srečanja, organizacija prireditev ipd., ki pa je bistvenega pomena za slovensko narodno skupnost in njen obstoj. Omembe vredni so [[Študijski dnevi Draga]], ki se nepretrgoma odvijajo od leta 1966 (od leta 1976 na [[Opčine|Opčinah nad Trstom]]) in so pomembno prispevali tudi k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije.

S športom se organizirano ukvarja več kot 50 društev (vključenih v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]]), v katera je vključenih okoli 7.000 ljudi na sezono. V glavnem gre za amaterski šport, a se nekatere ekipe in posamezniki vključujejo in dosegajo vidne rezultate na profesionalni ravni. Profesionalni športniki iz slovenske manjšinske skupnosti so v preteklosti nastopali tako za italijanske kot slovenske reprezentance. [[olimpijske igre|Olimpijske]] medalje sta za italijanske reprezentance v preteklosti osvojila kolesar [[Jurij Uršič]] ([[poletne olimpijske igre 1964|Tokio 1964]]) in odbojkar [[Matej Černic]] ([[poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]]).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=14&amp;lang=slo&amp;PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Športna dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=20. 3. 2012 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Folklorne in tradicionalne prireditve ===
{{multiple image
| align = center
| image1 = Kraška ohcet v Velikem Repnu pri Trstu 1968 (6).jpg
| width1 = 20px
| caption1 = Kráška óhcet je prireditev, ki temelji na zgodovinskih in etnoloških zapisih kraških ljudskih ženitovanjskih šeg iz druge polovice 19. stoletja.
| image2 = Slovenian celebration in Basovizza in 2010.jpg
| width2 = 265
| caption2 = Slovenci v Italiji oblečeni v ljudsko nošo na priložnostni svečanosti
| image3 = Carnevale carsico Opicina 2011.jpg
| width3 = 500px
| caption3 = Kraški pust je ena najbolj obiskanih vsakoletnih prireditev slovenske skupnosti
}}

=== Mediji ===

Medijska dejavnost skupnosti obsega [[tisk|tiskane medije]], [[radio]]-[[televizija|televizijo]] in založništvo. Med tiskanimi mediji je zgodovinsko pomemben [[Primorski dnevnik]] iz [[Trst]]a, pomembno naklado ima tudi tedenski ''[[Novi glas]]'' iz Gorice ter v narečju pisani tednik ''[[Novi Matajur]]'' in katoliški štirinajstdnevnik ''[[Dom (časopis)|Dom]]''. Edina mesečna  revija, ki še redno izhaja, je [[Mladika (revija)|''Mladika'']] iz Trsta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladika.com/|title=Mladika|accessdate=29.8.2004|website=Mladika|publisher=Mladika trst}}&lt;/ref&gt; Izhajajo tudi druga mladinska in tematska glasila, kot na primer [[Galeb (revija)|Galeb]], [[Pastirček (revija)|Pastirček]], [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]] ...

Radio-televizijski program zagotavlja deželna postaja [[RAI]]. [[Radio Trst A]] dnevno oddaja okoli 12,5 ur radijskega programa v slovenščini, šele od leta 1995 dalje pa je mogoče spremljati večerni televizijski program [[slovenska redakcija RAI|slovenske redakcije RAI]] v slovenščini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slori.org/mima/index.php?pag=15&amp;lang=slo&amp;PHPSESSID=nsmafbdvkz |title=Mediji slovenske narodne skupnosti v Italiji (projekt MI.MA.) |publisher=SLORI |accessdate=20. 3. 2012 |archive-date=2012-07-11 |archive-url=https://archive.today/20120711185318/http://encyc.reefnet.gov.sy/?page=entry&amp;id=153416 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://archive.today/20120711185318/http://encyc.reefnet.gov.sy/?page=entry&amp;id=153416 |date=2012-07-11 }}&lt;/ref&gt; Pripadniki manjšinske skupnosti spremljajo tudi radio-televizijske programe iz Slovenije, a signal [[RTV Slovenija]] ne seže v nekatera manjšinska območja Videmske pokrajine.

Založniške hiše [[Mladika (založba)|Mladika]], [[Založništvo tržaškega tiska]], [[Založba Most]] in [[Goriška Mohorjeva družba]] omogočajo izdajanje publikacij večinoma manjšinskih ustvarjalcev. Vendarle je manjšinska literatura le skromno zastopana in slabše prepoznavna na širšem slovenskem trgu.

== Znane osebnosti ==
{{Glej tudi|Seznam Slovencev v Italiji}}[[Slika:Matevz_ravnikar.jpg|thumb|160px|'''[[Matevž Ravnikar]]''',&lt;br /&gt;Tržaški škof od 1815 do 1845]][[File:Ivan Nabergoj.jpg|thumb|160px|'''[[Ivan Nabergoj]]''', leta 1873 je bil prvič izvoljen v državni zbor na Dunaju]]
[[Slika:Ivan Nepomuk Glavina-Tržaško-koperski Škof.png|sličica|222x222_pik|[[Janez Nepomuk Glavina]] Tržaško - koperski škof doma iz Boršta v Dolini pri Trstu, je bil velik slovenski rodoljub]]
[[Slika:Josip Pangerc 1908 (cropped).jpg|sličica|181x181_pik|[[Josip Pangerc]], nadžupan v Dolini pri Trstu, deželni poslanec in odbornik, narodni buditelj in kulturnik]]
Iz slovenske skupnosti v Italiji izhajajo nekatere pomembne osebnosti različnih področij. V celotnem slovenskem prostoru so dobro uveljavljeni literati [[Vladimir Bartol]], [[Igo Gruden]], [[Miroslav Košuta]], [[Boris Pahor]], [[Alojz Rebula]] idr., zgodovinarja [[Jože Pirjevec]] in [[Marta Verginella]], novinar [[Jurij Gustinčič]], slikar [[Avgust Černigoj]], nogometni trener [[Edoardo Reja]] in drugi.

=== Politiki ===
* [[Ivan Nabergoj]], v svojem času med najvidnejšimi slovenskimi politiki na Primorskem in poslanec v državnem zboru na Dunaju
* [[Josip Pangerc]] - deželni poslanec in odbornik v istrskem deželnem zboru in v deželnem zboru kraljevine Italije, nadžupan dolinske občine in narodni buditelj
* [[Engelbert Besednjak]] - politik in publicist
* [[Stojan Spetič]] - novinar, učitelj in politik
* [[Mitja Ribičič]] - politik v SFRJ in partizan
* [[Ivan Regent]] - komunistični aktivist

=== Raziskovalci ===
* [[Vojko Bratina]] - fizik
* [[Milko Brezigar]] - ekonomist
* [[Lavo Čermelj]] - fizik
* [[Boris Furlan]] - pravnik
* [[Boris M. Gombač]] - zgodovinar
* [[Miran Košuta]] - literarni zgodovinar
* [[Julius Kugy]] - alpinist in pisatelj
* [[Niko Kuret]] - etnolog
* [[Alessio Lokar]] - ekonomist
* [[Boris Merhar]] - literarni zgodovinar
* [[Pavle Merkù]] - muzikolog, lingvist in skladatelj
* [[Boris Paternu]] - literarni zgodovinar
* [[Milan Pertot (inženir)|Milan Pertot]] - elektrotehnik, publicist
* [[Jože Pirjevec]] - zgodovinar
* [[Marija Pirjevec]] - literarna zgodovinarka in prevajalka
* [[Edvard Rusjan]] - letalec in pionir motornega letenja
* [[Mirko Rupel]] - literarni zgodovinar
* [[Igor Škamperle]] - sociolog in prevajalec
* [[Božo Škerlj]] - antropolog
* [[Lidia Glavina]] - ekonomistka
* [[Marta Verginella]] - zgodovinarka in antropologinja
* [[Sergij Vilfan]] - zgodovinar

=== Književniki ===
* [[Vladimir Bartol]] - pisatelj
* [[Lojzka Bratuž]] - pisateljica
* [[Andrej Budal]] - pisatelj in prevajalec
* [[Marij Čuk]] - pisatelj
* [[Rafko Dolhar]] - pisatelj in alpinist
* [[Igo Gruden]] - pesnik
* [[Dušan Jelinčič]] - pisatelj in alpinist
* [[Miroslav Košuta]] - pesnik
* [[Nada Kraigher]] - pisateljica
* [[Marija Mijot]] - pisateljica
* [[Boris Pahor]] - pisatelj
* [[Bruna Marija Pertot]] - pisateljica
* [[Čelo Pertot]] - kipar
* [[Marjan Pertot]] - kulturni delavec, knjižničar, bibliograf
* [[Alojz Rebula]] - pisatelj
* [[Alojzij Remec]] - pisatelj
* [[Alojzij Res]] - pisatelj in prevajalec
* [[Ivan Rob]] - pisatelj
* [[Aldo Rupel]] - pisatelj
* [[Smiljan Samec]] - pisatelj
* [[Marko Sosič]] - pisatelj in režiser
* [[Silvester Škerl]] - prevajalec in urednik
* [[Vladimir Truhlar]] - pesnik in teolog
* [[Stanko Vuk]] - pesnik

=== Igralci in glasbeniki ===
* [[Lojze Bratuž]] - zborovodja, skladatelj in protifašist
* [[Edi Bucovaz]] - glasbenik in pevec
* [[Miranda Caharija]] - igralka
* [[Ferdo Delak]] - gledališki režiser
* [[George Dolenz]] - igralec
* [[Boris Kobal]] - igralec in režiser
* [[Anita Kravos]] - igralka
* [[Sergej Verč]] - igralec, režiser in pedagog
* [[Marij Kogoj]] - skladatelj
* [[Elvira Kralj]] - igralka
* [[Zoran Lupinc]] - glasbenik
* [[Andro Merkù]] - komik
* [[Denis Novato]] - harmonikar
* [[Mirko Polič]] - skladatelj
* [[Ubald Vrabec]] - skladatelj

=== Slikarji ===
* [[Milko Bambič]], slikar, likovni kritik, pisatelj in publicist
* [[Franc Kavčič]] - slikar
* [[Avgust Černigoj]] - slikar in grafik
* [[Gojmir Anton Kos]] - slikar in profesor
* [[Livio Možina]] - slikar
* [[Zoran Mušič]] - slikar, grafik in risar
* [[Stanislav Rapotec]] - slikar in častnik
* [[Lojze Spacal]] - slikar in grafik
* [[Lojze Špacapan]] - slikar
* [[Jožef Tominc]] - slikar

=== Novinarji ===
* [[Sergio Canciani]] - novinar
* [[Barbara Gruden]] - novinarka
* [[Jurij Gustinčič]] - novinar
* [[Miran Hrovatin]] - snemalec
* [[Alessandro Saša Ota]] - časnikar, snemalec, fotograf in kulturni delavec
* [[Demetrij Volčič]] - novinar in politik
* [[Sergio Tavčar]] - športni novinar
* [[Vojmir Tedoldi]] - novinar

=== Arhitekti in oblikovalci ===
* [[Franko Luin]] - tipograf in esperantist
* [[Edo Mihevc]] - arhitekt
* [[Marko Pozzetto]] - arhitekt, umetnostni zgodovinar in univerzitetni profesor v Trstu
* [[Boris Podrecca]] - arhitekt
* [[Branko Simčič]] - arhitekt, urbanist in umetnik
* [[Viktor Sulčič]] - arhitekt

=== Verske osebnosti ===
* [[Frančišek Borgia Sedej]] - slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof in metropolit
* [[Ivan Nepomuk Glavina]] - nadškof
* [[Kazimir Humar]] - duhovnik in kulturni delavec
*  [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]] - duhovnik, publicist in kulturni delavec
* [[Jakob Ukmar]] - duhovnik in pisatelj
* [[Virgil Šček]] - duhovnik in politik
* [[Ivan Trinko]] - duhovnik, pesnik in prevajalec
* [[Božo Zuanella]] - duhovnik in zgodovinar
* [[Arturo Blasutto]] - duhovnik
* [[Matevž Ravnikar]] - duhovnik, škof, pesnik in zgodovinar
* [[Jernej Legat]] - škof in teolog

===  Športniki ===
* [[Matej Černic]] - odbojkar
* [[Arianna Bogatec]] - jadralka
* [[Jan Budin]] - košarkar
* [[Claudia Coslovich]] - metalka kopja
* [[Samo Kokorovec]] - kotalkar
* [[Marko Lokar]] - košarkar
* [[Loris Manià]] - odbojkar
* [[Katja Milič]] - namizna tenisačica
* [[Lojze Mužina]] - boksar
* [[Edoardo Reja]] - nogometaš in trener
* [[Tanja Romano]] - kotalkarica
* [[Marko Verginella]] - košarkar
* [[Boris Vitez]] - košarkar
* [[Sandra Vitez]] - odbojkarka

=== Protifašistični aktivisti ===
* [[Zorko Jelinčič]] - ustanovitelj organizacije [[TIGR]] 
* [[Pinko Tomažič]] - komunistični aktivist
* [[Anton Ukmar|Anton Ukmar (partizansko ime Miro)]] - partizanski poveljnik
* [[Ferdo Bidovec]] - antifašističen
* [[Fran Marušič]] - antifašističen
* [[Ivan Regent]] - komunistični aktivist

=== Druge osebnosti ===
* [[Lambert Ehrlich]] - teolog, etnolog in politik
* [[Franc Kalister]] - poslovnež in mecen
* [[Janez Nepomuk Kalister]] - poslovnež in mecen

=== Znani Italijani slovenskega rodu ===
* [[Danilo Dolci]] - sociolog (mati Slovenka iz Sežane)
* [[Gregor Fučka]] - košarkar
* [[Franco Giraldi]] - scenarist in filmski režiser (mati tržaška Slovenka)
* [[Gaetano Kanizsa]] - psiholog (mati tržaška Slovenka)
* [[Guglielmo Oberdan]] - [[iredentizem|iredentist]] (mati goriška Slovenka)

== Glej tudi ==
* [[Beneška Slovenija]]
* [[Primorska]]
* [[Slovenska obala]]
* [[Istra]]
* [[Zgodovina Slovenije]]

== Sklici ==
{{refsez|2}}

== Literatura ==
* Brezovnik Branko: ''Slovenci v zamejstvu in Romskokatoliška cerkev'' Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2011 {{COBISS|ID=258617088}} 
* Bajc Gorazd; Jagodic Devan: ''Pre-misliti manjšino (zv. 1) - Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-politični okvir'' 2008, Koper - Trst, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI {{COBISS|ID=3305196}} 
* Bogatec Norina; Bufon Milan: ''Pre-misliti manjšino (zv. 2) - Slovenci v Italiji in skupni slovenski kulturni prostor po padcu meje - anketa med člani slovenskih društev v Italiji'' 2008, Koper - Trst, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI {{COBISS|ID=3303660}}
* {{navedi knjigo |last=Bezin |first=Erika |authorlink= |author2=Dolhar, Poljanka |year=2011 |title=Kako lep je Trst - prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici |publisher=Založništvo tržaškega tiska |location=Trst |id= |cobiss=4437228}}
* {{navedi knjigo |last=Brezigar |first=Sara |authorlink= |author2= |year=2004 |title=Politike promocije manjšinskih jezikov: primer slovenske jezikovne manjšine v Italiji: magistrsko delo |publisher=Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani |location=Ljubljana |id= |cobiss=214615040}}
* {{navedi knjigo |last=Bufon |first=Milan |authorlink= |author2= |year=2001 |title=Družbeno-gospodarski položaj manjšin v zgornjem Jadranu |publisher=Land Kärnten |location=Celovec |id= |cobiss=17300834}}
* {{navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |authorlink= |author2= |year=2002 |title=Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes |publisher=Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin, Inštitut za narodnostna vprašanja, Znanstveno-raziskovalno središče RS |location=Koper |id= |cobiss=120714240}}
* Brezovnik Branko: ''Slovenci v zamejstvu in Romskokatoliška cerkev'' Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2011 {{COBISS|ID=258617088}} 

* {{navedi knjigo |last=Rudl |first=Mirjam |authorlink= |author2= |year=2009 |title=Učinki vstopa Slovenije v Evropsko unijo in schengenski prostor na položaj manjšin ob slovensko-italijanski meji |publisher=Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem |location=Koper |id= |cobiss=512527232 |url=http://share.upr.si/fhs/PUBLIC/diplomske/Rudl-Mirjam.pdf }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo |last=Vidali |first=Zaira |authorlink= |author2=Vincoletto, Roberta |year=2007 |title=Vabilo k spoznavanju manjšin: slovenska narodna skupnost v Italiji ter italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem se predstavljata |publisher=SLORI, Italijanska unija |location=Trst, Koper |id= |cobiss=11089485}}
* {{navedi revijo |author=Volpi Lisjak, Bruno |year=2009 |title=Prisotnost Slovencev skozi stoletja na Jadranskem morju |journal=Studia Iustinopolitana |volume=2 |issue=1 |pages=277–286 |publisher=Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper |url= |accessdate= }}
* {{navedi revijo |author=Zupančič, Jernej |year=2002 |title=Narodne manjšine - dejavnik povezovanja in konfliktov v državah tranzicije |journal=Dela |volume=18 |issue= |pages=299–315 |publisher=Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani |url=http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_18/22%20zupancic.pdf |accessdate= |archive-date=2011-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110626115959/http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_18/22%20zupancic.pdf |url-status=dead }}

== Glej tudi ==
* [[Svobodno tržaško ozemlje]]
* [[Tržaško vprašanje]]
*[[Seznam Slovencev v Italiji]]

{{kategorija v Zbirki|Slovene minority in Italy|Slovenska manjšina v Italiji}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.slovita.info slovita.info] nova spletna stran Slovencev v Italiji, pridobljeno 5. julija 2024
* [http://www.slori.org/ Slovenski raziskovalni inštitut]
* [http://www.knjiznica.it/ Narodna in študijska knjižnica Trst]
* [http://www.tusmodoma.eu/home_sl/ Tu smo doma - obiščite zamejstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407195116/http://www.tusmodoma.eu/home_sl |date=2012-04-07 }}
* [http://www.slomak.net/slovenes_in_italy/index_sl/C4 SloMAK (Slovenska manjšinska koordinacija) - Slovenci v Italiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017053902/http://www.slomak.net/slovenes_in_italy/index_sl/C4 |date=2012-10-17 }}
* [http://www.lintver.it/cultura-letteratura-cracina1.html Mons. Angelo Cracina - Gli slavi della Val Natisone]
* [https://mitteleuropa-institute.org Zgodovinski arhiv Pangerc - Dolina pri Trstu] 

'''Krovni organizaciji''':
* [http://www.skgz.org/ Slovenska kulturno-gospodarska zveza]
* [http://www.ssorg.eu/ Svet slovenskih organizacij]

'''Mediji''':
* [http://www.primorski.eu/ Primorski dnevnik]
* [[Mladika (revija)|Mladika]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladika.com/|title=Mladika|accessdate=29.08.2024|website=https://www.mladika.com/|publisher=Mladika}}&lt;/ref&gt;
* [http://www.noviglas.eu/ Novi glas]
* [http://www.novimatajur.it/ Novi Matajur]
* [http://www.rai.it/dl/tgr/regioni/PublishingBlock-dedef792-6367-4de7-b42b-f7c79190b6a4.html Arhiv TV dnevnikov slovenske redakcije RAI]
* [http://primorske.si/Priloge/Limes.aspx Limes - priloga Primorskih novic o slovenski skupnosti v Italiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120328101521/http://www.primorske.si/Priloge/Limes.aspx |date=2012-03-28 }}

[[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji|*]]
[[Kategorija:Zamejski Slovenci]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Italiji]]

{{zvezdica}}</text>
      <sha1>djj26qusuuh1afzr7hz371arvs1ymku</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sidi Bou Said</title>
    <ns>0</ns>
    <id>333233</id>
    <revision>
      <id>6761493</id>
      <parentid>5952930</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:07:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{brez virov}}</comment>
      <origin>6761493</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7493" sha1="30ijqhfu84b58y3g53dpxlizffuub9q" xml:space="preserve">{{brez virov}}
{{Infopolje Naselje
&lt;!--Poglej Infopolje Naselje za opis vseh polj in njihovo uporabo--&gt;
&lt;!-- Basic info  ----------------&gt;
|official_name          =Sidi Bou Said
|other_name             =
|native_name            =  &lt;!-- for cities whose native name is not in English --&gt;
|nickname               = 
|settlement_type        = &lt;!--For Town or Village (Leave blank for the default City)--&gt;
|motto                  =
&lt;!-- images and maps  -----------&gt;
|image_skyline          = Imgp7459.jpg
|imagesize              = 
|image_caption          = Tipična ulica mesta Sidi Bou Said: bele stene, modri oplesk lesenih delov
|image_flag             = 
|flag_size              =
|image_seal             = 
|seal_size              =
|image_shield           = 
|shield_size            =
|image_blank_emblem     =
|blank_emblem_type      =
|blank_emblem_size      =
|image_map              = 
|mapsize                = 
|map_caption            = 
|image_map1             = 
|mapsize1               = 
|map_caption1           = 
|image_dot_map          =
|dot_mapsize            =
|dot_map_caption        =
|dot_x =  |dot_y =
|pushpin_map            = Tunisia&lt;!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --&gt;
|pushpin_label_position =bottom
|pushpin_map_caption    =Lega Sidi Bou Said v Tuniziji
|coordinates_region     = TN
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = [[Slika:Flag of Tunisia.svg|25px]] [[Tunizija]]
|subdivision_type1      = 
|subdivision_name1      = 
|subdivision_type2      = 
|subdivision_name2      = 
|subdivision_type3      = 
|subdivision_name3      = 
|subdivision_type4      = 
|subdivision_name4      =
&lt;!-- Politics -----------------&gt;
|government_footnotes   =
|government_type        =
|leader_title           =
|leader_name            =
|leader_title1          =  &lt;!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --&gt;
|leader_name1           =
|leader_title2          =
|leader_name2           =
|leader_title3          =
|leader_name3           =
|leader_title4          =
|leader_name4           =
|established_title      =  &lt;!-- Settled --&gt;
|established_date       = 
|established_title2     =  &lt;!-- Incorporated (town) --&gt;
|established_date2      = 
|established_title3     =  &lt;!-- Incorporated (city) --&gt;
|established_date3      =
&lt;!-- Area    ---------------------&gt;
|area_magnitude         = 
|unit_pref                =Imperial &lt;!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--&gt;
|area_footnotes           =
|area_total_km2           = &lt;!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--&gt;
|area_land_km2            = &lt;!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--&gt;
|area_water_km2           =
|area_total_sq_mi         =
|area_land_sq_mi          =
|area_water_sq_mi         =
|area_water_percent       =
|area_urban_km2           =
|area_urban_sq_mi         =
|area_metro_km2           =
|area_metro_sq_mi         =
|area_blank1_title        =
|area_blank1_km2          =
|area_blank1_sq_mi        =
&lt;!-- Population   -----------------------&gt;
|population_as_of               =2004
|population_footnotes           =
|population_note                =
|population_total               =5409
|population_density_km2         =
|population_density_sq_mi       =
|population_metro               =
|population_density_metro_km2   =
|population_density_metro_sq_mi =
|population_urban               =
|population_density_urban_km2   =
|population_density_urban_sq_mi =
|population_blank1_title        =Ethnicities
|population_blank1              =
|population_blank2_title        =Religions
|population_blank2              =
|population_density_blank1_km2 =   
|population_density_blank1_sq_mi =
&lt;!-- General information  ---------------&gt;
|timezone               = [[Central European Time|CET]]
|utc_offset             = 1
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         = 
|latd=36|latm=52|lats=|latNS=N
|longd=10|longm=20|longs=|longEW=E
|elevation_footnotes    =  &lt;!--for references: use &lt;ref&gt; &lt;/ref&gt; tags--&gt;
|elevation_m            = 
|elevation_ft           =
&lt;!-- Area/postal codes &amp; others --------&gt;
|postal_code_type       =  &lt;!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --&gt;
|postal_code            =
|area_code              =
|blank_name             =
|blank_info             =
|blank1_name            =
|blank1_info            =
|website                = 
|footnotes              = 
}}
'''Sidi Bou Said''' (arabsko سيدي بوسعيد) je znan tudi kot vasica umetnikov, ki leži približno 20 km severovzhodno od [[Tunis|Tunisa]], na severu [[Tunizija|Tunizije]]. Slikoviti kraj leži na vzpetini, s katere se razprostira panoramski pogled na ostanke starodavne [[Kartagina|Kartagine]] in na [[Tuniški zaliv]].
Umetniki, ki so tam živeli ali hodili na počitnice so med drugimi [[Paul Klee]], [[Gustave-Henri Josot]], [[Saro Lo Turco]] in [[Louis Moillet]]. Tunizijski umetniki v Sidi Bou Saidu kot so Yahia Turki, Brahim Bhahak in Ammar Farhat so poznani po ''École de Tunis'' (tunizijska slikarska šola).

==Zgodovina==
Vas je bila sprva posvečena religiji. Tukaj so živeli Marabouts, [[Puščavnik|puščavniki]]. Ime je okrajšava imena [[Svetnik|svetnika]] Abou Said ibn Khalef ibn Yahia Ettamini el Beji, ki je tukaj živel.
Leta 1207 naj bi tja prispel imenovani mistiker Abou Said Khalafa ben Yahia, da bi tam začel razvijati [[Sufizem|sufizem]]. Po smrti je bil imenovan za svetnika. Hrib Sidi Bou Said je čaščen kot sveti kraj.
V 16. st. so se tukaj, kakor na celotnem območju severne Tunizije, ustalili [[Mavri]], katerih značilna arhitektura je v vasici vidna še danes. 
Angleški baron [[Rodolphe d’Erlanger]] je leta 1912 prispel v takratno ribiško vas in zgradil dragoceno palačo. Poskrbel je, da so kraj leta 1915 uvrstili pod spomeniško varstvo. Kot slikar in ljubitelj glasbe je odprl vrata za umetnike, organiziral srečanja in večere, kjer so se prepletali umetnost, glasba in literatura. Med umetniki sta bila tudi nemška slikarja [[August Macke]] in [[Paul Klee]]. Po baronovi smrti leta 1932 je država Tunizija podedovala  njegovo kulturno zapuščino.

==Turistične znamenitosti==
Turistična vas je znana predvsem zaradi lepih barv, njegovega trga (Souk) in kavarne imenovane Nattes, ki je postala slavna z akvarelom Avgusta Mackesa. To je tipična mavrska kavarna, kjer se lahko med drugim poskusi tudi tradicionalno [[vodna pipa|vodno pipo]] (Shisha).
Novokrščena palača barona Erlangerja – [[Ennejma Ezzahra]] – je postala center arabske in sredozemske glasbe. Vse je odprto za javnost, ki lahko tam občuduje muzej glasbenih instrumentov, arhitekturo in vrtove. 
Sidi Bou Said je postal tudi zbirališče umetnikov, mlade domače buržoazije in tujih turistov. Kraj je znan po svoji arhitekturi s starimi restavriranimi palačami.

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Slika:Sidi Bou Said Bougainvillea.jpg|V notranjosti orientalske muzejske vile
Slika:SidBS (42).JPG|Ozka uličica s pogledom na Tuniški zaliv
Slika:SidBS (47).JPG|Glavna ulica s prodajalno spominkov in kavarno
Slika:SidBS (48).JPG|Glavna ulica z uličnim prodajalcem
Slika:Tunisie Sidi Bou Said 03.jpg|Okrašena modra vrata
&lt;/gallery&gt;

==Zunanje povezave==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sidi Bou Said}}

{{Zbirka|Sidi Bou Saïd}}

[[Kategorija:Naselja v Tuniziji]]
[[Kategorija:Članki wikikrožka Univerza za tretje življenjsko obdobje]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>30ijqhfu84b58y3g53dpxlizffuub9q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>334468</id>
    <revision>
      <id>6761405</id>
      <parentid>6760440</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:10:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6761405</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9223" sha1="lcaglnumfvzgp9omg81ybqj215a3b4q" xml:space="preserve">'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].

== Pravilna tlakovanja ==

[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati  mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]&lt;br&gt;3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg    |250px]]&lt;br&gt;4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]&lt;br&gt;6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[šestkotno tlakovanje]]
|}

== Arhimedsko, uniformno in polpravilno  tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.6.3.6&lt;BR&gt;[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4&lt;BR&gt;[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.4.6.4&lt;BR&gt;[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.6.12&lt;BR&gt;[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}

== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak &lt;math&gt;\left(1-\frac{2}{n}\right)180&lt;/math&gt; stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam  da 21 vrst oglišč. Samo  11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju  pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.

S tremi mnogokotniki v oglišču:

* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
   
&lt;gallery&gt;
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.png|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.png|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.png|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
&lt;/gallery&gt;

S štirimi mnogokotniki v oglišču:

* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 -  [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; 
* 3.4.3.12  - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
&lt;/gallery&gt;

S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.png|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.png|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.png|3.3.4.3.4
&lt;/gallery&gt;

S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]

Spodaj  je diagram s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
&lt;/gallery&gt;

== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
 
&lt;TABLE BORDER&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:dem3366bc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3366rbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3343tbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3446bc.png]]&lt;BR&gt;3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
&lt;/TABLE&gt;

== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da  je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.

V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.

{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} 
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}

[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]</text>
      <sha1>lcaglnumfvzgp9omg81ybqj215a3b4q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761477</id>
      <parentid>6761405</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:41:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6761477</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9223" sha1="exhq8fzhpc706m4kglzntld6gfl6fho" xml:space="preserve">'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].

== Pravilna tlakovanja ==

[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati  mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]&lt;br&gt;3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg    |250px]]&lt;br&gt;4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]&lt;br&gt;6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[šestkotno tlakovanje]]
|}

== Arhimedsko, uniformno in polpravilno  tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.6.3.6&lt;BR&gt;[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4&lt;BR&gt;[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.4.6.4&lt;BR&gt;[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.6.12&lt;BR&gt;[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}

== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak &lt;math&gt;\left(1-\frac{2}{n}\right)180&lt;/math&gt; stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam  da 21 vrst oglišč. Samo  11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju  pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.

S tremi mnogokotniki v oglišču:

* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
   
&lt;gallery&gt;
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.png|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.svg|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.png|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
&lt;/gallery&gt;

S štirimi mnogokotniki v oglišču:

* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 -  [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; 
* 3.4.3.12  - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
&lt;/gallery&gt;

S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.png|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.png|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.png|3.3.4.3.4
&lt;/gallery&gt;

S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]

Spodaj  je diagram s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
&lt;/gallery&gt;

== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
 
&lt;TABLE BORDER&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:dem3366bc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3366rbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3343tbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3446bc.png]]&lt;BR&gt;3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
&lt;/TABLE&gt;

== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da  je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.

V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.

{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} 
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}

[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]</text>
      <sha1>exhq8fzhpc706m4kglzntld6gfl6fho</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761489</id>
      <parentid>6761477</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:59:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6761489</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9223" sha1="a68q365b5g8fy58o5vhvw8ru7pck61d" xml:space="preserve">'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].

== Pravilna tlakovanja ==

[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati  mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]&lt;br&gt;3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg    |250px]]&lt;br&gt;4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]&lt;br&gt;6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[šestkotno tlakovanje]]
|}

== Arhimedsko, uniformno in polpravilno  tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.6.3.6&lt;BR&gt;[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4&lt;BR&gt;[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.4.6.4&lt;BR&gt;[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.6.12&lt;BR&gt;[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}

== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak &lt;math&gt;\left(1-\frac{2}{n}\right)180&lt;/math&gt; stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam  da 21 vrst oglišč. Samo  11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju  pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.

S tremi mnogokotniki v oglišču:

* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
   
&lt;gallery&gt;
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.png|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.svg|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.png|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
&lt;/gallery&gt;

S štirimi mnogokotniki v oglišču:

* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 -  [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; 
* 3.4.3.12  - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
&lt;/gallery&gt;

S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.svg|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.png|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.png|3.3.4.3.4
&lt;/gallery&gt;

S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]

Spodaj  je diagram s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
&lt;/gallery&gt;

== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
 
&lt;TABLE BORDER&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:dem3366bc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3366rbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3343tbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3446bc.png]]&lt;BR&gt;3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
&lt;/TABLE&gt;

== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da  je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.

V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.

{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} 
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}

[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]</text>
      <sha1>a68q365b5g8fy58o5vhvw8ru7pck61d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761508</id>
      <parentid>6761489</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:31:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6761508</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9223" sha1="2qw4tqd9duadbxy7hfvyolctc5w5w18" xml:space="preserve">'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].

== Pravilna tlakovanja ==

[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati  mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]&lt;br&gt;3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg    |250px]]&lt;br&gt;4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]&lt;br&gt;6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[šestkotno tlakovanje]]
|}

== Arhimedsko, uniformno in polpravilno  tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.6.3.6&lt;BR&gt;[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4&lt;BR&gt;[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.4.6.4&lt;BR&gt;[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.6.12&lt;BR&gt;[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}

== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak &lt;math&gt;\left(1-\frac{2}{n}\right)180&lt;/math&gt; stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam  da 21 vrst oglišč. Samo  11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju  pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.

S tremi mnogokotniki v oglišču:

* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
   
&lt;gallery&gt;
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.png|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.svg|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.png|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
&lt;/gallery&gt;

S štirimi mnogokotniki v oglišču:

* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 -  [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; 
* 3.4.3.12  - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
&lt;/gallery&gt;

S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.svg|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.svg|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.png|3.3.4.3.4
&lt;/gallery&gt;

S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]

Spodaj  je diagram s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
&lt;/gallery&gt;

== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
 
&lt;TABLE BORDER&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:dem3366bc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3366rbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3343tbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3446bc.png]]&lt;BR&gt;3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
&lt;/TABLE&gt;

== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da  je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.

V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.

{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} 
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}

[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]</text>
      <sha1>2qw4tqd9duadbxy7hfvyolctc5w5w18</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761519</id>
      <parentid>6761508</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:41:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6761519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9223" sha1="t039z1o2lo51vksdnux1evtkigdm6pd" xml:space="preserve">'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].

== Pravilna tlakovanja ==

[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati  mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]&lt;br&gt;3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg    |250px]]&lt;br&gt;4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]&lt;br&gt;6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;&lt;br&gt;[[šestkotno tlakovanje]]
|}

== Arhimedsko, uniformno in polpravilno  tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6&lt;BR&gt;[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.6.3.6&lt;BR&gt;[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4&lt;BR&gt;[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.4.6.4&lt;BR&gt;[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;BR&gt;[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]&lt;BR&gt;4.6.12&lt;BR&gt;[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}

== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak &lt;math&gt;\left(1-\frac{2}{n}\right)180&lt;/math&gt; stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam  da 21 vrst oglišč. Samo  11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju  pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.

S tremi mnogokotniki v oglišču:

* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
   
&lt;gallery&gt;
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.png|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.svg|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.png|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
&lt;/gallery&gt;

S štirimi mnogokotniki v oglišču:

* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 -  [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; 
* 3.4.3.12  - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
&lt;/gallery&gt;

S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]

Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.svg|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.svg|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.svg|3.3.4.3.4
&lt;/gallery&gt;

S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]

Spodaj  je diagram s takšnimi oglišči:

&lt;gallery&gt;
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
&lt;/gallery&gt;

== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
 
&lt;TABLE BORDER&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:dem3366bc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3366rbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
  &lt;TR align=center&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3343tbc.png]]&lt;BR&gt;3&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.4.12 in 3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;&lt;/TD&gt;
    &lt;TD&gt;
      [[Slika:Dem3446bc.png]]&lt;BR&gt;3.4&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.6 in 3.6.3.6&lt;/TD&gt;
  &lt;/TR&gt;
&lt;/TABLE&gt;

== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da  je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.

V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.

{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} 
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}

[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]</text>
      <sha1>t039z1o2lo51vksdnux1evtkigdm6pd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Almira Bremec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>334737</id>
    <revision>
      <id>6761666</id>
      <parentid>6607617</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:49:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn.</comment>
      <origin>6761666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1170" sha1="jqgjqzthqlqmozpb4y50uhenj9ejlji" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Almira Bremec''', [[Slovenci|slovenska]] [[slikarka]] in [[grafika|grafičarka]], * [[27. maj]] [[1958]], [[Postojna]].

V jeseni 1977 se je vpisala na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]], kjer je leta 1983 [[diploma|diplomirala]] pri profesorju [[Bogdan Borčič|Bogdanu Borčiču]]. Bremčeva je predvsem grafičarka. Svoj likovni svet, ki mu je osnova človeški lik, oblikuje z izrazito risbo in kontrastnimi razmerji ploskovito obarvanih form. Prve [[razstava|razstave]] se je še kot študentka udeležila 1977 na mladinskem Extemporu v Novi Gorici in prejela 2. nagrado, 1985 pa je sodelovala na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Prvo samostojno razstavo pa je pripravila 1983 v Ljubljani.&lt;ref name =&quot;Leksikon&quot;&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
[[seznam slovenskih grafikov]]

{{likovnik-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bremec, Almira}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1958]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski grafiki]]</text>
      <sha1>jqgjqzthqlqmozpb4y50uhenj9ejlji</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dendritski trn</title>
    <ns>0</ns>
    <id>337072</id>
    <revision>
      <id>6761514</id>
      <parentid>5770308</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:37:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dendritični -&gt; dendritski – poenotenje</comment>
      <origin>6761514</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2403" sha1="d6enct3v9le5t1ob8af2gcc7yygl9rm" xml:space="preserve">{{Infobox Anatomy |
Name         = {{PAGENAME}} |
Latin        = gemmula dendritica |
Image        = Dendritic spines.jpg |
Caption      = ''Spiny dendrite of a [[striatum|striatal]] medium spiny neuron.'' |
Image2       = Spline_types_3D.png |
Caption2     = ''Pogoste oblike dendritskih trnov; od zgoraj: ozek dendritski trn, gobast dendritski trn, krnast dendritski trn (kliknite za povečavo)'' |
Precursor    = |
System       = |
Artery       = |
Vein         = |
Nerve        = |
Lymph        = |
}}
'''Dendritski trn''' je izrastek [[dendrit]]a na mestu [[kemična sinapsa|sinapse]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=trn{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 7. 2012.&lt;/ref&gt; Gre za štrline iz [[živčna celica|živčnih celic]], ki praviloma prejemajo informacije le od ene ekscitatorne sinapse. Vsebujejo [[receptor (biokemija)|receptorje]] za [[živčni prenašalec|živčne prenašalce]], [[organel]]e in signalne sisteme, bistvene za funkcioniranje sinaps ter za [[sinaptična plastičnost|sinaptično plastičnost]].&lt;ref name=Nimchinsky&gt;Nimchinsky E. A., Sabatini B. L., Svoboda K.: Structure and function of dendritic spines, Annual Review of Physiology 2002. 64: 313–353.&lt;/ref&gt;

== Zgradba in opis ==
Dendritski trni so zgrajeni iz glave s prostornino okoli 0,01–0,8 [[Mikrometer|µm]]&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;, ki so z nevronom povezani s tankim vratom v premeru manj kot 0,1 µm. Poleg nevritov lahko izraščajo tudi iz [[perikarion]]a (some) ali celo iz [[aksonska grbina|aksonske grbine]] (stik some in [[akson]]a). Nahajajo se pri različnih vrstah živčnih celic pri vseh [[vretenčarji]]h, pa tudi pri nekaterih [[nevretenčarji]]h. Več kot 90 % ekscitatornih sinaps se konča na dendritskih trnih in človeški [[možgani]] jih vsebujejo več kot 10&lt;sup&gt;13&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=Nimchinsky/&gt;

== Patologija ==
Nepravilnosti dendritskih trnov, zlasti v njihovem številu in zrelosti, naj bi povzročale številne [[kognitivna motnja|kognitivne motnje]], kot so [[ADHD]], [[avtizem]], [[duševna manjrazvitost]], [[sindrom fragilnega kromosoma X]] ...&lt;ref&gt;Penzes, P., Cahill, M. E., Jones, K. A., Vanleeuwen, J. E. &amp; Woolfrey, K. M. Dendritic spine pathology in neuropsychiatric disorders. Nat Neurosci 14, 285-293 (2011).&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{seznam_referenc}}

[[Kategorija:Nevroni]]</text>
      <sha1>d6enct3v9le5t1ob8af2gcc7yygl9rm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761516</id>
      <parentid>6761514</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:39:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod v infopolju</comment>
      <origin>6761516</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2390" sha1="8fg5z1f00oaxgo0n2ow63zzr99ybtqa" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija |
Name         = {{PAGENAME}} |
Latin        = gemmula dendritica |
Image        = Dendritic spines.jpg |
Caption      = Trnasti dendrit [[striatum|striatnega]] nevrona. |
Image2       = Spline_types_3D.png |
Caption2     = Pogoste oblike dendritskih trnov; od zgoraj: ozek dendritski trn, gobast dendritski trn, krnast dendritski trn (kliknite za povečavo) |
Precursor    = |
System       = |
Artery       = |
Vein         = |
Nerve        = |
Lymph        = |
}}
'''Dendritski trn''' je izrastek [[dendrit]]a na mestu [[kemična sinapsa|sinapse]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=trn{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 7. 2012.&lt;/ref&gt; Gre za štrline iz [[živčna celica|živčnih celic]], ki praviloma prejemajo informacije le od ene ekscitatorne sinapse. Vsebujejo [[receptor (biokemija)|receptorje]] za [[živčni prenašalec|živčne prenašalce]], [[organel]]e in signalne sisteme, bistvene za funkcioniranje sinaps ter za [[sinaptična plastičnost|sinaptično plastičnost]].&lt;ref name=Nimchinsky&gt;Nimchinsky E. A., Sabatini B. L., Svoboda K.: Structure and function of dendritic spines, Annual Review of Physiology 2002. 64: 313–353.&lt;/ref&gt;

== Zgradba in opis ==
Dendritski trni so zgrajeni iz glave s prostornino okoli 0,01–0,8 [[Mikrometer|µm]]&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;, ki so z nevronom povezani s tankim vratom v premeru manj kot 0,1 µm. Poleg nevritov lahko izraščajo tudi iz [[perikarion]]a (some) ali celo iz [[aksonska grbina|aksonske grbine]] (stik some in [[akson]]a). Nahajajo se pri različnih vrstah živčnih celic pri vseh [[vretenčarji]]h, pa tudi pri nekaterih [[nevretenčarji]]h. Več kot 90 % ekscitatornih sinaps se konča na dendritskih trnih in človeški [[možgani]] jih vsebujejo več kot 10&lt;sup&gt;13&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=Nimchinsky/&gt;

== Patologija ==
Nepravilnosti dendritskih trnov, zlasti v njihovem številu in zrelosti, naj bi povzročale številne [[kognitivna motnja|kognitivne motnje]], kot so [[ADHD]], [[avtizem]], [[duševna manjrazvitost]], [[sindrom fragilnega kromosoma X]] ...&lt;ref&gt;Penzes, P., Cahill, M. E., Jones, K. A., Vanleeuwen, J. E. &amp; Woolfrey, K. M. Dendritic spine pathology in neuropsychiatric disorders. Nat Neurosci 14, 285-293 (2011).&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{seznam_referenc}}

[[Kategorija:Nevroni]]</text>
      <sha1>8fg5z1f00oaxgo0n2ow63zzr99ybtqa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761517</id>
      <parentid>6761516</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:39:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--pika</comment>
      <origin>6761517</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2389" sha1="6g8p3zgi34gsthfkx6p30ldeb90422t" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija |
Name         = {{PAGENAME}} |
Latin        = gemmula dendritica |
Image        = Dendritic spines.jpg |
Caption      = Trnasti dendrit [[striatum|striatnega]] nevrona |
Image2       = Spline_types_3D.png |
Caption2     = Pogoste oblike dendritskih trnov; od zgoraj: ozek dendritski trn, gobast dendritski trn, krnast dendritski trn (kliknite za povečavo) |
Precursor    = |
System       = |
Artery       = |
Vein         = |
Nerve        = |
Lymph        = |
}}
'''Dendritski trn''' je izrastek [[dendrit]]a na mestu [[kemična sinapsa|sinapse]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=trn{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 7. 2012.&lt;/ref&gt; Gre za štrline iz [[živčna celica|živčnih celic]], ki praviloma prejemajo informacije le od ene ekscitatorne sinapse. Vsebujejo [[receptor (biokemija)|receptorje]] za [[živčni prenašalec|živčne prenašalce]], [[organel]]e in signalne sisteme, bistvene za funkcioniranje sinaps ter za [[sinaptična plastičnost|sinaptično plastičnost]].&lt;ref name=Nimchinsky&gt;Nimchinsky E. A., Sabatini B. L., Svoboda K.: Structure and function of dendritic spines, Annual Review of Physiology 2002. 64: 313–353.&lt;/ref&gt;

== Zgradba in opis ==
Dendritski trni so zgrajeni iz glave s prostornino okoli 0,01–0,8 [[Mikrometer|µm]]&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;, ki so z nevronom povezani s tankim vratom v premeru manj kot 0,1 µm. Poleg nevritov lahko izraščajo tudi iz [[perikarion]]a (some) ali celo iz [[aksonska grbina|aksonske grbine]] (stik some in [[akson]]a). Nahajajo se pri različnih vrstah živčnih celic pri vseh [[vretenčarji]]h, pa tudi pri nekaterih [[nevretenčarji]]h. Več kot 90 % ekscitatornih sinaps se konča na dendritskih trnih in človeški [[možgani]] jih vsebujejo več kot 10&lt;sup&gt;13&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=Nimchinsky/&gt;

== Patologija ==
Nepravilnosti dendritskih trnov, zlasti v njihovem številu in zrelosti, naj bi povzročale številne [[kognitivna motnja|kognitivne motnje]], kot so [[ADHD]], [[avtizem]], [[duševna manjrazvitost]], [[sindrom fragilnega kromosoma X]] ...&lt;ref&gt;Penzes, P., Cahill, M. E., Jones, K. A., Vanleeuwen, J. E. &amp; Woolfrey, K. M. Dendritic spine pathology in neuropsychiatric disorders. Nat Neurosci 14, 285-293 (2011).&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{seznam_referenc}}

[[Kategorija:Nevroni]]</text>
      <sha1>6g8p3zgi34gsthfkx6p30ldeb90422t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>337268</id>
    <revision>
      <id>6761413</id>
      <parentid>6759840</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:20:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* H */</comment>
      <origin>6761413</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46003" sha1="7frm29zqngv8jv3nhphwugsheocvjg3" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–)
*[[Filip Abram]] (1835–1903)
*[[Josip Abram]] (1832–1907)
*[[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952)
*[[Matej Accetto]] (1974–)
*[[Zdenka Adamič]] (1910–1997)
*[[Juro Adlešič]] (1884–1968)
*[[Josip Agneletto]] (1884–1960)
*[[Jakob Ahačič]]
*[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–)
*[[Matjaž Ambrož]] (1977–)
*[[Mihael Ambrož]] (1808–1864)
*[[Borut Ambrožič]] (1970–)
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984)
*[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–)
*[[Pavel Apovnik]] (1935–)
*[[Metka Arah]]
* [[France Arhar]] (1948–)
*[[Andrej Auersperger Matić]]
*[[Matej Avbelj]] (1980–)
*([[Viktor Avbelj]])?

== B ==

* [[Janko Babnik]] (1861–1927)
*?? [[Bajec]] - zvezni sodnik?
*[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974)
*[[Franc Bajlec]] (1902–1991)
*[[Vlado Balažic|Vlado (Vladimir) Balažic]]
*[[Vilko Baltič]] (1878–1959)                               
*[[Andrej Baraga]] (1965–2022)
*[[Samo Bardutzky]]
* [[Lovro Baš]] (1849–1924)
* [[Fran Baša]] (1901–1972)
*[[Milan Baškovič]] (1929–2024)
* [[Tone Batagelj]] (1894–1974)
* [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021)
* [[Aleš Bebler]] (1907–1981)
* [[Peter Bekeš]] (1946–2015)
*[[Ivan Bele]] (1902–1983)
*[[Ivan Bele]] (1937–2019)
*[[Marjan Bele]] (1906–1944?)
*[[Nataša Belopavlovič]] (1949–)
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] (1875–1943)
*[[Jaromir Beran]] (1909–2002)
*[[Andrej Berden]] (1949–)
*[[Katarina Bergant]]
*[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–)
*[[Jože Bernik]] (1924–2011)
*[[Katarina Bervar Sternad]] (1975–)
*[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968)
*[[Nina Betetto]] (1962–)
* [[Božidar Bežek]] (1866–1935) 
*[[Rupert Bežek]] (1858–1903)
*([[Adolf Bibič]] 1933–1996)
*([[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963)
* [[Josip Bitežnik]] (1891–1960)
*[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008)
*Dušan Blaganje?
*[[Matej Blatnik]]
*[[Ivan Blažir]] (1820–1866)
*[[Lovro Bogataj]] (1889–1967)
*[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–)
* [[Rado Bohinc]] (1949–)
* [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) 
*[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) 
* [[Borut Bohte]] (1932–2024)
*[[Jožica Boljte Brus]] (1953–)
* [[Jože Boncelj]] (1911–1986)
* [[Rado Bordon]] (1915–1992)
*[[Marko Bošnjak]] (1974–)
*[[Ana Božič Penko]]
* [[Anton Božič]] (1876–1933)
* [[Mirko Božič]] (1884–?)
* [[Erika Braniselj]] (?—2013)
*[[Borut Bratina]] (1957–)
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989)
* [[Franc Anton Breckerfeld]] (
*[[Janko Brejc]] (1869–1934)
*[[Mihael Brejc]] (1947–)
*[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964)
*[[Stana Brezar]] (1916–1994)
*[[Barbara Brezigar]] (1953–)
*[[Jaka Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]] (1886–1958)
*[[Igor Breznik]] (1917–1945)
*[[Janez Breznik]] (1942–)
*[[Borut Brezovar]]
*[[Nejc Brezovar]] (1983–)
*[[Boštjan Brezovnik]]  (1976–)
*([[Milan Brglez]] 1967–)
* [[Arnošt Brilej]] (1891–1953)
*[[Jože Brilej]] (1910–1981)
*[[Franci Brinc]] (1935–)
*[[Martin Briški]] (1914–1993)
*[[Maja Brkan]]
*[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984)
* [[Anton Brumen]] (1857–1930)
* [[Marko Brus]] (1966–)
*[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–)
*([[Bojko Bučar]] 1951–)
* [[France Bučar]] (1923–2015)
*[[Janez Bučar]] (1822–1859)
* [[Julij Bučar]] (1857–1919)
* [[Julij Bučar ml.]] (1889–1974)
* [[Pavel Budin]] (1952–2000)
*[[Bojan Bugarič]] (1965–)
*[[Miha Butina]] (1907–1980)

== C ==
*[[Pavle Car]]
*[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943)
*[[Bernard Cek]]
*[[Nina Cek]]
*[[Edvard Centrih]] (1933–1998)
*[[Božo Cerar]] (1949–)
*[[Miroslav Cerar]] (1939–)
*[[Miro Cerar ml.]] (1963–)
*[[Zdenka Cerar]] (1941–2013)
*[[Matej Cigale]] (1819–1889)
*[[Stojan Cigoj]] (1920–1989)
*[[Rafael Cijan]] (1935–2015)
* [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717)
* [[Etbin Henrik Costa]] (1832–1875) 
*[[Dušan Cotič]] (1922–2015)
*[[Blaž Crobath]] (1797–1848)
*[[Josip Cugmus]] (1884–1960)
*[[Katica Cukjati]] (1949–2016)
*[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017)

== Č ==
*([[Tomaž Čas]])
*[[Janez Čebulj]] (1957–)
*[[Aleksander Čeferin]] (1967–)
*[[Emil Čeferin]] (1912–1997)
*[[Peter Čeferin]] (1938–)
*[[Rok Čeferin]] (1964–)
*[[Darko Černej]] (1906–1990)
*[[Samo Červek]] (1969–)
*[[Janko Česnik]] (1932–)
*([[Gorazd Čibej]])
*[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022)
*[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894)
* [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948)
* [[Vida Čok]] (1931–2023)
* [[Anton Čop]] (1786–1865)
*[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845)
*[[Uroš Čop]]
*[[Kristina Čufar]]
*[[Matej Čujovič]] (1976–)

== D ==
*[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.)
*[[Viktor Damjan]] (1915–1981)
*[[Janko Debelak]] (1868–1925)
*[[Slavko Debelak]] (1947–2013) - odgovoren za &quot;izbris&quot;
*[[Ivan Dečko]] (1859–1908)
*[[Mitja Deisinger]] (1942–2026)
*Vladimir Dejan (1954)
* [[Jože Dekleva]] (1899–1969)
* [[Anton Delak]] (1927–2002)
*[[Drago Demšar]] (1942–2017)
*[[Jožef Anton Demšar]] (1709–1770)
*[[Franjo Derenčin]] (1906–1963)
* [[Josip Dermastia]] (1879–1952)
* [[Marijan Dermastia]] (1911–1971)
*[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914)
*[[Edvard Dev]] (1834–1917)
*[[Miroslav Dev]]
* [[Oskar Dev]] (1868–1932)
*[[Silvo Devetak]] (1938–)
*[[Aljoša Dežman]]
*[[Zlatan Dežman]] (1951–)
*[[Avgust Dimitz]] (1827–1886)    
*[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002)    
*[[Tina Divjak]] (1981–)    
*[[Karel Dobida]] (1896–1964)
*[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977)
*[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961)
*([[Bojan Dobovšek]] 1962–)
*[[Albin Dobrajc]] (1908–1980)
*[[Polonca Dobrajc]]
*[[Alojz Dobravec]] (1811–1871)
*[[Helga Dobrin]]
*[[Tanja Dobrin]] (r. [[Pirc]])
*[[Tone Dolčič]] (1954–2022)
*[[Bojan Dolenc]] (1949–)
*[[Jurij Dolenc]] (–)
*[[Matija Dolenc]] (1810–1876)
* [[Metod Dolenc]] (1875–1941)
*[[Mile Dolenc]]
*[[Pavel Dolenc]] (1942–2018)
*[[Ščitomir Dolenc]] (1873–1946)
*[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858)
*[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839)
*[[Josip Doljak]] (1820–1861)
*[[Karlo Doljak]] (Karol/Carlo Doliac) (1805–1898)
*[[Janez Gregor Dolničar]] (1655–1719)
*[[Matej Dolničar]] (1908–1991)
*[[Janko Dolžan]] (1883–1949)
*[[Silvester Domicelj]] (1868–1938)
*[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961)
*Fran Dominko (1870–1921)
*[[Miha Dominko]]
*[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851)
*[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) 
*[[Brigita Domjan Pavlin]]
*[[Danilo Dougan]] (1909–1993)
*[[Gašper Dovžan]] (1976–)
*[[Mojca Drčar Murko]] (1942–)
*[[Simona Drenik Bavdek]] (1975–)
*[[Katja Drnovšek]]
*[[Eneja Drobež]]
*[[Anton Drobnič]] (1928–2018)
*[[Lidija Drobnič]] (1931–2021)
*[[Živa Drol Novak]]
*[[Gregor Dugar]] 
*[[Jana Dular]]
*[[Marijan Dular]] (1910–2005)
*[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980)
*[[Uroš Dular]] (1941–)

== Đ ==

* [[Miodrag Đorđević (sodnik)|Miodrag Đorđević]] (1955–)

== E ==
*[[Erik Eberl]] (1885–1947)
*[[Stevo Eberl]] (1938–1985)
*[[Andrej Ekart]]
*[[Fran Eller]] (1873–1956)
*[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756)
*[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690)
*[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723)
*[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759)
*[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716)
*[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847)
*[[Anže Erbežnik]] (1976–)
*[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?)
*[[Karl Erjavec]] (1960–)
*[[Tina Eržen]] (1971–)
*[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987)

== F ==

*[[Mohor Fajdiga]]
*[[Peter Falatov]] (1939–2020)
*[[Aleksander Fatur]] (1878–1946)
*[[Julij Felaher]] (1895–1969)
*[[Aleš Ferčič]]
*[[Josip Ferfolja]] (1880–1958)
*[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927)
*[[Boštjan Ferk]] (1979–)
*[[Petra Ferk]]
*[[Andrej Ferlinc]]
*[[Maja Ferlinc]]
*[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945)
*[[Veronika Fikfak]]
*[[Katja Filipčič]]
*Filipec
*[[Ludvik Filipič]] (1850–1911)
*[[Boris Filli]] (1931–2011) 
*[[Mirko Finderle]] (1918–2012)
*[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–)
*[[Božidar Fink]] (1920–2013)
*[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994)
*[[Peter Fister]] (1759–1800)
* [[Zvonko Fišer]] (1949–)
*[[Benjamin Flander]]
*[[Janvid Flere]] (1914–1996)
*[[Slavko Flis]] (1922–2002)
*[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709)
*[[Vladimir Foerster]] (1868–1942)
*[[Josip Fon (pravnik)|Josip Fon]] (1865–1925)
*[[Valentina Franca]]
*[[Tanja Frank Eler]]  
*[[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] (1922–2009) 
*[[Katja Franko]] Aas
*[[Anton Gašper Frantar]] (1948–2021)
*[[Franc Friškovec]] (? –1993)
*[[Anton Furlan (pravnik)|Anton Furlan]] (1867 - ?)
*[[Boris Furlan]] (1894–1957)
*[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973)
*[[Harij Furlan]] (1965–)

== G ==
*Milko Gaber
*[[Aleš Galič]] (1968–)
*[[Damjan Gantar]] (196?–)
*[[Pavle Gantar (pravnik)]]
*[[Milan Gaspari]] (1933–2001)
*[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002)
*[[Franci Gerbec]]
*[[Josip Gerdešič]] (1834–1914)
*[[Ivan Geršak]] (1838–1911)
*[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908)
*[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]])
*[[Lev Geržinič]] (1916–2012)
*[[Vladimir Glaser]] (1894–1975)
*[[Franc Glavan]] (1927–)
*[[Anton Globočnik]] (1825–1912)
*[[Viktor Globočnik]] (1852–1898)
*[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939)
*[[Rupko Godec]] (1925–2022)
*[[Franc Godeša]] (1934–)
*[[Gregor Godeša]]
*[[Anton Gogola]]/Gogala (1780–1841)
*[[Ivan Gogala]] ([[Gogola]]) (1850–1901)
*[[Jože Gogala]] (1916–2011)
*[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015)
*[[Adolf Golia]] (1889–1976)
*[[Gustav Golia]] (1879–1947)
*[[Ludvik Golia]] (1846–1908)
*[[Vladimir Golia]] (? –1966)
*[[Matija Golob]] (1922–[[1995]])
*[[Peter Golob]] (1964–)
*[[Alojz Goričan]] (1888–1968)
*[[Jože Goričar (diplomat)|Jože (Josip) Goričar]] (1873–1955)
*[[Jože Goričar]] (1907–1985)
*[[Anton Gorjup]] (1812–1883)
*[[France Gorjup]] (1939–2026)
*[[Mitja Gorjup]] (1943–1977)
*[[Miloš Gorkič]] (1922–2020)
*[[Primož Gorkič]] (1979/80–)?
*[[France Goršič]] (1877–1967)
* [[Andrej Gosar]] (1887–1970)
*[[Andrej Gostiša]] (1821–1875)
*[[Lana Katarina Gotvan]]
*[[Franc Grad]] (1948–)
*[[Alojz Gradnik]] (1882–1967)
*[[Božo Grafenauer]] (1950–)
*[[Barbara Granda]] (1982–)
*[[Luka Grasselli]]
*[[Mirko Grasselli]] (1874–1950)
*[[Neža Grasselli]]
*[[Peter Grasselli]] (1841–1933)
*[[Mateja Grašek]]
*[[Mitja Grbec]]
*[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886)
*[[Florijan Gregorič]] (1883–1963)
*Jože Gregorič (1933–2011)
*[[Gustav Gregorin]] (1860–1942)
*[[Matevž Grilc]] (1946–)
*[[Peter Grilc]] (1961–)
*[[Roland Grilc]]
*[[Vatroslav Grill]] (1899–1976)
*[[Davorin Gros]] (1897–1989)
*[[Josipina Grosman|Josipina (Fini) Grosman]] (r. [[Ahačič]]) (1908–1980)
*[[Karol Grossmann]] (1864–1929) 
*[[Vladimir Grosman]] (1905–1992)  
*[[Jurij Groznik]] (generalni državni odvetnik)
*[[Igo Gruden]] (1893–1948)
*[[Ludvik Gruden]] (1903–1974)
*[[Matjaž Gruden]] (1965–)
*[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922)

== H ==
* [[Henrik Haas]] (1864–1925)
* [[Lovro Hacin]] (1886–1946)
* [[Miha Hafner]] (1986–)
* [[Ferenc Hajós]] (1935–)
* [[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848)
* [[France Hočevar]] (1913–1992)
* [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714)
* Mirko Hočevar
* [[Beti Hohler]] (1981–)
* [[Ivan Hojnik]] (1884–1939)
* [[Janja Hojnik]] (1979–)
* [[Borut Holcman]] (
* [[Danijela Horvat]]
* [[Mitja Horvat]] (1961–)
* [[Vladimir Horvat]] (1958–)
* [[Juro Hrašovec]] (1858–1957)
* [[Jakob Hren]] (1830–1924)
* [[Ivan Milan Hribar]] (1875–1909)
* [[Stane Hribar]] (1907–2003)?
* [[Svetozar Hribar]] (1909–1996)
* [[Jože Hribernik]] (1938–)
* [[Tone Hribovšek]] (1935–)
* [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931)
* [[Jožko Humar]] (1914–2008)
* [[Silva Humer]]

== I ==

* [[Albin Igličar]] (1947–)
*[[Marko Ilešič]] (1947–2024)
*[[Meta Ilešič]] (r. [[Žužek]]) (1921–2022)
*[[Mirko Ilešič]] (1950–1999)
*[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012)
*[[Larisa Istenič]]
*[[Blaž Ivanc]]
*[[Tjaša Ivanc]]
*[[Šime Ivanjko]] (1938–)

== J ==
*[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–)
*[[Irena Jager Agius]]
*[[Matjaž Jager]]
*[[Nina Ana Jäger]]
*[[Klemen Jaklič]] (1975–)
*[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924)
*[[Jožef Jakopič]] (1841–1894)
*[[Vid Jakulin]] (1960–)
*[[Peter Jambrek]] (1940–)
*[[Jernej Jan]] (1935–2010)
*[[Martin Jančar]]
*[[Franc Jančigaj]] (1878–1945)
*[[Breda Janežič]] (1948–1995)
*[[Konrad Janežič]] (1867–1945)
*[[Alojz Janko]] (1943–2019)
*[[Frančišek Jarc]] (1891–1978)
*[[Mihail Jasinski]] (1862–1935)
*[[Milena Jazbec Lamut]]
*[[Andraž Jeglič]] (1865–1937)
*[[Barbara Jelčić]] (1940–)
*[[Tone Jelen]] (1916–2013)
*[[Celestin Jelenc]] (1884–1968)
*[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805)
*[[Alenka Jelenc Puklavec]] (1940–2022)
*[[Dušan Jelušič]] (1920–1998)
*[[Mihael Jenčič]] (1946–)
*[[Marjan Jenko]] (1913–2006)
*[[Simon Jenko]] (1835–1869)
*[[Hinko Jenull]] (1952–)
*[[Janko Jeri]] (1927–2002)
*[[Maks Jerič]] (1885–1949)
*[[Tone Jerovšek]] (1941–)
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981)
*[[Rok Jesenko]] (1880–1966)
*[[Aleksander Jevšek]] (1961–)
*[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015)
*[[Savin Jogan]] (1937–)
*[[Albin Juhart]] (1893–1972)
*[[Jože Juhart]] (1906–1967)
*[[Miha Juhart]] (1963–)
*[[Ilja Jurančič]] (1929–2006)
*[[Vladimir Jurančič]] (1927–)
*[[Josip Jurca]] (1884–1963)
*[[Peter Juren]] (1930–2021)
*[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik)
* [[Joso Jurkovič]] (1888–1940)
*[[Margerita Jurkovič]]
*[[Franc Jurtela]] (1853–1926)
*[[Ivan Justin]] (1930–)
*[[Alojzij Juvan]] (1886–1960)  
*[[Friderik Juvančič]] (1873–1947)

== K ==

*[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705)
*[[Zdravko Kalan]] (1906–1992)
*[[Marko Kambič]] (1963–)
*[[Miha Kambič]] (1888–1981)
*[[Mitja Kamušič]] (1924–1994)
*[[Zoran Kanduč]] (1962–)
*[[Jakob Kandut]] (1913–1996)
*[[Josip Karlovšek]] (1867 – 1950)
*[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806)
*[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) 
*[[Andreja Katič]] (1969–) 
*[[Igor Kaučič]] (1954–)
*[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–)
*[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923)
*[[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903)
*[[Matija Kavčič]] (1802–1863)
*[[Vladimir Kavčič]] (1932–2024)
*[[Ivan Kavčnik (pravnik)|Ivan Kavčnik]] (1858–1922)
*[[Mirko Kejžar]] (1897–1943)
*[[Tamara Kek]]
*[[Tomaž Keresteš]] (1972/3?–)
*[[Robert Kermavner]] (1876–1927)
*[[Janko Kersnik]] (1852–1897)
*[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937)
*[[Jožef Kersnik]] (1823–1877)
*[[Ana Kerševan]] (1979–)
*[[Erik Kerševan]] (1974–)
*[[Peter Keršič]] (1881–1948)
*[[Ciril Keršmanc]] (
*[[Urška Kežmah]]
*[[Milan Kiauta]] (1909–1987)
*[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–)
*[[Ksenija Klampfer]] (1976–)
*[[Marta Klampfer]] (1953–2016)
*[[Goran Klemenčič]] (1972–)
*[[Nada Klemenčič]] (1939–)
*[[Tone Klemenčič]] (1913–2001)
*[[Josip Klepec]] (1887?–1938)
*[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994)
*[[Rok Kljajič]]
*[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–)
*([[Klemen Klun]] 1971–)
*[[Bojana Kmetec Rošic]]
*[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?)
*[[Rajko Knez]] (1969–)
*[[Rihard Knez]] (1919–1993)
*[[Aleš Kobal]] (1971–)
*[[Miloš Kobal]] (1926–2018)
* [[Božo Kobe]] (1913–1951)
*[[Peter Kobe]] (1916–1995)
*[[Gorazd Kobler]] (1949–2022)
*[[Marijan Kocbek]] (1957–)
*[[Jurij Koce]] (1902–1992)
*[[Boris Kocijančič]] (1909–1968)
* [[Janez Kocijančič]] (1941–2020)
*[[Rudi Kocjančič]] (1939–2024)
*[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–)
*[[Andreja Kokalj]]
*[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931)
*[[Črtomir Kolenc]] (1914–2001)
*[[Riko Kolenc]] (1916–2001)
*[[Lidija Koman Perenič]] (1945–)
*[[Gojmir Komar]] (1931–2002)
*[[Milan Komar]] (1921–2006)
*[[Danilo Komavli]] (1881–1967)
*[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897)
*[[Polonca Končar]] (1947–)
*[[Mateja Končina Peternel]] (1966–)
*[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988)
* [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872)
*[[Rok Koren]] (1962–2021)
* [[Boštjan Koritnik]] (1979–)
*[[Damjan Korošec]] (1968–)
*[[Ivan Korošec]] (1913–1942)
* [[Viktor Korošec]] (1899–1985) 
*[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–)
*[[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (1880–1934)
*[[Mirko Koršič]] (1914–1981)
*[[Milan Korun]] (1886–1962)
*[[Branko Korže]]
*[[Albert Kos]] (1913–1947)
*[[Anton Kos-Cestnikov]] (1837–1900)
*[[Drago Kos]] (1961–)
*[[Marjan Kos]]
*[[Franc Kosar]] (1823–1894)
* [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884)
* [[Vida Kosi]] (1921–2021)
* [[Bogomir Kostanjevec|Bogomir (Mirko) Kostanjevec]] (1911–2012)
* Karel Košenina
* [[Alenka Košir]] (1975–)
* [[Borut Košir]] (1954–)
*[[Fedor Košir]] (1908–1972)
*[[Milan Kosterca]] (1929–2014)
*[[Lenart Košutnik]] (1980–)
*Josip Kotnik ?
*[[Sonja Kotnik]] (1956–)
*[[Mitja Kovač]]
*[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–)
* [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996)
*[[Blaž Kovačič Mlinar]]
*[[Maša Kovič Dine]]
*[[Boris Kovšca]] (1932–2022)
*[[Jože Kozina]] (1960–)
*[[Miha Kozinc]] (1952–)
*[[Peter Kozler]] (1824–1879)
*[[Andreja Krabonja]]
*[[Dragana Kraigher Šenk]] (1937–1985)
*[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943)
*[[Nada Kraigher]] (1911–2000)
*[[Vito Kraigher]] (1911–1945)
*[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–)
*[[Jožef Krajnc]] (1821–1875)
*[[Milko Krajnc]] (1883–1965)
*Anton Krajšek
*[[Suzana Kraljič]]/Kraljić
*[[Jerca Kramberger Škerl]]
*[[Albert Kramer]] (1882–1943)
*[[Irena Kranjc]] (1961–)
*[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (1949–)
*[[Marko Kranjc]] (1888–1977)
*[[Vesna Kranjc]] (1956–)
*[[Ivan Kranjec]]
*[[Katarina Krapež]]
*[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978)
*[[Vladimir Kreč]] (1923–1999)
*[[Viljem Krejči]] (1890–1962)
* [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942)
*[[Miha Krek]] (1897–1969)
*[[Anton Kremžar]] (1867–1927)
*[[France Kremžar]] (1883–1954)
*[[Barbara Kresal]] (1969–)
*[[Katarina Kresal]] (1973–)
*[[Katarina Kresal Šoltes]] (1966–)
*[[Marija Krisper Kramberger|Marija Krisper-Kramberger]] (1946–)
*[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931)
*[[Andrej Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–2023)
* [[Matevž Krivic]] (1942–)
*[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) 
*[[Vladimir Krivic]] (1914–1996)
*[[Anton Kržišnik]] (1890–1973)
*[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999)
*[[Mojca Kucler Dolinar]] (1972–)
*[[Milan Kučan]] (1941–)
*[[Anton Kuder]] (1870–1944)
*[[Alenka Kuhelj]] (1942–)
*[[Angelo Kukanja]] (1905–1977)
*[[Bojan Kukec]] (1952–2011)
*[[Vladimir Kukman]] (1902–1982)
*[[Damjan Kukovec]] (1977–)
*[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951)
*[[Janko Kuster]] (1925–1998)
*Josip Kušar (1865–1913)
* [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) 
* [[Radoslav Kušej]] (1875–1941)
* [[Bojana Kvas]]
*[[Jožef Kovač]] (1965-)

== L ==
*[[Peter Laharnar]] (1858–1932)
*[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977)
*[[Vid Lajovic]] (1917–1977)
*[[Rok Lampe]] (1973–)
*[[Ivan Lamut]] (1879–1937)
*Lamut
*[[Stanko Lapajne]] (1878–1941)
*[[Štefan Lapajne]] (1855–1912)
*[[Fran Lasič]] (1864?–1944)
*[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944)
*[[Stojan Lasič]]
*[[Janko Lavrič]] (1900–1971)
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karel Lavrič]] (1818–1876)
*[[Roman Lavtar]]?
*[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–)
*[[Viktor Lednik]]
*[[Milan Lemež]] (1891–1971)
*[[Janez Lenarčič]] (1967–)
*[[Stane Lenardič]] (1918–2008)
*[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926)
*[[Tina Lesar]]
*[[Josip Leskovar]] (1875–1965)
*[[Jernej Letnar Černič]]
*[[Vladimir Levec]] (1877–1904)
*[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34)
*[[Miloš Levičnik]] (1913—1994)
*[[Jože Levstik]] (1908–1987) 
*[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817)
*[[Franjo Lipold]] (1885–1970)
*[[Martina Lippai]]
*[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926)
*[[Franc Lokar|France Lokar]] (1890–1966)
*[[Tomaž Longyka]]
*[[Martin Lorbar]] (1922–2004)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952)
*[[Franc Lubej]] (1898–1985)
*[[Marjana Lubej]] (1945–2021)
*[[Jožef Luckmann]] (1760–1803)
*[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Janez Lukač]] (1931–2013)
*[[Miroslav Lukan]] (1875–1939)
*[[Jožef Lukman]] (1760–1803)
*[[Ivan Lulik]] (1888–1947)
*[[Aleksander Lunaček]] (1896–1969)
*[[Andrej Luschin]] (1807–1879)
*[[Arnold Luschin]] (1841–1932)
*[[Karmen Lutman]]

== M ==
* [[Viktor Maček]] (1903–1983)
* [[Danilo Majaron]] (1859–1931)
*[[Ferdinand Majaron]] (1903–1986)
*[[Stanko Majcen]] (1888–1970)
*[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948)
*[[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940)
*[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] (1933–)
*[[Martin Malnerič]] (1885–1958)
*[[Pavel Marc]] (1902–1997)
*[[Tadeja Marinič]]
*([[Boštjan Markič]] 1934–1994)
*[[Stane Markič]] (1928–2013)
*[[Rudolf Marn]] (1875–1947)
*[[Robert Marolt]] (1969–)
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945)
*Ivan Martelanc (1938)
*[[Benjamin Marušič]] (1914–1981)
* [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964)
*[[Tomaž Marušič]] (1932–2011)
*[[Kornelija Marzel]]
*[[Branko Masleša]]
*[[Martin Matek]] (1860–1930)
*[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–)
*[[Anton Mažgon]] (1812–1849)
*Anže Mediževec
*[[Ervin Mejak]] (1899–1989)
*[[Karel Mejak]] (1910–1994)
*[[Vera Mejak]] (1943–)
*[[Jelka Melik]] (1951–)
*[[Maja Menard]]
*[[Janez Mencinger]] (1838–1912) 
* [[Jože Mencinger]] (1941–2022)
*[[Arne Mavčič]] (1948–)
*[[Božidar Merc]] (1951–)
*[[Peter Merc]]
*[[Janez Metelko]]
*[[Špelca Mežnar]] (1976–)
*[[Tina Mežnar]] (1982–)
*[[Mojca Mihelj Plesničar]]
*[[Franc Miklavčič]] (1921–2008)
*[[Tomaž Miklavčič]]
*([[Franc Miklošič]])
*[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] ([[1886]]–[[1965]])
*[[Anton Milavec]]
*[[Fran Milčinski]] (1867–1932)
* [[Janez Milčinski]] (1913–1993)
* [[Henrik Mislej]] (1801–1863)
* [[Luka Mišič]] (1986?–)
*[[Jernej Mlakar]] (1924–1982)
*([[Zdravko Mlinar]] 1933–)
*[[Heli Modic|Heli(odor) Modic]] (1906–1985)
*[[Milojka Modrijan]] (1945–)
*[[Fran Mohorič]] (1866–1928)
*[[Ivan Mohorič]] (1888–1980)
*[[Jakob Mohorič]] (1888–1976)
*[[Monald Koprski]] (1208–1278)?
*[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901)
*[[Miroslav Mozetič]] (1950–)
*[[Damjan Možina]] (1975–)
*[[Dijana Možina Zupanc]]
*[[Anton Mrak]] (1883–1961)
*[[Miroslav Muha]] (1878–?)
*[[Breda Mulec]] (1975–)
* [[Avgust Munda]] (1886–1971)
*[[Franc Munda]] (1831–1914)
*[[Jakob Munda]] (1849–1926)
*[[Jasna Murgel]] (1970–)
*[[Ivo Murko]] (1909–1984)
*[[Vladimir Murko]] (1906–1986)
*[[Viktor Murnik]] (1874–1964)
*[[Aleksij Mužina]] (1980? -)

== N ==

* [[Ivan Nabernik]] (1842–1915)
* [[Andrej Naglič]] (1978–)
*[[Matjaž Nahtigal]] (1968–)
*[[Matjaž Nanut]] (1969–2022)
*[[Marko Natlačen]] (1886–1942)
*[[Anton Nemec]] (1903–1988)
*[[Janez Nemec]] (1912–2001)
*[[Živa Nendl]]
*[[Sebastian Nerad]] (197?–)
*[[Aleš Novak]] (1974–)
*[[Anton Novak]] (1956–)
*[[Barbara Novak]] (1969–)
*[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011)
*[[Darja Novak Krajšek]]
*[[Fran Novak]] (1877–1944)
*[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–)
*[[Janže Novak]] (1893–1934)
*[[Maja Novak]] (1960–)
*[[Marko Novak]] (1967–)
*[[Mitja Novak]] (1947–)
*[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–)

== O ==

*[[France Oblak]] (1845–po?1917)
*[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858)
*[[Josip Oblak]] (1883–1956)
*[[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951)
*[[Marjan Oblak]] (1926–2008)
* [[Janez Obreza]]
*[[Miran Ocepek]] (1950–)
*[[Fran Ogrin]] (1880–1958)
*[[Albin Ogris]] (1885–1959) 
*[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883)
*[[Stanko Ojnik]] (1932–2012)
*[[Ivan Okretič]] (1860–1931)
*[[Jožef Orel]] (1797–1874)
*[[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] (1886–1973)
*[[Damjan Orož]] (1975–)
*[[Stanko Osterc]] (1909–1983)
*[[Matej Oštir]]
*Jakob Otrin (1908-1987)
*[[Kristina Ožbolt]]

== P ==
* [[Anton Pace]] (1851–1923)
* [[Jože Pacek (politik)]]
*[[Josip Pajk]]
*[[Silverij Pakiž]]
*[[Anton Panjan]]
*[[Franc Papež]] (1838–1929)
*[[Oton Papež]] (1867–1940)
*[[Viktor Papež]] (1943–)
*[[Marko Engelbert Paradeiser]]
*[[Andrej Parma]] (1973-)
*[[Viktor Parma]] (1858–1924)
*[[Ingo Paš]] (1941–2021)
* [[Marijan Pavčnik]] (1946–)
* [[Miroslav Pavlica]] (1910–1995)
*Blaž Pipp (1967-)
*[[Tomaž Pavčnik]]
*[[Miloš Pavlica]] (1950–)
*[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995)
*[[Martin Pavlič]] (1894–1979)
*[[Peter Pavlič]] (1912–1991)?
*[[Stane Pavlič]] (1914–1996)
*[[Jože Pavličič]] (1916–2001)
* [[Marko Pavliha]] (1962–)
*[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]])
*[[Janez Pečar]] (1924–2021)
*[[Mirko Pečarič]]
*[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955)
*[[Martin Pegius]] (~1523–1592)
*[[Igo Pehani]] (1886–1942)
*F. A. Pelzhoffer
*[[Jerneja Penca]]
*[[Boštjan Penko]] (1961–)
*[[Anton Perenič]] (1941–)
*[[Lojze Peric]] (1909–1999)
*[[Ljudevit Perič]] (1884–1926)
* [[Ivan Perne]] (1889–1933)
*[[Franc Pernek]] (1938–)
*[[Jože Pernuš]] (1916–1997)
*[[Milan Peroci]] (1922–2006)
*[[Nina Peršak]] (1975–)  
*[[Blaž Peršin]] (1961–)  
*[[Milan Petek Levokov]]
*[[Bogdan Petelin]] (1895–1954)
*[[Stanko Peterin]] (1913–1998)
*[[Ernest Petrič]] (1936–)
*[[Dragan Petrovec]] (1952–)
*[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] (1930–2010)
*[[Nataša Pirc Musar]] (1968–)
*[[Fedor Pirkmajer]] (1919–1996)
*[[Otmar Pirkmajer]] (1888–1971)
*[[Jakob Pirnat]] (1847–1924)
*[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996)
*[[Rajko Pirnat]] (1951–)
*[[Andrej Pirš (pravnik)|Andrej Pirš]] (1941–)
*[[Lojze Piškur]] (1908–1982)
* [[Leonid Pitamic]] (1885–1971)
* [[Karel Pivk]] (1916–1967) ?
*[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000)
*[[Konrad Plauštajner]] (1941–2022)
*[[Nina Plavšak]] (1960–)
*[[Leopold Plenčič]] (1749–1830)
*[[Ivan Ples]] (1886–1958)
*[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]])
*[[Karel Pleško]] (1834–1899)
*[[Senko Pličanič]] (1963–)
*[[Jakob Ploj]] (1830–1899)
*[[Mirko Ploj]] (1956–)
* [[Miroslav Ploj]] (1862–1944)
* [[Oton Ploj]] (1861–1947)
*[[Tanja Poberžnik]] ([[1956]]–[[2018]])
*[[Janez Pogorelec]] (1964?–)
*[[Peter Podgorelec]]
*[[Karel Podgornik]] (1878–1962)
*[[Bojan Podgoršek]]
*[[Jernej Podlipnik]]
*[[Klemen Podobnik]] (1975–)
*[[Jasna Pogačar]] (1953–)
*[[Peter Pogačar]] (1973–)
*[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991)
*[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888)
*[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919)
*[[Marjan Pogačnik (sodnik)]]
*[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979)
*[[Miha Pogačnik]] (1970–)
*[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]]
*[[Janez Pogorelec]]
*[[Klemen Pohar]]
*[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–)
*[[Ana Polak Petrič]] (1978–)
*[[Ernest Petrič]] (1936–)
*[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975)
* [[Janko Polec]] (1880–1956)
*[[Julij Polec]] (1852–1941)
*[[Svetozar Polič]] (1916–2011)
*[[Vasilij Polič]] (1940–2023)
* [[Zoran Polič]] (1912–1997)
* [[Andra Pollak|Andra M. Pollak]] (1958–)(vrhovna sodnica v Kanadi) 
* [[Carlo Porenta]] (1814–1898)
* [[Nataša Posel]] (1976–)
*[[Jernej Potočar]]
*[[Jožef Potočnik]] (1753–1808)
*[[Miha Potočnik]] (1907–1995)
*[[Ivo Potokar]] (1899–1945)
*[[Miran Potrč]] (1938–2023)
*[[Anton Požar]] (1861–1933)
*[[Danilo Požar]] (1914–2005)
*[[Dušan Požar]] (1928–2006?)
*[[Mojca Prelesnik]] (1968–)
*[[Saša Prelič]]
*[[Janez Premk]] (1939–2017)
*[[Boris Premrov]] (1906–1976)
*[[Branko Premrov]]
*[[Dragan Premrov]] (1912–1989)
*[[Branko Premrou]] (1909–1986)
*[[Miroslav Premrou]] (1871–1944)
*[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957)
*[[Ljuba Prenner]] (1906–1977)
*Marko? Prepeluh 
*[[Ivan Presker]] (1857–?)
*[[France Prešeren]] (1800–1849)
*Janez Krstnik Prešeren
*[[Jakob Prešern]] (1888–1975)
*[[Josip Pretnar]] (1891–1969),
*[[Stojan Pretnar]] (1909–1999)
*[[Matej Pretner]] (1858–1944)
*[[Valentin Prevec]] (19.stol.)
*Janez Prijatelj  (1947--)
*[[Marko Prijatelj]] (1952–)
*[[Andreja Primec]]
*[[Karlo Primožič]] (1939–2020)
*[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976)
*[[Tone Prosenc]] (1932–2024) 
*[[Jerneja Prostor]]
*[[Boris Puc]] (1907–1975)
*[[Dinko Puc]] (1879–1945)
*[[Igor Puc]] (1906–1975)
*[[Janko Pučnik]] (1957–)
*[[Dušan Puh starejši]] (1922–)
*[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001)
*[[August B. Pust]] (1938–)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936)

== R ==
*[[Rado Race]] (1960–)
*[[Zvezdan Radonjić]] (1961–)
*[[Aleksander Radovan]] (1926–1993)
*[[David Raišp]]
*[[Barbara Rajgelj]] (1975–)
*[[Štefan Rajh]] (1876–?)
*[[Anton Rak]] (1803–1864)
*[[Iztok Rakar]] (1974–)
*[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758)
*[[Marko Rakovec]] (mednarodni)
*[[Mojca Ramšak Pešec]]
*[[Marko Rančigaj]]
*[[Andraž Rangus]]
*[[Alojzij Rant]] (1874–1943)
*[[Franc Rapoc]] (1842–1882)
*[[Franc Rapotec]] (1887–1976) 
*[[Vinko Rapotec]] (1889–1960) 
*[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949)
*[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928)
*[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954)
*[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009)
*[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901)
*[[Andrej Razdrih]] (1952–)
*[[Radoslav Jakob Razlag]] (1826–1880) 
*[[Joahim Ražem]] (1886–1966)
*[[Anton Rebek]] (1857–1934)
*[[Josip Regali]] (1880–1960)
* [[Franc Regally|Fran(c) Regally]] (1870–1924)
* ''[[Urša Regvar]]?''
* [[Matevž Reiser]] (1830–1895)
* [[Otmar Reiser]] ([[1792]]–[[1868]])
* [[Albert Rejec]] (1899–1976)
* [[Katja Rejec Longar]]
*[[Franc Rekar]] (1866–1950)
*[[Alojzij Remec]] (1886–1952)
*[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020)
*[[Anton Remic]] (1748–1801)
*[[Anton Rems]] (1932–2019)
*[[Martina Repas]]
*[[Franc Repič]] (1758–1812) 
*[[Borut Režek]] (1922–1971)
*[[Josip Režek]] (1883–1966)
*[[Miha Ribarič]] (1934–2026)
*[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874)
* [[Ciril Ribičič]] (1947–)
*[[Nevenka Rihar]]
*[[Vesna Rijavec]] (1958–)
*Ivan Robnik
*[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–2024) 
*[[Anton Rogina]] (1862–1944)
*[[Anton Rojc]] (1820–1876)
*[[Aleš Rosina]] (1937–2010)
*[[Franjo Rosina]] (1863–1924)
*[[Igor Rosina]] (1900–1969)
*[[Jožef Rosina]] (1810–1889)
*[[Anton Rous]] (1939–[[2024]])
*[[Jože Rovan]] (1923–2009)
*[[Jernej Rovšek]] (1951–)
*[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–)
*Bor(ivoj) Rozman ? 
*[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837)
*[[Vilko Rozman]] (1912–2006)
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970)
*[[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942)
*[[Matija Rulitz]] (1805–1880)
*[[Jože Ruparčič]]
*[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?–)
*[[Slavko Rupel]] (1921–2002)
*[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003)
*[[Vlado Rupnik]] (1899–1970)
*[[Josip Rus]] (1893–1985)
*[[Luka Rus]] (1767–1836)
*[[Marko Rusjan]] (1974–)
*[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941)
*[[Miloš Rybář]] (1928–1995)
*[[Otokar Rybář]] (1865–1927)
*[[Vladimir Rybář]] (1894–1946)

== S ==
*[[Štefan Sagadin]] (1878–1947)
*[[Andrej Saje]] (1966–)
*[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008)
*[[Ivan Sajovic]] (1884–1954)
*[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961)
*[[Stanko Sajovic]] (1890–1963)
*[[Nataša Samec Berghaus]]
*[[Ana Samobor]]
*[[Vasilka Sancin]] (1979–)
*[[Jožef Savinšek]] (1831–1920)
*[[Dušan Savnik]] (1919–1975)
*[[Teodor Sbrizaj]] (1899–1980)
*[[Franc Schaubach]] (1881–1954)
*[[Dolfe Schauer]] (1902–1953)
*[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884)
*[[Nina Scortegagna Kavčnik]]
*[[Josip Sedej]] (1899–1977)
*[[Jernej Sekolec]] (1948–)
*[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866)
*[[Polona Selič Zupančič]]
*[[Liljana Selinšek]]
*[[Simon Seljak]] (1815–?)
*[[Dušan Semolič]] (1947–)
*[[Darja Senčur Peček]] (1965–)
*[[Bogomil Senekovič]] (1880–1924)
*[[Ivan Senekovič]] (1884–1956)
*[[Davorin Senjor]] (1882–1960)
*[[Janko Sernec (starejši)|Janko Sernec]] (1834–1909)
* [[Janko Sernec (mlajši)|Janko Sernec]] (1881–1942)
*[[Josip Sernec]] (1844–1925)
*[[France Sever]] (1897–1985)
*[[Tina Sever]] (1981–)
*[[Avgust Sfiligoj]] (1902–1985)
*[[Teofil Simčič]] (1902–1997)
*[[Ivan Simič]] (1959–)
*[[Vladimir Simič]] (1950–)
*([[Iztok Simoniti]] 1948–)
*[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977)
*[[Franc Skaberne]] (1877–1951)
*[[Hugo Skala]] (?–1963)
*[[Artur Skedl]] (1860–1923)
*[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868)
*[[Anton Skobir]] (1923–2004?)
*[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) 
*[[Dušan Skok]] (1940–2005)
*[[Stajka Skrbinšek]] (1959–)
* [[Anton Skumovič]] (1864–1952)
*[[Franc Slabe]] (1931–2005)
*[[Leon Slak]]
*[[Karel Slanc]] (1851–1916)
* [[Stanislav Slatinek]] (1958–)
*[[Edvard Slavik]] (1865–1931)
*[[Slavoj Slavik]] (1896–1945)
*[[Simon Slokan]]
*[[Ivan Slokar]] (1884–1970)
*[[Rudolf Smersu]] (1905–1998)
*[[Albin Smole]] (1883–1968)
*[[Alojz Snoj]] (1946–)
*[[Janez Snoj]] (1934–2005)
*[[Franc Sok]] (1905–1978)
*[[Gvido Soklič]] (1894–1970)
*[[Janez Nepomuk Sorčan]] (1737–1804)
*[[Jadranka Sovdat]] (1960–)
*[[Evgenij Spektorski]] (1875–1951)
*[[Ana Srovin Coralli]]
*[[Gojko Stanič]] (1940–)
*[[Ana Stanič]]
*[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942)
*[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978)
*[[Jože Stanovnik]] (1898–1983)
*[[Jernej Stante]] (1900–1966)
*[[Milan Stante]] (1916–2016)
*[[Egon Stare]] (1882–1959)
*(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969)
*[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922)
*[[Miloš Stare]] (1905–1984)
*[[Danijel Starman]] (1940–2014)
*[[Janez Starman]] (1971–)
*[[Marko Starman]] (1969–)
*[[Franc Stegenšek]] (1889–1969)
*[[Henrik Stepančič]] (1864–1940)
*[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) 
*[[Henrik Steska]] (1880–1960)
* [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884)
* [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929)
*[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–)
*[[Borut Stražišar]]
*[[Grega Strban]] (1972?–)
*[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–2024)
*[[Majda Strobl]] (1920–1997)
*[[Boris Strohsack]] (1929–1997)
*[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016)
*[[Anja Strojin Štampar]] (1973–)
*[[Gregor Strojin]]
*[[Josip Suchy]] (1869–1941)
*[[Jože Suhadolc]] (1914–1987)
*[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999)
*[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902)
*[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873)
*[[Viktor Sušnik]] 
*[[Pavle Svete]] (1933–2021)
*[[Luka Svetec]] (1826–1921)
* [[Lev Svetek]] (1914–2005)
* [[Matej Svetel]] (1934–2009)
*[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987)
*[[Rok Svetlič]] (1973–)
*[[Andrej Svetličič]] (1974–)

== Š ==

*[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928)
*[[Jasna Šegan]]
*[[Jože Šegedin]] (1911–1973)
*[[Alenka Šelih]] (1933–)
*[[Rudi Šelih]] (1929–2024)
*[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969)
*[[Miha Šepec]] (1955?/1974–)
*[[Miha Šercer]]
*[[Marija Šeruga Trplan]]
*Boris Šetina (1933-)
*Metoda Šetina (1934-2014)
*[[Vida Šibenik]] (1944–2020)
*[[Senka Šifkovič Vrbica]]
*[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999)
*[[Marjan Šiftar]] (1950–)
*[[Janez Šinkovec]] (1928–2016)
*[[Janez Šinkovec (mlajši)|Janez Šinkovec]] (1949–)
*[[Ludvik Šivic]] (1859–1939)
*[[Silvo Šivic]] (1909–1982)
*[[Ignacij Škarja]]? (1760–1837)
*[[Ivan Škarja]] (1879–1941)
*[[Vladimir Škerlak star.]] (1909–2002)
*[[Bogdan Škerlj]] (1912–1988)
*[[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914–1998)
*[[Ivan Škerlj|Ivan (Janez) Škerlj]] (1848–1932)
*[[Milan Škerlj]] (1875–1947)
*[[Tone Škerlj]] (1935–2022)
*[[Drago Šketa]] (1969–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Bojan Škrk]] (1924–2003)
*[[Mirjam Škrk]] (1947–2026)
*[[Boštjan Škrlec]] (1971–)
*[[Katja Škrubej]] (1971–)
*[[Albin Šmajd]] (1904–1946)
*[[Leopold Šmalc]] (1895–1971)
*[[Konrad Šmid]] (1886–1954)
*Lojze Šmid (1902–1969)
*[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016)
*[[Boris Šnuderl]] (1926–2020)
* [[Makso Šnuderl]] (1895–1979)
*[[Štefan Šoba]] (1913–?)
*[[Igor Šoltes]] (1964–)
*[[Ivan Šorli]] (1853–1932)
*[[Ivo Šorli]] (1877–1958)
*[[Marko Šorli]] (1946–)
*[[Tjaša Šorli]]
*[[Tomo Šorli]] (1881–1923)
*[[Bojan Špicar]] (1914–2008)
*[[Ciril Špindler]] (1902–1975)
*[[Primož Šporar]] (1971–)
*[[Tilen Štajnpihler Božič]]
*[[Boris Štefanec]] (1954–) 
*[[Katja Štemberger]]
*[[Ivo Štempihar]] (1898–1955)
*[[Juri Štempihar]] (1891–1978)
*[[Valentin Štempihar]] (1851–1921)
*[[Franjo Štiblar]] (1947–)
*[[Stanko Štor]] (1890–1967)
*[[Rudi Štravs]] (1953–)
*[[Jožko Štrukelj]] (1928–2009)
*Miha Štrukelj (1935–2023)
*[[Milan Štrukelj]] (?–2025)?
*[[Dušan Štrus]] (1979–)
*[[Anton Štuhec]] (1884–1948)
*[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885)
*[[Leon Štukelj]] (1898–1999)
*[[Miha Štukelj]] (1935–2023)
*[[Lovro Šturm]] (1938–2021)
*[[Milica Šturm]] (1939–)
*[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016)
*[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–)
*[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984)
*[[Peter Šuler]]
*[[Janko Šuman]] (1867–1945)
*[[Staša Šuster]] (1920–2021)
*[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925)
*[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–)
*[[Anton Švigelj]] (1868–1954)

== T ==
*[[Vlado Tance]]
*[[Tjaša Tanko]]
*[[Đorđe Tasić]] (1892–1943)
*[[Ivan Tavčar]] (1851–1923)
*[[Maruša Tekavčič Veber]]
*[[Aleksander Ternovec]] (1935–2012)
*[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913)
*[[Damijan Terpin]] (1963–)
*[[Andraž Teršek]] (1975–)
*[[Ana Testen]]
*[[Anton Testen]] (1909–1997)
*[[Franc Testen]] (1948–)
*[[Bojan Tičar]] (1965–)
*[[Luka Tičar]]
*[[Lovro Toman]] (1827–1870)
*[[Anton Tomažič]] (1950–)
*[[Luka Martin Tomažič]]
*[[Egon Tomc]] (1913–1969)
*[[Matej Tominc]] (1790–1832)
*[[Janez Tominec]] (1914–1980)
*Janez Tominec (1924–2019)
*[[Anka Tominšek]] (1935–)
*[[Fran Tominšek]] (1868–1943)
*[[Stanko Tominšek]] (1895–1961)
*[[Teodor Tominšek]] (1902–1996)
*[[Zora Tominšek Polak]] (1904–1975)
*[[Anton Tomšič]] (1842–1871)
*[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976)
*[[Stanko Tomšič]] (1901–1945)
*([[Tone Tomšič]] 1910–1942)
*[[Vida Tomšič]] (1913–1998)
*[[Frane Tončič]] (1893–1978) 
*[[Josip Tonkli]] (1834–1907)
*[[Jurij Toplak]] (1977–)
*[[Ludvik Toplak]] (1942–)
*[[Janez Toplišek]] (1941–2019)
*[[Albin Torelli]] (1898–1973)
*([[Niko Toš]] 1934–)
*[[Peter Toš]] (1939–2022)
*[[Miha Trampuž]] (1950–)
* [[Boštjan Tratar]] (1973–)
*[[Jože Tratnik]] (1941–)
*[[Maja Tratnik]]
*[[Matjaž Tratnik]] (1957–)
*[[Vladimir Travner]] (1886–1940)
*[[Franc Trenz]] (1851–1921)
*[[Drago Tribnik]] (1912–2009)
*[[Katja Triller Vrtovec]] (1979–)
*[[Karel Triller]] (1862–1926)
*[[Duša Trobec Bučan]] (1958–)
*[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991)
*[[Gorazd Trpin]] (1951–)
*[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964)
*[[Verica Trstenjak]] (1962–)
*[[Boris Tuma]] (1909–1945)
*[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961)
* [[Henrik Tuma]] (1858–1935)
*[[Boštjan J. Turk]] (1967–)
*[[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]]
*[[Danilo Türk]] (1952–)
*[[Mirko Tušek]] (1918–2007)

== U ==

* [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982)
*[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1936–)
*[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012)
*[[Boris Uderman]] (1915–1987)
*[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862)
*[[Matija Urankar]]
*Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku)
*[[Anton Urbanc]] (1895–1956)
*[[Peter Urbanc]] (1924–2016)
*[[Cveto Uršič]] (1956–)
*[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926)

== V ==
*[[Boštjan Valenčič]]
*[[Vlado Valenčič]] (1903–1999)
*[[Sebastijan Valentan]] (1983–)
*[[Dejan Valentinčič]] (1987–)
*[[Luigi Varanelli]]
*[[Ivan Vasič]] (1882–1967)
*[[Katarina Vatovec]]
*[[Miloš Vauhnik]] (1895–1983?)
*[[Lado Vavpetič]] (1902–1982)
*[[Bojan Vavtar]] (1958–)
*[[Andrej Veble]] (1887–1979)
*[[Urška Velikonja]] (1978–)
*[[Gregor Velkaverh]] (1952–)
*[[Miha Velkavrh]] (1952–)
*[[Ivan Vencajz]] (1844–1913)
*[[Vanja Verdel Kokol]]
*[[Roman Vertovec]] (1934–)
*[[Fran Vesej (odvetnik)|Fran Vesel]] (1894–1954)
*[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884)
*[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–)
*[[Tomaž Vesel]] (1967–)
*[[Oton Vidic]] (1867–1944)
*[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021)
*[[Jure Vidmar]] - ''Maastricht'' - ''prof. medn. prava''
*[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996)
*[[Fran Vidovič]] (1879–1951)
*[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955)
*[[Joža Vilfan]] (1908–1987)
*[[Marjeta Vilfan]]
*[[Sergij Vilfan]] (1919–1996)
*[[Gregor Virant]] (1969–)
*[[Franc Višnikar]] (1848–1914)
*[[Ana Vlahek]] (1979/80–)
*[[Patrick Vlačič]] (1970–)
*[[Janez Vlaj]]
*[[Stane Vlaj]] (1946–2014)
*[[Fran Vodopivec]] (1879–1930)
*[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930)
* [[Katja Vodopivec]] (1917–2012)
* [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982)
*[[Zvone Vodovnik]] (1952–)
*[[Božo Vodušek]] (1905–1978)
*[[Valens Vodušek]] (1912–1989)
*[[Žiga Vodušek]] (1913–2014)
*[[Lojze Vogrič]] (1902–1987)
*[[Andrej Vojska]] (1828–1903)
*[[Matej Vojska]]
*[[Edvard Volčič]] (1858–1911)
*[[Andrej Volkar]] &quot;Hrabroslav&quot; (1847–1930)
*[[Alojzij Voršič]] (1888–1973) 
*[[Josip Voršič]] (1903–1945) 
*[[Rudi Vouk]] (1965–)
*[[Viktor Vovk]] (1893–1968)
*[[Helena U. Vrabec]]
*[[Edvard Vračko]] (1898–1984)
*[[Janko Vrančič]] (1889–1959)
*[[Mateja Vraničar Erman]] (1965–)
* [[Branko Vrčon]] (1907–1990)
* [[Ivo Vrečer]] (1898–1978)
* [[Josip Vrečko]] (1856–1931)
*[[Renato Vrenčur]]
*[[Lojze Vrtačnik|Alojzij (Lojze) Vrtačnik]] (1884–1964)
*[[Ivan Vrtačnik]] (?–1947)
*[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018)
*[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981)
*[[Svetozar Vuga]] - Žarko (1914–?)
*[[Martina Vuk]] (1979–)

== W ==

* [[Nana Weber]]
*[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–)
* [[Petra Weingerl]]
*[[Jurij Kornelij Weinzerle]] (16./17.stol.)
*[[Fran Windischer]] (1877–1955)
*[[Andrej Winkler]] (1825–1916)
*[[Janez Winkler]] (1927–2023)
*Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684)
*[[Miha Wohinz]] (1930–2011)

== Z ==
*[[Bojan Zabel]] (1930–2023)
*[[Mojca Zadravec]]
*[[Dean Zagorac]] ?
*[[Saša Zagorc]] (1977–)
*Drago Zajc (star.) (1912–1944)
*[[Drago Zajc]] ml. (1938–2023)
*[[Katarina Zajc|Katarina (Katra) Zajc]] (1967–)
*[[Marjan Zajec]] (1905–1985)
*[[Aleš Zalar]] (1961–)
*[[Boštjan Zalar]]
*[[Drago Zalar]] (1909–2000)
*[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]])
*[[Roman Završek]]
*[[Aleš Završnik]] (1977–)
*[[Fran Zbašnik]] (1855–1935)
*[[Josip Zdolšek]] (1876–1932)
*[[Ksenija Zeilhofer Orehek]]
*[[Sabina Zgaga Markelj]]
*[[Miša Zgonec Rožej]]
*[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman)
*[[Andraž Zidar]] (1971–)
*[[Barbara Zobec]] (1955–)
*[[Ivan Zobec]] (1890–1979)
*[[Jan Zobec]] (195#–)
*[[Živko Zobec]] (1926–1988)
*[[Vinko Zorc]] (1893–1971)
*[[Igor Zorčič]] (1978–)
*[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986)
*[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–)
*[[Ferdinand Zupančič]] (?–1873)
* [[Karel Zupančič]] (1934–)
* [[Mihael Zupančič]] (1973–)
* [[Jernej Zupanec]] (1810–1898)
* [[Franci Zwitter]] (1913–1994) 

== Ž ==
*[[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] (1915–?)
*[[Jožef Žabkar]] (1914–1984)
*[[Mitja Žagar]] (1961–)
*[[Ciril Žakelj]] (1914–1979)
*[[Martin Žalik]] (1914–1969)
*[[Vesna Žalik]]
*[[Ciril Žebot]] (1914–1989)
*[[Vid Žepič]]
*[[Gregor Žerjav]] (1882–1929)
*[[Matija Žgur]]
*[[Mirko Žgur]] (1912–1983)
*[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002)
*[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] (1949–)
*[[Danijel Žibret]] (1967–)
*[[Alojz Žigon]] (?–1964), predsednik SNČ
*[[Anton Žigon]] (1828–1882)
*[[Janko Žirovnik mlajši]] (1880–1960)
*[[Neda Žirovnik]] ([[Neda Pogačnik]])? (1914–1979)
* [[Stanislav Žitko]] (1896–1970)
*[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585)
*[[Ignacij Žitnik]] (1857–1913)
*[[Ciril Žižek]] (1890–1974)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938)
*[[Mirko Žlender]] (1924–2005)
*[[Otokar Žlindra]] (?–1977)
*[[Josip Žmavec]] (1874–?)
*[[Boris Žnidarič]] (1948–)
*[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–)
*Anton Žnideršič (1896–1980)
*[[Ivan Žolger]] (1867–1925)
*[[Josip Žontar]] (1895–1982)
*[[Danila Žorž]] (1979–)
*[[Bruna Žuber]] (1989–)
*[[Anton Žun]] (1907–1978)
*[[Uroš Žun]] (1903–1977)
*[[Valentin Žun]] (1873–1918)
*[[Franc Župnek]] (1860–1938)
*[[Jurij Žurej]]
*[[Ivan Žužek]] (1924–2004) 
*[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995)
*[[Leopold Žužek]] (1877–1927)
*[[Drago Žvab]] (1927–1988)
*[[Rok Žvelc]]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih odvetnikov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pravnikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki|*]]</text>
      <sha1>7frm29zqngv8jv3nhphwugsheocvjg3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dimitrij Grlj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>339596</id>
    <revision>
      <id>6761392</id>
      <parentid>6608090</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:51:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */ tn</comment>
      <origin>6761392</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2272" sha1="dqlhe89fqo3cil57k8ikj8w6w7himx3" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Dimitrij Grlj''' [[Slovenci|slovenski]] prosvetni in [[kultura|kulturni]] [[delavec]] ter [[publicist]], * [[28. marec]] [[1936]], [[Ilirska Bistrica]].
== Življenje in delo ==
Končal je gimnazijo v [[Postojna|Postojni]] (1955), [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Višjo šolo za telesno kulturo v Ljubljani]] (1960) in ob delu še [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoško akademijo v Ljubljani]] (1974). Zaposlil se je leta 1961 na Osnovni soli Kuteževo, kjer je učil več predmetov, med temi matematiko, fiziko, glasbeni pouk in telovadbo in nadaljeval v [[Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica|Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici]], od leta 1967 kot ravnatelj. Ob študiju in rednem delu se je posvečal tudi [[glasba|glasbi]]. V letih 1951−1992 je vodil razne [[pevski zbor|pevske zbore]], s katerimi je nastopal po Sloveniji, [[Hrvaška|Hrvaški]] in pri Slovencih v zamejstvu, [[Švedska|Švedski]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. V letih 1981−1989 je bil [[mentor]] slovenskega kulturnega [[društvo|društva]] »Planika« v [[Malmö]]ju. Na Švedsko je odhajal večkrat na leto in tu ostajal kakih 10 dni ter pomagal društvu kot [[zborovodja]]. Svoje prispevke, kritike in poročila o koncertih je objavljal v [[časopis]]ih ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Primorske novice]]'' in ''[[Primorski dnevnik]]''. Prejel je več nagrad in priznanj: Kettejevo nagrado za kulturno dejavnost v občini Ilirska Bistrica (1979), občinsko priznanje za delo na področju šolstva (1985) in republiško priznanje za delo na športnem področju. Napisal je knjigi ''Zgodovina športa na Bistriškem'' {{COBISS|ID=253152000}} in ''180 let osnovnega šolstva v Ilirski Bistrici'' {{COBISS|ID=148870}} ter bil recenzent učbenika ''Telesna vzgoja na osnovni šoli''.&lt;ref&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.&lt;/ref&gt; Njegova [[bibliografija]] obsega 10 zapisov.

== Viri ==
{{sklici}}
{{bio-stub}}  
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Grlj, Dimitrij}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski zborovodje]]
[[Kategorija:Slovenski kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]]</text>
      <sha1>dqlhe89fqo3cil57k8ikj8w6w7himx3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761427</id>
      <parentid>6761392</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:52:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6761427</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2273" sha1="38do41gpb2rhaptu2r9hx3s2p3kmqpz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Dimitrij Grlj''', [[Slovenci|slovenski]] prosvetni in [[kultura|kulturni]] [[delavec]] ter [[publicist]], * [[28. marec]] [[1936]], [[Ilirska Bistrica]].
== Življenje in delo ==
Končal je gimnazijo v [[Postojna|Postojni]] (1955), [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Višjo šolo za telesno kulturo v Ljubljani]] (1960) in ob delu še [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoško akademijo v Ljubljani]] (1974). Zaposlil se je leta 1961 na Osnovni soli Kuteževo, kjer je učil več predmetov, med temi matematiko, fiziko, glasbeni pouk in telovadbo in nadaljeval v [[Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica|Osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici]], od leta 1967 kot ravnatelj. Ob študiju in rednem delu se je posvečal tudi [[glasba|glasbi]]. V letih 1951−1992 je vodil razne [[pevski zbor|pevske zbore]], s katerimi je nastopal po Sloveniji, [[Hrvaška|Hrvaški]] in pri Slovencih v zamejstvu, [[Švedska|Švedski]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. V letih 1981−1989 je bil [[mentor]] slovenskega kulturnega [[društvo|društva]] »Planika« v [[Malmö]]ju. Na Švedsko je odhajal večkrat na leto in tu ostajal kakih 10 dni ter pomagal društvu kot [[zborovodja]]. Svoje prispevke, kritike in poročila o koncertih je objavljal v [[časopis]]ih ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Primorske novice]]'' in ''[[Primorski dnevnik]]''. Prejel je več nagrad in priznanj: Kettejevo nagrado za kulturno dejavnost v občini Ilirska Bistrica (1979), občinsko priznanje za delo na področju šolstva (1985) in republiško priznanje za delo na športnem področju. Napisal je knjigi ''Zgodovina športa na Bistriškem'' {{COBISS|ID=253152000}} in ''180 let osnovnega šolstva v Ilirski Bistrici'' {{COBISS|ID=148870}} ter bil recenzent učbenika ''Telesna vzgoja na osnovni šoli''.&lt;ref&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.&lt;/ref&gt; Njegova [[bibliografija]] obsega 10 zapisov.

== Viri ==
{{sklici}}
{{bio-stub}}  
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Grlj, Dimitrij}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski zborovodje]]
[[Kategorija:Slovenski kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]]</text>
      <sha1>38do41gpb2rhaptu2r9hx3s2p3kmqpz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrata - Megvarje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>342465</id>
    <revision>
      <id>6761606</id>
      <parentid>6608351</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:13:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6287" sha1="cx15jrazzqaw3pcmi60zzlt92sdbx6d" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Avstriji
|Name                    = Thörl-Maglern
|name_local              = Vrata-Megvarje
|image_photo             = 
|image_caption           = 
|Kennzeichnung           = [[Katastrska občina]]
|Bundesland              = Kärnten
|Bezirk                  = Beljak-dežela
|Gemeinde                = [[Podklošter]]
|Katastralgemeinde       = 
|Ortschaft               =
|Zählsprengel            = 
|Höhe                    = 
|Fläche                  = 
|Dim                     = 
|Einwohner               = 700
|Adr-Stand               = 2011
|PLZ                     = 	9601
|PLZ-Ort                 = 
|Vorwahl                 = 0 42 55
|Vorwahl-Ort             = 
|Kfz                     = VL
|Gemeindekennzahl        = 
|Ortschaftskennziffer    = 
|Katastralgemeindenummer = 
|ZS-Kennziffer           = 
|NUTS                    = 
|Anmerkungen             = 
}}
[[Slika:CastleStrassfried.jpg|thumb|Grad Strassfried na gravuri iz leta 1688]]
[[Slika:Andreas-Kirche in Thoerl-Maglern.JPG|thumb|upright|Župnijska cerkev sv. Andreja]]
[[File:Pfarrkirche Thoerl-Maglern - Fresco - Kreuzigung.JPG|thumb|Vrata: Prizor kižanja na freskah]]
[[File:Pfarrkirche Thoerl-Maglern - Fresko - Leidender Christus.JPG|thumb|Vrata: Trpljenje Jezusa]]
'''Vrata - Megvarje''' ([[nemščina|nemško]] ''Thörl-Maglern'') so [[katastrska občina]] v občini [[Podklošter]] v okraju [[Beljak-dežela]] na [[Avstrijska Koroška|avstrijskem Koroškem]], kjer živijo tudi [[Koroški Slovenci]] oz. ki je tesno povezana s slovensko kulturno zgodovino. Nahaja se na nadmorski višini 634 metrih nadmorske višine ob reki [[Ziljica|Ziljici]], ki priteče iz [[Kanalska dolina|Kanalske doline]], ob meji do [[Italija|Italije]] in ima približno 700 prebivalcev. V vasi [[Megvarje]] je tudi nekdanji mednarodni mejni prehod in carinska uprava. Zgodovinsko domače narečje je [[Ziljsko narečje|ziljščina]].

'''Vrata - Megvarje''' so tudi 647 m visok [[prelaz]], preko katerega pelje [[železnica]] in [[avtocesta]] iz [[Avstrija|Avstrije]] v [[Italija|Italijo]]. Megvarje so najnižji [[Alpe|alpski]] prelaz iz [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] v [[Sredozemlje]].  

== Znamenitosti ==
Na Vratah je [[gotika|gotska]] župnijska cerkev iz leta 1503, posvečena [[Sveti Andrej|sv. Andreju]], znamenite [[freska|freske]] na stenah in na stropu so s konca 15. stoletja. V glavni apsidi oz. v koru je naslikan „živi križ“, ki predstavlja pomembno delo [[Tomaž Beljaški|Tomaža Beljaškega]] (Thomas von Villach). V koru najdemo tudi pasijonski cikel in glavni oltar iz leta 1613.

[[Slika:Arnoldstein Maglern roemerzeitl Strassenzug eingemeißelte Spurrillen 28072012 177.jpg|thumb|Megvarje, sledovi rimskega cestišča oz. kolesnice]]
V Megvarjah se nahajo dvonadstropni grad iz 16. stoletja, ruševina [[romanika|romanskega]] gradu [[ruševina Strassfried|Strassfried]] ter ostanki rimske cestne postaje &quot;[[Meclaria]]&quot; in sledovi cestišča oz. same kolesnice ceste ob [[Ziljica|Ziljici]] .

Domnevno lahko enačimo Megvarje z [[Langobardi|langobardsko]] utrdbo ''Meclaria'', ki jo omenja [[Pavel Diakon]]. Na Hojšovem (?) klancu  (Hoischhügel) se nahaja v notranjosti pozno [[antika|antičnega]] [[kastel]]a zgodnje [[krščanska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Na lokacijij gradu Strassfried  najdemo [[Kelti|keltske]] in [[Rimljani|rimske]] artefakte, ki kažejo na obstoj antičnega svetišča. Na južnem vznožju hriba so ostanki rimskih hiš ter poznoantično grobišče. Emajlna zaponka iz 10. stoletja je iz [[Karantanija|karantansko]]-slovenske dobe.

1279 preide „castrum Strazvrid“ iz lasti koroških vojvodov v last kralja Rudolfa Habsburškega. Do leta 1441 je grad bamberška utrdba. 1687 kupi opat Emeran ves grič. 1797 je grad uničen v toku francoskih vojn.

== Buge vas primi gralva Venus ==
V slovenski kulturni zgodovini se pogosto citira verz iz rimane kronike „Frauendienst“ [[Ulrik Lihtenštajn|Ulrika Lihtenštajnskega]] , kjer navaja slovenski pozdrav vojvode [[Bernard Spanheimski|Bernarda Španheimskega]].

[[1. maj]]a [[1227]] je vojvoda Bernard pozdravil viteza Ulrika na Vratah s slovenskimi besedami: &quot;buge waz primi, gralva Venus!&quot;.  Ulrik je takrat prepotoval Koroško in bil kostumiran kot Venera. Slovenščina ima tu še funkcijo dvorskega in državnega jezika.

Ulrik opisuje celotni dogodek takole: 
&quot;Der fürste und die gesellen sin / mich hiezen willekommen sin. / ir gruoz was gegen mich alsus: / &quot;buge waz primi, gralva Venus!&quot; 
(Vojvoda in njegovo spremstvo so mi izrazili dobrodošlico. Njihov pozdrav, ki mi je veljal, se je glasil takole: Bog Vas primi, kraljeva Venera)&lt;ref&gt;Vgl.: Reginald Vospernik, Pavle Zablatnik, Erik Prunč, Florjan Lipuš: ''Das slowenische Wort in Kärnten = Slovenska beseda na Koroškem, Schrifttum und Dichtung von den Anfängen bis zur Gegenwart = Pismenstvo in slovstvo od začetkov do danes.'' ÖBV, Wien 1985, S. 22-23. ISBN 3-215-04304-1&lt;/ref&gt;

== SPD Dobrač ==
Na bližnji [[Brnca|Brnci]] deluje slovensko prosvetno društvo [[Dobrač]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.spd-dobrac.at/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-10-03 |archive-date=2014-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140108013125/http://www.spd-dobrac.at/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Literatura ==
* {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Pfarrkirche Thörl-Maglern}}
* Leksikon AEIOU: [http://austria-lexikon.at/af/AEIOU/Th%C3%B6rl-Maglern Thörl-Maglern auf der Website austria-Lexikon.at]
* občina Podklošter: http://www.arnoldstein.gv.at
* Krška škofija, seznam župnij v dekanatu Beljak-dežela: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Villach-Land/Beljak-de%C5%BEela 
* lapidarij v Podkloštru na: http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/lapidarien 
* SPD Dobrač (na Brncci): http://www.spd-dobrac.at/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140108013125/http://www.spd-dobrac.at/ |date=2014-01-08 }}

== Viri ==
{{sklici}}

{{Južna Koroška (Avstrija)}}
{{Ziljska dolina}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Podklošter]]</text>
      <sha1>cx15jrazzqaw3pcmi60zzlt92sdbx6d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>PlayStation 4</title>
    <ns>0</ns>
    <id>349756</id>
    <revision>
      <id>6761456</id>
      <parentid>6569571</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ PS4</comment>
      <origin>6761456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37214" sha1="kpj2udozsevhhyuo39h7q3e30xgo1bj" xml:space="preserve">{{Infobox information appliance
| name         = PlayStation 4
| logo         = [[Slika:PlayStation 4 logo and wordmark.svg|250px]]
| image        = [[Slika:PS4-Console-wDS4.jpg|250px]]
| caption      =
| developer    =
| manufacturer = [[Sony Computer Entertainment]]
| family       = PlayStation
| type         = Igralna konzola
| generation   = Osma generacija
| releasedate  = NA 15. november 2013

EU 29. november 2013

JP  22. februar 2014
| lifespan     =
| price        = 399 €
| discontinued =
| unitssold    =
| unitsshipped =
| media        = [[Blu-ray]] 6xCAV, [[DVD]]8xCAV
| os           =
| power        =
| soc          =
| cpu          = [[Advanced Micro Devices|AMD]] &quot;Jaguar&quot; 8-core
| storage      = 500gb
| RAM          = 8&amp;nbsp;GB GDDR5 (176 GB/s), (enotni)
| display      = 1080p za igre (1920x1080), do 4K za filme
| graphics     = Po meri AMD Radeon (1.84 teraflop) [[GPU]] (temeli na zasnovi Southern Islands (družine GPU proizvajalcev))
| sound        = 7.1 dts
| input        = PlayStation 4 Eye
| controllers  = DualShock 4, PlayStation Move, PlayStation Vita
| connectivity = 802.11 WI-FI, Bluetooth 2.1, USB 3.0
| service      = PlayStation Network/PlayStation Plus
| dimensions   =
| weight       =
| topgame      =
| compatibility =
| predecessor  = [[PlayStation 3]]
| successor    = [[Playstation 5]]
| related      =
| website      = {{url|http://us.playstation.com/ps4/|United States}}&lt;br /&gt;{{url|http://eu.playstation.com/ps4/|Europe}}&lt;br /&gt;{{url|http://jp.playstation.com/ps4/|Japan}}
}}

'''PlayStation 4''' (tudi znan pod kratico '''PS4''') je četrta igralna konzola podjetja [[Sony Computer Entertainment]] in je naslednik [[PlayStation 3]] iz družine [[PlayStation]].&lt;ref name=TheVergePS4AnnouncedFebruary2013&gt;{{navedi novice |title=Sony announces the PlayStation 4 |author=Bryan Bishop |publisher=[[The Verge]] |url=http://www.theverge.com/2013/2/20/4009410/sony-playstation-4-ps4-announcement |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=EngadgetPS4AnnouncedFebruary2013&gt;{{navedi novice |title=Sony unveils its next game console, the PlayStation 4 |author=Ben Gilbert |publisher=[[Engadget]] |url=http://www.engadget.com/2013/02/20/sony-ps4-announcement/ |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-20}}&lt;/ref&gt; 

PlayStation 4 je konzola osme generacije in je tekmec Nintendojevemu [[Wii U]] in Microsoftovemu [[Xbox One]]. Konzolo so najavili 20. februarja 2013. Izšla je 15. novembra 2013 v Severni Ameriki in 29. novembra 2013 v Evropi in Avstraliji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.playstationlifestyle.net/2013/08/20/playstation-4-release-date-confirmed-for/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-10-15|archive-url = https://web.archive.org/web/20141015105113/http://www.playstationlifestyle.net/2013/08/20/playstation-4-release-date-confirmed-for/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.kotaku.com.au/2013/08/ps4-release-date-is-november-15/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-12-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20131210113459/http://www.kotaku.com.au/2013/08/ps4-release-date-is-november-15/|url-status = bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Po besedah Sonyja je PlayStation 4 najmočnejša konzola, ki je trenutno na trgu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.dualshockers.com/2014/03/17/new-ps4-commercial-calls-it-the-worlds-most-powerful-console-boasts-exclusive-games-and-content|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-11-03|archive-url = https://web.archive.org/web/20141103131900/http://www.dualshockers.com/2014/03/17/new-ps4-commercial-calls-it-the-worlds-most-powerful-console-boasts-exclusive-games-and-content/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; PlayStation 4 je več kot 10-krat močnejši od konzol sedme generacije (PlayStation 3 in Xbox 360). &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://gamingbolt.com/ps4xbox-one-are-10-times-more-powerful-than-last-gen-8gb-sufficient-for-new-graphical-benchmarks|title = }}&lt;/ref&gt;

Konzola je osredotočena na [https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep]družabno oz. socialno igranje.

== Zgodovina ==
Po besedah glavnega arhitekta Marka Cernyja, se je proizvodnja Sony-jevega PlayStation (PS4) začela zgodaj 2008,&lt;ref name=&quot;PS4 announced - IGN&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.ign.com/articles/2013/02/20/playstation-4-revealed|title=PlayStation 4 Revealed|last=Goldfarb|first=Andrew|date=February 20, 2013|publisher=IGN|accessdate=February 21, 2013}}&lt;/ref&gt; manj kot dve leti za tem, ko je izšel PlayStation 3.&lt;ref name=&quot;PS3 Launch&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/technology/6135452.stm|title=PlayStation 3 sells out at launch|date=November 11, 2006|publisher=BBC|accessdate=February 22, 2013}}&lt;/ref&gt;.

Zgodaj 2013 je Sony razglasil, da bo 20. februarja 2013 imel predstavitev imenovano &quot;PlayStation Meeting 2013&quot; v New York-u, ki bo predstavila prihodnost PlayStationa (&quot;future of PlayStation&quot;).&lt;ref name=&quot;PS4 meeting&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/technology/2013/feb/01/sony-playstation-4-release-consoles-wiiu-xbox|title=PlayStation 4 rumours fly as Sony invitations hint at release|last=Arthur|first=Charles|date=February 1, 2013|publisher=The Guardian|accessdate=February 22, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SCEJ c&quot;&gt;{{navedi splet |author=(c)Sony Computer Entertainment Inc. |url=http://www.scei.co.jp/corporate/release/130221c_e.html |title=Videogame industry's brightest minds convene in New York as part of Sony Computer Entertainment's introduction of PlayStation 4 |publisher=Sony Computer Entertainment |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130424054856/http://scei.co.jp/corporate/release/130221c_e.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tam je Sony javno razglasil podrobnosti in izid konzole PlayStation 4.&lt;ref name=&quot;PS4 announced - TheVerge&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://www.theverge.com/2013/2/20/4009410/sony-playstation-4-ps4-announcement | title=Sony announces the PlayStation 4 | work=TheVerge | date=February 20, 2013 | accessdate=February 20, 2013 | author=Bishop, Bryan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;PS4 announced - TechRadar&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.techradar.com/us/news/gaming/consoles/ps4-release-date-news-and-features-937822|title=The PlayStation 4 has been officially revealed in New York!|last=Rivington|first=James|date=February 20, 2013|publisher=TechRadar|accessdate=February 21, 2013}}&lt;/ref&gt; Dane so bile informacije strojne opreme in funkcij.&lt;ref name=TheVergePS4AnnouncedFebruary2013/&gt;&lt;ref name=EngadgetPS4AnnouncedFebruary2013/&gt; Sony je prav tako v živo predstavil nekaj izmed iger v proizvodnji, in tehnične demonstracije.&lt;ref&gt;http://mashable.com/2013/02/21/playstation-4-developers/&lt;/ref&gt;

Podjetje je razkrilo datum izida konzole za Ameriko, Evropo in Avstralijo ter še nekatere podrobnosti na novinarski konferenci na dogodku [[Gamescom]] v [[Köln|Kölnu]] v Nemčiji 20. avgusta 2013.

Konzola je izšla 15. novembra 2013 v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Kanada|Kanadi]]. Pozneje novembra je konzola izšla še v 29 državah. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.engadget.com/2013/08/20/playstation-4-hitting-shelves-on-november-15/|title = }}&lt;/ref&gt; Na [[Japonska|Japonskem]] je PS4 izšel 22. februarja 2014.

Julija 2014 je PlayStation 4 v prodaji v 58 državah, tudi v [[Slovenija|Sloveniji]].

== Strojna oprema ==
Konzola je široka 275 mm, visoka 53 mm in dolga 305 mm. 

Ima ploščat vrh in strani, obraz in hrbet pa sta zaobljena za približno 45%. Konzola je čez sredino navidezno prerezana napol, in se prezračuje zadaj. &lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://ps4daily.com/2013/06/full-playstation-4-console-details-dimensions-and-high-res-photo/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-11-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20141129114026/http://ps4daily.com/2013/06/full-playstation-4-console-details-dimensions-and-high-res-photo/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Strojna oprema v PlayStationu 4 je dokaj podobna tisti v [[Osebni računalnik|osebnih računalnikih]], kar naj bi pomagalo razvijalcem do cenejšega in lažjega razvijanja iger za konzolo.

=== Tehnične specifikacije ===
PlayStation 4 vsebuje procesor, ki ga je razvilo podjetje AMD v sodelovanju z Sonyjem ([[Accelerated processing unit|APU]])&lt;ref name=&quot;AMD elaborate&quot; /&gt; , ki vsebuje intergriran [[procesor]] (CPU) in [[Grafična kartica|grafično kartico]] (GPU). Ima tudi več kanalni GDDR5 (176 GB/s) spominski daljinec, video dekoder (za snemanje). PlayStation 4 ima igram dodeljeno arhitekturo, vendar vsebuje komponente, ki bodo sistemsko delovali relativno podobno temu kar vidimo pri osebnih računalnikih, kar omogoča tretjeročnim proizvajalcem lažje programiranje iger&lt;ref name=&quot;Eurogamer PC like architecture&quot;&gt;http://www.eurogamer.net/articles/2013-02-22-ps4-pc-like-architecture-8gb-ram-delight-developers&lt;/ref&gt;za PlayStation 4.&lt;ref name=&quot;cvg indie friendly&quot;&gt;http://www.computerandvideogames.com/392971/sony-promises-indie-friendly-ps4-publishing-model/&lt;/ref&gt;

===== Centralni procesor =====
[[Procesor]] (CPU) vsebuje 8 x86-64 jeder, ki temelijo na AMD Jaguar arhitekturi.&lt;ref name=&quot;AMD elaborate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://blogs.amd.com/fusion/2013/02/21/amd/ |title=SAMD and The Sony PS4. Allow Me To Elaborate. |publisher=blogs.amd.com/fusion |date=February 21, 2013 |accessdate=2013-02-23 |archiveurl=https://archive.today/20130407172928/http://blogs.amd.com/fusion/2013/02/21/amd/ |archivedate=2013-04-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ta procesor se razlikuje od &quot;močnega, a kompliciranega&quot; Cell procesorja, ki ga ima PlayStation 3.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://appleinsider.com/articles/13/02/20/sony-announces-ps4-touts-unification-of-hardware-software-internet-capabilities |title=Sony announces PS4, touts unification of hardware, software, internet capabilities |publisher=Appleinsider.com |date= |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;

===== Grafični procesor =====
[[Grafični procesor]] (GPU) vsebuje 18 enot, ki temelijo na &quot;Southern Islands&quot; izvedbi, za celoto 1152 stream processorjev, kar omogoča 1.84 FLOPS (tera flopov na sekundo).&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Ta se lahko uporablja za grafične simulacije, ali celo naloge, ki jih sicer opravlja CPU. GPU prav tako vsebuje dodeljeno tehnologijo za istočasno &quot;krčenje&quot; in &quot;širjenje&quot; video datotek. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.joystiq.com/2013/02/20/ps4-allows-playing-games-as-theyre-downloading/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-02-21|archive-url = https://web.archive.org/web/20130221000153/http://www.joystiq.com/2013/02/20/ps4-allows-playing-games-as-theyre-downloading/|url-status = bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.gamesindustry.biz/articles/2013-02-20-sony-reveals-the-playstation-4|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-04-19|archive-url = https://web.archive.org/web/20130419134822/http://www.gamesindustry.biz/articles/2013-02-20-sony-reveals-the-playstation-4|url-status = bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

===== Delovni spomin (RAM) =====
PlayStation 4 vsebuje 8&amp;nbsp;GB of GDDR5 enotnega sistemskega spomina, ki omogoča 176&amp;nbsp;GB/s bandwidth.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Femmel |first=Kevin |url=http://gimmegimmegames.com/2013/02/sony-playstation-meeting-2013-details/ |title=Sony reveals the PS4: New controller, 8GB RAM, doesn’t play PS3 discs and more |publisher=Gimme Gimme Games |date= |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130316062350/http://gimmegimmegames.com/2013/02/sony-playstation-meeting-2013-details/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; PS4 ima 16-krat več RAMa, kot ga najdemo v PlayStation 3,&lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; Ta RAM je namenjen za lajšanje dela proizvajalcem&lt;ref name=&quot;Eurogamer PC like architecture&quot; /&gt; in za daljšo življenjsko dobo konzole.&lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; Enotni spomin dovoli CPU in GPU enotam čisto rabo spomina, brez potrebe za enonamenski GPU in CPU spomin.&lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot;&gt;http://www.eurogamer.net/articles/df-hardware-spec-analysis-playstation-4&lt;/ref&gt;

===== Pogoni =====
PlayStation 4 [[Blu-ray]] pogon bere Blu-Ray-je pri hitrosti 6x (za zazliko od 2x na PlayStation 3) &lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; in bere [[DVD]]-je s hitrostjo 8x .&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Konzola podpira videoposnetke v ločljivosti [[4K]]. &lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; Priložen je tudi trdi disk v velikosti 500 GB (da se ga zamenjati), na katerega se nameščajo igre iz Blu-Rayev in igre, prenešene digitalno.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Joystiq Sony press release&quot;&gt;{{navedi splet|author=by Xav de Matos on Feb 20th 2013 9:57PM |url=http://www.joystiq.com/2013/02/20/sony-further-details-playstation-4-hardware-specs/ |title=Sony further details PlayStation 4 hardware specs |publisher=Joystiq |date=2012-12-31 |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;

===== Povezljivost / vhod, izhod =====
PlayStation 4 vsebuje 802.11 b/g/n Wi-Fi in Ethernet.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot;&gt;{{navedi splet |author=(c)Sony Computer Entertainment Inc. |url=http://www.scei.co.jp/corporate/release/130221a_e.html |title=Sony Computer Entertainment Announces Its Next Generation Portable Entertainment System |publisher=Scei.co.jp |date=2012-12-31 |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130424075309/http://scei.co.jp/corporate/release/130221a_e.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; 2x USB 3.0 vhod, Bluetooth 2.1.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; in pomožni vhod za Playstation Eye.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Konzoli so priložene mono slušalke, ki jih je možno vklopiti v DualShock 4.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Izhodi so [[HDMI]], in [[TOSLINK|optical]] [[S/PDIF]] audio out.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Konzola ne podpira analognega izhoda. PlayStation 4 podpira igre v ločljivosti [[1080p]] (1920x1080p) in videoposnetke v ločljivosti [[1080p]] in [[4K]] (3840x2160p).&lt;ref name=&quot;JoystiqPS4resolutionFebruary2013&quot;&gt;{{navedi novice |title=PS4 will output video in 4K, but not games |author=JC Fletcher |publisher=[[Joystiq]] |url=http://www.joystiq.com/2013/02/21/ps4-will-output-video-in-4k-but-not-games/ |date=2013-02-21 |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;PolygonPS4resolutionFebruary2013&quot;&gt;{{navedi novice |title=PS4 will support 4K for 'personal contents' like photos, but not games |author=Alexa Ray Corriea |publisher=[[Polygon (website)]] |url=http://www.polygon.com/2013/2/21/4013432/playstation-4-4k-output-games |date=2013-02-21 |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;
===== Sekundarni namenski CPU =====
Konzola vsebuje sekundarni procesor za prenos podatkov v ozadju .&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Conditt|first=Jessica|title=PS4 allows playing games as they're downloading|url=http://www.joystiq.com/2013/02/20/ps4-allows-playing-games-as-theyre-downloading/|accessdate=24 February 2013|date=20 February 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Williams|first=Mike|title=Articles Register Sony reveals developer-centric PlayStation 4|url=http://www.gamesindustry.biz/articles/2013-02-20-sony-reveals-the-playstation-4|accessdate=24 February 2013|date=20 February 2013}}&lt;/ref&gt; Ta omogoča nemoteno delovanje sekundarnih funkcij, in celo igranje igre, medtem ko ta igra še ni popolnoma naložena. Sekundarni sistem deluje celo, ko je konzola izklopljena oziroma v načinu mirovanja.&lt;ref name=&quot;TheVergePlaystation4&quot;&gt;{{navedi novice|last=Seifert|first=Dan|title=Sony PlayStation 4 games can be played while they are downloading|url=http://www.theverge.com/2013/2/20/4010466/sony-playstation-4-games-downloadable-play-ps4|accessdate=24 February 2013|date=20 February 2013}}&lt;/ref&gt;

=== Kontroler ===
{{Main|DualShock 4|PlayStation Move}}
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | footer    = [[PlayStation Move]] controllers
 | image1    = Sony-PlayStation-Move-Controller.png
 | width1    = 40 &lt;!-- auto width not working, please fix : {{#expr: (50 * 960 / 3,490) round 0}} --&gt;
 | image2    = Sony-PlayStation-Move-Navigator.jpg
 | width2    = 50 &lt;!-- auto width not working, please fix : {{#expr: (50 * 960 / 2,760) round 0}} --&gt;
 }}
&lt;!-- strojne lastnosti --&gt;
[[DualShock 4]] je glavni kontroler za PlayStation 4.  Podobno kot [[DualShock 3]] se poveže brezžično preko Bluetooth [[Bluetooth#Bluetooth v2.1 + EDR|2.1+EDR]].&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://news.cnet.com/8301-17938_105-57570456-1/finer-details-about-playstation-4s-dualshock-4-controller-eye-camera/ |title=Finer details about PlayStation 4's DualShock 4 controller, Eye camera |first=Christopher |last=MacManus |date=21 February 2013 |work=[[CNET]] |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt; DualShock 3 sicer ni kompatibilen z PlayStation 4.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Hinkle |first=David |url=http://www.joystiq.com/2013/02/21/yoshida-dualshock-3-wont-work-with-ps4/ |title=Yoshida: DualShock 3 won't work with PS4 |publisher=Joystiq |date= |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;

DualShock 4 ima vgrajen dvotočkovni kapacitivni touchpad (površina na dotik) na prednjem delu kontrolerja, kar je novost.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Za pozicijske senzorje uporablja &quot;three-axis gyroscope&quot; in &quot;three-axis accelerometer&quot;. Nadgrajene so pa tudi vibracije kontrolerja.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot; /&gt;

Vključuje vgrajene,&lt;ref name=&quot;Polygon controller detailed&quot; /&gt; litij-ionske baterije, katere se da napolniti. Baterija je zmožna hraniti 1000&amp;nbsp;mAh.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot;&gt;{{navedi splet |author=(c)Sony Computer Entertainment Inc. |url=http://www.scei.co.jp/corporate/release/130221b_e.html |title=NEW SLIMMER AND LIGHTER PLAYSTATION®3 TO HIT WORLDWIDE MARKET THIS SEPTEMBER &amp;#124; PRESS RELEASES ｜ Sony Computer Entertainment Inc |publisher=Scei.co.jp |date= |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130224061207/http://www.scei.co.jp/corporate/release/130221b_e.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Trenutna zasnova tehta {{convert|210|g|oz|abbr=on}}, ima pa dimenzije {{convert|162|x|52|x|98|mm|in|abbr=on}}, in matirano spodno stran iz gume za boljši oprijem.&lt;ref name=&quot;Polygon controller detailed&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot; /&gt;

Kontroler ima razne izhode kot so činč. (3.5&amp;nbsp;mm [[Phone connector (audio)|TRS]] connector) za slušalke in mikrofon.&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot; /&gt; Micro USB in &quot;extension port&quot;.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Lahko se polni preko microUSB, preko konzole ali drugih vhodov. PlayStation 4 ga lahko polni tudi ko je konzola ugasnjena oziroma v mirovanju.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Vključuje pa tudi [[monophony|mono]] zvočnik.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt;

&lt;!-- tipke --&gt;
DualShock 4 vsebuje tipke: PS gumb, gumb SHARE , gumb OPTIONS, smernike (d-pad), ukaz ([[Slika:PlayStationTriangle.svg|16px|Triangle]], [[Slika:PlayStationCircle.svg|16px|Circle]], [[Slika:PlayStationX.svg|16px|Cross]] in [[Slika:PlayStationSquare.svg|16px|Square]]), ramena (R1/L1), ramena (R2/L2), dve gobici (analog stick), klik gobice (L3/R3) in sledilno ploščico.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Novost v primerjavi s prejšnjimi kontrolerji je to, da so gumba START in SELECT zamenjali za gumb OPTIONS (ista funkcija kot START) in SHARE (gumb za deljenje svojih videoposnetkov igre in screenshotov). &lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Polygon controller detailed&quot;&gt;{{navedi splet|last=McWhertor |first=Michael |url=http://www.polygon.com/2013/2/20/4006374/playstation-4-dualshock-4-controller-detailed |title=PS4 touch-sensitive DualShock 4 controller revealed (update: features, scale detailed) |publisher=Polygon |date=2013-01-31 |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt; Gobice (analog stick) in spodnja ramena (L2, R2) so sedaj udobljeni.&lt;ref name=&quot;Polygon controller detailed&quot; /&gt;

&lt;!-- light bar + PS Move --&gt;
DualShock 4 vsebuje lučko (light bar), ki služi lažjemu indentificiranju kontrolerjev, ali opozorilom v igri (npr. baterija prazna, nizko zdravje, policija, nevarnost....)&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; S pomočjo lučke bo možno igrati igre namenjene za PlayStation Eye4. PlayStation 4 celo podpira že obstoječi &quot;PlayStation Move&quot; controller.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.engadget.com/2013/02/20/playstation-4-move-support/ |title=The PlayStation 4 supports the PlayStation Move controller |first=Ben |last=Gilbert |date=20 February 2013 |work=[[Engadget]] |accessdate=2013-02-21 |quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot; /&gt;

=== PlayStation 4 Eye ===
&lt;!-- kamere --&gt;
&quot;PlayStation Eye 4&quot; ima dve 1280×800px, 60fps kameri. Leče delujejo z odprtino f/2.0, z 30&amp;nbsp;cm focus razdalje, in 85° vidnega kota.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Kameri omogočajo različne funkcije v.&lt;ref name=&quot;Destructoid Eye&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.destructoid.com/yoshida-discusses-applications-of-playstation-4-eye-246234.phtml|title=PlayStation 4 Eye: Applications of PS4's twin cameras|author=Kyle MacGregor|date=2013-02-21|accessdate=2013-02-21|publisher=Destructoid|archive-date=2013-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130530062554/http://www.destructoid.com/yoshida-discusses-applications-of-playstation-4-eye-246234.phtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Obe kameri skupaj ustvarita globinsko sliko snemanega objekta,&lt;ref name=&quot;cvg answer&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/392819/blog/eye-spy-has-sony-found-its-answer-to-kinect/|title=Eye spy: Has Sony found its answer to Kinect?|accessdate=2013-02-21|date=2013-02-21|publisher=CVG UK|author=Chris Scullion}}&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.engadget.com/2013/02/20/PlayStation4-eye/|title=PS4 Eye promises to unlock your PlayStation at a glance, tips hat to Kinect|accessdate=2013-02-21|date=2013-02-20|publisher=Engadget|author=Sean Buckley|archive-date=2013-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130221200320/http://www.engadget.com/2013/02/20/PlayStation4-eye/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prednost in alternativna funkcija obeh leč je uporaba ene izmed leč za &quot;MoCap&quot; zaznavanje(senzor gibanja) in drugo za snemanje posnetka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Conditt |first=Jessica |url=http://www.joystiq.com/2013/02/21/ps4-eye-has-two-cameras-one-to-watch-you-one-to-make-you-prett/ |title=PS4 Eye has two cameras: One to watch you, one to make you pretty |publisher=Joystiq |date= |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;

&lt;!-- mikrofon --&gt;
PlayStation Eye 4 ima tudi 4-kanalni mikrofin,&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; ki lahko filtrira zvok in sprejme ukaze.&lt;ref name=&quot;Destructoid Eye&quot; /&gt; Velikost kamere je okoli {{convert|186|x|27|x|27|mm|in|abbr=on}} (širina × višina × dolžina), tehta {{convert|183|g|oz}}.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Snema video v RAW in YUV (v nestisnjenih) formatih.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; In se poveže z PlayStation 4 preko pomožnega vhoda.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt;

PlayStation Eye 4 se lahko kupi posamično.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurogamer.net/articles/2013-02-20-sony-announces-playstation-4|title=Sony announces PlayStation 4, shows DualShock controller|author=Tom Phillips|accessdate=2013-02-24|date=2013-02-21|publisher=EuroGamer}}&lt;/ref&gt;

=== Dodatne naprave ===
Konzola omogoča povezljivost ostalih naprav z PlayStation 4.  Naprave, kot so [[PS Vita]], tablice, pametni telefoni lahko upravljaljajo PlayStation 4 v neposredni okolici ali kjerkoli po svetu, kjer je internetna povezava.&lt;ref name=&quot;Joystiq always on&quot;&gt;http://www.joystiq.com/2013/02/21/ps4-doesnt-require-an-always-on-internet-connection/&lt;/ref&gt;. Slika se preslika iz PS4 na napravo, kjer lahko nemoteno igraš s tipkami na PS Viti ali z DualShockom 4.

==== PlayStation Vita ====
[[PlayStation Vita]] se lahko uporablja kot drugi zaslon za PlayStation 4, kjer se vsebine iz PlayStation 4 predvajajo ali igrajo neposredno na PS Viti.&lt;ref name=EngadgetPS4RemotePlayFebruary2013&gt;{{navedi novice |title=PlayStation 4 supports remote play on PlayStation Vita |author=Jon Fingas |publisher=Engadget |url=http://www.engadget.com/2013/02/20/playstation-4-supports-remote-play-on-playstation-vita/ |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=EngadgetPS4RemotePlayFebruary2013/&gt; Sony omogoča tovrstno povezljivost z večino PlayStation 4 iger.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; .&lt;ref name=&quot;Engadget near final&quot;&gt;{{navedi novice|last=Gilbert|first=Ben|title=The DualShock 4 is 'near final' hardware, Remote Play is more than an afterthought, and other notes from Shuhei Yoshida|url=http://www.engadget.com/2013/02/21/dualshock-4-near-final-remote-play/|accessdate=February 25, 2013|work=Engadget|publisher=AOL|date=February 21, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130222195021/http://www.engadget.com/2013/02/21/dualshock-4-near-final-remote-play/|archivedate=2013-02-22|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==== PlayStation App ====
Sony je PlayStation 4 omogočil podporo tabličnih računalnikov, pametnih telefonov, in drugih mobilnih napravah z PlayStation Network.&lt;ref name=&quot;TUAW&quot;&gt;{{navedi splet |last=Lavey |first=Megan |url=http://www.tuaw.com/2013/02/20/ps4-to-have-social-apps-geared-toward-second-screen-experiences/ |title=PS4 to have social apps geared toward second-screen experiences &amp;#124; TUAW - The Unofficial Apple Weblog |publisher=TUAW |date= |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130222032352/http://www.tuaw.com/2013/02/20/ps4-to-have-social-apps-geared-toward-second-screen-experiences/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

PlayStation App prav tako omogoča določene funkcije za mobilne naprave.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Podpira bo [[iPhone]], [[iPad]], in [[Android (operacijski sistem)|Android]] naprave.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Preko mobilnih naprav je možno opravljati večino funkcij PlayStationa 4.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;

== Programska oprema ==
PlayStation 4 poganja [[operacijski sistem]] imenovan Orbis OS, ki je modificirana različica [[FreeBSD]] 9.0. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&amp;px=MTM5NDI|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-06-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20130624172952/http://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&amp;px=MTM5NDI|url-status = bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.geek.com/games/ps4-runs-modified-version-of-the-freebsd-9-0-operating-system-1559866/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-03-28|archive-url = https://web.archive.org/web/20140328060031/http://www.geek.com/games/ps4-runs-modified-version-of-the-freebsd-9-0-operating-system-1559866/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Konzola sicer ne potrebuje internetne povezave za delovanje, vendar so omogočene dodatne funkcije, če je konzola priklopljena na povezavo. Sony želi narediti uporabo PlayStation 4 vsebin bolj preprosto in instantno,&lt;ref name=&quot;Eurogamer big interview&quot;&gt;http://www.eurogamer.net/articles/2013-02-21-the-big-interview-sonys-shuhei-yoshida-on-ps4&lt;/ref&gt; in izboljšati ter dodati vsebine vseskozi življenjsko dobo PlayStation 4.&lt;ref name=&quot;Eurogamer big interview&quot; /&gt; 

[[PlayStation Network]] omogoča uporabnikom dostop do storitev, kot so [[PlayStation Store]] (spletna trgovina iger). &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://scei.co.jp/corporate/release/130221a_e.html|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-04-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20130424075309/http://scei.co.jp/corporate/release/130221a_e.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;  Uporabniki lahko preko PlayStation Store preizkusijo igro preko [[Gaikai]] in jo igrajo, brez da bi jo naložili.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;&lt;ref&gt;http://www.computerandvideogames.com/392446/gaikai-tech-brings-spectating-instant-demos-more-to-ps4/&lt;/ref&gt;

&lt;!-- aplikacije --&gt;
PlayStation 4 podpira aplikacije kot so [[Netflix]] in [[Amazon Instant Video]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Netflix, Amazon Instant, More Coming to PlayStation 4 | author=IGNPS4Services | url=http://ca.ign.com/articles/2013/02/20/netflix-amazon-instant-coming-to-playstation-4}}&lt;/ref&gt;

Možna je uporaba mnogih aplikacij hkrati (npr. uporabljanje spletnega brskalnika med igranjem igre).&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;

Za spletno igranje je potrebna naročnina na storitev [[PlayStation Plus]]. Če si naročen na storitev, prejmeš vsak mesec 2 brezplačni igri za PS4. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://si.playstation.com/playstationplus/index.html|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-11-09|archive-url = https://web.archive.org/web/20131109084933/http://si.playstation.com/playstationplus/index.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

=== Družabnost ===
Družabna povezljivost je ena izmed ključnih lastnosti PS4.&lt;ref name=&quot;Eurogamer big interview&quot; /&gt; Omogočanje komunikacije s socialnimi mediji in neposredni prenos iger prijateljem ali pošiljanje video vsebin je omogočeno s preprostim pritiskom na gumb SHARE na Dualshocku 4. Omogočeno je snemanje igranja do 15 minut in shranjevanje dogodka, ki se je zgodil v zadnjih 15 minutah, tudi če nisi predčasno vključil snemanja. Posnetke je možno objaviti na [[Facebook]], [[YouTube]] ali poslati prijateljem.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;.&lt;ref name=&quot;Eurogamer big interview&quot; /&gt; Uporabniki lahko igro prenašjo v živo preko [[Ustream]] ali [[Twitch|Twitcha]] .&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; in prejemajo komentarje gledalcev.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;

=== Uporabniški vmesnik ===
PlayStation 4 predstavlja nov vmesnik imenovan PlayStation Dynamic Menu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://blog.eu.playstation.com/2013/07/12/20-things-you-didnt-know-about-ps4/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2015-01-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20150107084209/http://blog.eu.playstation.com/2013/07/12/20-things-you-didnt-know-about-ps4/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Na profilih igralcev lahko vidimo ime, nedavno aktivnost in ostale podrobnosti in seveda dosežke/trofeje. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.xtremeps3.com/2013/02/22/ps4-will-support-trophies/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-10-16|archive-url = https://web.archive.org/web/20141016165012/http://www.xtremeps3.com/2013/02/22/ps4-will-support-trophies/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Začetni zaslon ima funkcijo &quot;What's new&quot;, v katerem lahko vidiš, kaj počnejo tvoji prijatelji. &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

=== Glasovni nadzor ===
Z kamero ali mikrofonom lahko uporabnik nadzira konzolo z govorjenjem. Z besedo &quot;PlayStation&quot; se glasovni nadzor aktivira, beseda &quot;All Commands&quot; pa pokaže listo možnih komand.

=== Spletni brskalnik ===
PS4 vsebuje brskalnik na osnovi [[WebKit|WebKita]], za razliko od PS3, ki uporablja [[NetFront]] brskalnik. PS4 brskalnik je zasnovan na istem jedru kot [[Google Chrome]] in [[Apple Safari]], in na testih v združljivosti standardov HTML5 se je odrezal najbolje od vseh konzol. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://html5test.com/results/other.html#gaming|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-07-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714172605/http://html5test.com/results/other.html#gaming|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
== Igre ==
Jack Tretton (glavni izvršni direktor od Sony Computer Entertainment of America) je povedal, bodo igre za PlayStation 4 na trgu stale nekje med 0.99 in 59.99$&lt;ref name=&quot;Joystiq range&quot;&gt;http://www.joystiq.com/2013/02/22/tretton-ps4-game-prices-range-from-99-to-60&lt;/ref&gt; in pri pooblaščenih prodajalcih ne bodo stale več kot trenutne igre.&lt;ref name=&quot;cvg every&quot; /&gt;

Sony z novo strojno opremo namerava proizvajalcem olajšati ustvarjanje iger za PlayStation 4,&lt;ref name=&quot;cvg indie friendly&quot; /&gt; Prav tako omogoča neodvisnim razvijalcem &quot;indie developers&quot;, da sami izdajo svoje igre na PlayStation 4 brez obvezujočega založnika.

=== Digitalne vsebine ===
Digitalne vsebine (downloadable content) vklučujejo celotne igre, kot so na [[PlayStation Portable]], [[PlayStation Vita]] in [[PlayStation 3]]. Vse fizične PlayStation 4 igre so na voljo tudi v digitalnem formatu.&lt;ref name=&quot;cvg every&quot;&gt;http://www.computerandvideogames.com/393081/sony-every-ps4-title-will-be-available-as-digital-download/&lt;/ref&gt; Ko je igra kupljena, se najprej naloži osnovni del igre, ko bo ta naložen se igra lahko igra, preostala igra pa se bo naložila sproti. &lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; To je omogočeno s pomočjo sekundarnega procesorja, ki je namenjen zgolj za nalaganje vsebin.&lt;ref name=TheVergePlaystation4/&gt;

PlayStation 4 vsebije tehnologijo, ki predvide, katere igre bo uporabnik kupil, in naloži osnovne dadoteke, zato, da omogoči hitrejše igranje po nakupu igre.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;

=== Združljivost ===
Strojna oprema PlayStation 4 ni fizično združjiva z PlayStation-om 3 zaradi nepovezljivosti z [[Cell arhitekturo]] PlayStationa 3 in nove [[x86-64]] PlayStation 4 arhitekture.{{citation-needed|reason=See talk page for details -|date=February 2013}} Vendar Sony namerava omogočiti igranje vseh PlayStation iger preko oblaka. Gaikai, podjetje, ki ga je kupil Sony, namerava omogočiti igranje PlayStation, PlayStation 2 in PlayStation 3 iger na PlayStation 4.&lt;ref name=JoystiqPlaystation4Stream&gt;{{navedi novice | title=PlayStation 4 will stream PS1, PS2, PS3 games | url=http://www.joystiq.com/2013/02/20/playstation-4-will-stream-ps1-ps2-ps3-games/ }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=GaikaiStream&gt;{{navedi novice |title=PlayStation 4 Won’t Play PlayStation 3 Games, Coming This Holiday |author=Spencer |publisher=Siliconera |url=http://www.siliconera.com/2013/02/20/playstation-4-wont-play-playstation-3-games-coming-this-holiday/ |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-20}}&lt;/ref&gt;

=== Trofeje ===

PlayStation 4 podpira trofeje - dosežke, ki jih dobiš, če opraviš neko vnaprej določeno nalogo v igri. Novost je, da lahko vidiš, kakšen odstotek igralcev je osvojilo določeno trofejo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://kotaku.com/how-trophies-work-on-ps4-1462654603|title = How trophies work on ps4}}&lt;/ref&gt; Obstajajo barvne trofeje, bronaste, srebrne, zlate in platinaste. Slednjo je možno osvojiti le, če si poprej pridobil vse ostale v igri. Na spletnemu mestu PlayStation Network se vodi evidenca osvojitev trofej pod določenim uporabniškim imenom in možno si je ogledati tudi pripadajočo statistiko. Poleg same barve trofej obstaja še ena kategorizacija, in sicer kolikšen odstotek igralcev je osvojilo neko določeno trofejo. Po tem se trofeje delijo na navadne in redke ter zelo in ultra redke. Na spletnem mestu ''playstationtrophies.org'' si je možno ogledati katere trofeje so v posameznih igrah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.playstationtrophies.org/|title= playstationtrophies.org|accessdate= 12. julij 2019|date= |format= |work= playstationtrophies.org}}&lt;/ref&gt;

=== Rabljene igre ===

V intervjuju z Eurogamer glede govoric rabljenih iger je Yoshida potrdil, da bo PlayStation 4 podpiral rabljene igre. Njegov citat: &quot;''Yes. That's the general expectation by consumers - they purchase physical form, they want to use it everywhere, right? So that's my expectation.''&quot;

PlayStation 4 podpira rabljene igre. Igre lahko posodiš ali prodaš brez omejitev. &lt;ref&gt;http://www.eurogamer.net/articles/2013-02-21-sony-tells-eurogamer-playstation-4-will-not-block-used-games&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Kubba |first=Sinan |url=http://www.joystiq.com/2013/02/21/sony-ps4-can-play-used-games/ |title=Sony: PS4 can play used games |publisher=Joystiq |date= |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;&lt;!-- Prosim razširite ta seznam - hvala! --&gt;&lt;!-- Prosim razširite ta seznam - hvala! --&gt;

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
* [https://us.playstation.com/ps4/ U.S Official Site] {{en}}
* [http://uk.playstation.com/ps4/ U.K Official Site] {{en}}
* [http://www.jp.playstation.com/ps4/ Japanese Official Site] {{ikona ja}}

[[Kategorija:PlayStation]]
[[Kategorija:Igralne konzole]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kpj2udozsevhhyuo39h7q3e30xgo1bj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761457</id>
      <parentid>6761456</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pristome</username>
        <id>251796</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/Jepsep43|Jepsep43]] ([[Uporabniški pogovor:Jepsep43|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Botopol</comment>
      <origin>6761457</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35483" sha1="nq8odrs8fi677qtjszvcukhs0r9y6v7" xml:space="preserve">{{Infobox information appliance
| name         = PlayStation 4
| logo         = [[Slika:PlayStation 4 logo and wordmark.svg|250px]]
| image        = [[Slika:PS4-Console-wDS4.jpg|250px]]
| caption      =
| developer    =
| manufacturer = [[Sony Computer Entertainment]]
| family       = PlayStation
| type         = Igralna konzola
| generation   = Osma generacija
| releasedate  = NA 15. november 2013

EU 29. november 2013

JP  22. februar 2014
| lifespan     =
| price        = 399 €
| discontinued =
| unitssold    =
| unitsshipped =
| media        = [[Blu-ray]] 6xCAV, [[DVD]]8xCAV
| os           =
| power        =
| soc          =
| cpu          = [[Advanced Micro Devices|AMD]] &quot;Jaguar&quot; 8-core
| storage      = 500gb
| RAM          = 8&amp;nbsp;GB GDDR5 (176 GB/s), (enotni)
| display      = 1080p za igre (1920x1080), do 4K za filme
| graphics     = Po meri AMD Radeon (1.84 teraflop) [[GPU]] (temeli na zasnovi Southern Islands (družine GPU proizvajalcev))
| sound        = 7.1 dts
| input        = PlayStation 4 Eye
| controllers  = DualShock 4, PlayStation Move, PlayStation Vita
| connectivity = 802.11 WI-FI, Bluetooth 2.1, USB 3.0
| service      = PlayStation Network/PlayStation Plus
| dimensions   =
| weight       =
| topgame      =
| compatibility =
| predecessor  = [[PlayStation 3]]
| successor    = [[Playstation 5]]
| related      =
| website      = {{url|http://us.playstation.com/ps4/|United States}}&lt;br /&gt;{{url|http://eu.playstation.com/ps4/|Europe}}&lt;br /&gt;{{url|http://jp.playstation.com/ps4/|Japan}}
}}

'''PlayStation 4''' (tudi znan pod kratico '''PS4''') je četrta igralna konzola podjetja [[Sony Computer Entertainment]] in je naslednik [[PlayStation 3]] iz družine [[PlayStation]].&lt;ref name=TheVergePS4AnnouncedFebruary2013&gt;{{navedi novice |title=Sony announces the PlayStation 4 |author=Bryan Bishop |publisher=[[The Verge]] |url=http://www.theverge.com/2013/2/20/4009410/sony-playstation-4-ps4-announcement |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=EngadgetPS4AnnouncedFebruary2013&gt;{{navedi novice |title=Sony unveils its next game console, the PlayStation 4 |author=Ben Gilbert |publisher=[[Engadget]] |url=http://www.engadget.com/2013/02/20/sony-ps4-announcement/ |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-20}}&lt;/ref&gt; 

PlayStation 4 je konzola osme generacije in je tekmec Nintendojevemu [[Wii U]] in Microsoftovemu [[Xbox One]]. Konzolo so najavili 20. februarja 2013. Izšla je 15. novembra 2013 v Severni Ameriki in 29. novembra 2013 v Evropi in Avstraliji. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.playstationlifestyle.net/2013/08/20/playstation-4-release-date-confirmed-for/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-10-15|archive-url = https://web.archive.org/web/20141015105113/http://www.playstationlifestyle.net/2013/08/20/playstation-4-release-date-confirmed-for/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.kotaku.com.au/2013/08/ps4-release-date-is-november-15/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-12-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20131210113459/http://www.kotaku.com.au/2013/08/ps4-release-date-is-november-15/|url-status = bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Po besedah Sonyja je PlayStation 4 najmočnejša konzola, ki je trenutno na trgu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.dualshockers.com/2014/03/17/new-ps4-commercial-calls-it-the-worlds-most-powerful-console-boasts-exclusive-games-and-content|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-11-03|archive-url = https://web.archive.org/web/20141103131900/http://www.dualshockers.com/2014/03/17/new-ps4-commercial-calls-it-the-worlds-most-powerful-console-boasts-exclusive-games-and-content/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; PlayStation 4 je več kot 10-krat močnejši od konzol sedme generacije (PlayStation 3 in Xbox 360). &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://gamingbolt.com/ps4xbox-one-are-10-times-more-powerful-than-last-gen-8gb-sufficient-for-new-graphical-benchmarks|title = }}&lt;/ref&gt;

Konzola je osredotočena na družabno oz. socialno igranje.

== Zgodovina ==
Po besedah glavnega arhitekta Marka Cernyja, se je proizvodnja Sony-jevega PlayStation (PS4) začela zgodaj 2008,&lt;ref name=&quot;PS4 announced - IGN&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.ign.com/articles/2013/02/20/playstation-4-revealed|title=PlayStation 4 Revealed|last=Goldfarb|first=Andrew|date=February 20, 2013|publisher=IGN|accessdate=February 21, 2013}}&lt;/ref&gt; manj kot dve leti za tem, ko je izšel PlayStation 3.&lt;ref name=&quot;PS3 Launch&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/technology/6135452.stm|title=PlayStation 3 sells out at launch|date=November 11, 2006|publisher=BBC|accessdate=February 22, 2013}}&lt;/ref&gt;.

Zgodaj 2013 je Sony razglasil, da bo 20. februarja 2013 imel predstavitev imenovano &quot;PlayStation Meeting 2013&quot; v New York-u, ki bo predstavila prihodnost PlayStationa (&quot;future of PlayStation&quot;).&lt;ref name=&quot;PS4 meeting&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/technology/2013/feb/01/sony-playstation-4-release-consoles-wiiu-xbox|title=PlayStation 4 rumours fly as Sony invitations hint at release|last=Arthur|first=Charles|date=February 1, 2013|publisher=The Guardian|accessdate=February 22, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SCEJ c&quot;&gt;{{navedi splet |author=(c)Sony Computer Entertainment Inc. |url=http://www.scei.co.jp/corporate/release/130221c_e.html |title=Videogame industry's brightest minds convene in New York as part of Sony Computer Entertainment's introduction of PlayStation 4 |publisher=Sony Computer Entertainment |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130424054856/http://scei.co.jp/corporate/release/130221c_e.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tam je Sony javno razglasil podrobnosti in izid konzole PlayStation 4.&lt;ref name=&quot;PS4 announced - TheVerge&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://www.theverge.com/2013/2/20/4009410/sony-playstation-4-ps4-announcement | title=Sony announces the PlayStation 4 | work=TheVerge | date=February 20, 2013 | accessdate=February 20, 2013 | author=Bishop, Bryan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;PS4 announced - TechRadar&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.techradar.com/us/news/gaming/consoles/ps4-release-date-news-and-features-937822|title=The PlayStation 4 has been officially revealed in New York!|last=Rivington|first=James|date=February 20, 2013|publisher=TechRadar|accessdate=February 21, 2013}}&lt;/ref&gt; Dane so bile informacije strojne opreme in funkcij.&lt;ref name=TheVergePS4AnnouncedFebruary2013/&gt;&lt;ref name=EngadgetPS4AnnouncedFebruary2013/&gt; Sony je prav tako v živo predstavil nekaj izmed iger v proizvodnji, in tehnične demonstracije.&lt;ref&gt;http://mashable.com/2013/02/21/playstation-4-developers/&lt;/ref&gt;

Podjetje je razkrilo datum izida konzole za Ameriko, Evropo in Avstralijo ter še nekatere podrobnosti na novinarski konferenci na dogodku [[Gamescom]] v [[Köln|Kölnu]] v Nemčiji 20. avgusta 2013.

Konzola je izšla 15. novembra 2013 v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Kanada|Kanadi]]. Pozneje novembra je konzola izšla še v 29 državah. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.engadget.com/2013/08/20/playstation-4-hitting-shelves-on-november-15/|title = }}&lt;/ref&gt; Na [[Japonska|Japonskem]] je PS4 izšel 22. februarja 2014.

Julija 2014 je PlayStation 4 v prodaji v 58 državah, tudi v [[Slovenija|Sloveniji]].

== Strojna oprema ==
Konzola je široka 275 mm, visoka 53 mm in dolga 305 mm. 

Ima ploščat vrh in strani, obraz in hrbet pa sta zaobljena za približno 45%. Konzola je čez sredino navidezno prerezana napol, in se prezračuje zadaj. &lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://ps4daily.com/2013/06/full-playstation-4-console-details-dimensions-and-high-res-photo/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-11-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20141129114026/http://ps4daily.com/2013/06/full-playstation-4-console-details-dimensions-and-high-res-photo/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Strojna oprema v PlayStationu 4 je dokaj podobna tisti v [[Osebni računalnik|osebnih računalnikih]], kar naj bi pomagalo razvijalcem do cenejšega in lažjega razvijanja iger za konzolo.

=== Tehnične specifikacije ===
PlayStation 4 vsebuje procesor, ki ga je razvilo podjetje AMD v sodelovanju z Sonyjem ([[Accelerated processing unit|APU]])&lt;ref name=&quot;AMD elaborate&quot; /&gt; , ki vsebuje intergriran [[procesor]] (CPU) in [[Grafična kartica|grafično kartico]] (GPU). Ima tudi več kanalni GDDR5 (176 GB/s) spominski daljinec, video dekoder (za snemanje). PlayStation 4 ima igram dodeljeno arhitekturo, vendar vsebuje komponente, ki bodo sistemsko delovali relativno podobno temu kar vidimo pri osebnih računalnikih, kar omogoča tretjeročnim proizvajalcem lažje programiranje iger&lt;ref name=&quot;Eurogamer PC like architecture&quot;&gt;http://www.eurogamer.net/articles/2013-02-22-ps4-pc-like-architecture-8gb-ram-delight-developers&lt;/ref&gt;za PlayStation 4.&lt;ref name=&quot;cvg indie friendly&quot;&gt;http://www.computerandvideogames.com/392971/sony-promises-indie-friendly-ps4-publishing-model/&lt;/ref&gt;

===== Centralni procesor =====
[[Procesor]] (CPU) vsebuje 8 x86-64 jeder, ki temelijo na AMD Jaguar arhitekturi.&lt;ref name=&quot;AMD elaborate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://blogs.amd.com/fusion/2013/02/21/amd/ |title=SAMD and The Sony PS4. Allow Me To Elaborate. |publisher=blogs.amd.com/fusion |date=February 21, 2013 |accessdate=2013-02-23 |archiveurl=https://archive.today/20130407172928/http://blogs.amd.com/fusion/2013/02/21/amd/ |archivedate=2013-04-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ta procesor se razlikuje od &quot;močnega, a kompliciranega&quot; Cell procesorja, ki ga ima PlayStation 3.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://appleinsider.com/articles/13/02/20/sony-announces-ps4-touts-unification-of-hardware-software-internet-capabilities |title=Sony announces PS4, touts unification of hardware, software, internet capabilities |publisher=Appleinsider.com |date= |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;

===== Grafični procesor =====
[[Grafični procesor]] (GPU) vsebuje 18 enot, ki temelijo na &quot;Southern Islands&quot; izvedbi, za celoto 1152 stream processorjev, kar omogoča 1.84 FLOPS (tera flopov na sekundo).&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Ta se lahko uporablja za grafične simulacije, ali celo naloge, ki jih sicer opravlja CPU. GPU prav tako vsebuje dodeljeno tehnologijo za istočasno &quot;krčenje&quot; in &quot;širjenje&quot; video datotek. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.joystiq.com/2013/02/20/ps4-allows-playing-games-as-theyre-downloading/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-02-21|archive-url = https://web.archive.org/web/20130221000153/http://www.joystiq.com/2013/02/20/ps4-allows-playing-games-as-theyre-downloading/|url-status = bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.gamesindustry.biz/articles/2013-02-20-sony-reveals-the-playstation-4|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-04-19|archive-url = https://web.archive.org/web/20130419134822/http://www.gamesindustry.biz/articles/2013-02-20-sony-reveals-the-playstation-4|url-status = bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

===== Delovni spomin (RAM) =====
PlayStation 4 vsebuje 8&amp;nbsp;GB of GDDR5 enotnega sistemskega spomina, ki omogoča 176&amp;nbsp;GB/s bandwidth.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Femmel |first=Kevin |url=http://gimmegimmegames.com/2013/02/sony-playstation-meeting-2013-details/ |title=Sony reveals the PS4: New controller, 8GB RAM, doesn’t play PS3 discs and more |publisher=Gimme Gimme Games |date= |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130316062350/http://gimmegimmegames.com/2013/02/sony-playstation-meeting-2013-details/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; PS4 ima 16-krat več RAMa, kot ga najdemo v PlayStation 3,&lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; Ta RAM je namenjen za lajšanje dela proizvajalcem&lt;ref name=&quot;Eurogamer PC like architecture&quot; /&gt; in za daljšo življenjsko dobo konzole.&lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; Enotni spomin dovoli CPU in GPU enotam čisto rabo spomina, brez potrebe za enonamenski GPU in CPU spomin.&lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot;&gt;http://www.eurogamer.net/articles/df-hardware-spec-analysis-playstation-4&lt;/ref&gt;

===== Pogoni =====
PlayStation 4 [[Blu-ray]] pogon bere Blu-Ray-je pri hitrosti 6x (za zazliko od 2x na PlayStation 3) &lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; in bere [[DVD]]-je s hitrostjo 8x .&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Konzola podpira videoposnetke v ločljivosti [[4K]]. &lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; Priložen je tudi trdi disk v velikosti 500 GB (da se ga zamenjati), na katerega se nameščajo igre iz Blu-Rayev in igre, prenešene digitalno.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Joystiq Sony press release&quot;&gt;{{navedi splet|author=by Xav de Matos on Feb 20th 2013 9:57PM |url=http://www.joystiq.com/2013/02/20/sony-further-details-playstation-4-hardware-specs/ |title=Sony further details PlayStation 4 hardware specs |publisher=Joystiq |date=2012-12-31 |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;

===== Povezljivost / vhod, izhod =====
PlayStation 4 vsebuje 802.11 b/g/n Wi-Fi in Ethernet.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot;&gt;{{navedi splet |author=(c)Sony Computer Entertainment Inc. |url=http://www.scei.co.jp/corporate/release/130221a_e.html |title=Sony Computer Entertainment Announces Its Next Generation Portable Entertainment System |publisher=Scei.co.jp |date=2012-12-31 |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130424075309/http://scei.co.jp/corporate/release/130221a_e.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Eurogamer spec analysis&quot; /&gt; 2x USB 3.0 vhod, Bluetooth 2.1.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; in pomožni vhod za Playstation Eye.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Konzoli so priložene mono slušalke, ki jih je možno vklopiti v DualShock 4.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Izhodi so [[HDMI]], in [[TOSLINK|optical]] [[S/PDIF]] audio out.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Konzola ne podpira analognega izhoda. PlayStation 4 podpira igre v ločljivosti [[1080p]] (1920x1080p) in videoposnetke v ločljivosti [[1080p]] in [[4K]] (3840x2160p).&lt;ref name=&quot;JoystiqPS4resolutionFebruary2013&quot;&gt;{{navedi novice |title=PS4 will output video in 4K, but not games |author=JC Fletcher |publisher=[[Joystiq]] |url=http://www.joystiq.com/2013/02/21/ps4-will-output-video-in-4k-but-not-games/ |date=2013-02-21 |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;PolygonPS4resolutionFebruary2013&quot;&gt;{{navedi novice |title=PS4 will support 4K for 'personal contents' like photos, but not games |author=Alexa Ray Corriea |publisher=[[Polygon (website)]] |url=http://www.polygon.com/2013/2/21/4013432/playstation-4-4k-output-games |date=2013-02-21 |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;
===== Sekundarni namenski CPU =====
Konzola vsebuje sekundarni procesor za prenos podatkov v ozadju .&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Conditt|first=Jessica|title=PS4 allows playing games as they're downloading|url=http://www.joystiq.com/2013/02/20/ps4-allows-playing-games-as-theyre-downloading/|accessdate=24 February 2013|date=20 February 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Williams|first=Mike|title=Articles Register Sony reveals developer-centric PlayStation 4|url=http://www.gamesindustry.biz/articles/2013-02-20-sony-reveals-the-playstation-4|accessdate=24 February 2013|date=20 February 2013}}&lt;/ref&gt; Ta omogoča nemoteno delovanje sekundarnih funkcij, in celo igranje igre, medtem ko ta igra še ni popolnoma naložena. Sekundarni sistem deluje celo, ko je konzola izklopljena oziroma v načinu mirovanja.&lt;ref name=&quot;TheVergePlaystation4&quot;&gt;{{navedi novice|last=Seifert|first=Dan|title=Sony PlayStation 4 games can be played while they are downloading|url=http://www.theverge.com/2013/2/20/4010466/sony-playstation-4-games-downloadable-play-ps4|accessdate=24 February 2013|date=20 February 2013}}&lt;/ref&gt;

=== Kontroler ===
{{Main|DualShock 4|PlayStation Move}}
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | footer    = [[PlayStation Move]] controllers
 | image1    = Sony-PlayStation-Move-Controller.png
 | width1    = 40 &lt;!-- auto width not working, please fix : {{#expr: (50 * 960 / 3,490) round 0}} --&gt;
 | image2    = Sony-PlayStation-Move-Navigator.jpg
 | width2    = 50 &lt;!-- auto width not working, please fix : {{#expr: (50 * 960 / 2,760) round 0}} --&gt;
 }}
&lt;!-- strojne lastnosti --&gt;
[[DualShock 4]] je glavni kontroler za PlayStation 4.  Podobno kot [[DualShock 3]] se poveže brezžično preko Bluetooth [[Bluetooth#Bluetooth v2.1 + EDR|2.1+EDR]].&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://news.cnet.com/8301-17938_105-57570456-1/finer-details-about-playstation-4s-dualshock-4-controller-eye-camera/ |title=Finer details about PlayStation 4's DualShock 4 controller, Eye camera |first=Christopher |last=MacManus |date=21 February 2013 |work=[[CNET]] |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt; DualShock 3 sicer ni kompatibilen z PlayStation 4.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Hinkle |first=David |url=http://www.joystiq.com/2013/02/21/yoshida-dualshock-3-wont-work-with-ps4/ |title=Yoshida: DualShock 3 won't work with PS4 |publisher=Joystiq |date= |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;

DualShock 4 ima vgrajen dvotočkovni kapacitivni touchpad (površina na dotik) na prednjem delu kontrolerja, kar je novost.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Za pozicijske senzorje uporablja &quot;three-axis gyroscope&quot; in &quot;three-axis accelerometer&quot;. Nadgrajene so pa tudi vibracije kontrolerja.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot; /&gt;

Vključuje vgrajene,&lt;ref name=&quot;Polygon controller detailed&quot; /&gt; litij-ionske baterije, katere se da napolniti. Baterija je zmožna hraniti 1000&amp;nbsp;mAh.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot;&gt;{{navedi splet |author=(c)Sony Computer Entertainment Inc. |url=http://www.scei.co.jp/corporate/release/130221b_e.html |title=NEW SLIMMER AND LIGHTER PLAYSTATION®3 TO HIT WORLDWIDE MARKET THIS SEPTEMBER &amp;#124; PRESS RELEASES ｜ Sony Computer Entertainment Inc |publisher=Scei.co.jp |date= |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130224061207/http://www.scei.co.jp/corporate/release/130221b_e.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Trenutna zasnova tehta {{convert|210|g|oz|abbr=on}}, ima pa dimenzije {{convert|162|x|52|x|98|mm|in|abbr=on}}, in matirano spodno stran iz gume za boljši oprijem.&lt;ref name=&quot;Polygon controller detailed&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot; /&gt;

Kontroler ima razne izhode kot so činč. (3.5&amp;nbsp;mm [[Phone connector (audio)|TRS]] connector) za slušalke in mikrofon.&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot; /&gt; Micro USB in &quot;extension port&quot;.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Lahko se polni preko microUSB, preko konzole ali drugih vhodov. PlayStation 4 ga lahko polni tudi ko je konzola ugasnjena oziroma v mirovanju.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Vključuje pa tudi [[monophony|mono]] zvočnik.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt;

&lt;!-- tipke --&gt;
DualShock 4 vsebuje tipke: PS gumb, gumb SHARE , gumb OPTIONS, smernike (d-pad), ukaz ([[Slika:PlayStationTriangle.svg|16px|Triangle]], [[Slika:PlayStationCircle.svg|16px|Circle]], [[Slika:PlayStationX.svg|16px|Cross]] in [[Slika:PlayStationSquare.svg|16px|Square]]), ramena (R1/L1), ramena (R2/L2), dve gobici (analog stick), klik gobice (L3/R3) in sledilno ploščico.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Novost v primerjavi s prejšnjimi kontrolerji je to, da so gumba START in SELECT zamenjali za gumb OPTIONS (ista funkcija kot START) in SHARE (gumb za deljenje svojih videoposnetkov igre in screenshotov). &lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Polygon controller detailed&quot;&gt;{{navedi splet|last=McWhertor |first=Michael |url=http://www.polygon.com/2013/2/20/4006374/playstation-4-dualshock-4-controller-detailed |title=PS4 touch-sensitive DualShock 4 controller revealed (update: features, scale detailed) |publisher=Polygon |date=2013-01-31 |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt; Gobice (analog stick) in spodnja ramena (L2, R2) so sedaj udobljeni.&lt;ref name=&quot;Polygon controller detailed&quot; /&gt;

&lt;!-- light bar + PS Move --&gt;
DualShock 4 vsebuje lučko (light bar), ki služi lažjemu indentificiranju kontrolerjev, ali opozorilom v igri (npr. baterija prazna, nizko zdravje, policija, nevarnost....)&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; S pomočjo lučke bo možno igrati igre namenjene za PlayStation Eye4. PlayStation 4 celo podpira že obstoječi &quot;PlayStation Move&quot; controller.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.engadget.com/2013/02/20/playstation-4-move-support/ |title=The PlayStation 4 supports the PlayStation Move controller |first=Ben |last=Gilbert |date=20 February 2013 |work=[[Engadget]] |accessdate=2013-02-21 |quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CNET controller&quot; /&gt;

=== PlayStation 4 Eye ===
&lt;!-- kamere --&gt;
&quot;PlayStation Eye 4&quot; ima dve 1280×800px, 60fps kameri. Leče delujejo z odprtino f/2.0, z 30&amp;nbsp;cm focus razdalje, in 85° vidnega kota.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Kameri omogočajo različne funkcije v.&lt;ref name=&quot;Destructoid Eye&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.destructoid.com/yoshida-discusses-applications-of-playstation-4-eye-246234.phtml|title=PlayStation 4 Eye: Applications of PS4's twin cameras|author=Kyle MacGregor|date=2013-02-21|accessdate=2013-02-21|publisher=Destructoid|archive-date=2013-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130530062554/http://www.destructoid.com/yoshida-discusses-applications-of-playstation-4-eye-246234.phtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Obe kameri skupaj ustvarita globinsko sliko snemanega objekta,&lt;ref name=&quot;cvg answer&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/392819/blog/eye-spy-has-sony-found-its-answer-to-kinect/|title=Eye spy: Has Sony found its answer to Kinect?|accessdate=2013-02-21|date=2013-02-21|publisher=CVG UK|author=Chris Scullion}}&lt;/ref&gt;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.engadget.com/2013/02/20/PlayStation4-eye/|title=PS4 Eye promises to unlock your PlayStation at a glance, tips hat to Kinect|accessdate=2013-02-21|date=2013-02-20|publisher=Engadget|author=Sean Buckley|archive-date=2013-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130221200320/http://www.engadget.com/2013/02/20/PlayStation4-eye/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prednost in alternativna funkcija obeh leč je uporaba ene izmed leč za &quot;MoCap&quot; zaznavanje(senzor gibanja) in drugo za snemanje posnetka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Conditt |first=Jessica |url=http://www.joystiq.com/2013/02/21/ps4-eye-has-two-cameras-one-to-watch-you-one-to-make-you-prett/ |title=PS4 Eye has two cameras: One to watch you, one to make you pretty |publisher=Joystiq |date= |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;

&lt;!-- mikrofon --&gt;
PlayStation Eye 4 ima tudi 4-kanalni mikrofin,&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; ki lahko filtrira zvok in sprejme ukaze.&lt;ref name=&quot;Destructoid Eye&quot; /&gt; Velikost kamere je okoli {{convert|186|x|27|x|27|mm|in|abbr=on}} (širina × višina × dolžina), tehta {{convert|183|g|oz}}.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; Snema video v RAW in YUV (v nestisnjenih) formatih.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt; In se poveže z PlayStation 4 preko pomožnega vhoda.&lt;ref name=&quot;SCEJ b&quot; /&gt;

PlayStation Eye 4 se lahko kupi posamično.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurogamer.net/articles/2013-02-20-sony-announces-playstation-4|title=Sony announces PlayStation 4, shows DualShock controller|author=Tom Phillips|accessdate=2013-02-24|date=2013-02-21|publisher=EuroGamer}}&lt;/ref&gt;

=== Dodatne naprave ===
Konzola omogoča povezljivost ostalih naprav z PlayStation 4.  Naprave, kot so [[PS Vita]], tablice, pametni telefoni lahko upravljaljajo PlayStation 4 v neposredni okolici ali kjerkoli po svetu, kjer je internetna povezava.&lt;ref name=&quot;Joystiq always on&quot;&gt;http://www.joystiq.com/2013/02/21/ps4-doesnt-require-an-always-on-internet-connection/&lt;/ref&gt;. Slika se preslika iz PS4 na napravo, kjer lahko nemoteno igraš s tipkami na PS Viti ali z DualShockom 4.

==== PlayStation Vita ====
[[PlayStation Vita]] se lahko uporablja kot drugi zaslon za PlayStation 4, kjer se vsebine iz PlayStation 4 predvajajo ali igrajo neposredno na PS Viti.&lt;ref name=EngadgetPS4RemotePlayFebruary2013&gt;{{navedi novice |title=PlayStation 4 supports remote play on PlayStation Vita |author=Jon Fingas |publisher=Engadget |url=http://www.engadget.com/2013/02/20/playstation-4-supports-remote-play-on-playstation-vita/ |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=EngadgetPS4RemotePlayFebruary2013/&gt; Sony omogoča tovrstno povezljivost z večino PlayStation 4 iger.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; .&lt;ref name=&quot;Engadget near final&quot;&gt;{{navedi novice|last=Gilbert|first=Ben|title=The DualShock 4 is 'near final' hardware, Remote Play is more than an afterthought, and other notes from Shuhei Yoshida|url=http://www.engadget.com/2013/02/21/dualshock-4-near-final-remote-play/|accessdate=February 25, 2013|work=Engadget|publisher=AOL|date=February 21, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130222195021/http://www.engadget.com/2013/02/21/dualshock-4-near-final-remote-play/|archivedate=2013-02-22|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==== PlayStation App ====
Sony je PlayStation 4 omogočil podporo tabličnih računalnikov, pametnih telefonov, in drugih mobilnih napravah z PlayStation Network.&lt;ref name=&quot;TUAW&quot;&gt;{{navedi splet |last=Lavey |first=Megan |url=http://www.tuaw.com/2013/02/20/ps4-to-have-social-apps-geared-toward-second-screen-experiences/ |title=PS4 to have social apps geared toward second-screen experiences &amp;#124; TUAW - The Unofficial Apple Weblog |publisher=TUAW |date= |accessdate=2013-02-21 |archive-date=2013-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130222032352/http://www.tuaw.com/2013/02/20/ps4-to-have-social-apps-geared-toward-second-screen-experiences/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

PlayStation App prav tako omogoča določene funkcije za mobilne naprave.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Podpira bo [[iPhone]], [[iPad]], in [[Android (operacijski sistem)|Android]] naprave.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; Preko mobilnih naprav je možno opravljati večino funkcij PlayStationa 4.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;

== Programska oprema ==
PlayStation 4 poganja [[operacijski sistem]] imenovan Orbis OS, ki je modificirana različica [[FreeBSD]] 9.0. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&amp;px=MTM5NDI|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-06-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20130624172952/http://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&amp;px=MTM5NDI|url-status = bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.geek.com/games/ps4-runs-modified-version-of-the-freebsd-9-0-operating-system-1559866/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-03-28|archive-url = https://web.archive.org/web/20140328060031/http://www.geek.com/games/ps4-runs-modified-version-of-the-freebsd-9-0-operating-system-1559866/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Konzola sicer ne potrebuje internetne povezave za delovanje, vendar so omogočene dodatne funkcije, če je konzola priklopljena na povezavo. Sony želi narediti uporabo PlayStation 4 vsebin bolj preprosto in instantno,&lt;ref name=&quot;Eurogamer big interview&quot;&gt;http://www.eurogamer.net/articles/2013-02-21-the-big-interview-sonys-shuhei-yoshida-on-ps4&lt;/ref&gt; in izboljšati ter dodati vsebine vseskozi življenjsko dobo PlayStation 4.&lt;ref name=&quot;Eurogamer big interview&quot; /&gt; 

[[PlayStation Network]] omogoča uporabnikom dostop do storitev, kot so [[PlayStation Store]] (spletna trgovina iger). &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://scei.co.jp/corporate/release/130221a_e.html|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-04-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20130424075309/http://scei.co.jp/corporate/release/130221a_e.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;  Uporabniki lahko preko PlayStation Store preizkusijo igro preko [[Gaikai]] in jo igrajo, brez da bi jo naložili.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;&lt;ref&gt;http://www.computerandvideogames.com/392446/gaikai-tech-brings-spectating-instant-demos-more-to-ps4/&lt;/ref&gt;

&lt;!-- aplikacije --&gt;
PlayStation 4 podpira aplikacije kot so [[Netflix]] in [[Amazon Instant Video]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Netflix, Amazon Instant, More Coming to PlayStation 4 | author=IGNPS4Services | url=http://ca.ign.com/articles/2013/02/20/netflix-amazon-instant-coming-to-playstation-4}}&lt;/ref&gt;

Možna je uporaba mnogih aplikacij hkrati (npr. uporabljanje spletnega brskalnika med igranjem igre).&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;

Za spletno igranje je potrebna naročnina na storitev [[PlayStation Plus]]. Če si naročen na storitev, prejmeš vsak mesec 2 brezplačni igri za PS4. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://si.playstation.com/playstationplus/index.html|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2013-11-09|archive-url = https://web.archive.org/web/20131109084933/http://si.playstation.com/playstationplus/index.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

=== Družabnost ===
Družabna povezljivost je ena izmed ključnih lastnosti PS4.&lt;ref name=&quot;Eurogamer big interview&quot; /&gt; Omogočanje komunikacije s socialnimi mediji in neposredni prenos iger prijateljem ali pošiljanje video vsebin je omogočeno s preprostim pritiskom na gumb SHARE na Dualshocku 4. Omogočeno je snemanje igranja do 15 minut in shranjevanje dogodka, ki se je zgodil v zadnjih 15 minutah, tudi če nisi predčasno vključil snemanja. Posnetke je možno objaviti na [[Facebook]], [[YouTube]] ali poslati prijateljem.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;.&lt;ref name=&quot;Eurogamer big interview&quot; /&gt; Uporabniki lahko igro prenašjo v živo preko [[Ustream]] ali [[Twitch|Twitcha]] .&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; in prejemajo komentarje gledalcev.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;

=== Uporabniški vmesnik ===
PlayStation 4 predstavlja nov vmesnik imenovan PlayStation Dynamic Menu. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://blog.eu.playstation.com/2013/07/12/20-things-you-didnt-know-about-ps4/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2015-01-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20150107084209/http://blog.eu.playstation.com/2013/07/12/20-things-you-didnt-know-about-ps4/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Na profilih igralcev lahko vidimo ime, nedavno aktivnost in ostale podrobnosti in seveda dosežke/trofeje. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.xtremeps3.com/2013/02/22/ps4-will-support-trophies/|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-10-16|archive-url = https://web.archive.org/web/20141016165012/http://www.xtremeps3.com/2013/02/22/ps4-will-support-trophies/|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Začetni zaslon ima funkcijo &quot;What's new&quot;, v katerem lahko vidiš, kaj počnejo tvoji prijatelji. &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

=== Glasovni nadzor ===
Z kamero ali mikrofonom lahko uporabnik nadzira konzolo z govorjenjem. Z besedo &quot;PlayStation&quot; se glasovni nadzor aktivira, beseda &quot;All Commands&quot; pa pokaže listo možnih komand.

=== Spletni brskalnik ===
PS4 vsebuje brskalnik na osnovi [[WebKit|WebKita]], za razliko od PS3, ki uporablja [[NetFront]] brskalnik. PS4 brskalnik je zasnovan na istem jedru kot [[Google Chrome]] in [[Apple Safari]], in na testih v združljivosti standardov HTML5 se je odrezal najbolje od vseh konzol. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://html5test.com/results/other.html#gaming|title = |accessdate = 2014-11-17|archive-date = 2014-07-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714172605/http://html5test.com/results/other.html#gaming|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
== Igre ==
Jack Tretton (glavni izvršni direktor od Sony Computer Entertainment of America) je povedal, bodo igre za PlayStation 4 na trgu stale nekje med 0.99 in 59.99$&lt;ref name=&quot;Joystiq range&quot;&gt;http://www.joystiq.com/2013/02/22/tretton-ps4-game-prices-range-from-99-to-60&lt;/ref&gt; in pri pooblaščenih prodajalcih ne bodo stale več kot trenutne igre.&lt;ref name=&quot;cvg every&quot; /&gt;

Sony z novo strojno opremo namerava proizvajalcem olajšati ustvarjanje iger za PlayStation 4,&lt;ref name=&quot;cvg indie friendly&quot; /&gt; Prav tako omogoča neodvisnim razvijalcem &quot;indie developers&quot;, da sami izdajo svoje igre na PlayStation 4 brez obvezujočega založnika.

=== Digitalne vsebine ===
Digitalne vsebine (downloadable content) vklučujejo celotne igre, kot so na [[PlayStation Portable]], [[PlayStation Vita]] in [[PlayStation 3]]. Vse fizične PlayStation 4 igre so na voljo tudi v digitalnem formatu.&lt;ref name=&quot;cvg every&quot;&gt;http://www.computerandvideogames.com/393081/sony-every-ps4-title-will-be-available-as-digital-download/&lt;/ref&gt; Ko je igra kupljena, se najprej naloži osnovni del igre, ko bo ta naložen se igra lahko igra, preostala igra pa se bo naložila sproti. &lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt; To je omogočeno s pomočjo sekundarnega procesorja, ki je namenjen zgolj za nalaganje vsebin.&lt;ref name=TheVergePlaystation4/&gt;

PlayStation 4 vsebije tehnologijo, ki predvide, katere igre bo uporabnik kupil, in naloži osnovne dadoteke, zato, da omogoči hitrejše igranje po nakupu igre.&lt;ref name=&quot;SCEJ a&quot; /&gt;

=== Združljivost ===
Strojna oprema PlayStation 4 ni fizično združjiva z PlayStation-om 3 zaradi nepovezljivosti z [[Cell arhitekturo]] PlayStationa 3 in nove [[x86-64]] PlayStation 4 arhitekture.{{citation-needed|reason=See talk page for details -|date=February 2013}} Vendar Sony namerava omogočiti igranje vseh PlayStation iger preko oblaka. Gaikai, podjetje, ki ga je kupil Sony, namerava omogočiti igranje PlayStation, PlayStation 2 in PlayStation 3 iger na PlayStation 4.&lt;ref name=JoystiqPlaystation4Stream&gt;{{navedi novice | title=PlayStation 4 will stream PS1, PS2, PS3 games | url=http://www.joystiq.com/2013/02/20/playstation-4-will-stream-ps1-ps2-ps3-games/ }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=GaikaiStream&gt;{{navedi novice |title=PlayStation 4 Won’t Play PlayStation 3 Games, Coming This Holiday |author=Spencer |publisher=Siliconera |url=http://www.siliconera.com/2013/02/20/playstation-4-wont-play-playstation-3-games-coming-this-holiday/ |date=2013-02-20 |accessdate=2013-02-20}}&lt;/ref&gt;

=== Trofeje ===

PlayStation 4 podpira trofeje - dosežke, ki jih dobiš, če opraviš neko vnaprej določeno nalogo v igri. Novost je, da lahko vidiš, kakšen odstotek igralcev je osvojilo določeno trofejo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://kotaku.com/how-trophies-work-on-ps4-1462654603|title = How trophies work on ps4}}&lt;/ref&gt; Obstajajo barvne trofeje, bronaste, srebrne, zlate in platinaste. Slednjo je možno osvojiti le, če si poprej pridobil vse ostale v igri. Na spletnemu mestu PlayStation Network se vodi evidenca osvojitev trofej pod določenim uporabniškim imenom in možno si je ogledati tudi pripadajočo statistiko. Poleg same barve trofej obstaja še ena kategorizacija, in sicer kolikšen odstotek igralcev je osvojilo neko določeno trofejo. Po tem se trofeje delijo na navadne in redke ter zelo in ultra redke. Na spletnem mestu ''playstationtrophies.org'' si je možno ogledati katere trofeje so v posameznih igrah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.playstationtrophies.org/|title= playstationtrophies.org|accessdate= 12. julij 2019|date= |format= |work= playstationtrophies.org}}&lt;/ref&gt;

=== Rabljene igre ===

V intervjuju z Eurogamer glede govoric rabljenih iger je Yoshida potrdil, da bo PlayStation 4 podpiral rabljene igre. Njegov citat: &quot;''Yes. That's the general expectation by consumers - they purchase physical form, they want to use it everywhere, right? So that's my expectation.''&quot;

PlayStation 4 podpira rabljene igre. Igre lahko posodiš ali prodaš brez omejitev. &lt;ref&gt;http://www.eurogamer.net/articles/2013-02-21-sony-tells-eurogamer-playstation-4-will-not-block-used-games&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Kubba |first=Sinan |url=http://www.joystiq.com/2013/02/21/sony-ps4-can-play-used-games/ |title=Sony: PS4 can play used games |publisher=Joystiq |date= |accessdate=2013-02-21}}&lt;/ref&gt;&lt;!-- Prosim razširite ta seznam - hvala! --&gt;&lt;!-- Prosim razširite ta seznam - hvala! --&gt;

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
* [https://us.playstation.com/ps4/ U.S Official Site] {{en}}
* [http://uk.playstation.com/ps4/ U.K Official Site] {{en}}
* [http://www.jp.playstation.com/ps4/ Japanese Official Site] {{ikona ja}}

[[Kategorija:PlayStation]]
[[Kategorija:Igralne konzole]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nq8odrs8fi677qtjszvcukhs0r9y6v7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mednarodno letališče Carriel Sur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>350771</id>
    <revision>
      <id>6761422</id>
      <parentid>6116392</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:26:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761422</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3648" sha1="9abpythbjpfidngfyimcayrnm9n5le1" xml:space="preserve">{{Infopolje Letališče
|name=Mednarodno letališče Carriel Sur
| native_name     = &lt;small&gt;Aeropuerto Carriel Sur&lt;/small&gt;
| image           = Aeropuerto_Carriel_Sur.png
| image_size      = 250
| image2          = 
| image2_size     = 250
| IATA            = CCP
| ICAO            = SCIE
| WMO             = 85682&lt;ref name=&quot;Weather&quot;/&gt;
 | type         = Vojaško/Javno
 | operator       = Sociedad Concesionaria Aerosur S.A.
 | city-served = Veliki Concepción
 | elevation_ft = 26
| elevation_f     = 26
| elevation_m     = 8
| coordinates     = {{coord|36|46|21|S|73|03|47|W|region:CL_type:airport|name=Aeropuerto Internacional Carriel Sur (Concepción)|display=inline,title}}
| pushpin_map     = Čile
| pushpin_label   = '''SCIE'''
| pushpin_caption = Lega letališča v Čilu
| website         = {{url|aeropuertocarrielsur.cl}}
| metric_elev     = 
| metric_rwy      = y
| r1_number       = 02/20
| r1_length_f     = 
| r1_length_m     = 2600
 | r1-surface  = [[Asfalt]]
 | stat_year       = 2023
| stat1_header    = Potniki
| stat1_data      = 2.099.240{{increase}} 26,06%&lt;ref name=&quot;Junta Aeronáutica Civil Stats&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.jac.gob.cl/wp-content/uploads/2018/01/ResumenMensualEstadisticasDiciembre2017.xls/|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320053906/http://www.jac.gob.cl/wp-content/uploads/2018/01/ResumenMensualEstadisticasDiciembre2017.xls|url-status=dead|archive-date=20 March 2022|title=Junta Aeronáutica Civil stats (government)|access-date=26 January 2018}}&lt;/ref&gt;
| footnotes       = Viri: SkyVector&lt;ref&gt;[https://skyvector.com/airport/SCIE/Concepcion-Airport SkyVector] Concepcion Airport&lt;/ref&gt; GCM&lt;ref&gt;{{GCM|CCP|Carriel Sur International Airport}}&lt;/ref&gt; Landings.com&lt;ref&gt;[http://aerobaticsweb.org/cgi-bin/search_apt?SCIE Airport record for Aeropuerto Internacional Carriel Sur] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191018183438/http://aerobaticsweb.org/cgi-bin/search_apt?SCIE |date=18 October 2019 }} at Landings.com&lt;/ref&gt;
}}

'''Mednarodno letališče Carriel Sur''' ([[španščina|špansko]] ''Aeropuerto Internacional Carriel Sur'') je [[letališče]] v [[Čile]], ki primarno oskrbuje [[Veliki Concepción]].

== Letalske družbe ==
Letalske družbe, ki opravljajo redne lete na letališču, so:

* [[Slika:Flag of Chile.svg|20px]] '''[[LAN Airlines]]'''
** [[Santiago de Chile]], [[Čile]] / ''[[Mednarodno letališče Comodoro Arturo Merino Benítez]]''
* [[Slika:Flag of Chile.svg|20px]] '''[[Sky Airline]]'''
** [[Santiago de Chile]], [[Čile]] / ''[[Mednarodno letališče Comodoro Arturo Merino Benítez]]''
** [[Temuco]], [[Čile]] / ''[[Letališče Maquehue]]''
** [[Pucón]], [[Čile]] / ''[[Letališče Pucón]]'' &lt;!-- seasonal / estacional --&gt;
** [[Puerto Montt]], [[Čile]] / ''[[Mednarodno letališče El Tepual]]''
* [[Slika:Flag of Chile.svg|20px]] '''[[PAL Airlines]]'''
** [[Santiago de Chile]], [[Čile]] / ''[[Mednarodno letališče Comodoro Arturo Merino Benítez]]''

==Sklici==
{{Reflist|refs=
&lt;!-- + --&gt;
&lt;ref name=&quot;Weather&quot;&gt;{{cite web |title=METAR/Synop Information for SCIE (85682) in Concepcion, Chile |url=https://weather.gladstonefamily.net/site/SCIE|publisher=Gladstonefamily.net |access-date=2 March 2023}}&lt;/ref&gt;
}}
== Glej tudi ==
* [[Veliki Concepción]]
* [[seznam letališč]]
:* [[seznam letališč v Čilu]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Carriel Sur International Airport}}
* [http://www.carrielsur.cl Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190123080455/http://carrielsur.cl/ |date=2019-01-23 }} {{ikona es}}

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

{{airport-stub}}

[[Kategorija:Letališča v Čilu|Carriel Sur]]</text>
      <sha1>9abpythbjpfidngfyimcayrnm9n5le1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vezivo (biologija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360892</id>
    <revision>
      <id>6761265</id>
      <parentid>5808705</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:31:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761265</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2427" sha1="kebiyg3p3y7yb6evbdvuze7lpsyhkln" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Vezivo}}
{{Infopolje Anatomija
| Name        = Vezivo
| Latin       =
| Image       = Hist.Technik (2).jpg
| Caption     = Prerez [[obmodek|obmodka]]. Vezivo (modro) podpira [[epitelij]] (vijoličasto).
| Width       =
| Precursor   =
| System      =
| Acronym     =
}}
'''Vezívo''' (tudi '''dezmálno tkívo''') je skupina [[tkivo|tkiv]], ki nastanejo zvečine iz [[srednji klični list|srednjega kličnega lista]] (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma. Bogata so z razmeroma mehko [[medceličnina|medceličnino]]. Mednje sodijo [[mezenhim]], [[zdrizovina]], [[mrežasto vezivo|mrežasto (retikularno) vezivo]], [[maščevje]], [[rahlo vezivo|rahlo (intersticijsko)]] in [[čvrsto vezivo|čvrsto (fibrozno) vezivo]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=vezivo{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 8. 2013.&lt;/ref&gt;

== Zgradba ==
Vezivo sestavljajo celice mezenhimskega porekla, vlakna (elastična, kolagenska in retikulinska) in medceličnina (sestoji iz zunajcelične tekočine in proteoglikanov, zlasti hialuronske kisline, hondroitina, hondroitinsulfata in keratansulfata). Celice so običajno medseboj široko razmknjene in med njimi se nahaja veliko medceličnine. Razmerje med celicami, vlakni in medceličnino se sicer med različnimi vrstami veziva močno razlikuje. V vezivu je običajno prisotna tudi dobro razvejena žilna mreža.&lt;ref&gt;http://faculty.ucc.edu/biology-potter/connective_tissues.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121031231335/http://faculty.ucc.edu/biology-potter/connective_tissues.htm |date=2012-10-31 }}, vpogled: 3. 8. 2013.&lt;/ref&gt;

== Bolezni in motnje ==
Obstaja okoli 200 motenj, ki prizadenejo vezivo. Nekatere so posledica [[okužba|okužbe]], na primer [[celulitis]], nekatere povzročijo poškodbe (na primer [[brazgotina|brazgotinjenje]]), lahko pa je vzrok genetski ([[Ehlers-Danlosov sindrom]], [[Marfanov sindrom]], [[imperfektna osteogeneza]] ...). Pri nekaterih motnjah vezivnega tkiva vzrok ni poznan, na primer pri [[sklerodermija|sklerodermiji]]. Različne motnje se izražajo z različnimi [[simptom]]i in zahtevajo različno zdravljenje.&lt;ref&gt;http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/connectivetissuedisorders.html, vpogled: 3. 8. 2013.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Anatomska škrbina}}

[[Kategorija:Histologija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kebiyg3p3y7yb6evbdvuze7lpsyhkln</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761292</id>
      <parentid>6761265</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:02:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>obmodek -&gt; epididimis (nadmodek)</comment>
      <origin>6761292</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2424" sha1="plseik7w4u7qf2amv91621ebswnyhhz" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Vezivo}}
{{Infopolje Anatomija
| Name        = Vezivo
| Latin       =
| Image       = Hist.Technik (2).jpg
| Caption     = Prerez [[epididimis]]a. Vezivo (modro) podpira [[epitelij]] (vijoličasto).
| Width       =
| Precursor   =
| System      =
| Acronym     =
}}
'''Vezívo''' (tudi '''dezmálno tkívo''') je skupina [[tkivo|tkiv]], ki nastanejo zvečine iz [[srednji klični list|srednjega kličnega lista]] (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma. Bogata so z razmeroma mehko [[medceličnina|medceličnino]]. Mednje sodijo [[mezenhim]], [[zdrizovina]], [[mrežasto vezivo|mrežasto (retikularno) vezivo]], [[maščevje]], [[rahlo vezivo|rahlo (intersticijsko)]] in [[čvrsto vezivo|čvrsto (fibrozno) vezivo]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=vezivo{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 8. 2013.&lt;/ref&gt;

== Zgradba ==
Vezivo sestavljajo celice mezenhimskega porekla, vlakna (elastična, kolagenska in retikulinska) in medceličnina (sestoji iz zunajcelične tekočine in proteoglikanov, zlasti hialuronske kisline, hondroitina, hondroitinsulfata in keratansulfata). Celice so običajno medseboj široko razmknjene in med njimi se nahaja veliko medceličnine. Razmerje med celicami, vlakni in medceličnino se sicer med različnimi vrstami veziva močno razlikuje. V vezivu je običajno prisotna tudi dobro razvejena žilna mreža.&lt;ref&gt;http://faculty.ucc.edu/biology-potter/connective_tissues.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121031231335/http://faculty.ucc.edu/biology-potter/connective_tissues.htm |date=2012-10-31 }}, vpogled: 3. 8. 2013.&lt;/ref&gt;

== Bolezni in motnje ==
Obstaja okoli 200 motenj, ki prizadenejo vezivo. Nekatere so posledica [[okužba|okužbe]], na primer [[celulitis]], nekatere povzročijo poškodbe (na primer [[brazgotina|brazgotinjenje]]), lahko pa je vzrok genetski ([[Ehlers-Danlosov sindrom]], [[Marfanov sindrom]], [[imperfektna osteogeneza]] ...). Pri nekaterih motnjah vezivnega tkiva vzrok ni poznan, na primer pri [[sklerodermija|sklerodermiji]]. Različne motnje se izražajo z različnimi [[simptom]]i in zahtevajo različno zdravljenje.&lt;ref&gt;http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/connectivetissuedisorders.html, vpogled: 3. 8. 2013.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Histologija]]

{{Anatomska škrbina}}</text>
      <sha1>plseik7w4u7qf2amv91621ebswnyhhz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>France Susman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>361416</id>
    <revision>
      <id>6761661</id>
      <parentid>5964582</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:59:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54196-42</username>
        <id>266939</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ Ok</comment>
      <origin>6761661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2828" sha1="jdwivaz55oq8dlhouqg21q9xefl7gtk" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''France Susman''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[filozof]], [[parapsiholog]] in nekdanji [[duhovnik]], * 7. oktober [[1927]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]], † [[oktober]] [[2007] VSE NAJBOLJŠE ZA 99 LET.

V [[Madrid]]u in [[Buenos Aires]]u je študiral filozofijo in teologijo. Na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi]] v Rimu, kjer je bil sošolec poznejšega [[papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]], je doktoriral iz cerkvene zgodovine in jo v [[Paragvaj]]u tudi učil. Predaval je po različnih univerzah po svetu, dvanajst let delal kot duhovnik, pripravljal oddaje na Radiu Vatikan in živel v Nemčiji.

France Susman je bil eden najbolj izpostavljenih raziskovalcev s področja mejnih znanosti v Sloveniji. Predvsem je raziskoval idejo onstranstva in v mnogih člankih in intervjujih razlagal spiritualizem v povezavi s posmrtnim življenjem in reinkarnacijo. Ukvarjal se je tudi z nezemljani, za katere je verjel, da smo z njimi v stalnem stiku.

Posvečal se je zdravljenju raka z naravnimi sredstvi in bil velik zagovornik opuščanja mesne prehrane v prid presni prehrani. Podpiral je idejo ''pravičnega ekološkega denarja'' in ''Sistem naravnega prostega'' (Natürliche Wirtschaftsordnung) [[:en:Silvio Gesell|Silvia Gesellija]]. Razvil je recepte za beljakovinski kruh in za meso iz pšeničnih beljakovin - slovit. V slovenskem prostoru je uvedel tudi himalajsko sol in sladilo [[stevia]].

Veliko se je ukvarjal z domnevno potvorbo Jezusove smrti in se zavzemal za večjo vlogo apostola Petra{{cn}}, kar je zagovarjal tudi v svoji doktorski disertaciji o Petru in Pavlu.

France Susman je prejel številna priznanja in nagrade s področja »alternativne znanosti«. Med drugim je leta 2005 v sklopu izbora za ''Sončno osebnost leta 2004'' prejel posebno priznanje za življenjsko delo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pozitivke.net/article.php/200501290023270/print|title=www.pozitivke.net: Sončna osebnost ali skupina leta 2004|accessdate=2018-07-21|website=www.pozitivke.net}}&lt;/ref&gt;

Bil je javni podpornik in leta 2004 tudi kandidat [[Stranka ekoloških gibanj|Stranke ekoloških gibanj SEG]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Novi tednik Celje, št. 30 - leto 55, Celje, Reportaža, 30. 7.1998
* Dnevnik, Ljubljana, Stevija - je to sladilo ali kontracepcija?, 10. november 2005
* Dnevnik, Ljubljana, SEG za večjo odgovornost do okolja, 8. september 2004
* V jedru resničnosti - Dr. France Susman - GTV Gorenjska televizija, 25. julij 2008

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Susman, France}}
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Doktorirali na Papeški univerzi Gregoriana]]
[[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Susman, France]]</text>
      <sha1>jdwivaz55oq8dlhouqg21q9xefl7gtk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761665</id>
      <parentid>6761661</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:40:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-54196-42|~2026-54196-42]] ([[User talk:~2026-54196-42|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09Bot|A09Bot]]</comment>
      <origin>5964582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2804" sha1="2n85pd2u1d5hekbmckuuis28k6t61oy" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''France Susman''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[filozof]], [[parapsiholog]] in nekdanji [[duhovnik]], * 7. oktober [[1927]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]], † [[oktober]] [[2007]].

V [[Madrid]]u in [[Buenos Aires]]u je študiral filozofijo in teologijo. Na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi]] v Rimu, kjer je bil sošolec poznejšega [[papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]], je doktoriral iz cerkvene zgodovine in jo v [[Paragvaj]]u tudi učil. Predaval je po različnih univerzah po svetu, dvanajst let delal kot duhovnik, pripravljal oddaje na Radiu Vatikan in živel v Nemčiji.

France Susman je bil eden najbolj izpostavljenih raziskovalcev s področja mejnih znanosti v Sloveniji. Predvsem je raziskoval idejo onstranstva in v mnogih člankih in intervjujih razlagal spiritualizem v povezavi s posmrtnim življenjem in reinkarnacijo. Ukvarjal se je tudi z nezemljani, za katere je verjel, da smo z njimi v stalnem stiku.

Posvečal se je zdravljenju raka z naravnimi sredstvi in bil velik zagovornik opuščanja mesne prehrane v prid presni prehrani. Podpiral je idejo ''pravičnega ekološkega denarja'' in ''Sistem naravnega prostega'' (Natürliche Wirtschaftsordnung) [[:en:Silvio Gesell|Silvia Gesellija]]. Razvil je recepte za beljakovinski kruh in za meso iz pšeničnih beljakovin - slovit. V slovenskem prostoru je uvedel tudi himalajsko sol in sladilo [[stevia]].

Veliko se je ukvarjal z domnevno potvorbo Jezusove smrti in se zavzemal za večjo vlogo apostola Petra{{cn}}, kar je zagovarjal tudi v svoji doktorski disertaciji o Petru in Pavlu.

France Susman je prejel številna priznanja in nagrade s področja »alternativne znanosti«. Med drugim je leta 2005 v sklopu izbora za ''Sončno osebnost leta 2004'' prejel posebno priznanje za življenjsko delo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pozitivke.net/article.php/200501290023270/print|title=www.pozitivke.net: Sončna osebnost ali skupina leta 2004|accessdate=2018-07-21|website=www.pozitivke.net}}&lt;/ref&gt;

Bil je javni podpornik in leta 2004 tudi kandidat [[Stranka ekoloških gibanj|Stranke ekoloških gibanj SEG]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Novi tednik Celje, št. 30 - leto 55, Celje, Reportaža, 30. 7.1998
* Dnevnik, Ljubljana, Stevija - je to sladilo ali kontracepcija?, 10. november 2005
* Dnevnik, Ljubljana, SEG za večjo odgovornost do okolja, 8. september 2004
* V jedru resničnosti - Dr. France Susman - GTV Gorenjska televizija, 25. julij 2008

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Susman, France}}
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Doktorirali na Papeški univerzi Gregoriana]]
[[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Susman, France]]</text>
      <sha1>2n85pd2u1d5hekbmckuuis28k6t61oy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letališče Frankfurt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>368582</id>
    <revision>
      <id>6761408</id>
      <parentid>6629805</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:14:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6761408</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7946" sha1="c7ga84xctgaitxttafugkx1ug4i59yn" xml:space="preserve">{{Infopolje Letališče
| native_name         = {{lang|de|Flughafen Frankfurt Main}}
| IATA                = FRA
| ICAO                = EDDF
| WMO                 = 10637
|city-served = Frankfurt ob Majni
| coordinates         = {{coord|50|02|00|N|8|34|14|E|region:DE-HE|display=it}}
| pushpin_label       = '''FRA'''/EDDF
| pushpin_map         = Germany#Europe
| pushpin_caption     = Location within Germany
| mapframe            = yes
| mapframe-wikidata   = yes
    |elevation-f = 364
    |elevation-m = 111
    |image = FRA June2013.JPG
    |name = Letališče Frankfurt
    |operator = Fraport
    |r1-length-f = 13.123|r1-length-m = 4.000|r1-number = 07R/25L|r1-surface = Asfalt
    |r2-length-f = 13.123|r2-length-m = 4.000|r2-number = 07C/25C|r2-surface = Asfalt
    |r3-length-f = 13.123|r3-length-m = 4.000|r3-number = 18|r3-surface = Beton
    |r4-length-f = 9.240|r4-length-m = 2.800|r4-number = 07L/25R|r4-surface = Beton
    |website = http://www.frankfurt-airport.com/content/frankfurt_airport/en.html
    }}
'''Letališče Frankfurt/Main''' (IATA: '''FRA''', ICAO: '''EDDF''') ([[Nemščina|Nemško]]: ''Flughafen Frankfurt am Main'') je mednarodno letališče ob mestu [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]]. Upravitelj je družba [[Fraport]] in je matično letališče ali baza mnogih prevoznikov kot so [[Lufthansa]], [[Lufthansa|Lufthansa CityLine]], [[Lufthansa|Lufthansa Cargo]], [[Condor]] in [[Aero Logic]]. Letališče zavzema ogromno površino 5.200 arov (2.100 ha).

Frankfurt je največje in najprometnejše letališče v [[Nemčija|Nemčiji]], tretje v [[Evropa|Evropi]] in enajsto na svetu. Leta 2012 so odpravili 57,5 milijonov potnikov. Letališče je leta 2013 imelo 264 različnih destinacij v 113 različnih državah.

== Lokacija ==
'''Letališče Frankfurt''' leži 12 km jugo-zahodno od mesta [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] – v regiji [[Frankfurt/Rhine-Main]] v [[Nemčija|Nemčiji]], v drugi največji metropolitanski regiji, ki se nahaja na gosto poseljenem območju – zahodno Evropski megalopolis. 

Poleg dobre cestne in železniške povezave letališče leži le dve uri vožnje od [[Köln|Colgona]] in [[Stuttgart|Stuttgarta]].

== Zgodovina ==

=== Prvo letališče ===
[[File:Berlinairlift-rm.jpg|thumb|328x328px|Baza Rhein-Main]]
16. novembra 1909 je bila v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] ustvarjena prva letalska družba na svetu - ''[[Deutsche Luftschiffahrts-Aktiengesellschaft]]'' (DELAG). DELAG je potem zgradil prvo letališče v Frankfurtu, ki se je imenovalo ''Baza zračnih ladij v Rebstocku'', ki je bilo zgrajeno zahodno od mesta [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in se je sprva uporabljalo le za [[Cepelin|zračne ladje]]. Odprlo se je leta 1912.

Z odprtjem podjetja [[Lufthansa]] leta 1926 je prvo letališče postalo premajhno. Začeli so načrtovati novo in večje letališče, ki naj bi bilo locirano na območju ''Frankfurtskega mestnega gozda'', jugu-zahodno od predela [[Schwanheim]]. Gradnja naj bi se pričela leta 1930 vendar se dela niso izvedla zaradi svetovne gospodarske krize.

Po krizi, leta 1933 se je začela gradnja novega letališča.

=== Drugo letališče ===
Letališče ''Frankfurt Rhein-Main'' je bilo uradno odprto 8 julija 1936. V naslednjih letih je postalo drugo največje letališče v [[Nemčija|Nemčiji]] (takoj za letališčem [[Berlin|Berlin – Tempelhof]]). 
[[File:Iran Air Boeing 707-300 Manteufel.jpg|thumb|225x225px|Iran Air Boeing 707-320 na Letališču Frankfurt leta 1970.]]
Načrtovano je bilo, da bi bil Frankfurt glavno središče zračnih ladij v [[Nemčija|Nemčiji]], vendar so bili [[Cepelin|cepelini]] po katastrofalni nesreči v [[Lakehurstu]] 6. maja 1937 ukinjeni.

=== Druga svetovna vojna ===
Po pričetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939 so se vsi prevozniki umaknili iz letališča, nanj je prišla [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]. 9. maja 1940 so prvi bombniki poleteli nad [[Francija|Francijo]]. Od avgusta do novembra 1944 je letališče delalo kot [[koncentracijsko taborišče]] Walldorf, kjer so judovske ženske morale delati na letaliških tleh.
[[File:2010-06-30 A380 LH D-AIMA 02.jpg|thumb|225x225px|Lufthansin Airbus A380-800 med pristankom na letališču Frankfurt.]]
Ko so zavezniki uničili pristajalno stezo in ostale sisteme je leta 1944 [[Wehrmacht]] miniral in porušil stavbe ter rezervoarje za gorivo. Ko se je vojna končala so Američani pričeli z gradnjo nove steze, letališče je zdaj bilo uporabljeno skoraj v celoti za ameriške zračne sile.

=== Rast letališča ===
V letu 1951 so se na letališče začele vračati letalske družbe. Naslednje leto so prepeljali več kot 400.000 potnikov, leto pozneje pa več kot pol milijona. Čez dan je iz letališča vzletelo in pristalo od 100 do 120 letal.

Leta 1955 je [[Lufthansa]] končno ponovno začela leteti iz Frankfurta, še isto leto pa je [[Zvezna republika Nemčija]] dobila svojo zračno suverenost nazaj od zaveznikov. V letu 1957 so podaljšali severno stezo najprej na 3000 metrov nato pa še za 900 metrov in si s tem zagotovili nemoten reaktivni promet. 

Štiri leta pozneje je letališče že imelo več kot 2,2 milijona potnikov in 81.000 pristankov. Bilo je drugo največje letališče v [[Evropa|Evropi]], tik za [[letališče London Heathrow|letališčem London Heathrow]].

1962 so se odločili zgraditi večji terminal, ki bi dopuščal do 30 milijonov potnikov letno. Dela so se pričela v letu 1965. Južna steza je bila povečana na 3.750 metrov leto dni prej. Leta 1970 je bil zgrajen tudi nov letališki hangar, imel je kapaciteto za šest reaktivnih letal in je bil v tistem času največji hangar na svetu.

=== Novi glavni terminal ===
Novi terminal, poimenovan ''Terminal Mitte'' (danes poznan kot Terminal 1) je bil razdeljen na tri oddelke (A,B in C), z 56 izhodi in električnim tovornim sistemom. Odprt je bil 14. marca 1972. 

=== Tretja steza ===
Načrtovanje tretje steze se je začelo v letu 1973. Glavna točka konflikta je bilo povečanje hrupa in krčenje gozdova ter uničevanje zaščitenih dreves v ''Frankfurtskih mestnih gozdovih''. Kljub množičnim protestom se je začela gradnja steze in bila končana leta 1984. Leta 1987 sta bila med protesti ustreljena dva policista.

Vendar je steza tekla nepravilno glede na drugi dve stezi. Potekala je od [[Sever|severa]] proti [[Jug|jugu]], medtem ko sta drugi dve stezi potekali od [[Vzhod|vzhoda]] proti [[Zahod|zahodu]]. Zaradi te napake so sklenili, da se tretja steza lahko uporablja le za vzlete in ne za pristanke letal. Prav tako mora biti steza popolnoma zaprta, ko so severni vetrovi premočni za vzlete letal.
=== Terminal 2 in druga železniška postaja ===
Leta 1990 so se dela začela na novem terminalu (Terminal 2), ki se bo delil na oddelka D in E. Odprt je bil v letu 1994, ko je letališče Frankfurt povečalo kapaciteto na 54 milijonov potnikov letno. Ob odprtju je bila odprta tudi železnica, ki povezuje terminal 2 in terminal 1 med seboj. Imenovana je bila ''Zračna Pot'' (SkyLine).

Leta 1999 se je odprla tudi druga železniška postaja imenovana ''Frankfurtska postaja za dolge razdalje'' (Frankfurt Airport long-distance station). Odprta je bila ob terminalu 1.

=== Četrta steza ===
Načrti za četrto stezo so bili v izvedbi od leta 1997, toda so bili ustavljeni zaradi konfliktov pri gradnji tretje steze. Leta 2000 so se dogovorili za krajšo, le 2.800 metrov dolgo stezo, ki se bo uporabljala le za pristanke manjših letal. Prav tako je bil podpisan dogovor, da se steza sme uporabljati le med peto uro zjutraj in enajsto uro zvečer. 

Gradnjo steze so podpisali leta 2001. Zaradi dogovarjanja o lokaciji pa so se gradnje pričele šele zgodaj v letu 2009. Steza je bila uradno odprta 20. oktobra 2011, s pristankom letala nemške kanclerke [[Angela Merkel|Angele Merkel]].  

[[Kategorija:Letališča v Nemčiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Frankfurtu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>c7ga84xctgaitxttafugkx1ug4i59yn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luka Mesec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>376839</id>
    <revision>
      <id>6761471</id>
      <parentid>6755513</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:30:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Župan LJ kandidatura</comment>
      <origin>6761471</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25270" sha1="6yml3zc2jeaxwmtwxhvchjiq7g4kk2s" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name = Luka Mesec
|image= &lt;!-- WD --&gt;
|years_active = 
|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]
|occupation=&lt;!-- WD --&gt;
|party = [[Levica (politična stranka)|Levica]]
|nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
|citizenship = {{SLO}}
|partner = [[Manca G. Renko]] (do 2020)
|spouse = 
|children = 
|parents = 
|awards=
|box_width = 
|order1=
|term_start1=
|term_end1=
|predecessor1=
|successor1=
|order2=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]
|termstart2=[[1. junij]] [[2022]]
|termend2=[[4. junij]] [[2026]]
|predecessor2=[[Janez Cigler Kralj]]
|successor2=[[Mateja Ribič]]
|premier2=[[Robert Golob]]
|order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|term_start3 = [[1. avgust]] [[2014]]
|term_end3=[[1. junij]] [[2022]]
|signature=
|signature_alt=
|signature_size=
|footnotes =
|website = 
}}

'''Luka Mesec''', [[Politika Slovenije|slovenski politik]], [[7. državni zbor Republike Slovenije|poslanec]] in družbeno-politični [[aktivist]], * [[1. julij]] [[1987]], [[Kranj]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.publishwall.si/05.st.trs/post/103044/zdruzena-levica-nasi-kandidati-za-evropske-volitve|title= Združena levica - naši kandidati za evropske volitve|accessdate= 27. 7. 2014|date= 14. 5. 2014|format= |work= TRS-JE časopis}}&lt;/ref&gt;

Svojo politično kariero je pričel s prihodom na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]] v Ljubljani leta 2007, kar je sovpadalo z zlomom svetovnih financ. V letih krize je bil aktivist v različnih iniciativah proti prekarnosti, uničevanju socialne države, zmanjševanju pravic delavcev, nedostopnosti stanovanj in brezperspektivnosti njegove generacije, med drugim je deloval v Klubu študentov Selške doline, študentskem politološkem društvu ''Polituss'', v ''Fronti prekercev'' in gibanju ''Mi smo univerza'' ter postal koordinator [[Delavsko-punkerska univerza|Delavsko-punkerske univerze]], aktivistično-teoretske organizacije, ki je v slovenski politični prostor prinesla koncept [[Demokratični socializem|demokratičnega socializma]]&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; in direktor Inštituta za delavske študije.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/o-ministrstvu/luka-mesec-minister-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/|title=Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti|date=1. 6. 2022|accessdate=4. 6. 2022|website=gov.si|archive-date=2022-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220604201506/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/o-ministrstvu/luka-mesec-minister-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-enake-moznosti/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2025 je na isti fakulteti magistriral iz evropskih študij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/242302/luka-mesec-mag/|title=Luka Mesec, mag.|accessdate=2025-10-26|website=mladina.si|last=Mekina|first=Borut|date=2025-07-18}}&lt;/ref&gt; 

Poslansko funkcijo je prvič nastopil pri 27 letih, ko je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2014]] kot kandidat [[Združena levica|Združene levice]] v [[Trbovlje|Trbovljah]] izvoljen v [[7. državni zbor Republike Slovenije|slovenski Državni zbor]]. Ponovno je bil za poslanca izvoljen tudi v letih 2018 in 2022. 1. junija 2022 je v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]] postal [[minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]] in [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije]]. V parlamentu je bil poleg tega tudi član odbora za finance, komisije za nadzor javnih financ, v prvem mandatu pa je bil tudi član [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]] ter vodja poslanske skupine.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Do septembra 2023 je bil koordinator stranke Levica.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dokončno: Luka Mesec zapušča položaj|url=https://siol.net/novice/slovenija/dokoncno-luka-mesec-se-poslavlja-je-to-njegov-naslednik-613205|website=siol.net|accessdate=2023-09-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Njegova politika vključuje prizadevanje za izboljšanje položaja delavstva, višje plače (na čelu z minimalno), odpravo prekarnosti, rešitev stanovanjske krize in ukrepanje proti podnebni krizi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Rodil se je v Kranju 1. julija 1987 v kot pravi sam »povprečni slovenski apolitični delavski družini«,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/novice/slovenija/luka-mesec-messi-slovenske-levice-102201|title= Luka Mesec, Messi slovenske levice|accessdate= 24. 4. 2022|date= 14. 7. 2014|format= |work= Siol.net}}&lt;/ref&gt; odraščal v [[Železniki|Železnikih]], kjer je obiskoval osnovno šolo, nato pa šolanje nadaljeval na [[Gimnazija Škofja Loka|škofjeloški gimnaziji]] in na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]], kjer je leta 2012 diplomiral iz Evropskih študij.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Politika ==

Zavzema se za participativno ekonomsko demokracijo, družbeno upravljanje podjetij, davčno razbremenitev revnega sloja, ukinitev [[davčna oaza|davčnih oaz]] in delavske pravice ter proti neoliberalizmu, ki po njegovem mnenju ni nič drugega kot razredni boj kapitala zoper organizirano delavstvo. Kontinentalna [[Evropa]], kjer sta bila nekoč močna [[socialna demokracija]] in [[sindikat|sindikalno]] gibanje, po mnenju Luke Meseca ta razredni boj doživlja šele sedaj pod krinko evropskih integracij, v katerih skupnost držav tekmuje med sabo, namesto da bi temeljila na vzajemnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/119721/luka-mesec-cas-je-za-demokraticni-socializem/|title= Luka Mesec: »Čas je za demokratični socializem.«|accessdate= 28. 7. 2014|date= 18. 1. 2013|format= |work= Mladina.si}}&lt;/ref&gt;

Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] se je pod koordinatorstvom Luke Meseca povezala s strankami [[Stranka evropske levice|Evropske levice]] ({{jezik-en|European left}}), kjer med drugim sodelujejo grška [[Siriza]], francoski [[Front de gauche]], nemška [[Die Linke]] in španska Združena levica.

Luka Mesec stranko Levica vodi kot koordinator. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka doživela padec podpore, osvojila je pet poslanskih mest, zaradi česar je Mesec z vodstvom stranke ponudil svoj odstop, ki pa ga organi Levice niso sprejeli.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mesec ostaja na čelu Levice, ki se bo pogajala za vstop v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-ostaja-na-celu-levice-ki-se-bo-pogajala-za-vstop-v-vlado/625726|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna|url=https://www.domovina.je/levica-po-volilnem-porazu-potrdila-aktualno-vodstvo-a-postaja-vse-bolj-irelevantna/|website=Domovina|date=2022-04-29|accessdate=2022-04-30|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Meščevo vodenje Levice so spremljali očitki, da stranka pod njegovim vodstvom drsi preveč proti sredini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kordiš: Levica je odjadrala proti sredini, premisliti mora o nadaljnji poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-levica-je-odjadrala-proti-sredini-premisliti-mora-o-nadaljnji-poti/669377|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Tozadevno se je okrepilo tudi tako imenovano levo krilo stranke, katerega najglasnejši predstavnik je bil poslanec [[Miha Kordiš]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aktivistično krilo od Mesca pričakuje »new deal« v stranki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/aktivisticno-krilo-od-mesca-pricakuje-new-deal-v-stranki/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Levici so osnovali levo krilo stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-so-osnovali-levo-krilo-stranke/|website=N1|date=2023-05-24|accessdate=2023-09-04|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Lepoša}}&lt;/ref&gt; Na kongresu stranke Levica junija 2023 Luka Mesec ni dobil želene podpore za nadaljevanje funkcije koordinatorja stranke, zato je podal svoj odstop in dejal, da se za položaj ne bo več potegoval.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Na tem mestu ga je septembra 2023 nasledila [[Asta Vrečko]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. &quot;Levica ostaja trdna, močna in stabilna.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na čelu Levice Asta Vrečko, Luka Mesec še vedno podpredsednik vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Mesec je kljub temu ostal podpredsednik v [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Luka Mesec, čeprav ni več na čelu Levice, ostaja podpredsednik vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-ceprav-ni-vec-na-celu-levice-ostaja-podpredsednik-vlade/680272|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 

=== Minister ===
[[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52115620009.jpg|sličica|Luka Mesec podpisuje zaprisego [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]], junij 2022]]
Stranko Levica je relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] povabil v vlado, v kateri so izpogajali tri resorje: [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|ministrstvo za kulturo]], [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] ter novoustanovljeno [[Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], o katerem se je govorilo, da ga bo prevzel Luka Mesec.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj bo prineslo novo ministrstvo za solidarno prihodnost?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-bo-prineslo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-27|publisher=24ur.com|last=Lobe|first=Špela}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KAJ BO POČELO NOVO MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST? Vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/kaj-bo-pocelo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost-vlozen-predlog-za-razpis-posvetovalnega-refer|website=regionalobala.si|accessdate=2022-05-27|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Simon Maljevac je še kako primeren za ministra za družuinske zadeve|url=https://www.levica.si/simon-maljevac-druzinske-zadeve/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Zaradi vložitve referendumske pobude na predvidene spremembe Zakona o vladi, s katerimi bi se povečalo število ministrstev, je bila Golobova vlada ustanovljena na podlagi starega zakona, pri čemer je Mesec 1. junija 2022 postal [[minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]], prav tako je postal podpredsednik Vlade Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesec: Ministrstvo za delo bo poslej na strani delavca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-ministrstvih-primopredaje-poslov-prva-han-in-pocivalsek.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po padlem referendumu se je Mesec odločil, da novonastalege ministrstva ne bo prevzel, temveč, da bo ostal na mestu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Luka Mesec ne bo minister za solidarno prihodnost, ostal bo minister za delo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/luka-mesec-ne-bo-minister-za-solidarno-prihodnost-ostal-bom-minister-za-delo/|website=N1|date=2022-09-16|accessdate=2023-03-19|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}&lt;/ref&gt; Ministrstvo za solidarno prihodnost je prevzel njegov strankarski kolega [[Simon Maljevac]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prisegel kot minister za solidarno prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-27-simon-maljevac-prisegel-kot-minister-za-solidarno-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-03-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Mesec je bil kot minister tudi glavni vladni koordinator ukrepov za reševanje romskih vprašanj. V tej vlogi je bil večkrat deležen kritik županov občin, v katerih živijo tudi pripadniki romskih skupnosti, da ni storil dovolj za večje vključevanje romskih otrok v vrtce in omejevanje socialnih prejemnikov prestopnikom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Macedoni: Kaj je Mesec storil, da bi bil kakšen romski otrok več vključen v vrtec?|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/macedoni-kaj-je-mesec-storil-da-bi-bil-kaksen-romski-otrok-vec-vkljucen-v-vrtec/755312|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Očitali so mu tudi zavajanje, ko je po njihovih pozivih na razmere na Dolenjem, Mesec v na družbenih omrežjih objavljenem posnetku pokazal dober primer delovanja romske skupnosti v Prekmurju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prišli smo do točke, na kateri bo moralo priti do tožbe države - Domovina|url=https://www.domovina.je/prisli-smo-do-tocke-na-kateri-bo-moralo-priti-do-tozbe-drzave|website=Domovina.je|accessdate=2025-10-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Mescu so župani, zlasti novomeški [[Gregor Macedoni]], neaktivnost očitali po [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|umoru moškega v Novem mestu oktobra 2025]], kar je sprožilo močan odziv v javnosti ter odstop ministrov za notranje zadeve in pravosodje [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]] in [[Andreja Katič|Andreje Katič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R}}&lt;/ref&gt; Macedoni je od Mesca zahteval odgovore za nedelovanje socialne politike na tem področju in ga kritiziral, da se ni udeležil sestanka v Novem mestu 26. oktobra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: &quot;Brez radikalnih posegov ne bo šlo.&quot; V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve.|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B. V. , A. P. , B.|last=R}}&lt;/ref&gt; Luka Mesec se je nato udeležil seje novomeškega mestnega sveta 28. oktobra in zavrnil neukrepanje, da pa vlada ne beži od odgovornosti. Pri tem je navedel, da je vlada povezala prejemanje socialnih transferjev z obiskovanjem osnovne šole, uvedla obvezen predšolski program za romske otroke, vključitev v vrtec za romske otroke, ki živijo v neprimernih okoliščinah in program za zaposlovanje.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Izredna seja občinskega sveta Mestne občine Novo mesto|url=https://www.youtube.com/watch?v=u8p7mgV0t84|accessdate=2025-10-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2025 je Mesec predlagal dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-bo-predlagal-zvisanje-minimalne-place-na-1000-evrov-neto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predlog ni dobil podpore predsednika vlade Roberta Goloba,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Mesec bi moral dvig minimalne plače najprej predstaviti socialnim partnerjem|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/golob-mesec-bi-moral-dvig-minimalne-place-najprej-predstaviti-socialnim-partnerjem-2775044/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-22|accessdate=2026-02-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; pomisleke so izrazili tudi v koalicijski SD, a predlogu niso nasprotovali.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mesec: Minimalna plača 1000 evrov zdržala koalicijsko in vladno presojo. Ostre kritike gospodarstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-minimalna-placa-1000-evrov-zdrzala-koalicijsko-in-vladno-presojo-ostre-kritike-gospodarstva/770915|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Kot še enega v nizu ukrepov, ki obremenjujejo gospodarstvo, so mu nasprotovale tudi nekatere delodajalske organizacije, ki so menile tudi, da Mesec z njimi ne vodi zadovoljivega dialoga.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesec: Z manj kot 1000 evri neto se ne da dostojno živeti. Gorenšček: Znižajte davke.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-z-manj-kot-1000-evri-neto-se-ne-da-dostojno-ziveti-gorenscek-znizajte-davke/770288|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delodajalci ostro proti dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto|url=https://www.stajerskagz.si/delodajalci-ostro-proti-dvigu-minimalne-place-na-1000-evrov-neto/|website=Štajerska gospodarska zbornica|date=2026-01-12|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|last=engar}}&lt;/ref&gt; Mesec je konec januarja 2026 kljub temu podpisal odlok o dvigu minimalne plače.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesec je podpisal, znani vsi detajli o minimalni plači|url=https://forbes.n1info.si/novice/mesec-je-podpisal-znani-vsi-detajli-o-minimalni-placi/|website=Forbes Slovenija|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Andreja|last=Lončar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila kasneje kritična do Mesca, da je pri takšnih odločitvah nedosleden, ko je govor o usklajevanju s socialnimi partnerji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Kampanja naj pokaže, ali tekmeci za sedež v DZ-ju razumejo demokracijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-kampanja-naj-pokaze-ali-tekmeci-za-sedez-v-dz-ju-razumejo-demokracijo/773818|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;

=== Evropske volitve 2024 ===
Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral na zadnjem mestu liste stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nosilka liste Levice za evropske volitve bo Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-levice-za-evropske-volitve-je-natasa-sukic/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-27|language=sl}}&lt;/ref&gt; Stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Mesec pa je dobil 8.650 preferenčnih glasov volivcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

15. julija 2026 je napovedal, da bo kandidiral za župana Mestne občine Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Kandidat Levice za ljubljanskega župana je Luka Mesec |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-levice-za-ljubljanskega-zupana-je-luka-mesec/788188 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Izpsotavil je štiri temelje programa: &quot;Ljubljana, ki si jo lahko privoščimo, mesto, ki ga upravljamo skupaj, prometno pretočna ter zelena in varna Ljubljana.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Mesec obljublja dostopno, pretočno, zeleno in varno Ljubljano {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-za-ljubljancanom-dostopno-pretocno-zeleno-in-varno-prestolnico.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Levica je takrat formalno še sodelovala s stranko Vesna, ki je sporočila, da Meščeva kandidatura z njimi ni bila usklajena. Stranki sta kmalu zatem končali sodelovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vesna zahteva umik imena iz imena poslanske skupine, Levica s tem nima težav |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-imena-poslanske-skupine |access-date=2026-10-06 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverze ==

=== Afera Fotopub ===
Po izbruhu [[Afera Fotopub|afere Fotopub]] leta 2022, ko so v javnosti zaokrožile obtožbe o spolnih zlorabah v umetniških krogih v prostorih Fotopuba v Ljubljani, je bilo več članov Levice omenjenih v povezavi z vodjo Fotopuba [[Dušan Smodej|Dušanom Smodejem]]. Med njimi tudi Luka Mesec, ki je zanikal osebno poznanstvo s Smodejem, prav tako je zatrdil, da ni vedel za njegove zabave. To je sprva potrdil tudi Dušan Smodej, ki je tudi zanikal, da bi Mesec jemal droge. Septembra 2026, takrat že v sodnem postopku, je Smodej svoje izjave spremenil in dejal, da sta se z Mescem v preteklosti intenzivno družila, da sta skupaj jemala [[kokain]]. Predložil je sporočila, v katerih Mesec zavrne vabilo na eno od zabav zaradi bratove poroke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2025-03-11 |title=Dušan Smodej: »Ne bom več molčal, ... Luka jemlje kokain.« |url=https://info360.si/aktualno/dusan-smodej-ne-bom-vec-molcal-luka-jemlje-kokain/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Smodej je dejal, da je bil ob izbruhu afere od ljudi iz kroga Luke Mesca naprošen, da zanika njuna poznanstva, sam pa je kot simpatizer stranke Levica tudi pričakoval nekakšno pomoč, ki je kasneje ni bil deležen. Luka Mesec je nove Smodejeve navedbe označil za lažne in da gre za poskus njegove diskreditacije pred županskimi volitvami leta 2026, za katero naj bi stala SDS in Resnica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Mesec: Jaz droge s Smodejem nisem jemal |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-jaz-droge-s-smodejem-nisem-jemal/794795 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2025-03-11 |title=»Če bi bila sama, bi te takoj poklicala,« je Smodeju napisala članica Levice in tesna sodelavka Aste Vrečko |url=https://info360.si/politika/objavljamo-kaj-je-dusanu-smodeju-pisala-tesna-sodelava-aste-vrecko/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Mesec Smodejeve navedbe o uživanju mamil pripisuje kampanji pred županskimi volitvami |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-smodejeve-navedbe-o-uzivanju-mamil-pripisuje-kampanji-pred-zupanskimi-volitvami/794201 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Mesec na vprašanja novinarjev sprva ni želel odgovarjati, je pa predložil negativen test na mamila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Luka Mesec objavil negativen test na mamila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-objavil-negativen-test-na-mamila/794381 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Živi v Ljubljani.

== Galerija ==
{{Galerija
|title=
|width=220 | height=165
|align=center
|footer=
|Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG
 |Luka Mesec (drugi z leve) in ostali aktivisti IDS-a na protestnem shodu septembra 2013 pred vladnim poslopjem v Ljubljani
 |alt1=Luka Mesec (drugi z leve)
|File:Skupinska fotografija (52115320678).jpg
 |Skupinska fotografija [[15. vlada Republike Slovenije|15. Vlade Republike Slovenije]], junij 2022
 |alt2=Skupinska fotografija 15. Vlade RS
|File:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg
 |Luka Mesec, Robert Golob in Tanja Fajon na novinarski konferenci po ustanovitvi 15. Vlade RS, junij 2022
 |alt3=Luka Mesec, Robert Golob in Tanja Fajon na novinarski konferenci
|File:Novinarska konferenca po seji vlade (52201433147).jpg
 |Luka Mesec na novinarski konferenci po seji vlade, julij 2022
|File:Novinarska konferenca po seji vlade - 17. 8. 2023.jpg
 |Luka Mesec na novinarski konferenci na temo ukrepov po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah]], avgust 2023
}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{7DZRS}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mesec, Luka}}
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Levice]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>6yml3zc2jeaxwmtwxhvchjiq7g4kk2s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ravatit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>384027</id>
    <revision>
      <id>6761593</id>
      <parentid>4354265</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:35:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3179" sha1="nel0srz8flt27z20y6w32kx54rnlkt9" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Ravatit
| boxwidth    = 
| boxbgcolor  = 
| image       = Ravatite-MA1296598364.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = 
| category    = IX. razred: Organske spojine
| formula     = C&lt;sub&gt;14&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;10&lt;/sub&gt;
| strunz      = 10.BA.40 (10. izdaja)
| dana        = 50.03.02.01
| symmetry    = H-M: 2,&lt;br&gt; [[prostorska skupina]] P 2&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;
| unit cell   = a = 8,39 Å, b = 6,18Å,&lt;br&gt; c = 9,55Å, β = 98,48°
| molweight   = 178,23 g mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
| color       = brezbarven do siv
| colour      = 
| habit       = luske, polikristalinični kristali, skorja
| system      = [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinski]]
| twinning    = 
| cleavage    = popolna po {001}
| fracture    = 
| tenacity    = 
| mohs        = 1
| luster      = steklast, voščen
| streak      = bela
| diaphaneity = prosojen
| gravity     = 
| density     = 1,11 g cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;
| polish      = 
| opticalprop = dvoosen (+/-)
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,750 n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 1.950
| birefringence = 
| pleochroism = 
| 2V          = 90° (izmerjen)
| dispersion  = r &lt; v
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = rumeno-bela v UV svetlobi
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = benzen, dietileter, ledocet&lt;ref&gt;[https://roempp.thieme.de/roempp4.0/do/data/RD-16-01541 ''Phenanthren'']. Thieme Verlagsgruppe. Pridobljeno 8. januarja 2015.&lt;/ref&gt;
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = 
| prop1       = 
| prop1text   = 
| references  = 
| var1        = 
| var1text    = 
| var2        = 
| var2text    = 
| var3        = 
| var3text    = 
| var4        = 
| var4text    = 
| var5        = 
| var5text    = 
| var6        = 
| var6text    = 
}}

'''Ravatit''' je [[Organska spojina|organski]] [[mineral]] s kemijsko formulo C&lt;sub&gt;14&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;10&lt;/sub&gt; ([[fenantren]]).&lt;ref name=Jambor&gt;J.L. Jambor, E.S. Grew (1994). [http://rruff.info/rruff_1.0/uploads/AM79_387.pdf ''New Mineral Names''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150108084631/http://rruff.info/rruff_1.0/uploads/AM79_387.pdf |date=2015-01-08 }}. American Mineralogist  '''79''': 389 Pridobljeno 24. aprila 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://webmineral.com/data/Ravatite.shtml#.VK4cM9LF_fY ''Ravatite Mineral Data'']. Pridobljeno 8. januarja 2015.&lt;/ref&gt;  Njegova nahajališča so v skladih tlečega [[premog]]a, če temperatura ne preseže  50-60 ºC.  Odkrili so ga leta 1993 pri vasi Rivat, 100 km severno od Dušanbeja v [[Tadžikistan]]u, po kateri je dobil ime.&lt;ref&gt;[http://www.mindat.org/min-3373.html  ''Ravatite'']. Mindat.org. Pridobljeno 8. januarja 2015.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Lutz&gt;N. Lutz, I.V. Pekov (1993). ''Ravatite, C&lt;sub&gt;14&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;10&lt;/sub&gt;, a new organic mineral species from Ravat, Tadzhikistan''. European Journal of Mineralogy '''5''': 699-705. Pridobljeno 24. aprila 2013.&lt;/ref&gt;

Ravatit se pojavlja v tankih nepravilnih ploščicah, nekaj milimetrov velikih polikristalih, redkeje tudi v monokristalih, ali manj kot milimeter debeli skorji.&lt;ref name=Jambor/&gt;

Mineral v UV svetlobi rumeno-belo [[Fluorescenca|fluorescira]].&lt;ref name=Lutz/&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Minerali]]</text>
      <sha1>nel0srz8flt27z20y6w32kx54rnlkt9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih policistov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>386383</id>
    <revision>
      <id>6761720</id>
      <parentid>6756512</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:42:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6761720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10523" sha1="7kbbazlaa2aanuko5iobhvc95qb4s39" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]&lt;nowiki/&gt;[[Štefan Abraham|ham]]
*[[Miloš Abram]]
*[[Jože Ajdišek]]
*[[David Antolovič]]
*[[Marjan Anzeljc]]
*[[Darko Anželj|Darko Anžel]]&lt;nowiki/&gt;j 1963 -
*[[Andrej Anžič]] 1947 -
*[[Damjan Apollonio]]
*[[Denis Avdić]]

== B ==

*[[Mitja Bartolme]]
*[[Katja Bašič]] 1946 -
*[[Igor Bavčar]]
*Bećirovič
*[[Irfan Beganović]]
*[[Uršula Belaj]]
*[[Slavko Belak]] 1932 - 89
*[[Simon Belšak]]
*[[Drago Berden]]
*[[Robert Berginc]]
*[[Mihael Berlic]]
*[[Renato Bešker]]
*[[France Bevc]]
*[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022
*[[Matej Bizjak]]
*[[Bruno Blažina]]
*[[Tatjana Bobnar]] 1969 -
*[[Ivan Bokal]] 1923 - 71?
*[[Branimir Bračko]]
*[[Lado Bradač]]
*[[Nataša Brajdič Slivšek]]
*[[Matej Brajnik]]
*[[Rihard Braniselj]] 1966 -
*[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020
*[[Ivan Bratuž]]
*[[Anton Bregar]]
*[[Tina Brelih]]
*[[Tomaž Brezic]]
*[[Matija Breznik]]
*[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012
*[[Jože Brodar]]
*[[Miro Brudar]]
*[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 -
*[[Anton Bukovnik]]?
*[[Dušan Burian]]

== C ==

*[[Emil Celar]]
*[[Branko Celar]]
*[[Branko Celec]]
*Celina
*[[Igor Ciperle]]
*[[Dušan Cotič]]
*[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet)
*[[Rok Cvetko]]

== Č ==

*Matjaž Čuček 1977 - 
*([[Denis Čaleta]])
*[[Tomaž Čas]] 1953 -
*[[Emil Čebokli]]
*[[Jakob Čeferin]]
*[[Pavle Čelik]] 1941 - 2026
*[[Jože Čerin]] 1923 - ?
*[[Miha Čerin]]
*[[Evgen Česnik]]
*[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008
*[[Mirela Čorić]] 1977-
*[[Robert Črepinko]] 1976-
*[[Leopold Čuček]] 1953-
*[[Sandi Čurin]]
*[[Milan Čuš]] 1961-

== Ć ==

*[[Željko Ćurić]]

== D ==

*[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013
*[[Darko Delakorda]]
*[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]]
*[[Bojan Dobovšek]] 1962 -
*[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020
*[[Marjan Dragan]]
*[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018
*[[Anton Dvoršek]] 1949 -

== E ==

* [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.)
* [[Željko Ernoič]]
*[[Ivan Eržen (SDV)]]

== F ==

* [[Valter Fabjančič]] 1973 -
* [[Marjan Fank]]
*[[Robert Ferenc]] 1967-
*[[Dušan Ferenčak]]
*[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009
*[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021
*[[Alojz Flisar]]
*[[Borut Franca]]
* [[Danijela Frangež]]
* Dušan Florjančič

== G ==
*[[Dejan Garbajs]]
*[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]]
*[[Slavko Gerželj]]
*[[Boštjan Glavič]]
*([[Odilo Globočnik]])
*[[Zdravko Godnjavec]]
*[[Matija Golob]]
*[[Zvone Golob]]
*[[Vinko Gorenak]] 1955 -
*[[Silvo Gorenc]] (SDV)
*[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]]
*[[Dušan Gorše]]
*[[Janko Goršek]] 1965-
*[[Franc Gosenca]] 
*[[Evgen Govekar]]
*[[Janez Gradin]]
*[[Jožef Grah]]
*[[Boris Grilc]]?
*[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]]
*[[Boštjan Grm]]
*[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 -

== H ==

*[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946
*[[Zlatko Halilovič]]
*[[Matej Harb]]
*[[Kamilo Hilbert]]
*[[Vidko Hlaj]]
*[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 -
*[[Ivo Holc]]
*[[Milan Horvat]] 1957 -
*[[Matjaž Hrovatin]]
*[[Zvonko Hrastar]]?
*[[Marko Hriberšek]]
*[[Gregor Hudrič]]
*[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]]

== I ==

* [[Vladimir Ilić]]
* [[Milovan Ipavec]]
* [[Stanislav Isak]]
* [[Karol Iskra]]
* [[Damir Ivančič]]
* [[Branko Ivanuš]]
* [[Klemen Izda]]

== J ==
*[[Igor Jadrič]]
*[[Iztok Jakomin]]
*[[Pavel Jamnik]]
*[[Zdenka Jan]]
*[[Breda Janežič]] 1948 - 1995
*[[Branko Japelj]]
*[[Martin Jazbec]]
*[[Bor Jeglič]]
*[[Matjaž Jerkič]]
*[[Leopold Jesenek]]
*[[Aleksander Jevšek]] 1961-
*[[Andrej Jurič]]
*[[Igor Juršič]]
*[[Senad Jušić]]

== K ==
*[[Primož Kadunc]]
*[[Franc Kangler]]
*[[Milan Kangler]]
*[[Igor Kanižar]] - 1957
*[[Rastislav Kanižar]]
*[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945
*[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet)
*[[Ivan Kapun]] (promet)
*[[Maksimiljan Karba]]
*[[Ludvik Kastelic]]
*[[Dejan Kavčič]]
*[[Erna Kavčič]]
*[[Leon Keder]]?
*[[Aleš Kegljevič]]
*[[Zvonimir Kelher]]
*[[Igor Kekec]]
*[[Janez Kerin]] 1967 -
*Dušan Kerin
*[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]]
*[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote)
*Kože Klančišar
*[[Toni Klančnik]]
*[[Mitja Klavora]] 1955 -
*[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022
*[[Željko Kljajić]]
*[[Uroš Kocbek]]
*[[Borut Kocet]]
*[[Slavko Kocmut]]
*[[Stanislav Kofalt]]
*[[Mirko Kokol]]
*[[Jože Kolenc]] 1956 -
*([[Silvo Komar]])?
*[[Matjaž Kondardi]] 
*[[Fabjan Kontestabile]]
*[[Marjan Korenjak]]
*[[Slavko Koroš]]
*[[Vinko Korošak]] ?
*[[Alenka Korošec Peruzin]]
*[[Drago Kos]] 1961 -
*[[Robert Kos]]
*[[Franc Kosmač]] 1960 -
*[[Anita Kovačič]]
*[[Franc Kozel]]
*[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92
*[[Robert Kralj]]
*[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986-
*[[Jože Krapše]]
*[[Edo Kranjčevič]] (SDV)
*[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 -
*[[Roman Kump]]
*[[Alojz Kuralt]]
*[[Jožef Kovač]] 1965

== L ==

*Milan Lah  
*[[Igor Lamberger]]
*[[Uroš Lavrič]]
*[[Brane Legan]]
*[[Damjan Lepoša]]
*[[Uroš Lepoša]]
*[[Matjaž Leskovar]]
*Anita Leskovec
*[[Borut Likar]] 1955 -
*[[Boštjan Lindav]]
*[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987
*[[Dimitrij Lokovšek]]
*[[Ivan Lokovšek]] - Jan
*[[Danijel Lorbek]] 1969 -
*[[Radovan Lukman]]?
* [[Bojan Lunežnik]] 

== M ==
*[[Ciril Magdič]]
*[[Igor Maher]] 1967-
*[[Bojan Majcen]]
*Nace Majcen
*[[Peter Majcenovič]]
*[[Darko Majhenič]] 1967-
*[[Franc Marolt (policist)]]
*[[Pavel Martonoši]] 1944-
*[[Robert Mastnak Mlakar]]
*[[Bojan Matevžič]]
*[[Franci Matoz]]
*[[Darko Maver]] 1951 -
*[[Marko Medvešek]]
*[[Beno Meglič]]
*[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005
*[[Jože Mencin]]
*[[Drago Menegalija]]
*[[Gorazd Meško]] 1965 -
*[[Damjan Miklič]]
*[[Neža Miklič]]
*[[Boris Mikolič]]
*[[Marija Mikulan]]

*[[Marko Milačič]]
*[[Rok Mlakar]]
*[[Kristjan Mlekuš]]
*[[Franc Mlinarič]] 1956 -
*[[Vinko Mlinšek]]
*[[Matija Močnik]] 1881 - 1962
*[[Melita Močnik]]
*[[Alojzij Mohar]]
*[[Dušan Mohorko]] 1959 -
*[[Miha Molan]]
*[[Ivan More - Žan]]
*[[Martin Movern]]
*[[Robert Mravljak]]
*[[Darko Muženič]]

== N ==

*[[Majda Nagode]]
*[[Tadej Nagode]]
*[[Igor Naraglav]]
* [[Boris Novak]]
*[[Janko Novak]] (policijski vikar)
*[[Mirko Nunič]]

== O ==

* [[Primož Ogrinc]]
* [[Anton Olaj]]
* [[Bojan Oman]]
*[[Tomislav Omejec]] 1970-
*[[Jakob Ornik]]
*[[Jože Osterc (policist)]]
*[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003
*[[Vojko Otoničar]]
*[[Miran Ozebek]]

== P ==

*[[Milan Pagon]] 1957 -
*[[Stane Pajk]]
*[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj
*[[Marino Pangos]]
*[[Ivan Pasar]]
*[[Janez Pavčič]]
*[[Alojzij Pavlič]]
*[[Janez Pečar]]?
*[[Tomaž Pečjak]] 1970 -
*[[Alojzij Penko]]
*[[Aleksander Perklič]]
*[[Jože Perko]]
*[[Štefan Perš]]
*[[Tomaž Peršolja]]
*[[Emerik Peterka]]
*[[Damjan Petrič]]
*[[Zoran Petrović]]
*[[Marko Pirjevec]]
*[[Franc Pirkovič]]
*[[Stane Plohl]]
*[[Mirko Ploj]] (1956-)
*[[Vladimir Pocek]]
*[[Primož Podbelšek]]
*[[Bojan Podbevšek]]
*[[Janez Podobnik (policist)]]
*[[Lojze Podobnik]] (1949-)
*[[Andrej Podvršič]]
*[[Leopold Pogačar]]
*[[Svitoslav Pogelšek]]
*[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 -
*[[Katjuša Popović]]
*[[Janez Portir]]
*[[Edo Posega]] 1948 -
* [[Bojan Potočnik]] 1954 -
* [[Uroš Povalej]]
* [[Pavle Povirk]]
*[[Franci Povše]]
*[[Anton Pozvek]]
*[[Emil Pozvek]]
*[[Otokar Praper]]
*Stane Preskar
*[[Peter Pungartnik]]
*[[Aleksander Pur]]

== R ==

*[[Ciril Ravbar]]
*[[Boris Rehar]]
*[[Martin Renko]]
*[[Roman Rep]]
*[[Drago Ribaš]]
*[[Branimir Ritonja]]
*[[Vojko Robnik]]
*[[Boris Rojs]]
*[[Jože Romšek]] 1954-
*[[Roman Rovanšek]]
*[[Robert Rožaj]]
*[[Andrej Rupnik]]
*[[Janez Rupnik]]
*[[Martin Rupnik]]
*[[Donald Rus]]
*Darko Repenšek

== S ==

*[[Karlo Sagadin]]
*[[Stanko Sakovič]]
*[[Simon Savski]] 1966 -
*[[Jože Senica]]
*[[Janko Sever]] 1951 -
*[[Ivan Simič]]
*[[Peter Skerbiš]]
*[[Bojan Skočir]]
*[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija)
*[[Alojz Sladič]]
*[[Branko Slak]]
*[[Aleš Slapnik]] 
*[[Robert Slodej]]
*[[Franc Slokan]]
*[[Simon Slokan]]
*[[David Somensary]]
* [[Slavko Soršak]]
* [[Marjan Starc]]
*[[Fabio Steffe]]
*[[Vinko Stojnšek]]
*[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]]
*[[Robert Sušanj]]
*[[Simon Sušanj]]

== Š ==

*[[Boštjan Šefic]] 1962 -
*[[Branko Šekoranja]]
*[[Janez Šercelj]]
*[[Franc Šešerko]]
*[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]]
*[[Simon Šipek]]
*[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982)
*[[Slavko Škerlak]] 1960 -
*[[Rado Škraba]]
*[[Jure Škrbec]] 1981 -
*[[Darko Škrlj]]?
*[[Franc Šoster]] 1946 - 1991
*[[France Špelič]] 1927 - 2012
*[[Robert Šplajt]] 1968 -
*[[Jože Šprah]]
*[[Robert Štaba]]?
*[[Srečko Šteiner]]
*[[Božidar Štemberger]]
*[[Matjaž Štern]]
*[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017)
*[[Anton Štubljar]]
*[[Marjan Štubljar]]
*[[Iztok Štucin]]
*[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]]
*[[Miran Štupica]]
*[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984)
*[[Franc Šumandl]]
*[[Robert Šumi]] (1974-)

== T ==

* [[Robert Tekavec]]
*[[Rudi Terpin]]  (u. 1969)
*[[Peter Tkalec]]
*[[Ljubo Tomažič]]
*[[Tomaž Tomaževic]]
*[[Bojan Tomc]]
*[[Matjaž Tomšič]]
*[[Igor Toplak]]
*[[Andrej Torkar]]
*[[Viljem Toškan]]
*[[Anton Travner]]
*[[Milan Trbulin]]
*[[Milena Trbulin]]
*[[Božo Truden]]?

== U ==

*[[Nina Ukmar Mezinec]]
*[[Vojko Urbas]]
*[[Radivoj Uroševič]]
*[[Ivo Usar]]

== V ==

* [[Rajmund Veber]]
* [[Robert Vehovec]]
* [[Boštjan Velički]]
*[[Simon Velički]]
*[[Rajko Velikonja]]            
*[[Igor Velov]]
*[[Stanislav Veniger]]
*[[Manuel Vesel]]
*[[Vlado Vidic]]?
* [[Angel Vidmar]]
* Ivan Vidmar
* Stanko Vidovič
* [[Drago Vidrih]]
*[[Gorazd Vidrih]]
* [[Simon Vindiš]]
* [[Svetlana Vovko]]
* [[Anton Vozelj]]
*[[Marjan Vrbnjak]] 
* [[Stanislav Vrečar]]
* [[Tone Vrečar]]
*[[Bojan Vrečič]]
*[[Milan Vršec]]  1942 -

== W ==

* [[Aleks Winkler]]
* [[Janez Winkler]] 1928 - 2023

== Z ==

* [[Drago Zadnikar]]
*[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet)
*[[Silvo Zalar]] 
*[[Andrej Zbašnik]]
*[[Janez Zemljarič]]
*[[Viktor Zinreih]]
*[[Branko Zlobko]] 1958-
* [[Igor Zlodej]]
* [[Franc Zorc]]
* [[Boris Zore]]
* [[Valter Zrinski]]
* [[Adolf Zupan]]
* Anton Zupančič

== Ž ==

* [[Miroslav Žaberl]]
*[[Boris Žagar]]
*[[Damijan Žagar]]
* [[Ciril Žerjav]]
*[[Danijel Žibret]]
*[[Vinko Žitnik]]
*[[Boris Žnidarič]]
*[[Miloš Žulovec]]
{{seznami narodov po poklicu|policistov}}

[[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]]
[[Kategorija:Slovenski policisti|*]]</text>
      <sha1>7kbbazlaa2aanuko5iobhvc95qb4s39</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polihalit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>400636</id>
    <revision>
      <id>6761373</id>
      <parentid>4935921</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:03:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761373</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4102" sha1="o1v6qjttu1qvuv5e9sbgzkb0dg5t16w" xml:space="preserve">{{infobox mineral
| name        = Polihalit
| boxwidth    = 
| boxbgcolor  = 
| image       = History museum of Truskavets 081.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Primerek polihalita in [[anhidrit]]a 
| category    = VI. razred: Sulfati, kromati, molibdati in volframati 
| formula     = K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Ca&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Mg(SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;&amp;middot;2H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O
| strunz      = 07.CC.65 (sulfati)
| dana        = 29.04.05.01 (hidrirani kisli in običajni sulfati)
| symmetry    = triklinska igličasta, &lt;br&gt; [[prostorska skupina]]: P{{overline|1}}
| unit cell   = a = 6,95 Å, b = 8,88 Å, c = 6,95 Å; α = 104,06°, β = 113,94°,&lt;br&gt; γ = 101,15°; Z=4
| molweight   = 
| color       = brezbarven, bel, siv, pogosto lososje rožnat do opečnato rdeč zaradi prisotnosti železovih oksidov 
| colour      = 
| habit       = običajno vlaknat, listast, masiven, redko tudi v ploščatih kristalih 
| system      = [[Triklinski kristalni sistem|triklinski]] (psevdo ortorombski)
| twinning    = značilno polisintetski na {010} in {100}
| cleavage    = popoln po {10{{overline|1}}}; deljenje na {010}
| fracture    = školjkast
| tenacity    = krhek
| mohs        = 3,5
| luster      = steklast do smolast 
| streak      = bela
| diaphaneity = prozoren
| gravity     = 2,78
| density     = 
| polish      = 
| opticalprop = dvoosen (-)
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,546-1,548&lt;br&gt; n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 1,558-1,562&lt;br&gt; n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 1,567
| birefringence = δ = 0,021
| pleochroism = 
| 2V          = 60-62° (izmerjen)&lt;br&gt;60 - 80° (izračunan)&lt;ref name=Mindat/&gt;
| dispersion  = 
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = 
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = topen v vodi z obarjanjem [[Sadra|sadre]] in morda [[singenit]]a 
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = Druga imena: iskelit, mamanit, poligalit 
| references  = &lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-3259.html Polyhalite on Mindat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Webmin&gt;[http://webmineral.com/data/Polyhalite.shtml Polyhalite data on Webmin]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=HBM&gt;{{Navedi splet |url=http://rruff.info/doclib/hom/polyhalite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |access-date=2015-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190409201326/http://rruff.info/doclib/hom/polyhalite.pdf |archive-date=2019-04-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Polihalit''' je hidrirani [[kalij]]ev [[kalcij]]ev [[magnezij]]ev sulfatni [[mineral]] s [[Kemijska formula|formulo]] K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Ca&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Mg(SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;•2H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O, ki spada med evaporitne minerale. Kristalizira v [[Triklinski kristalni sistem|triklinskem]] [[Kristalni sistem|sistemu]], vendar so kristali zelo redki. Običajno je masiven ali vlaknat, brezbarven, bel do siv, zaradi primesi [[železo]]vih oskidov tudi opečnato rdeč. Njegova [[specifična teža]] je 2,8, s trdoto 3,5 po [[Mohsova trdotna lestvica|Mohsovi skali]] spada med mehkejše minerale.  

[[Slika:Polyhalite crystal structure.png|thumb|200px|left|Kristalna struktura polihalita]]

Pojavlja se v sedimentnih oceanskih evaporitih in spada med glavne kalijeve rude.

Mineral so prvič opisali leta 1818 na njegovi tipski lokaciji Salzberg v [[Avstrija|Avstriji]].&lt;ref name=Mindat/&gt; Njegovo ime je sestavljeno iz [[Grščina|grških]] besed ''polis'' in ''hals'', ki pomenita ''mnogo'' in ''sol''.&lt;ref name=HBM/&gt;

Polihalit nima nobene zveze z [[halit]]om, razen da oba spadata med evaporitne minerale.

Uporablja se predvsem kot umetno gnojilo, ker vsebuje kat štiri aktivne komponente in malo [[klor]]a.

==Sklici==
{{sklici|1}}

==Vira==
* {{navedi knjigo |author1=Paul Ramdohr|author2=Hugo Strunz |year=1978 |title=Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie |edition=16|publisher=Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart |isbn=9783432829869 |cobiss= |pages=}} 
* P. Korbel, M. Novák. ''Mineralien Enzyklopädie''. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim, 2002, ISBN 3-89555-076-0, str. 146.

[[Kategorija:Kalijevi minerali]]
[[Kategorija:Kalcijevi minerali]]
[[Kategorija:Magnezijevi minerali]]
[[Kategorija:Sulfatni minerali]]</text>
      <sha1>o1v6qjttu1qvuv5e9sbgzkb0dg5t16w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Silicijevo nebo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>404153</id>
    <revision>
      <id>6761274</id>
      <parentid>5740123</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:49:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam skladb */</comment>
      <origin>6761274</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1996" sha1="1cn9r6pjfjqnr7cc28c700uianh66v4" xml:space="preserve">{{Album infobox |
| Name = Silicijevo nebo
| Type = [[studijski album]]
| Artist = [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]
| Cover = Hisa-silicijevo-nebo.jpg
| Released = [[2002]]
| Recorded = [[junij]]–[[julij]], [[september]] [[2002]], razen &quot;Na zdravje, svet!&quot; [[december]] [[1999]]
| Studio = [[Radiotelevizija Slovenija|Studio 26 Radio Slovenija]], razen &quot;Na zdravje, svet!&quot; [[Studio Tivoli]], [[Ljubljana]]
| Genre = [[rock]]
| Length = 32:29
| Label = [[ZKP RTV Slovenija]]
| Producer = [[Andrej Guček]], [[Žarko Pak]]
| Reviews =
| Last album = ''[[Nevarna razmerja (album)|Nevarna razmerja]]'' &lt;br /&gt; (2000)
| This album = ''[[Silicijevo nebo]]'' &lt;br /&gt; (2002)
| Next album = ''[[Trenutki 1992 - 2002]]'' &lt;br /&gt; (2004)
}}

'''''Silicijevo nebo''''' je šesti album skupine [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]. Album je izšel je leta 2002 pri [[ZKP RTV Slovenija]].

==Seznam skladb==
{{tracklist
| all_writing = [[Andrej Guček]]
| title1 = Praznik
| length1 = 3:39
| title2 = Meč besed
| length2 = 3:21
| title3 = Pozabljen
| length3 = 3:08
| title4 = Zadnja zmaga
| length4 = 3:33
| title5 = Ognjeni ples
| length5 = 2:16
| title6 = Silicijevo nebo
| length6 = 3:29
| title7 = Smešnojezna
| length7 = 3:11
| title8 = Poletni večer
| length8 = 3:31
| title9 = Na zdravje, svet!
| length9 = 3:31
| title10 = Resnica je ptica
| length10 = 2:50
}}

==Zasedba==
===Hiša===
*[[Andrej Guček]] – solo vokal, solo kitara, klavir, orglice
*[[Vili Guček]] – vokal, bas
*[[Martin Koncilja]] – vokal, ritem kitara
*[[Iztok Pepelnjak]] – vokal, bobni, tolkala

===Gostujoči glasbenik===
*[[Jure Tori]] – harmonika, [[Hammond orgle|hammond]], klavir pri »Smešnojezna«

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Albumi leta 2002]]
[[Kategorija:Albumi skupine Hiša]]
[[Kategorija:Albumi, ki jih je produciral Žarko Pak]]
[[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Tivoli]]
[[Kategorija:Albumi Založbe kaset in plošč RTV Slovenija]]
[[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu 26 RTV Slovenija]]</text>
      <sha1>1cn9r6pjfjqnr7cc28c700uianh66v4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maksimum karta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405209</id>
    <revision>
      <id>6761697</id>
      <parentid>6487114</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:53:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6761697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4443" sha1="i3go9afcuyw7x5s15axfw12k1mhg6ej" xml:space="preserve">
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]]. Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]]. 

Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA). 
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].

== Značilnosti maksimum kart ==

=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA). 
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.

=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.

=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.

=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.


== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
* Nova filatelija: glasilo Filatelistične zveze Slovenije, letnik XXXIV, številka 2/2018, ISSN: 1408-0303 {{COBISS|ID=8804106}}

== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)] 

[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}

{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}</text>
      <sha1>i3go9afcuyw7x5s15axfw12k1mhg6ej</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761698</id>
      <parentid>6761697</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:57:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6761698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4596" sha1="7i2f8ha2daxc5oy055vhm8s9qwh14cn" xml:space="preserve">
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]]. 

Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA). 
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].

== Značilnosti maksimum kart ==

=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA). 
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.

=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.

=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.

=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.


== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
* Nova filatelija: glasilo Filatelistične zveze Slovenije, letnik XXXIV, številka 2/2018, ISSN: 1408-0303 {{COBISS|ID=8804106}}

== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)] 

[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}

{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}</text>
      <sha1>7i2f8ha2daxc5oy055vhm8s9qwh14cn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>407300</id>
    <revision>
      <id>6761511</id>
      <parentid>6395275</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:36:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761511</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15645" sha1="b6ohczyq9x52zefbmxy383zmiz6belo" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Papež Benedikt}}
{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| name = Benedikt XIV.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = 
| image_size = 
| alt = 
| caption = 
| church = 
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| elected = [[12. november]] [[1425]]
| enthroned = 
| term_start =[[12. november]] [[1425]] 
| quashed = [[1430]] (končal papeštvo)
| ended = 
| term_end = [[1430|okrog 1430]] (umrl)
| predecessor = [[Protipapež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] &lt;br&gt;
| opposed = [[Papež Martin V.|Martin V.]] &lt;small&gt;(rimska veja)&lt;/small&gt; &lt;br&gt;[[protipapež Klemen VIII.|Klemen VIII.]]&lt;small&gt;(aragonska veja)&lt;/small&gt;
| successor    =  [[Protipapež Benedikt XIV. (Jean Carrier)|Benedict XIV.]] (Jean Carrier) &lt;small&gt;(aragonska veja)&lt;/small&gt; &lt;br /&gt;
[[Protipapež Feliks V.|Feliks V.]]
| ordination = 
| consecration = 
| cardinal = 
| rank = [[Seznam protipapežev|37. protipapež]]
| other_post = [[Škofija v Rodezu|arhidiakon pri stolnici v Rodezu]] &lt;br&gt;[[Škofija v Rodezu|kanonik in zakristan pri stolnici v Rodezu]]
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = 
| death_date=&lt;!-- WD --&gt;
| death_place = 
| buried = 
| nationality = [[Francozi|Francoz]] 
| religion = 
| residence = 
| parents = 
| spouse = 
| children = 
| occupation = 
| profession =  
| previous_post = [[duhovnik]]
| alma_mater = 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = 
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =  
| venerated =
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by =
| attributes = 
| patronage = 
| suppressed_date = 
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Benedikt
}}


'''Benedikt XIV.''', tudi '''Benedikt XIV. (Bernard Garnier)''' rojen kot '''Bernard Garnier''' [[protipapež]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]] (avinjonska oziroma aragonska veja);  * [[1370|okrog 1370]] [[Rodez]] (?) ([[Aragonsko kraljestvo]], danes: [[Francija|Južna Francija]]); † [[1430|okrog 1430]] [[Rodez|verjetno Rodez]] ([[Aragonsko kraljestvo]], danes [[Francija]]).

== Življenjepis ==
=== Nadaljevanje razkola po [[protipapež Benedikt XIII.|Benediktovi]] smrti ===
[[File:Rodez-coquelicots480.JPG|thumb|right|[[Rodez]] s [[stolnica|stolnico]] [[Notre Dame]] ]]
V času [[zahodni razkol|zahodnega razkola]], ko sta v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] vladala dva in celo trije papeži, je (proti)papež Benedikt XIII. trmasto nasprotoval odstavitvi najprej [[Pižanski koncil|Pižanskega]] in nato še [[Konstanški koncil|Konstanškega koncila]]. Zabarikadiral se je v trdnjavo [[Peñíscola]] blizu [[Valencija (mesto)|Valencije]] v takratni [[Aragonsko kraljestvo|Aragoniji]]. Sam kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] ga je v [[Perpignan]]u zaman skušal pregovoriti k odstopu. On je sebe smatral za edinega zakonitega papeža, ker ga je za kardinala imenoval [[papež Gregor XI.|Gregor XI.]] še pred začetkom [[zahodni razkol|razkola]]. Vsi drugi kardinali iz tega obdobja so že pomrli; imenovane med razkolom je imel vse skupaj za nezakonite. Odstopil ni niti tedaj, ko ga je 26. julija 1417 odstavil Konstanški koncil. &lt;br&gt;
Benedikt je razglašal, da je njegova utrdba kot »Noetova barka prave Cerkve«. Tam je tudi umrl pozabljen od sveta. &lt;br&gt;
Tik pred smrtjo je še imenoval štiri kardinale, ki naj bi volili njegovega naslednika in nadaljevali razkol in sicer so bili naslednji:
#Jean Carrier, arhidiakon v [[Rodez]]u in kaplan grofa Jeana IV. d'Armagnac z naslovom S. Stefano a Monte Celio.
#Julián Lobera y Valtierra, Aumônier; pisar apostolskih pisem ter apostolski administrator škofije [[Tarazon]]a, škof škofije Ostia e Velletri.
#Ximeno Dahe, avditor apostolske kurije z naslovom S. Lorenzo in Lucina.
#Domingo de Bonnefoi, [[kartuzijani|O.Carth]] - prior samostana Montealegre v [[Tiana|Tiani]] pri Barceloni z naslovom S. Pietro in Vincoli. 
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.histoireeurope.fr/RechercheLocution.php?Locutions=Cl%E9ment+VIII|title=Clement VIII antipape|publisher=Histoire…|date=|accessdate=15. avgust 2015}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://cite-du-vatican.over-blog.com/article-10-juin-1423-49860700.html
|title=Antipape Clément VIII|publisher=KTO du Vatican|date= |accessdate=15. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-clemente-viii_(Enciclopedia-Italiana)/ |title= Clemente VIII, antipapa. Enciclopedia Italiana di Carlo Capasso |publisher=Treccani.it|date=1931|accessdate=6. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

=== Protipapežev protipapež ===

Toda tudi med njimi je prišlo do razkola: trije so se zbrali na [[konklave]] 10. junija 1423 ter izvolili Gil Sánchez Muñoz-a, ki si je nadel ime [[protipapež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] (1423–1429). 

Četrti, Jean Carrier – pa je bil ravno tedaj kot Benediktov [[papeški nuncij|odposlanec]] na poti. Ko se je vrnil, je oporekal izvolitvi in sam izvolil na gradu Peñíscola [[duhovnik]]a Bernarda Garniera – [[Škofija v Rodezu|zakristana pri stolnici v Rodezu]] –, ki si je privzel ime [[protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier)|Benedikt XIV.]] (1424–1430) - in je tako postal ''protipapežev protipapež''. Njegova vloga je bila ljudem tako neznana, da je pravzaprav še naprej opravljal delo zakristana v Rodezu, grofija Rodez, blizu [[Toulouse|Toulousa]].&lt;br&gt;
Drugi pa menijo, da se je skrival in da so mu sledili še protipapeži Benedikt XV., Benedikt XVI. in Benedikt XVII. Glede tega ni zgodovinskih podatkov; zato jih imenujemo kar ''domišljijski papeži''.
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://universalium.academic.ru/259143/Benedict_%28XIV%29|title= Benedict (XIV) antipope, original name Bernard Garnier|publisher=universalium.academic|date=|accessdate=17. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;

Po njegovi smrti pa je postal novi naslednik protipapeža Benedikta XIII. sam Jean Carrier, - ki je volil samega sebe; enako z imenom [[protipapež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]], oziroma [[protipapež Benedikt XIV. (Jean Carrier)|Benedikt XIV.]] (1430–1437). Z njegovo smrtjo pa je bil zahodni razkol dokončno presežen, čeprav mu je sledil še [[protipapež Feliks V.|Feliks]]. 
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/CLEMENTVIIantip.html |title= Jean-Paul Coudeyrette: Clement VII (antipape)|publisher=Compilhistoire|date=16. julij 2015 |accessdate=21. julij 2015}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=296s.}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;Pham, John-Peter.  Heirs to the Fisherman: Behind the Scenes of Papal Death and Succession. Oxford: Oxford University Press, 2004. 331–332.&lt;/ref&gt;

=== Skriti papež ===
Jean Carrier je torej izvolil samostojno novega papeža, svojega papeža. V 15. stoletju je bil stolni arhidiakon najpomembnejša osebnost takoj za škofom, ki mu je bil prvi svetovalec in vsestranski pomočnik. V tistem času je imel [[Rodez]] v posesti [[Armagnac|armanjaški]] grof, a 1443 ga je zasedla [[Francija]]. 
Bolj izbiro kot imenovanje je bilo treba držati v tajnosti. Edini volivec ni izdal nobenega odloka, ni bilo obračanja ljudstvu – Carrier sam mu je nadel papeško krono [[tiara|tiaro]] na glavo. Gotovo je le, da je januarja 1427 razkol že natpočil. Ta isti kardinal Carrier poroča [[Armagnac|armagnaškemu]] grofu Janezu IV. novico omenjajoč, da je papež skrit, ker bi utegnil [[protipapež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] zapreti. 1427 je ta grof poročal [[Ivana Orleanska|sveti Ivani Orleanski]], da je le Carrier vedel za mesto, na katerem se je nahajal ta papež. Zato so ga imenovali tudi ''skriti papež''. Klemen se je pokazal sumničav in maščevalen, kar je do neke mere razumljivo, saj je bival na negotovem ozemlju in je imel vedno manj pristašev.&lt;br&gt; 
Ni verjetno, da bi Garnier odklonil papeško imenovanje. Možno pa je, da je ohranjal imenovanje skrivaj od javnosti, kar bi se lahko spremenilo glede na spremenjene politične razmere. Carrier je upal, da bo po [[stoletna vojna|stoletni vojni]] [[Francija]] zopet postala narod, ki bo podpiral avinjonske, ne pa zoprne aragonske papeže. &lt;br&gt;
Zanesljivo pa je, da je Garnier imenoval enega kardinala, in sicer je to bil [[Jean Farald]], ki je bil prisiljen zapustiti Benedikta in voliti samega Carriera. Zdi se pa, da se Garnier - v nasprotju s svojim naslednikom - sploh ni skrival, ampak je še naprej mirno opravljal svojo običajno službo – skrito je ostajalo le njegovo imenovanje. Ko je Rodez prišel pod francosko kraljestvo, je Garnier zanikal, da bi se bil sploh kdaj upiral rimskim papežem ali da bi imel kaj s papeškim imenovanjem. Carrier je tedaj menil, da se je zmotil v imenovanju Garniera za protipapeža – zato je imenoval samega sebe. Ker je imenovanje njegovega predhodnika bilo skrivno, je vzel zase isto ime: tudi on se je imenoval Benedikt XIV., vendar je tokratno (samo)imenovanje prodrlo v javnost. 
&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.italiamedievale.org/sito_acim/contributi/storie_papi_3.html |title=Storie di papi e antipapi (3) - Il primo Benedetto XIV di Carmello Currò |publisher=Associazione Culturale Italia Medievale |date=2003–2013 |accessdate=17. avgust 2015}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/biography/Benedict-XIV-antipope|title= Benedict (XIV)antipope. Also known as Bernard Garnier|publisher=Encyclopædia Britannica|date= |accessdate=19. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
Večina zgodovinarjev meni, da je Bernard umrl – morda v Rodezu - 1430. Drugi omenjajo letnico 1433, nekateri celo 1437. 

Po njegovi smrti je ostalo nekaj protipapeževih privržencev, ki so se umaknili v skoraj nedostopno divjino na nekem polotoku v votlini med rekama [[Viaur]]i in [[Jaoul]]i.  Vodil jih je kovač Jean Tanier s svojo družino in on je zagovarjal protipapeža do svoje smrti. Njegova otroka Petra (Pierre) in Ivanko (Jeanne) so obsodili zaradi [[herezija|herezije]]. Ivanka je pripadnost ločini zanikala, in so ji kazen spremenili v dosmrtno ječo; Petra pa so zaradi vztrajanja obsodili na smrt in zažgali v mestu Rodezu 27. maja 1467. 
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ladepeche.fr/article/2009/12/31/746534-la-longue-marche-des-papes-du-viaur.html|title= La longue marche des Papes du Viaur |publisher=J.-P.C.|date=31. december 2009|accessdate=18. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
Bernarda Garniera je skrivaj izvolil za papeža Jean Carrier, ki je bil zvest Benediktu XIII., v oporekanje proti povišanju Klemena VIII. na papeški sedež. Njegova izvolitev je bila očitno nezakonita; je pa zadnji izraz odpora zoper dokončno poravnavo [[zahodni razkol|zahodnega razkola]].
&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sapere.it/enciclopedia/Bened%C3%A9tto+XIV+(antipapa).html |title= Benedétto XIV (antipapa)|publisher=Sapere.it|date= |accessdate=17. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
{{krščanstvo}}
*[[Seznam francoskih kardinalov]]
*[[Seznam protipapežev]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Sveto rimsko cesarstvo]]
*[[Seznam vladarjev]]
*[[Seznam francoskih kraljev]]
*[[Avignonsko papeštvo]]
*[[Zahodni razkol]]
*[[Papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]]

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
*M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje  1989.
;{{ikona de}}
*F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo |author=Michael J. Walsh |year=1998 |title=Lives of the popes: Illustrated biographies of every Pope from St Peter to the present. |url=https://archive.org/details/livesofpopesillu0000unse |publisher=Barnes &amp; Noble Books, New York |isbn=0760708029 |cobiss= |pages=}}
* De Cormenin, Louis Marie; Gihon, James L., ''A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth'' (1857)
* Horace K. Mann: ''The Lives of the Popes in the Middle Ages, Vol 9'' (1925).
*{{navedi knjigo|last=Brusher|first=Rev. Joseph Stanislaus|title=Popes through the Ages|edition=3.|year=1980|origyear=1959 Van Nostrand|publisher=Neff-Kane|isbn=978-0-89141-110-9|url=http://www.hyperhistory.com/online_n2/civil_n2/histscript5_n2/schism1.html|chapter=The Great Schism}}
*John-Peter Pham: ''Heirs of the Fisherman: Behind the Scenes of Papal Death and Succession''. Oxford University Press, New York 2004.
;{{ikona it}}
*F. Gligora, B. Catanzaro, E. Coccia: ''I papi della Chiesa da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
;{{ikona fr}}
*Louis Maimbourg: ''Histoire du Grand Schisme d’Occident''. Marbre-Cramoisy, Paris 1686.
*Noël Valois: ''La France et le grand schisme d'Occident''. 4 deli. Picard et fils, Paris 1896–1902)
;{{ikona es}}
*P. O'Callagham: ''Terminación del Cisma de Occidente y concilio provincial de Tortosa''. Tortosa 1911.
*S. Puig y Puig: ''Pedro de Luna, ultimo papa de Aviñón 1388–1430''. Barcelona 1920.
;{{ikona hu}}
*F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Antipope Benedict XIV|Protipapež Benedikt XIV.}}

;{{ikona fr}}
*[http://agsetroupe1rodez.over-blog.com/article-7194552.html  Benoit XIV (antipape). Published by agsetroupe1rodez]
*[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/BENOITXIVCarrierantip.html Auteur: Jean-Paul Coudeyrette. Référence publication: Compilhistoire. Date de mise à jour : 07/08/2015. Benoit XIV (Carrier), antipape]
*[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k122722.zoom.f1 Noël Valois: ''La prolongation du Grand Schisme d'Occident au XV{{e}} siècle dans le midi de la France'', pp. 163-175., 1899] 
*[http://cths.fr/co/communication.php?id=88 Mathieu Desachy, ''L'Église du Viaur : les derniers partisans de l'obédience avignonnaise dans le Midi (1420-1470)'', 126{{e}} Congrès national des Sociétés historiques et scientifiques, Toulouse, 2001.]
;{{ikona it}}
*[http://www.italiamedievale.org/sito_acim/contributi/storie_papi_3.html Storie di papi e antipapi (3) - Il primo Benedetto XIV di Carmello Currò. Associazione Culturale Italia Medievale]
*[http://www.sapere.it/enciclopedia/Bened%C3%A9tto+XIV+(antipapa).html Sapere.it: Benedétto XIV (antipapa)]
*[http://lagrandebiblioteca.com/moda-e-stile/antipapa-benedetto-xiv.php Antipapa Benedetto XIV. Biblioteca digitale]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
;{{ikona en}}
*[http://universalium.academic.ru/259143/Benedict_%28XIV%29 Benedict (XIV) antipope, original name Bernard Garnier]
*[http://www.biography.com/#!/people/antipope-benedict-xiv-40434#synopsis Antipope Benedict XIV Biography]
*[http://www.britannica.com/biography/Benedict-XIV-antipope Encyclopædia Britannica: Benedict (XIV)antipope. Also known as Bernard Garnier]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Protipapež Benedikt XIII.|Beneditk XIII.]]}} (avinjonska veja)
{{s-ttl|title=[[Seznam protipapežev|Protipapež]]|years=1425–1430}} (aragonska veja)
{{s-aft|after=[[Protipapež Benedikt XIV. (Jean Carrier)|Benedikt XIV.]]}} (aragonska veja)
{{s-konec}}


{{Protipapeži}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Benedikt 14-01}}
[[Kategorija:Protipapeži]]
[[Kategorija:Avignonsko papeštvo]]
[[Kategorija:Francoski kanoniki]]
[[Kategorija:Francoski kardinali]]
[[Kategorija:Francoski papeži]]
[[Kategorija:Zahodni razkol]]</text>
      <sha1>b6ohczyq9x52zefbmxy383zmiz6belo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Protipapež Benedikt XIV. (Jean Carrier)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>407356</id>
    <revision>
      <id>6761512</id>
      <parentid>6395276</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:36:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761512</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14224" sha1="m4fyfzn4ehdq2odhvmp4oubbq4rodtv" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Papež Benedikt}}
{{Infopolje Verski vodja
| type = Antipope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| name = Benedikt XIV. (Jean Carrier)
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = 
| image_size = 
| alt = 
| caption = 
| church = 
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| elected = [[1430]]
| enthroned = 
| term_start = [[1430]] 
| quashed = [[1437]] (končal papeštvo)
| ended = 
| term_end = [[1437|okrog 1437]] (umrl)
| predecessor = [[Papež Martin V.|Martin V.]] &lt;small&gt;(kot papež)&lt;/small&gt;&lt;br&gt; [[protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier)]] 
| opposed = [[Papež Martin V.|Martin V.]] &lt;small&gt;(rimska veja)&lt;/small&gt; &lt;br&gt;[[protipapež Klemen VIII.|Klemen VIII.]]&lt;small&gt;(aragonska veja)&lt;/small&gt;
| successor = [[papež Evgen IV.|Evgen IV.]] &lt;small&gt;(rimska veja)&lt;/small&gt; &lt;br /&gt;
[[Protipapež Feliks V.|Feliks V.]] (izvolil ga je florentinski koncil)
| ordination = 
| consecration = 
| cardinal = [[22. maj]] [[1423]] &lt;br&gt;
 ([[protipapež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]]
| rank = [[Seznam protipapežev|38. protipapež]] 
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date=&lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = 
| nationality = [[Francozi|Francoz]] 
| religion = 
| residence = 
| parents = 
| spouse = 
| children = 
| occupation = 
| profession = 
| other_post = 
| previous_post = [[kardinal-duhovnik]] pri ''S. Stefano al Monte Celio''
| alma_mater = 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = 
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =  
| venerated =
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by =
| attributes = 
| patronage = 
| suppressed_date = 
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Benedikt
}}

'''Benedikt XIV.''', rojen kot '''Jean Carrier''', [[protipapež]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]] (avinjonska oziroma aragonska veja);  * okrog [[1370]], okolica [[Rodez|Rodeza]] [[Rouergue]], Aragonsko kraljestvo (danes [[Francija]]), † okrog [[1437]], trdnjava [[Foix]], Aragonsko kraljestvo (danes Francija).

== Življenjepis ==
=== Nadaljevanje razkola po [[protipapež Benedikt XIII.|Benediktovi]] smrti ===
[[File:Rodez-coquelicots480.JPG|thumb|right|[[Rodez]] s [[stolnica|stolnico]] [[Notre Dame]] ]]
V času [[zahodni razkol|zahodnega razkola]], ko sta v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] vladala dva in celo trije papeži, je (proti)papež Benedikt XIII. trmasto nasprotoval odstavitvi najprej [[Pižanski koncil|pižanskega]] in nato še [[Konstanški koncil|konstanškega koncila]]. Zabarikadiral se je v trdnjavo [[Peñíscola]] blizu [[Valencija (mesto)|Valencije]] v takratni [[Aragonsko kraljestvo|Aragoniji]]. Sam cesar[[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] ga je v [[Perpignan]]u zaman skušal pregovoriti k odstopu. On je sebe smatral za edinega zakonitega papeža, ker ga je za kardinala imenoval [[papež Gregor XI.|Gregor XI.]] še pred začetkom [[zahodni razkol|razkola]]. Vsi drugi kardinali iz tega obdobja so že pomrli; imenovane med razkolom je imel vse skupaj za nezakonite. Odstopil ni niti tedaj, ko ga je 26. julija 1417 odstavil konstanški koncil. &lt;br&gt;Benedikt je razglašal, da je njegova utrdba kot »Noetova barka prave Cerkve«. Tam je tudi umrl pozabljen od sveta. &lt;br&gt;Tik pred smrtjo je še imenoval štiri kardinale, ki naj bi volili njegovega naslednika in nadaljevali razkol:&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.histoireeurope.fr/RechercheLocution.php?Locutions=Cl%E9ment+VIII|title=Clement VIII antipape|publisher=Histoire…|date=|accessdate=15. avgust 2015}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://cite-du-vatican.over-blog.com/article-10-juin-1423-49860700.html
|title=Antipape Clément VIII|publisher=KTO du Vatican|date= |accessdate=15. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-clemente-viii_(Enciclopedia-Italiana)/ |title= Clemente VIII, antipapa. Enciclopedia Italiana di Carlo Capasso |publisher=Treccani.it|date=1931|accessdate=6. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;
#Jean Carrier, arhidiakon v [[Rodez]]u in kaplan grofa Jeana IV. d'Armagnac z naslovom S. Stefano a Monte Celio.
#Julián Lobera y Valtierra, Aumônier; pisar apostolskih pisem ter apostolski administrator škofije [[Tarazon]]a, škof škofije Ostia e Velletri.
#Ximeno Dahe, avditor apostolske kurije z naslovom S. Lorenzo in Lucina.
#Domingo de Bonnefoi, [[kartuzijani|O.Carth]] - prior samostana Montealegre v [[Tiana|Tiani]] pri Barceloni z naslovom S. Pietro in Vincoli. 

=== Samoimenovani protipapež ===
Toda tudi med njimi je prišlo do razkola: trije so se zbrali na [[konklave]] 10. junija 1423 ter izvolili Gil Sánchez Muñoz-a, ki si je nadel ime [[protipapež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] (1423–1429). 

Četrti, Jean Carrier – pa je bil ravno tedaj kot Benediktov [[papeški nuncij|odposlanec]] na poti. Ko se je vrnil, je užaljen oporekal izvolitvi in sam izvolil na gradu Peñíscola [[duhovnik]]a Bernarda Garniera – [[Škofija v Rodezu|zakristana pri stolnici v Rodezu]] –, ki si je privzel ime [[protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier)|Benedikt XIV.]] (1424–1430) – in je tako postal ''protipapežev protipapež''. Njegova vloga je bila ljudem tako neznana, da je pravzaprav še naprej opravljal delo zakristana v Rodezu, grofija Rodez, blizu [[Toulouse|Toulousa]]. Drugi menijo, da se je skrival in da so mu sledili še protipapeži Benedikt XV., Benedikt XVI. in Benedikt XVII. Glede tega ni zgodovinskih podatkov; zato jih imenujemo ''domišljijski papeži''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://universalium.academic.ru/259143/Benedict_%28XIV%29|title= Benedict (XIV) antipope, original name Bernard Garnier|publisher=universalium.academic|date=|accessdate=17. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;

Po njegovi smrti pa je postal novi naslednik protipapeža Benedikta XIII. sam Jean Carrier, - ki je volil samega sebe. Ker je zanesljivo Garnier imenoval enega kardinala, in sicer je to bil [[Jean Farald]], ko je bil prisiljen zapustiti Benedikta in je mogel torej on voliti samega Carriera; enako z imenom [[protipapež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]], oziroma [[protipapež Benedikt XIV. (Jean Carrier)|Benedikt XIV.]] (1430–1437). Z njegovo smrtjo pa je bil zahodni razkol dokončno presežen, čeprav mu je sledil še [[protipapež Feliks V.|Feliks]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/CLEMENTVIIantip.html |title= Jean-Paul Coudeyrette: Clement VII (antipape)|publisher=Compilhistoire|date=16. julij 2015 |accessdate=21. julij 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=296s.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pham, John-Peter.  Heirs to the Fisherman: Behind the Scenes of Papal Death and Succession. Oxford: Oxford University Press, 2004. 331–332.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.italiamedievale.org/sito_acim/contributi/storie_papi_3.html |title=Storie di papi e antipapi (3) - Il primo Benedetto XIV di Carmello Currò |publisher=Associazione Culturale Italia Medievale |date=2003–2013 |accessdate=17. avgust 2015}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/biography/Benedict-XIV-antipope|title= Benedict (XIV)antipope. Also known as Bernard Garnier|publisher=Encyclopædia Britannica|date= |accessdate=19. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:Chateau de foix 001.jpg|thumb|grad [[Foix]]]]
Carriera je dal ujeti in zapreti [[protipapež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] in je končal svoje dneve v zaporu na gradu Foix. Tam je umrl 1437, po nekaterih že 1433.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=L. Salembier|title= The Great Schism of the West |page=357}}&lt;/ref&gt; Skrivnostni protipapež v dveh osebah Benedikt XIV. tudi danes buri domišljijo. Nekateri torej mislijo, da so kardinali zvesti njemu izvolili vrsto nepomembnih in nevplivnih protipapežev  med 1437 in 1470. V zvezi s tem je napisal scenarij 1995 na osnovi novele ''[[l'Anneau du pêcheur]]'' francoski pisatelj [[Jean Raspail]].&lt;ref&gt;''L'Anneau du pêcheur'', Paris : Albin Michel, 1994. 403 p. ISBN 2-226-07590-9&lt;/ref&gt; 

To bi bilo mogoče pri domnevi, po kateri naj bi Bernard Garnier pred svojo smrtjo 1429 imenoval štiri kardinale, ki naj bi v [[konklave|konklavu]] 1430 izvolili Jeana Carrierja. Tudi sam Carrier je baje imenoval šest kardinalov, ki so: 
#Pierre Trahinier, kardinal Betlehema
#Bernard, kardinal Hebrona
#Pierre Tifane, kardinal Tiberiade
#Jean, kardinal Gibeleta
#''X'', kardinal Jona
#Jacques, kardinal Cezareje

Avinjonska veja protipapežev pa bi – če vštejemo tudi takoimenovane domišljijske papeže, (glede katerih pa ni zgodovinskih podatkov) izgledala takole:
#[[protipapež Klemen VII.|Klemen VII.]] – Robert grof Ženevski (1378–1394)
#[[protipapež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] – Pedro Martinez de Luna y Gotor (1394–1417)
#[[protipapež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] - Gil Sanchez de Muñoz (1423–1429)
#[[protipapež Benedikt XIV. (Jean Carrier)|Benedikt XIV.]] (Jean Carrier 1430–1437)
#[[protipapež Benedikt XV.|Benedikt XV.]] - Pierre Tifane (1437–1470)
#[[protipapež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] - Jean Langlade (1470–1499)
Pri taki razvrstitvi bi sem smeli prištevati tudi protipapeževega protipapeža [[protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier)|Benedikta XIV.]] (Bernard Garnier 1424–1430)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.fiu.edu/~mirandas/consistories-xv.htm#BenedictXIII |title=Salvador Miranda, ''Consistoires de Benoît XIII, note 2'', University Park, Miami, FL 33199, 2009. |accessdate=2015-08-19 |archive-date=2018-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180213221534/http://www2.fiu.edu/~mirandas/consistories-xv.htm#BenedictXIII |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

.

== Glej tudi ==
*[[Seznam francoskih kardinalov]]
*[[Seznam protipapežev]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Sveto rimsko cesarstvo]]
*[[Seznam vladarjev]]
*[[Seznam francoskih kraljev]]
*[[Avignonsko papeštvo]]
*[[Zahodni razkol]]
*[[Papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]]

== Nadaljnje branje ==
*M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. {{ikona sl}}

*F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933. {{ikona de}}

*Louis Salembier: ''The Great Schism of the West''. Keegan Paul, Trench, Trübner &amp; Co., London 1907. {{ikona en}}
* {{navedi knjigo |author=Michael J. Walsh |year=1998 |title=Lives of the popes: Illustrated biographies of every Pope from St Peter to the present. |url=https://archive.org/details/livesofpopesillu0000unse |publisher=Barnes &amp; Noble Books, New York |isbn=0760708029 |cobiss= |pages=}} {{ikona en}}
* De Cormenin, Louis Marie; Gihon, James L., ''A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth'' (1857) {{ikona en}}
* Horace K. Mann: ''The Lives of the Popes in the Middle Ages, Vol 9'' (1925). {{ikona en}}
*{{navedi knjigo|last=Brusher|first=Rev. Joseph Stanislaus|title=Popes through the Ages|edition=3.|year=1980|origyear=1959 Van Nostrand|publisher=Neff-Kane|isbn=978-0-89141-110-9|url=http://www.hyperhistory.com/online_n2/civil_n2/histscript5_n2/schism1.html|chapter=The Great Schism}} {{ikona en}}
*John-Peter Pham: ''Heirs of the Fisherman: Behind the Scenes of Papal Death and Succession''. Oxford University Press, New York 2004. {{ikona en}}

*F. Gligora, B. Catanzaro, E. Coccia: ''I papi della Chiesa da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013 {{ikona it}}

*Louis Maimbourg: ''Histoire du Grand Schisme d’Occident''. Marbre-Cramoisy, Paris 1686. {{ikona fr}}
*Noël Valois: ''La France et le grand schisme d'Occident''. 4 deli. Picard et fils, Paris 1896–1902) {{ikona fr}}

*P. O'Callagham: ''Terminación del Cisma de Occidente y concilio provincial de Tortosa''. Tortosa 1911. {{ikona es}}
*S. Puig y Puig: ''Pedro de Luna, ultimo papa de Aviñón 1388–1430''. Barcelona 1920. {{ikona es}}

*F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. {{ikona hu}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Antipope Benedict XIV|Protipapež Benedikt XIV.}}

;{{ikona fr}}
*[http://agsetroupe1rodez.over-blog.com/article-7194552.html  Benoit XIV (antipape). Published by agsetroupe1rodez]
*[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/BENOITXIVCarrierantip.html Auteur: Jean-Paul Coudeyrette. Référence publication: Compilhistoire. Date de mise à jour : 07/08/2015. Benoit XIV (Carrier), antipape]
*[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k122722.zoom.f1 Noël Valois: ''La prolongation du Grand Schisme d'Occident au XV{{e}} siècle dans le midi de la France'', pp. 163-175., 1899] 
*[http://cths.fr/co/communication.php?id=88 Mathieu Desachy, ''L'Église du Viaur : les derniers partisans de l'obédience avignonnaise dans le Midi (1420–1470)'', 126{{e}} Congrès national des Sociétés historiques et scientifiques, Toulouse, 2001.]
;{{ikona it}}
*[http://www.sapere.it/enciclopedia/Bened%C3%A9tto+XIV+(antipapa).html Sapere.it: Benedétto XIV (antipapa)]
*[http://lagrandebiblioteca.com/moda-e-stile/antipapa-benedetto-xiv.php Antipapa Benedetto XIV. Biblioteca digitale]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
;{{ikona en}}
*[http://www.biography.com/#!/people/antipope-benedict-xiv-40434#synopsis Antipope Benedict XIV Biography]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier)|Beneditk XIV.]]}} (avinjonska veja)
{{s-ttl|title=[[Seznam protipapežev|Protipapež]]|years=1430–1437}} (avinjonska veja)
{{s-aft|after=[[Protipapež Feliks V.|Feliks V.]]}} (izvolil ga je [[Koncil v Baslu, Ferrari in Firencah|florentinski koncil]])
{{s-konec}}


{{Protipapeži}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Benedikt 14-02}}
[[Kategorija:Protipapeži]]
[[Kategorija:Avignonsko papeštvo]]
[[Kategorija:Francoski kardinali]]
[[Kategorija:Francoski papeži]]
[[Kategorija:Zahodni razkol]]</text>
      <sha1>m4fyfzn4ehdq2odhvmp4oubbq4rodtv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Check for unknown parameters</title>
    <ns>828</ns>
    <id>408425</id>
    <revision>
      <id>6761378</id>
      <parentid>6679873</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:25:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+local pushpin_map_params</comment>
      <origin>6761378</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="4979" sha1="g5iv8olnspph5id3jzcgp5tc2chrac9" xml:space="preserve">-- This module may be used to compare the arguments passed to the parent
-- with a list of arguments, returning a specified result if an argument is
-- not on the list

require ('strict');

local p = {}

local pushpin_map_params = {
	'coordinates',
	'pushpin_caption',
	'pushpin_map_caption',
	'pushpin_relief',
	'pushpin_label',
	'pushpin_label_position',
	'pushpin_label_size',
	'pushpin_map',
	'pushpin_mark',
	'pushpin_mark_size',
	'pushpin_alt',
	'pushpin_background',
	'pushpin_map_size'
}

local mapframe_params = {
	'coord',
	'coordinates',
	'id',
	'qid',
	'mapframe',
	'mapframe-area_km2',
	'mapframe-area_mi2',
	'mapframe-caption',
	'mapframe-coord',
	'mapframe-coordinates',
	'mapframe-custom',
	'mapframe-frame-coord',
	'mapframe-frame-coordinates',
	'mapframe-frame-height',
	'mapframe-frame-width',
	'mapframe-geomask',
	'mapframe-geomask-fill',
	'mapframe-geomask-fill-opacity',
	'mapframe-geomask-stroke-color',
	'mapframe-geomask-stroke-colour',
	'mapframe-geomask-stroke-width',
	'mapframe-height',
	'mapframe-id',
	'mapframe-length_km',
	'mapframe-length_mi',
	'mapframe-line',
	'mapframe-line-stroke-color',
	'mapframe-line-stroke-colour',
	'mapframe-marker',
	'mapframe-marker-color',
	'mapframe-marker-colour',
	'mapframe-point',
	'mapframe-population',
	'mapframe-shape',
	'mapframe-shape-fill',
	'mapframe-shape-fill-opacity',
	'mapframe-shape-stroke-color',
	'mapframe-shape-stroke-colour',
	'mapframe-stroke-color',
	'mapframe-stroke-colour',
	'mapframe-stroke-width',
	'mapframe-switcher',
	'mapframe-type',
	'mapframe-width',
	'mapframe-wikidata',
	'mapframe-zoom'
}

local function trim(s)
	return s:match('^%s*(.-)%s*$')
end

local function isnotempty(s)
	return s and s:match('%S')
end

local function clean(text)
	-- Return text cleaned for display and truncated if too long.
	-- Strip markers are replaced with dummy text representing the original wikitext.
	local pos, truncated
	local function truncate(text)
		if truncated then
			return ''
		end
		if mw.ustring.len(text) &gt; 25 then
			truncated = true
			text = mw.ustring.sub(text, 1, 25) .. '...'
		end
		return mw.text.nowiki(text)
	end
	local parts = {}
	for before, tag, remainder in text:gmatch('([^\127]*)\127[^\127]*%-(%l+)%-[^\127]*\127()') do
		pos = remainder
		table.insert(parts, truncate(before) .. '&amp;lt;' .. tag .. '&amp;gt;...&amp;lt;/' .. tag .. '&amp;gt;')
	end
	table.insert(parts, truncate(text:sub(pos or 1)))
	return table.concat(parts)
end

function p._check(args, pargs)
	if type(args) ~= &quot;table&quot; or type(pargs) ~= &quot;table&quot; then
		-- TODO: error handling
		return
	end

	-- create the list of known args, regular expressions, and the return string
	local knownargs = {}
	
	if isnotempty(args['mapframe_args']) then
		for _, v in ipairs(mapframe_params) do
    		knownargs[v] = 1
		end
	end

	if isnotempty(args['pushpin_map_args']) then
		for _, v in ipairs(pushpin_map_params) do
    		knownargs[v] = 1
		end
	end
	
	local regexps = {}
	for k, v in pairs(args) do
		if type(k) == 'number' then
			v = trim(v)
			knownargs[v] = 1
		elseif k:find('^regexp[1-9][0-9]*$') then
			table.insert(regexps, '^' .. v .. '$')
		end
	end
	
	-- loop over the parent args, and make sure they are on the list
	local ignoreblank = isnotempty(args['ignoreblank'])
	local showblankpos = isnotempty(args['showblankpositional'])
	local values = {}
	for k, v in pairs(pargs) do
		if type(k) == 'string' and knownargs[k] == nil then
			local knownflag = false
			for _, regexp in ipairs(regexps) do
				if mw.ustring.match(k, regexp) then
					knownflag = true
					break
				end
			end
			if not knownflag and ( not ignoreblank or isnotempty(v) )  then
				table.insert(values, clean(k))
			end
		elseif type(k) == 'number' and knownargs[tostring(k)] == nil then
			local knownflag = false
			for _, regexp in ipairs(regexps) do
				if mw.ustring.match(tostring(k), regexp) then
					knownflag = true
					break
				end
			end
			if not knownflag and ( showblankpos or isnotempty(v) ) then
				table.insert(values, k .. ' = ' .. clean(v))
			end
		end
	end

	-- add results to the output tables
	local res = {}
	if #values &gt; 0 then
		local unknown_text = args['unknown'] or 'Found _VALUE_, '

		if mw.getCurrentFrame():preprocess( &quot;{{REVISIONID}}&quot; ) == &quot;&quot; then
			local preview_text = args['preview']
			if isnotempty(preview_text) then
				preview_text = require('Module:If preview')._warning({preview_text})
			elseif preview_text == nil then
				preview_text = unknown_text
			end
			unknown_text = preview_text
		end
		for _, v in pairs(values) do
			-- Fix odd bug for | = which gets stripped to the empty string and
			-- breaks category links
			if v == '' then v = ' ' end

			-- avoid error with v = 'example%2' (&quot;invalid capture index&quot;)
			local r = unknown_text:gsub('_VALUE_', {_VALUE_ = v})
			table.insert(res, r)
		end
	end

	return table.concat(res)
end

function p.check(frame)
	local args = frame.args
	local pargs = frame:getParent().args
	return p._check(args, pargs)
end

return p</text>
      <sha1>g5iv8olnspph5id3jzcgp5tc2chrac9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Timuridsko cesarstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>408919</id>
    <revision>
      <id>6761421</id>
      <parentid>6733509</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:25:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Safavid_Flag.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by ConflictFan|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6761421</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27045" sha1="fxggacfn13gn83u811d8plujxyiut2l" xml:space="preserve">{{infopolje Bivša država
| native_name            = تیموریان &lt;br /&gt; &lt;big&gt;{{lang|fa|گورکانیان}}&lt;/big&gt; &lt;small&gt;(perzijsko)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;''Gūrkāniyān''
| conventional_long_name = Timuridsko cesarstvo
| common_name            = Timuridsko cesarstvo
| continent              = Azija
| region                 = Srednja Azija
| era                    = [[srednji vek]]
| government_type        = Fevdalna [[emirat]]
| year_start             = 1370
| year_end               = 1507
| event_pre              = [[Timurlenk]] začne zavojevanja
| date_pre               = 1363
| event_start            = ustanovitev Timuridskega imperija
| event1                 = začne širitev proti zahodu
| date_event1            = 1380
| event2                 = [[Bitka pri Ankari]]
| date_event2            = 1402
| event3                 = Padec [[Samarkand]]a
| date_event3            = 1505
| event_end              = Padec [[Herat]]a
| event_post             = ustanovitev [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]]
| date_post              = 1526
| image_flag             = 
| flag_type              = 
| image_map              = TimuridEmpire1400.png
| image_map_caption      = Timuridsko cesarstvo ov Timurjevi smrti 1405.
| p1                     = Čagatajski kanat
| flag_p1                = Flag of Chagatai khanate.svg
| p2                     = Sufiska dinastija
| flag_p2                = 
| p3                     = Jalairidski sultanat
| flag_p3                = 
| p4                     = Kartidi
| flag_p4                = Kartid-Kurtdynasty1244-1389.png
| p5                     = Muzafaridi (Iran)|Muzafaridi
| flag_p5                = MuzaffaridDynastyofIranMapHistoryofIran.png
| p6                     = Sarbadarci
| flag_p6                = Sarbadar map 1345.png
| s1                     = Mogulski imperij
| flag_s1                = Alam of the Mughal Empire.svg
| border_s1              = 
| s2                     = Buharski kanat
| flag_s2                = 
| s3                     = Safavidi
| flag_s3                =
| s4                     = Kanat Hiva
| flag_s4                = Flag of the Khanate of Khiva.svg
| s5                     = Kara Koyunlu
| flag_s5                = Qaraqoyunlu Dynasty AZƏRBAYCAN.png
| s6                     = Ag Qoyunlu
| flag_s6                = AkkoyunluFlag.svg|
| capital                = [[Samarkand]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(1370–1405)&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;[[Herat]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(1405–1507)&lt;/small&gt;
| common_languages       = [[perzijščina]]&lt;ref&gt;Manz, Beatrice Forbes (1999). ''The Rise and Rule of Tamerlane''. Cambridge University Press, p.109. ISBN 0-521-63384-2. {{google books|2xDm2DCPRKMC|Limited preview}}. [https://books.google.com/books?id=2xDm2DCPRKMC&amp;pg=PA109 p.109]. &quot;In almost all the territories which Temür incorporated into his realm Persian was the primary language of administration and literary culture. Thus the language of the settled 'diwan' was Persian...&quot;&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; [[čagatajščina]]
| religion               = [[Islam]]
| currency               = 
| title_leader           = Emir
| leader1                = [[Timurlenk]] &lt;small&gt;(prvi)&lt;/small&gt;
| leader2                = [[Badi' al-Zaman Mirza]] &lt;small&gt;(zadnji)&lt;/small&gt;
| year_leader1           = 1370–1405
| year_leader2           = 1506–1507
| stat_year1             = 1405 est.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Turchin|first1=Peter|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|title=East-West Orientation of Historical Empires|journal=Journal of world-systems research|date=December 2006|volume=12|issue=2|pages=219–229|url=http://jwsr.ucr.edu/archive/vol12/number2/pdf/jwsr-v12n2-tah.pdf|accessdate=12 August 2010|issn=1076-156X|archive-date=2007-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20070222011511/http://jwsr.ucr.edu/archive/vol12/number2/pdf/jwsr-v12n2-tah.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| stat_area1             = 4.400.000
| footnotes              = a: Flag according to the [[Catalan Atlas]] c. 1375. Speculative.
| today                  = {{flag|Iran}}&lt;br&gt;{{flag|Uzbekistan}}&lt;br&gt;{{flag|Turkmenistan}}&lt;br&gt;{{flag|Tajikistan}}&lt;br&gt;{{flag|Kyrgyzstan}}&lt;br&gt;{{flag|Kazakhstan}}&lt;br&gt;{{flag|Azerbaijan}}&lt;br&gt;{{flag|Georgia}}&lt;br&gt;{{flag|Armenia}}&lt;br&gt;{{flag|Afghanistan}}&lt;br&gt;{{flag|Pakistan}}&lt;br&gt;{{flag|India}}&lt;br&gt;{{flag|Iraq}}&lt;br&gt;{{flag|Kuwait}}&lt;br&gt;{{flag|Syria}}&lt;br&gt;{{flag|Turkey}}&lt;br&gt;{{flag|China}}&lt;br&gt;{{flag|Russia}}&lt;br&gt;{{flag|Saudi Arabia}}
}}

'''Timuridsko cesarstvo''' ({{jezik-fa|تیموریان}}), sebe so imenovali '''Gurkani''' ({{jezik-fa|گورکانیان|Gūrkāniyān|links=none}}), je bil perzijski &lt;ref&gt;Maria Subtelny, ''Timurids in Transition'', 40: &quot;Nevertheless, in the complex process of transition, members of the Timurid dynasty and their Persian Mongol supporters became acculturate by the surrounding Persianate millieu adopting Persian cultural models and tastes and acting as patrons of Persian culture, painting, architecture and music.&quot;  pg 41: &quot;The last members of the dynasty, notably Sultan-Abu Sa'id and Sultan-Husain, in fact came to be regarded as ideal Perso-Islamic rulers who develoted as much attention to agricultural development as they did to fostering Persianate court culture.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EI&quot;&gt;B.F. Manz, ''&quot;Tīmūr Lang&quot;'', in [[Encyclopaedia of Islam]], Online Edition, 2006&lt;/ref&gt; imperij, ki je obsegal današnji [[Iran]], [[Kavkaz]], [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Afganistan]], veliko [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot tudi del sodobnega [[Pakistan]]a, [[Sirija|Sirije]], [[Indija|Indije]] in [[Anatolija|Anatolije]]. Ustanovil ga je vojskovodja [[Timurlenk]] (znan tudi kot Timur) iz turko-mongolskega rodu, ki je vodil cesarstvo med 1370 in svojo smrtjo leta 1405.

Vladajoča dinastija Timuridov je izgubila večino Perzije do Ag-Kojunske konfederacije leta 1467, vendar so člani dinastije še naprej vodili manjše države v srednji Aziji in delih Indije, ki so znane kot Timuridski emirati. V 16. stoletju je [[Babur]], timuridski princ iz Fergane (danes Uzbekistan), napadel Kabulistan (danes Afganistan) in ustanovil majhno kraljestvo, od tam pa 20 let kasneje napadel Indijo in ustanovil [[Mogulsko cesarstvo]].

== Zgodovina ==
{{glavni| Timurlenk}}
{{glavni|Zgodovina Irana}}
Timur je osvojil velik del Srednje Azije, predvsem [[Transoksanija|Transoksanij]] in [[Veliki Horasan]], od 1363 dalje z različnimi povezavami [[Samarkand]] v 1366 in Balkh leta 1369 in bil priznan kot vladar nad njimi v 1370. Uradno v imenu Suurgatmiša sli Čagataj Kana, je podjarmil Transoksaniio in Horezm v letih, ki so sledila. Že v 1360-tih je pridobil nadzor nad zahodnim Čagatajskim kanatom in medtem ko je bil emir nominalno podrejen Kanu, je bil v resnici zdaj Timur tisti, ki je nadziral kane, ki so postali zgolj njegove lutke. Zahodne Čagatajske kane so v 15. in 16. stoletju nenehno obvladovali timuridski knezi, zato se je njihov pomen sčasoma minimaliziral.

=== Vzpon ===
[[File:Timur reconstruction01.jpg|thumb|''Timur'' - forenzična rekonstrukcija, delo M. Gerasimova, 1941]]
Timur je začel pohod proti zahodu leta 1380, preplavil različne države naslednice [[Ilkanat]]a. Leta 1389 je odstranil [[Kartidi|Kartide]] iz [[Herat]]a in napredoval v celinsko Perzijo, kjer je doživel velike uspehe. Zajel je [[Isfahan]] leta 1387, premagal Muzafaride v [[Širaz]]u leta 1393 in izgnal [[Džalajridski sultanat|Džalajiride]] iz [[Bagdad]]a. Leta 1394-95 je slavil nad [[Zlata horda|Zlato hordo]], po uspešni akciji v [[Gruzija|Gruziji]], po kateri je razširil svojo suverenost na [[Kavkaz]]. [[Toktamiš]], znamenit kan Modre Horde, je bil glavni tekmec Timurja v regiji. Leta 1398 je podjarmil tudi [[Multan]] in [[Dipalpur]] v današnjem [[Pakistan]]u. Timur je dal severno indijska ozemlja nedružinskemu članu Khizr kanu, čigar Sajidska rodbina je zamenjala poraženo [[dinastija Tughlak|rodbino Tughlak]] [[Sultanat Delhi|Sultanata Delhi]]. Delhi je postal Timurjev vazal, a pridobil neodvisnost v letih po Timurjevi smrti. V letih 1400-1401 je osvojil [[Alep]], [[Damask]] in vzhodno [[Anatolija|Anatolijo]], leta 1401 je uničil Bagdad in leta 1402 premagal Turke v [[Bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]]. Timur je bil največji muslimanski vladar tistega časa, saj je Otomansko cesarstvo pahnil v državljansko vojno. Samarkand je preoblikoval v veliko glavno mesto in sedež svojega cesarstva.

Timur je imenoval svoje sinove in vnuke na glavne guvernerske položaje v različnih delih svojega imperija, nekaj pa tudi tujcev. Po njegovi smrti leta 1405 je družina hitro padla v spore in državljanske vojne in mnogi guvernerji so postali dejansko neodvisni. Timuridski vladarji so vseeno nadaljevali prevlado v Perziji, Mezopotamiji, velikem delu Azerbajdžana, Afganistana, Pakistana in manjših delih Indije ter velikem delu Srednje Azije. Anatolska in kavkaška ozemlja  so izgubili v 1430-tih. Glede na dejstvo, da so bila perzijska mesta opustošena od vojn, je bil sedež perzijske kulture zdaj Samarkand in Herat, mesti, ki sta postali središče Timuridske renesanse.&lt;ref name=&quot;Columbia&quot;&gt;{{cite encyclopedia | encyclopedia = The Columbia Encyclopedia | title = Timurids | url = http://www.bartleby.com/65/ti/Timurids.html | edition = Sixth | publisher = Columbia University | location = New York City |accessdate=2006-11-08 }}&lt;/ref&gt; Timurjeva osvajanja so terjala smrt morebiti 17 milijonov ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://necrometrics.com/pre1700a.htm#Timur |title=Selected Death Tolls: Timur Lenk (1369–1405) |publisher=Necrometrics.com |date= |accessdate=2013-02-11}}&lt;/ref&gt;

Šahrukh Mirza, četrti vladar rodbino Timuridov, se je povezal s [[Kara Kojunl]], plemensko zvezo Oguzov, s ciljem razširiti se v Iranu. Toda Jahan šah ([[beg]] v Kara Kojunlu) je po 1447 odpeljal Timuride v vzhodni Iran in tudi za kratek čas v 1458 zasedel Herat. Po smrti Jahan Shah, je Uzun Hasana, beg v Ak Kojunlu, med 1469 in 1471 osvojil imetje Kara Kojunlu v Iranu.

=== Propad ===
V letu 1500, je razdeljeno in vojnem stanju, Timuridsko cesarstvo izgubilo nadzor nad večino svojega ozemlja in v naslednjih letih dejansko potisnjeno nazaj na vseh frontah. Perzija, Kavkaz, Mezopotamiji in vzhodna Anatolija so hitro padle pod šiitsko [[Safavidi|Safavidsko dinastijo]], ki jo je v naslednjem desetletju vodil šah [[Ismail I.]]. Več srednjeazijskih dežel so preplavili [[Uzbeki]] Mohameda Šajbanija, ki je osvojil ključna mesta Samarkand in Herat leta 1505 in 1507 in ustanovil [[Buharski kanat]]. Iz [[Kabul]]a je leta 1526 Mogulsko cesarstvo ustanovil [[Babur]], potomec Timurja prek svojega očeta in morda potomec [[Džingiskan]]a po mami. Dinastija je ustanovila splošno znano Mogulsko rodbino, čeprav so jo neposredno podedovali od Timuridov. V 17. stoletju je Mogulsko cesarstvo vladalo večini Indije, ki se je sčasoma v naslednjem stoletju zmanjšalo. Timuridska rodbina se je končala, ko je bil ukinjena preostala oblast Mugulov v [[Britanski imperij|Britanskem imperiju]] po [[Indijski upor 1857|uporu 1857]].

== Kultura ==
Čeprav so Timuridi izhajali iz plemen Barlas (mongolsko: Barulas; čagataj/arab.: برلاس‎ ''Barlās''; tudi ''Berlas''), ki so bili Turko-mongolskega izvora &lt;ref name=&quot;UNESCO&quot;&gt;M.S. Asimov &amp; Clifford Edmund Bosworth|C. E. Bosworth, ''History of Civilizations of Central Asia'', [[UNESCO]] Regional Office, 1998, ISBN 92-3-103467-7, p. 320: ''&quot;...&amp;nbsp;One of his followers was [...] Timur of the Barlas tribe. This Mongol tribe had settled [...] in the valley of Kashka Darya, intermingling with the Turkish population, adopting their religion (Islam) and gradually giving up its own nomadic ways, like a number of other Mongol tribes in Transoxania ...&quot;''&lt;/ref&gt;, so sprejeli perzijsko kulturo,&lt;ref name=&quot;Iranica&quot;&gt;{{cite encyclopedia | last = Lehmann | first = F. | encyclopedia = Encyclopædia Iranica | title = Zaher ud-Din Babor&amp;nbsp;— Founder of Mughal empire | url = http://www.iranicaonline.org/articles/babor-zahir-al-din | accessdate = 2012-09-17 | edition = Online | publisher = Columbia University Center for Iranian (Persian) Studies | location = New York City | pages = 320–323 | quote = &quot;...&amp;nbsp;''His origin, milieu, training, and culture were steeped in Persian culture and so Babor was largely responsible for the fostering of this culture by his descendants, the Mughals of India, and for the expansion of Persian cultural influence in the Indian subcontinent, with brilliant literary, artistic, and historiographical results'' ...&quot;}}&lt;/ref&gt; prevzeli islam in prebivali v Turkestanu in Horasanu. Tako je imela Timuridska era dvojni značaj, ki odraža tako izvor Turco-Mongolski in perzijsko literarno, umetniško in dvorno visoko kulturo dinastije.

=== Jezik ===
V času Timuridov je bila srednjeazijska družba razcepljena in so imeli v vladi odgovornost razdeljeno na odločanje o vojaški in civilni etnični pripadnosti. Vsaj v zgodnjih fazah je bila vojaška skoraj izključno Turko-mongolska domena, civilno in upravno skoraj izključno perzijska. Govorjen jezik, ki so ga govorili vsi Turko-Mongoli v skupni rabi na celotnem območju, je bil čaghatajščina. Uvedena je bila v politično organizacijo že v stepsko-nomadskem sistemu v času Džingiskana.&lt;ref&gt;Babur, Emperor of Hindustan (2002). The Baburnama: Memoirs of Babur, Prince and Emperor. translated, edited and annotated by W.M. Thackston. Modern Library.&lt;/ref&gt; Glavni jezik obdobja pa je bil perzijski jezik, materni jezik [[Tadžiki|tadžiške]] družbe in jezik, ki so se ga učili vsi pismeni in / ali mestni ljudje. Že Timur je bil prežet s perzijsko kulturo in v večini ozemelj, ki jih je osvojil, je bil primarni perzijski jezik uprave in literarne kulture. Zato je bil jezik v ''divanu'' (perzijščina: دیوان, '' dīwān'' - je bil visok vladni organ v številnih islamskih državah) perzijski in njegovi pismouki so morali biti temeljito podkovani v perzijski kulturi, ne glede na njihovo narodnost. Perzijščina je postala uradni državni jezik v času Timuridskega cesarstva in je služil kot jezik uprave, zgodovine, leposlovja in poezije.&lt;ref name=&quot;EI - Manz&quot;&gt;{{cite encyclopedia |title=Timurids |encyclopedia=Encyclopaedia of Islam |publisher=Brill Publishers |edition=Online |year=2007 |quote=&quot;During the Timurid period, three languages, Persian, Turkish, and Arabic were in use. The major language of the period was Persian, the native language of the Tajik (Persian) component of society and the language of learning acquired by all literate and/or urban Turks. Persian served as the language of administration, history, belles lettres, and poetry.&quot; |author1=Manz, B.F. |author2=Thackston, W.M. |author3=Roxburgh, D.J. |author4=Golombek, L.|author5=Komaroff, L. |author6=Darley-Doran, R.E.}}&lt;/ref&gt; Čagataski jezik je bil materni in &quot;domači jezik&quot; družine Timurid, medtem ko je arabščina služila kot jezik ''par excellence'' v znanosti, filozofiji, teologiji in religiji.&lt;ref name=&quot;EI - Manz2&quot;&gt;{{cite encyclopedia |title=Timurids |encyclopedia=Encyclopaedia of Islam |publisher=Brill Publishers |edition=Online |year=2007 |quote=&quot;As it had been prior to the Timurids and continued to be after them, Arabic was the language par excellence of science, philosophy, theology and the religious sciences. Much of the astronomical work of Ulugh Beg and his co-workers... is in Arabic, although they also wrote in Persian. Theological works... are generally in Arabic. |author1=Manz, B.F. |author2=Thackston, W.M. |author3=Roxburgh, D.J. |author4=Golombek, L.|author5=Komaroff, L. |author6=Darley-Doran, R.E.}}&lt;/ref&gt;

=== Literatura ===
[[File:Sultan 'Ali Mashhadi (Persian, 1442-1519). Folio of Poetry From the Divan of Sultan Husayn Mirza, ca. 1490.jpg|thumb|''Folio of Poetry From the Divan of Sultan Husayn Mirza'', ca. 1490. Brooklyn Museum.]]

==== Perzijska ====
[[File:Jami Rose Garden.jpg|thumb|Ilustracija iz Jāmī'sovega ''Rose Garden of the Pious'',  iz 1553. Slika je mešanice perzijske poezije in perzijske [[Miniatura (umetnost)|miniature]] v enem, kot je norma za mnoga dela iz dobe Timuridov.]]
[[Perzijska književnost]], še posebej perzijska [[poezija]] zaseda osrednje mesto v procesu asimilacije timuridske elite v perso-islamski dvorni kulturi.&lt;ref&gt;David J. Roxburgh. The Persian Album, 1400–1600: From Dispersal to Collection. Yale University Press, 2005. pg 130: &quot;Persian literature, especially poetry, occupied a central in the process of assimilation of Timurid elite to the Perso-Islamicate courtly culture, and so it is not surprising to find Baysanghur commissioned a new edition of Firdawsi's Shanameh&lt;/ref&gt; Timuridski sultani, zlasti Šāhrukh Mirza in njegov sin Mohamed Taragai Oloğ Beg, sta podpirala perzijsko kulturo. Med najpomembnejšimi literarnih del iz te dobe je perzijska biografija Timurja, ki je znana kot ''Zafarnāmeh'' (perzijsko: ظفرنامه), ki jo je napisal Sharaf ud-Din Ali Yazdī, in temelji na starejši ''Zafarnāmeh'' Nizam al-Din Shamija, uradnega Timurjevega biografa v času njegovega življenja. Najbolj znan pesnik timuridske ere je bil Nur ud-Din Jami, zadnji veliki srednjeveški [[Sufizem|Sufi]] [[misticizem|mistik]] Perzije in eden največjih v perzijski poeziji. Poleg tega so bila nekatera od [[astronomija|astronomskih]] del timuridskega sultana [[Ulug Beg]]a napisana v perzijskem jeziku, čeprav je bila večina objavljena v arabščini.&lt;ref name=&quot;EI&amp;nbsp;— Manz2&quot;&gt;B.F. Manz/W.M. Thackston/D.J. Roxburgh/L. Golombek/L. Komaroff/R.E. Darley-Doran; &quot;Timurids&quot;, in Encyclopaedia of Islam; Brill; Online Edition (2007): ''&quot;...&amp;nbsp;As it had been prior to the Timurids and continued to be after them, Arabic was the language par excellence of science, philosophy, theology and the religious sciences. Much of the astronomical work of Ulugh Beg and his co-workers [...] is in Arabic, although they also wrote in Persian. Theological works [...] are generally in Arabic. ...&quot;''&lt;/ref&gt; Timuridski vladar Baysunğur je naročil tudi novo izdajo perzijskega nacionalnega epa [[Šahname]], znanega kot ''Shāhnāmeh Baysunğur'' in napisal uvod k njej. Po mnenju T. Lenza:&lt;ref&gt;&quot;[http://www.iranicaonline.org/articles/baysongori-sah-nama BĀYSONḠORĪ ŠĀH-NĀMA]&quot; in Encyclopædia Iranica by T. Lenz&lt;/ref&gt;

{{citatni blok|To je mogoče razumeti kot posebno reakcijo v luči Timurjeve smrti leta 807/1405 za novimi kulturnimi zahtevami, s katerimi se soočajo Shahhrokh in njegovi sinovi, ko moč turške vojaške elite že dolgo ne izhaja le od karizmatičnega stepskega vodje, skrbno obdelana z mongolsko aristokracijo. Zdaj je center v Horasanu, vladajoča hiša se bolj asimilira in je pokroviteljska do perzijske kulture kot sestavni del prizadevanj za zagotovitev legitimnosti in avtoritete dinastije v okviru islamske iranske monarhične tradicije, in ''Baysanghur Shahnameh'' je tako dragocen predmet kot rokopis, ki ga je treba brati in močno simbolizira timuridsko pojmovanje svojega mesta v tej tradiciji. Dragocen dokumentarni vir za timuridsko dekorativno umetnost, ki so vse prej kot izginili za obdobje, rokopis še vedno čaka obsežno monografsko študijo.}}

==== Čagataj ====

Timuridi so igrali tudi zelo pomembno vlogo v zgodovini [[Turška literatura|turške literature]]. Na podlagi ugotovljene perzijske literarne tradicije, se je nacionalna turška literatura razvila v čagatajskem jeziku. Pesniki, kot so [[Mir Ali Šer Nawā'ī]], [[sultan Husein Bājkarā]] in [[Babur|Zaher ud-Din Bābur]] so spodbudili druge turško govoreče pesnike pisati v svojem domačem jeziku, poleg arabščine in perzijščine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.persianpaintings.com/history.html |title=Persian Paintings |publisher=Persian Paintings |date= |accessdate=2013-02-11 |archive-date=2013-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130330235958/http://www.persianpaintings.com/history.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761577725_5/Islamic_Art_and_Architecture.html |title=''MSN Encarta''. Islamic Art and Architecture. |accessdate=2015-09-27 |archive-date=2009-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091102063538/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761577725_5/Islamic_Art_and_Architecture.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.art-arena.com/safavidart2.htm |title=Art Arena. Persian art – the Safavids |publisher=Art-arena.com |date= |accessdate=2013-02-11 |archive-date=2013-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130121130525/http://www.art-arena.com/safavidart2.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Bāburnāma, avtobiografija Bāburja (čeprav je zelo perzianizirana v svoji stavčni strukturi, morfologiji in besedišču), [23] kot tudi Mir Ali Sher Nawā'ī je poezija, so med najbolj znanimi turškimi literarnimi deli in so vplivale na mnoga druga dela.

=== Umetnost ===
{{glavni|Perzijska umetnost}}

V času vladavine Timuridov je bila zlata doba perzijskega slikarstva.&lt;ref&gt;New Orient, By Czechoslovak Society for Eastern Studies, Czechoslovak Society for Eastern Studies, 1968. pg 139.&lt;/ref&gt; V tem obdobju je imela velik vpliv na perzijsko umetnost, kitajska umetnost in umetniki. Timuridski umetniki so razvili rafinirano perzijsko umetnost knjige, ki združuje [[papir]], [[kaligrafija|kaligrafijo]], [[Iluminirani rokopis|iluminacijo]], [[ilustracija|ilustracije]] in vezavo v briljantno in barvito celoto.&lt;ref&gt;John Onians, Atlas of World Art, Laurence King Publishing, 2004. pg 132.&lt;/ref&gt; Mongolski običaji so bili vir slogovnih upodobitev perzijske umetnosti v času srednjega veka. Ti isti Mongoli pomešani s Perzijci in Turki Srednje Azije, so celo sprejemali njihovo vero in jezike. Vendar pa se je njihova enostavna kontrola sveta v tistem času, zlasti v 13-15. stoletju, odražala v idealiziranem videzu Perzijcev kot Mongolov. Čeprav se je etnično značaj počasi mešal z iranskim in mezopotamskim lokalnim prebivalstvom, se je mongolski stilizem nadaljeval tudi po tem času in prestopil v Malo Azijo in celo v severno Afriko.

=== Timuridska arhitektura ===
{{glavni|Timuridska arhitektura}}
Področje [[arhitektura|arhitekture]] so Timuridi nadgradili in razvili številne seldžuške tradicije. Turkizne in modre ploščice tvorijo zapletene linearne in geometrične vzorce na okrašenih fasadah stavb. Nekdaj je bila notranjost podobno okrašena s slikarstvom in štukaturnimi reliefi za bogat učinek.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;&gt;''Encyclopædia Britannica'', &quot;[http://www.britannica.com/eb/article-9072546/Timurid-Dynasty Timurid Dynasty]&quot;, Online Academic Edition, 2007. (Quotation:...''Turkic dynasty descended from the conqueror Timur (Tamerlane), renowned for its brilliant revival of artistic and intellectual life in Iran and Central Asia.''...''Trading and artistic communities were brought into the capital city of Herat, where a library was founded, and the capital became the centre of a renewed and artistically brilliant Persian culture.''..)&lt;/ref&gt; Timuridska arhitektura je vrhunec [[Islamska umetnost|islamske umetnosti]] v Srednji Aziji. Spektakularna in dostojanstvena poslopja so postavili Timur in njegovi nasledniki v Samarkandu in Heratu ter pomagali razširiti vpliv ilkhanidske šole umetnosti v Indiji, kar je povzročilo rojstvo slovite Mogulske šole za arhitekturo. Timuridska arhitektura se je začela s svetiščem Ahmed Yasawija v današnjem Kazahstanu in dosegla vrhunec s Timurjevim [[mavzolej]]em Gur-e Amir v Samarkandu. Timurjev mavzolej iz 14. stoletja, je osvajalec prekril s ''turkiznimi perzijskimi ploščicami''. V bližini, v središču starega mestnega jedra, je so opazne stavbe [[medresa|medrese]] (verske šole) in [[mošeja|mošeje]] v perzijskem slogu, ki jih je postavil Ulug Beg. Mavzolej timuridskih knezov, s svojimi turkizno in modro-tlakovanimi kupolami ostaja med najbolj prefinjenimi in lepimi perzijskimi arhitekturami. Aksialna simetrija je značilnost vseh večjih timuridskih struktur, zlasti Shah-e Zenda v Samarkandu, Musallah kompleks v Heratu in mošeja Gowhar Shad v Mašhadu. Dvojnih kupol različnih oblik je na pretek in zunanjost je obdelana v briljantnih barvah. Timurjeva arhitektura je okrepila vpliv njegovega glavnega mesta in perzijske arhitekture na Indijo.&lt;ref&gt;Banister Fletcher, Dan Cruickshan, &quot;Sir Banister Fletcher's a History of Architecture&quot;, Architectural Press, 1996. pg 606&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Akhangan.jpg|Grobnica ''Akhangan'', kjer je pokopana Gowharšādova sestra Gowhartāj. Arhitektura je lep primer Timuridske dobe v Perziji.
File:Mausoleum of Amir Temur (1).JPG|Zunanjost mavzoleja Gur Emir
Slika:Mausoleum of Amir Temur (5).JPG|Nagrobniki v mavzoleju Gur-Emir
File:SamarkandBibiKhanym.jpg|Fasada [[Mošeja Bibi Kanum|mošeje Bibi Kanum]] v Samarkandu
&lt;/gallery&gt;

== Vladarji ==
=== Cesarji ===
{{glavni|Timuridska dinastija}}
* [[Timurlenk]]
* [[Pir Muhammad ibn Džahangir]]
* [[Khalil Sultan]]
* [[Šahrukh Mirza]]
* [[Ulug Beg]]
* [[Abdal-Latif Mirza]]
* [[Abdalah Mirza]]
* [[Sultan Mohamed bin Bajsonkor]] 
* [[Abul-Kasim Babur Mirza]]
* [[Sultan Ahmed Mirza]]
* [[Sultan Mahmud Mirza]]
* [[Mirza Šah Mahmud]]
* [[Ibrahim Mirza bin Ala-ud-Daulah]]
* [[Abu Sa'id Mirza]]
* [[Sultan Husayn Mirza Bajkara]]
* [[Jadgar Mohamed Mirza]]
* [[Badi' al-Zaman Mirza]]

=== Guvernerji Iraka, Farsa, Azerbajdžana in drugih perzijskih ozemelj ===
* Qaidu bin Pir Muhammad bin Jahāngīr 808–811 (leto po [[Hidžra (islam)|hidžri]] ([[leto po hidžri|AH]]))
* Abu Bakr bin [[Miran Shah|Mīrān Shāh]] 1405–07 (807–09 AH)
* Pir Muhammad bin Umar Shei&lt;u&gt;kh&lt;/u&gt; 807–12 AH
* Rustam 812–17 AH
* Sikandar 812–17 AH
* Alaudaullah 851 AH
* Abu Bakr bin Muhammad 851 AH
* Sultān Muhammad 850–55 AH
* Muhammad bin Hussayn 903–06 AH
* Abul A'la Fereydūn Hussayn 911–12 AH
* Muhammad Mohsin &lt;u&gt;Kh&lt;/u&gt;ān 911–12 AH
* Muhammad Zamān &lt;u&gt;Kh&lt;/u&gt;ān 920–23 AH
* Shāhru&lt;u&gt;kh&lt;/u&gt; II bin Abu Sa’id 896–97 AH
* Ulu&lt;u&gt;gh&lt;/u&gt; Beg Kābulī 873–907 AH
* Sultān Uways 1508–22 (913–27 AH)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://www.iranicaonline.org/articles/baysongori-sah-nama BĀYSONḠORĪ ŠĀH-NĀMA]. ''Encyclopædia Iranica''
* Elliot, Sir H. M.; edited by Dowson, John. ''The History of India, as Told by Its Own Historians. The Muhammadan Period''; published by London Trubner Company 1867–77. (spletna izdaja: [http://persian.packhum.org/persian/index.jsp?serv=pf&amp;file=80201010&amp;ct=0 The History of India, as Told by Its Own Historians. The Muhammadan Period; by Sir H. M. Elliot; Edited by John Dowson; London Trubner Company 1867–1877] — digitalizirano na The Packard Humanities Institute; Persian Texts in Translation)

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Timurid dynasty}}
* [http://empirehistory.weebly.com/timurid-empire.html Timurid Empire 1370-1506]
* [http://www.art-arena.com/timurid.htm Timurid Art]

{{normativna kontrola}}
{{Predloga:Iranska zgodovina}}

[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
[[Kategorija:Bivši imperiji]]
[[Kategorija:Zgodovina Irana]]
[[Kategorija:Zgodovina Turčije]]
[[Kategorija:Zgodovina Uzbekistana]]
[[Kategorija:Zgodovina Mongolije]]</text>
      <sha1>fxggacfn13gn83u811d8plujxyiut2l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih učiteljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>410617</id>
    <revision>
      <id>6761597</id>
      <parentid>6760648</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:57:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6761597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39891" sha1="qqp3drpljqbqmo4w284ap553edqw1m9" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Ciril Abram]]
* [[Laura Abram]]
* [[Jakica Accetto]]
* [[Emil Adamič]]
* [[Fran Serafin Adamič]]
* [[Milan Adamič]]
* [[Miroslav Adlešič]]
* [[France Ahlin]]
* [[Fran Alič]] 
* [[Jurij Alič]]
* Fani (Frančiška) Al Mansour
* [[Franc Alvian]]
* [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]]
* [[Ivan Andoljšek]]
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]]
* [[Tatjana Angerer]] (Brčan)
* [[Evgen Antauer]]
* [[Josip Apih]]
* [[Milan Apih]]
* [[Mara Apih Pečar]]
* [[Justin Arhar]]
* [[Ivana Arko]] (1871-1952)
* [[Miljutin Arko]]
* [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]]
* [[Josip Armič]]
* [[Ivan Artač]]
* [[Majda Artač Sturman]]
* [[Alenka Aškerc Mikeln]]
* [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88)
* [[Katarina Aškerc Zadravec]]
* [[Oskar Autor]]
* [[Sabina Autor]]
* [[Lilijana Avčin]]
* [[France Avsec]]
* [[Mirko Avsenak]]
* [[Ciril Ažman]]

== B ==
* [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]]
* [[Rafael Bačar]]
* [[Karel Bačer]]
* [[Aida Bahar]]
* [[Fran Bahovec]]
* [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]]
* [[Barbara Bajd]]
* [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]]
* [[Oton Bajde]]
* [[Anton Bajec]]
* Franc Bajt
* [[Ivan Bajželj]]
* [[Rudi Bajželj]]
* [[Božidar Bajuk]]
* [[Marko Bajuk]]
* [[Karin Bakračevič Vukman]]
* [[Jožef Balant]]
* [[Josip Balič]]
* [[Majda Baloh Dobeic]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Olga Bandelj]]
* [[Vincenc Bandelj]]
* [[Friderik Baraga]]
* [[Srečko Baraga]]
* [[Ana Barbič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Ivan Barle]]
* [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]]
* [[Konrad Barle]]
* [[Anton Bartel]]
* [[Ivan Bartl]]
* [[Zdenka Baša]]
* [[Milena Batič]]
* [[Jan Baukart]]
* [[Marija Bavdaž]]
* [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]]
* [[Janez Bečaj]]
* [[Martin Bedjanič]]
* [[Albin Belar]]
* [[Leopold Belar]]
* [[Vinko Beličič]]
* [[Ivan Belle]]
* [[Gizela Belinger Ferjančič]]
* [[Lajos Bence]]
* [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]]
* [[Jože Benkovič]]
* [[Davorin Beranič]]
* [[Ivan Berce]]
* [[Oton Berce]]
* [[Sonja Berce]]
* [[Vladimir Berce]]
* [[Milica Bergant]]
* [[Ciril Bergles]]
* [[Antonija Bernard]]
* [[Elizabeta Bernjak]]
* [[Ciril Bernot]]
* [[Štefka Bernot Škrk]]
* [[Olga Bertok]]
* [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]]
* [[Niko Berus]]
* [[Karel Bervar]]
* [[Jože Beslič]]-Učo
* [[Julij Betetto]]
* [[Davorina Bevk]]
* [[France Bevk]]
* [[Stanislav Bevk]]
* [[Anton Bezenšek]]
* [[France Bezjak]]
* [[Janko Bezjak]]
* [[Jožica Bezjak]]
* [[Silva Bezjak]]
* [[Josip Bezlaj]]
* [[Viktor Bežek]]
* [[Bogdan Binter]]
* [[Janez Bitenc]]
* [[Tomaž Bizajl]]
* [[Alojz Bizjak (publicist)]]
* [[Helena Alenka Bizjak]]
* [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]]
* [[Dana Blaganje]]
* [[Pavle Blaznik]]
* [[Ana Blažič]]
* [[Marjan Blažič]]
* [[Milena Mileva Blažić]]
* [[Marija Blažina]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Kristjan Bogatec]]
* [[Franček Bohanec]]
* [[Jože Bohinc]]
* [[Pavle Bohinc]]
* [[Ludvik Böhm]]
* [[Adam Bohorič]]
* [[Etbin Bojc]]
* [[Janez Bole]]
* [[Marija Bolta]]
* [[Josip Boncelj]]
* [[Marko Boncelj]]
* [[Mirjana Borčić]]
* [[France Borko]]
* [[Marja Boršnik]]
* [[Branko Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Zlatko Bradač]]
* [[Bojan Bratina]]
* [[Silva Bratož]]
* [[Andrej Bratuž]]
* [[Lojzka Bratuž]]
* Tatjana Brčan (Angerer)
* [[Albert Bregant]]
* [[Jurij Bregant]]
* [[Zmago Bregant]]
* [[Janez Brence]]
* [[Kristina Brenk]]
* [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]
* [[Inge Breznik]]
* [[Jože Breznik]]
* [[Martin Breznik]]
* [[Bojan Brezovar]]
* [[Matija Brezovar]]
* [[Anton Brezovnik]]
* [[Franc Brežnik]]
* [[Pavel Brežnik]]
* [[Jože Brilej (učitelj)]]
* [[Josip Brinar]]
* [[Slavko Brinovec]]
* [[Srečko Brodar]]
* [[Vilma Brodnik]] 
* [[Mirko Brulc]]
* [[Viljem Brumec]]
* [[Vinko Brumen]]
* [[Alojzija (Lojzka) Brus]]
* [[Andrej Budal]]
* [[Lučana Budal]]
* [[Janez Budau]] (1807−1878)
* [[Peter Budin]]
* [[Cvetko Budkovič]]
* [[Jožef Frančišek Buh]]
* [[Miha Bulovec]]
*[[Alojz Jožef Bunc]]
* [[Stanko Bunc]]
* [[Ivan Burdian]]
* [[Anton Burgar]]
* [[Ivan Burger]]
* [[Stojan Burnik]]
* [[Valentin Burnik]]
* [[Milan Butina]]
* [[Jože Butinar]]

== C ==
* [[Urša Cankar Soares]]
* [[France Capuder]]
* [[Karel Capuder]]
* [[Rok Capuder]]
* [[Ivanka Cegnar]]
* [[Magda Cencelj]]
* [[Jakob Cepuder]]
* [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]]
* [[Majda Cenčič]]
* [[Mira Cenčič]]
* [[Andrej Cergol]]
* [[Anton Cergol]]
* [[Josip Cerk]]
* [[Drago Chistof]]
* [[Josip Christof]]
* [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]]
* [[France Cigan]]
* [[Tone Ciglar]]
* [[Janez Ciperle]]
* [[Josip Ciperle]]
* [[Majda Cirman]]
* [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]]
* [[Rada Cossutta]]
* [[Zlata Cugmas]]
* [[Ljudmila Cvetek Russi]]
* [[Marija Cvetek]]
* [[Slavko Cvetek]]
* [[Jurij Cvetko]]
* [[Fran Cvetko]]
* [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]]
* [[Vladimir Cvetko]]

== Č ==
* [[Dragica Čadež]]
* [[Branka Čagran]]
* [[Janez Čandek]]
* [[Janko Čar]]
* [[Jakob Čebular]]
* [[Nina Čelešnik Kozamernik]]
* [[Bruno Čermelj]]
* [[Lavo Čermelj]]
* [[Viktor Čermelj]]
* [[Anica Černej]]
* [[Ludovik Černej]]
* [[Silva Černelč]]
* [[Ana Černic]]
* [[Ivan Černic]]
* [[Karlo Černic]]
* [[Peter Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Franc Černigoj]]
* [[Viljem Černo]]
* [[Janko Černut]]
* [[Franjo Čibej]]
* [[Anton Čižman]] (1821–74)
* [[Amalija Čok]]
* [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]]
* [[Anica Čok]]
* [[Antonija Čok]]
* [[Jelica Čok]] [[Žagar]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Sonja Čokl]]
* [[Dušan Čop]]
* [[Josip Čop]]
* [[Matija Čop]]
* [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'')
* [[Venčeslav Čopič]]
* [[Miloš Čotar]]
* [[Sonja Čotar Konrad]]
* [[Janja Črčinovič Rozman]]
* [[Fran Črnagoj]]
* [[Anton Črnivec]]
* [[Miroslav Črnivec]]
* [[Rajmund Čuček]]
* [[Jože Čuješ]]
* [[Avguštin Čuk]]
* [[Alenka Čurin Janžekovič]]

== D ==
* [[Marjeta Dajčman]]
* [[Peter Dajnko]]
* [[Franc Dakskobler]]
* [[Ivan Daneu]]
* [[Anka Debeljak]]
* [[Anton Debeljak]]
* [[Tine Debeljak]]
* [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]]
* [[Janez Debevec]]
* [[Ema Deisinger]]
* [[Marica Dekleva Modic]]
* [[Ciril Dekval]] (Dequal)
* [[Janez Demšar]]
* [[Josip Demšar]]
* [[Olga Denac]]
* [[Anton Derganc]]
* Karol Dermelj
* Mirko (Miroslav) Dermelj
* [[Valter Bruno Dermota]]
* [[Marija Dernovšek]] Šprajcar
* [[Fran Detela]]
* [[Leon Detela]]
* [[Zoran Didek]]
* [[Cilka Dimec Žerdin]]
* [[Mojca Dimec]]
* [[Ivan Dimnik]]
* [[Jakob Dimnik]]
* [[Peter Dimnik]]
* [[Slavoj Dimnik]]
* [[Filip Divinar]]
* [[Milan Divjak]]
* [[Edvin Dobeic]]
* [[Zora Dobeic]]
* [[Karel Doberšek]]
* [[Mira Dobovšek]]
* [[Anton Dolar]]
* [[Simon Dolar]]
* [[Janez Dolenc]]
* [[Karel Dolenc]]
* [[Rihard Dolenc]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Jožica Dolenšek]]
* [[Elvira Dolinar]]
* [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]]
* [[Milan Dolgan]]
* [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]]
* [[Štefan Doljak]]
* [[Franc Dolžan]]
* [[Marina Dornig]]
* [[Rudolf Dostal]]
* [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval)
* [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer)
* [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]]
* [[Hinko Druzovič]]
* [[Metod Dular]]

== E ==
* [[Janez Nepomuk Edling]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Franc Einspieler]]
* [[Valentin Einspieler]]
* [[Jožef Kalasanc Erberg]]
* [[Volbenk Inocenc Erberg]]
* [[Fran Erjavec]]
* [[Fran Erjavec (urednik)]]

== F ==
* [[Franc Fabinc]]
* [[Ana Fabjan]]
* [[Rudolf Fajs]]
* [[Anton Fakin]]
* [[Adam Farkaš]]
* [[Silvo Fatur]]
* [[Ivan Favai]]
* [[Vesna Falatov]]
* [[Anton Feinig]]
* [[Darjo Felda]]
* [[Janez Ferbar]]
* ([[Ivan Ferbežer]])
* [[Marko Ferjan]]
* [[Fran Ferjančič]]
* [[Ivanka Ferjančič]] (&amp; [[Antonija Ferjančič]])
* [[Franc Ferk]]
* [[Franka Ferletič]] Černic
* [[Anton Ferlinc]]
* [[Ferdinand Ferluga]]
* [[Kilijan Ferluga]]
* [[Štefan Ferluga]]
* [[Fedora Ferluga Petronio]]
* [[Ludovik Fettich Frankheim]]
* [[Mirko Filej]]
* [[Marta Filli]]
* [[Jože Filo]]
* [[Dušana Findeisen]]
* [[Fran Fink]]
* [[Anton Fister]]
* [[Josip Fistravec]]
* [[Pavel Flere]]
* [[Andrej Flogie]]                                                                           
* [[Jože Florjančič]]
* [[Ivan Fon]]
* [[Alojz Fošnarič]]
* [[Samo Fošnarič]]
* [[Josip Freuensfeld]]
* [[Alojz Fridl]]
* [[Nikodem Frischlin]] (1547–90)
* [[Vekoslav From]]
* [[Anton Funtek]]
== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Marija Gabrijelčič]]
* [[Josip Gabrijevčič]]
* [[Nada Gaborovič]]
* [[Josip Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Fran Gabršek]]
* [[Janko Gačnik]]
* [[Duša Gajšek]]
* [[Ana Gale]]
* [[Mirko Galeša]]
* [[Franc Galič]]
* [[Engelbert Gangl]]
* Ivan (Jan) Gantar
* [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]]
* [[Kajetan Gantar]]
* [[Igor Gedrih]]
* [[Stanko Gerjolj]]
* [[Ivan Gerlič]]
* [[Alenka Gerlovič]]
* [[Herman Germ]]
* [[Jožef Geršak]]
* [[Vesna Geršak]]
* [[Alenka Glazer]]
* [[Saša Glažar]]
* [[Martin Globočnik]]
* [[Viktorija Zmaga Glogovec]]
* [[Julij Głowacki]]
* [[Janez Frančišek Gnidovec]]
* [[Franc Gnidovec]]
* [[Radovan Gobec]]
* [[Regina Gobec]]
* [[Anton Godec]]
* [[Ljerka Godicl]]
* [[Vesna Godina]]
* [[Janez Gogala]]
* [[Mirko Gogala]]
* [[Stanko Gogala]]
* [[Avgust Gojkovič]]
* [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]])
* [[Manko Golar]]
* [[Lidija Golc]]
* [[Jadviga Golež]]-''Špela''
* [[Tine Golež]]
* [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]]
* [[Danica Golli]]
* [[Tereza Golmajer]]
* [[Andrej Gollmayr]]
* [[Jurij Gollmayr]]
* [[Berta Golob]]
* [[Danilo Golob]]
* [[Jožef Golob]] (18. stol.)
* [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar)
* [[Tone Gorše]]
* [[Marjan Gorup]]
* [[Jože Gosak|Jože (Josip) Gosak]]
* [[Franc Govekar]]
* [[Minka Govekar]] (r. Vasič)
* [[Monika Govekar Okoliš]]
* [[Vinko Govekar]]
* [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]]
* [[Rajko Gradnik]]
* [[Bogo Grafenauer]]
* [[Franjo Grafenauer]]
* [[Jera Grafenauer]]
* [[Ludvik Grafenauer]]
* Pavel Grafenauer
* [[Ivan Grašič]]
* [[Mateja Grašič]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Oton Grebenc]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Karel Gril]]
* [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913)
* [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967)
* [[Anton Grmek]]
* [[Sabina Gruden]]
* Ivan Grobelnik
* [[Maša Grom]]
* [[Adolf Gröbming]]
* [[Milan Grošelj]]
* [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]]
* [[Pavel Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]]*
* [[Andreja Grum]]
* [[Nanda Guček]]

== H ==
* [[Balthasar Hacquet]]
* [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]]
* [[Gema Hafner]]
* [[Iztok Hafner]]
* [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]]
* [[Jože Hainz]]
* [[Avguštin Hallerstein]]
* [[Bruno Hartman]]
* [[Milka Hartman]]
* [[Franc Hauptmann]]
* [[Ljudmil Hauptmann]]
* [[Anton Heinrich]]
* [[Matija Heric]]
* [[Vladimir Herle]]
* [[Jožko Herman]]
* [[Jurij Herman]] (1793–)
* [[Mihael Herman]]
* [[Franc Hladnik]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Matej Hladnik]]
* [[Miran Hladnik]]
* [[Franc Hlupič]]
* [[Maja Hmelak]]
* [[Barbka Höchtl]]
* [[Andreja Hočevar]]
* [[Ciril Hočevar]]
* [[Franc Hočevar]]
* [[Kuno Hočevar]]
* [[Pavla Hočevar]]
* [[Slavko Hočevar]]
* [[Antonija Höffern]] (r. Baraga)
* [[Andraš Horvat]]
* [[Rudolf Horvat]]
* [[Davorin Hostnik]]
* [[Dejan Hozjan]]
* [[Janez Nepomuk Hrast]]
* Meta Hrast
* [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979
* [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]]
* [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]]
* [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]]
* [[Mirko Hribar]]
* [[Ksenija Hribar]]
* [[Zoran Hribar]]
* [[Franc Hribernik]]
* [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer)
* [[Ivanka Hrovatin]]
* [[Stanka Hrovatin]]
* [[Franc Hubad]]
* [[Matej Hubad]]
* [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]]
* [[Oskar Hudales]]
* [[Zoran Hudales]]
* [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]]
* [[Draga Humek]]
* [[Dragotin Humek]]
* [[Martin Humek]]
* [[Miloš Humek]]
* [[Katja Hvala]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Vojteh Hybášek]]

== I ==
* [[Josip Ilc]]
* [[Anton Ingolič]]
* [[Vojeslav Ipavec]] 
* [[Anton Irgolič]]
* [[Rezika Iskra]]
* [[Lydia Iskrić]]
* [[Goran Iskrić]]
* [[Andreja Istenič]] Starčič
* [[Anton Ivančič]]
* [[Josip Ivančič]]
* [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]]
* [[Martin Ivanetič]]
* [[Milena Ivanuš Grmek]]

== J ==
* [[Vojko Jagodič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklič]]
* [[Viktor Jaklič]]
* [[Jožef Anton Jakomini]]
* [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]]
* [[Rihard Jakopič]]
* [[Luka Jamnik]]
* [[Franc Jamšek]] 
* [[Rado Jan]]
* [[Anton Janežič]]
* [[Oton Janker]]
* [[Ivan Janko]]
* [[Anton Janša]]
* [[Gustav Januš]]
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Miha Japelj]]
* [[Anton Jarc]]
* [[Evgen Jarc]]
* Romana Jazbec
* [[Ciril Jeglič]]
* [[Janko Nepomuk Jeglič]]
* [[Klemen Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Sabina Jelenc Krašovec]]
* [[Zoran Jelenc]]
* [[Adolf Jenko]]
* [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]]
* Jožef Jenko
* [[Vida Jeraj]]
* [[Vida Jeraj Hribar]]
* [[Fran Jeran]]
* [[Zdravko Jeras]]
* [[Urban Jerin]]
* Janez Jerman (1962)
* [[Franc Jerovšek]]
* [[France Jesenovec]]
* [[Magda Jevnikar]]
* [[Martin Jevnikar]]
* [[Milan Jevnikar]]
* [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]]
* [[Katja Jeznik]]
* [[Jakob Jež]]
* [[Janko Jež]] 
* [[Jurij Jug]]
* [[Marko Juhant]]
* [[Karli Juhart]]
* [[Matjaž Juhart]]
* [[Janko Jurančič]]
* [[Jože Jurančič]]
* [[Olga Jurančič Virens]]?
* [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]]
* [[Zora A. Jurič]]
* [[Edelman Jurinčič]]
* [[Benjamin Jurman]]
* [[Janez Justin]]
* [[Ferdo Juvanec]]
* [[Rudolf Južnič]]
* [[Stane Južnič]]

== K ==
* [[Milan Kabaj]]
* [[Milan Kac]]
* [[Anton Kacin]]
* [[Janez Kadiš]]
* [[Franc Kadunc]]
* [[Milan Kajč]]
* [[Ludovika Kalan]]
* [[Mara Kalan]]
* [[Marko Kalan]]
* [[Lucija Kalc Hrovatin]]
* [[Janja Kalin]]
* [[Felicita Kalinšek]]
* [[Ignac Kamenik]]
* [[Miloš Kamuščič]]
* [[Roza Kandus]] 
* [[Anton Mirko Kapelj]]
* [[Dušan Kaplan]]
* [[France Kapus|Franc(e) Kapus]]
* [[Fran Karbaš]]
* ([[Edvard Kardelj]])
* [[Janoš Kardoš]]
* [[Janez Karlin]]
* [[Drago Karolin]] 
* Lojze Kastelic (1909-1986)
* [[Anton Kašutnik]]
* [[Majda Kaučič Baša]]
* [[Andrej Kavčič]]
* [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]]
* [[Jožica Kavčič]]
* Ivan Kavkler (1854)
* [[Marija Kavkler]]
* [[Slavko Kavšek]]
* [[Tone Kebe]]
* [[Ivan Kejžar]]
* [[Robert Kenda]]
* [[Andrej Kenič]]
* [[Janez Kerčmar]]
* [[Aksinja Kermauner]]
* [[Valentin Kermavner]]
* [[Janez Krstnik Kersnik]]
* [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]]
* [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]])
* [[Ivan Ketiš]]
* [[Judita Kežman Počkaj]]
* [[Ivan Kiferle]]
* Franc-Žiga [[Kimovec]]
* [[Josip Kladnik]]
* [[Rajko Kladnik]]
* [[Rudolf Kladnik]]
* [[Angelca Klanšek]]
* [[Dana Klanšček Valič]] 
* [[Aldo Klavora]]
* [[Franjo Klavora]]
* [[Hinko Klavora]]
* [[Zora Klavžar]]
* [[Janez Kleeman]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]]
* [[Neža Klemenčič Pelhan]]
* [[Stanko Klinar]]
* [[Anton Klodič]]
* [[David Klodič]]
* [[Franjo Klojčnik]]
* [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]]
* [[Edmund Kmecl]]
* [[Matjaž Kmecl]]
* [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'')
* [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'')
* [[Jože Kmetec]]
* [[Janko Knapič]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964)
* [[Boris Kobe]]
* [[Marjana Kobe]]
* [[Rudolf Kobilica]]
* [[France Koblar]]
* [[Alenka Kobolt]]
* [[Fran Kocbek]]
* [[Blaž Kocen]]
* [[Štefan Kociančič]]
* [[Gregor Kocijan]]
* [[Zdenko Kodelja]]
* [[Majda Kodrič]]
* [[Antonija Kofol]]
* [[Valentina Kogoj]]
* [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]]
* [[Tatjana Kokalj]]
* [[Marija Kolar]]
* [[Nuša Kolar]]
* [[Vilko Kolar]]
* [[Rudolf Kolarič]]
* [[Janez Kolenc]] (st./ml.)
* [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]]
* [[Karolina Kolmanič]]
* [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar)
* [[Jaro Komac]]
* [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]]
* [[Marija Koman]]
* [[Martina Koman]]
* [[Franc Komatar]]
* [[Mihael Komel]]
* Dušan Kompare
* [[Peter Končnik]]
* [[Valentin Konšek]]
* [[Antonija Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Srečko Koporc]]
* [[Alfonz Kopriva]]
* [[Silvester Kopriva]]
* [[Nikolaj Koprivec]]
* [[Janez Koprivnik]]
* [[Josip Korban]]
* [[Avgust Korbar]]
* [[Karel Kordeš]]
* [[Melita Kordeš Demšar]]
* Tatjana Kordiš
* [[Metka Kordigel]]
* [[Andrej Koren]]
* [[Majda Koren]]
* [[Gregor Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]]
* [[Ivan Koropec]]
* [[Jože Koropec]]
* [[Janja Korošec]]
* [[Valentin Korun]]
* [[Fran Kos]]
* Ivan Kos (1849–1931)
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]
* [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]]
* [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost)
* [[Anton Kosi]]
* [[Anton Kosovel]]
* [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]]
* [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]]
* [[Josip Kostanjevec]]
* [[Marija Košak]]
* [[Milena Košak Babuder]]
* [[Janko Košan]]
* [[Jože Košar]]
* [[Niko Košir]]
* [[Stanislav Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Edmund Košuta]] - Mundi
* [[Egidij Košuta]]
* [[Daniel Košutnik]]
* [[Franc Košutnik]]
* [[Joahim Košutnik]]
* [[Silvester Košutnik]] 
* [[Silvo Košutnik ml.]]
* [[Anton Kotar]]
* [[Boštjan Kotnik]]
* [[Herman Kotar]] 
* [[Nedeljka Kotnik]]
* [[Rudi Kotnik]]
* [[Stanko Kotnik]]
* [[Veselko Kovač]]
* [[Mojca Kovač Šebart]]
* [[Rafaela Kovačič]]
* [[Ferdo Kozak]]
* [[Juš Kozak]]
* [[Jurij Kozina]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Darinka Kozinc]]
* [[Tonči Koželj]]
* [[Boris Kožuh]]
* [[Josip Kožuh]] (1854–1948)
* [[Milena Kožuh]]
* [[Boris Krabonja]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Ana Krajnc]]
* [[Janez Krajnc]] (1817–1908)
* [[Milovan Krajnc]]
* [[Mitja Krajnčan]]
* [[Ivan Krajnik]]
* [[Boža Krakar Vogel]]
* [[Božo Kralj]]
* [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]
* [[Metka Kralj]]
* [[Vladimir Kralj]]
* [[Janko Kramar]]
* [[Martin Kramar]]
* [[Miroslava Kramarič]]
* [[Albin Kramberger]]
* [[Darja Kramberger]]
* [[Aleksander Kranjc]]
* [[Silvo Kranjec]]
* [[Fran Krašan]]
* [[Teodor Kravina]]
* [[Marijan Kravos]]
* [[Zdravko Kravos]]
* [[Ivan Krečič]]
* [[Marija Kregar]]
* [[Minka Krejan]]
* [[Janez Krek]]
* [[Leon Krek]]
* [[Sebastjan Krelj]]
* [[Marko Kremžar]]
* [[Božidara Kremžar Petelin]] 
* [[Marko Krevs]]
*[[Ada Kristan]]
* [[Ružena Kristan]]
* [[Silvo Kristan]]
* [[Sebastijan Kristovič]]?
* [[Matko Krištofić]]
* [[Peter Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Martina Križaj Ortar]]
* [[Josip Križan]]
* [[France Križanič]]
* [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]]
* [[Dušan Krnel]]
* [[Breda Kroflič]]
* [[Marjan Kroflič]]
* [[Robi Kroflič]]
* [[Franc Kropivšek]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Zvone Krušič]]
* [[Ivan Kryl]]
* [[Anton Kržič]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Jožef Kržišnik]]
* [[Eliza Kukovec]] (1879–1954)
* [[Srečko Kumar]]
* [[Metod Kumelj]]
* [[Blaž Kumerdej]]
* [[Sonja Kump]]
* [[Dušica Kunaver]]
* [[Jurij Kunaver]]
* [[Pavel Kunaver]]
* [[Dragomira Kunej]]
* [[Egon Kunej]]
* [[Viljem Kunst]]
* [[Zlata Kunst]]
* [[Vinko Kunstelj]]
* [[Ivan Kuret]]
* [[Anton Kutin]]
* [[Franc Kuzmič]]
* [[Mikloš Küzmič]]
* [[Štefan Küzmič]]
* [[Jana Kvas]]
* [[Koloman Kvas]]
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]]
* [[Dragotin Kveder]]

== L ==
* [[Marijan Lačen]]
* [[Andrijan Lah]]
* [[Ivan Lah]]
* [[Albin Lajovic]]
* [[Jernej Lampret]]
* [[Marija Ana Lap Drozg]]
* [[Ivan Lapajne]]
* [[Josip Lapajne]]
* [[Marija Lapajne]] (1883-1973)
* [[Vincencij Lapajne]]
* [[Joža Lavrič]]
* [[Dušan Lavrič]] (1925-2003)
* [[Vesna Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Luka Lavtar]]
* [[Franc Lavtižar]]
* [[Franc Lazarini]]
* [[Lojze Leb]]
* [[Anton Leban]]
* [[Avgust Armin Leban]]
* [[Janko Leban]]
* [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]]
* Franc Lebar
* [[Vanja Lebar Varga]] 
* [[Stanko Leben]]
* [[Miloš Ledinek]]
* [[Dragica Legat Košmerl]]
* [[Karel Legat]]
* [[Melita Lemut Bajec]]
* [[Josip Lendovšek]]
* ? Lengar?
* [[Jurka Lepičnik Vodopivec]]
* [[Anton Lesar]]
* [[Davorin Lesjak]]
* [[Rudi Lešnik]]
* [[Anka Levec]]
* [[Fran Levec]]
* [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937)
* [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977)
* [[Alfonz Levičnik]]
* [[Mihael Levstik]]
* [[Mariza Ličan]]
* [[Nives Ličen]]
* [[Angelca Likovič]]
* [[Anton Likozar]]
* [[Emilijan Lilek]]
* [[Anton Tomaž Linhart]]
* [[Viljem Linhart]]
* [[Jože Lipnik]]
* [[Vinko Lipovec]]
* [[Igor Lipovšek]]
* [[Marijan Lipovšek]]
* [[Florjan Lipuš]]
* [[Boris Lipužič]]
* [[Marija Lipužič]]
* [[Janko Liška]]
* [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]]
* [[Ožbe Lodrant]]
* [[Vinko Logaj]]
* [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]]
* [[Janko Lokar]]
* [[Dragotin Lončar]]
* [[Jakob Lopan]]
* [[Vlado Lorber]]
* [[Stanko Lorger]]
* [[Joža Lovrenčič]]
* [[Živko Lovše]]
* [[Franjo Lovšin]]
* [[Franc Lubej]]
* [[Aleksander Lunaček]]
* [[Ivan Lunder]]
* [[Franc Lunder]]
* [[Stanka Lunder Verlič]]
* [[Fortunat Lužar]]
* [[Miro Lužnik]]

== M ==
* [[Ivan Macher]]
* [[Bojan Macuh]]
* [[Majda Magajna]]
* [[Franjo Magdič]]
* [[Ivan Magerl]]
* [[Karel Mahkota]]
* [[Karel Mahnič]]
* [[Jakob Franc Mahr]]
* [[Edi Majaron]]
* [[Andrej Majcen]]
* [[Gabriel Majcen]]
* [[Viktor Majdič]]
* [[Boris Majer]]
* [[Vladislav Majhen]]
* [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]]
* [[Danijela Makovec Radovan]]
* [[Anton Makovic]]
* [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]]
* [[Pavla Makuc]]
* [[Albina Malavašič Zakrajšek]]
* [[Avguštin Malle]]
* [[Miloš Marc]]
* [[Rudolf Marc]]
* [[Barica Marentič Požarnik]]
* Franc Marič
* [[Boštjan Markič]]
* [[Marjanca Markič]]
* [[Mihael Markič]]
* [[Josip Marn]]
* [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]]
* [[Peter Martinc]]
* [[Jurij Marussig]]
* [[Milan Marušič]]
* [[Martin (Davorin) Mastnak]]
* [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]]
* [[Blaž Matek]]
* [[Neža Maurer]]
* [[Manica Maver]]
* [[Marij Maver]]
* [[Josip Mazi]]
* [[Vilko Mazi]] (1888-1986)
* [[Jasna Mažgon]]
* [[Hinko Medič]]
* [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]]
* [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]]
* [[Martin Medved]]
* [[Stane Medved]]
* [[Vida Medved Udovič]]
* [[Zdenko Medveš]]
* [[Marija Mehle]]
* [[Jože Melaher]]
* [[Luc Menaše]]
* [[Josip Mencej]]
* [[Martin Mencej]]
* [[Rudolf Mencin]]
* [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]]
* [[Marija Menih]]
* [[Dušan Merc]]
* [[Ivan Mercina (učitelj)]]
* [[Alojzij Merhar]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Josip Mešiček]] (1865-1923)
* Antonija Metelko
* [[Franc Serafin Metelko]]
* [[Janez Milko Metlika]]
* [[Franc Mihelčič]]
* [[Pavel Mihelčič]]
* [[Slavko Mihelčič]]
* [[Stane Mihelič]]
* [[Erika Mihevc Gabrovec]]
* [[Neža Ema Mikec]]
* [[Janja Miklavčič]]
* [[Jožica Miklavčič]]
* [[Elvi Miklavec Slokar]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Adam Milkovič]]
* [[Dragojila Milek]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Pino Mlakar]]
* [[Emilija Mlakar Branc]]
* [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]]
* [[Fran Mlinšek]]
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]]
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]]
* [[Hubert Močnik]]
* [[Janez Močnik]]
* [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996)
* [[Matej Močnik]]
* [[Matija Močnik]] (1881-1962)
* [[Peter Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
* [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]]
* [[Miha Mohor]]
* [[Milena Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]]
* [[Nada Morato]]
* [[Karmen Mozetič]]
* [[Anton Možina]]
* [[Boris Možina]]
* [[Bernarda Mrak Kosel]]
* [[Ester Mrak]]
* [[Jožef Mrak]]
* [[Franc Mravljak]]
* [[Ivan Mravljak]]
* [[Albert Mrgole|Albert (&amp; Leonida) Mrgole]]
* [[Ilija Mrmak]]
* [[Oton Muhr]]
* Ivana Mulec
* [[Franc Munih]]
* [[Viktor Murnik]]
* [[Pavla Murnik]]
* [[Janko Muršak]]
* [[Erna Muser]]
* [[Peter Musi]]
* [[Avgust Musić]]

== N ==
* [[Marica Nadlišek Bartol]]
* [[Rajmund Nachtigall]]
* [[Zoran Naprudnik]]
* [[Jan Nepomuk Nečásek]]
* [[Miha Nerat]]
* [[Alojz Novak]]
* [[Alojzij Novak (1849-1917)]]
* [[Alojzij Novak (učitelj)]]
* [[Bogomir Novak]]
* [[Drago Novak]] 
* [[Fredi Novak]]
* [[Franc Novak|Franc Novak-&quot;General Štesel&quot;]]
* [[Janez Novak]]
* [[Helena Novak]]
* [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec)
* [[Josip Novak (učitelj)]]
* [[Ljudmila Novak]]
* [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]]
* [[Valentina Novak]]
* [[Egidija Novljan]]

== O ==
* [[Roman Oberlintner]]
* A. Oblak
* [[Breda Oblak]]
* [[Rudi Ocepek]]
* [[Uroš Ocepek]]
* [[Anton Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* Ludvik Olas
* [[Oton Oman]]
* [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]]
* [[Zdravko Omerza]]
* [[France Onič]]
* [[Božidar Opara]]
* [[Mihael Opeka]]
* [[Rok Orač]]
* [[Josip Orel]]
* [[Tine Orel]]
* [[Božena Orožen]]
* [[Fran Orožen]]
* [[Ignacij Orožen]]
* [[Janko Orožen]]
* [[France Ostanek]]
* [[Anton Osterc]]
* [[Anton Oven]]
* [[Karel Ozvald]]

== P ==
* [[Anton Pagon]]
* [[Boris Pahor]]
* [[Drago Pahor]]
* [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]]
* [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]]
* [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič)
* [[Marija Pahor Janežič]]
* [[Radivoj Pahor]]
* [[Samo Pahor]]
* [[Janko Pajk]]
* [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]]
* [[Franc Papler]]
* [[Amand Papotnik]]
* [[Dušan Parazajda]]
* [[Tone Partljič]]
* [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]]
* [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]]
* [[Marijan Pavčič]]
* [[Josip Pavčič]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Gregor Pavlič]]
* [[Rado Pavlič]]
* Zvonko (Franc) Pavšič
* [[Breda Pečan]]
* [[Josip Pečarič]]
* [[Mojca Peček Čuk]]
* [[Rudolf Pečjak]]
* [[Sonja Pečjak]]
* [[Franc Pediček]]
* [[Helena Pehani Justin]]
* [[Cirila Peklaj]]
* [[Leopoldina Pelhan]]
* [[Valerija Perger]]
* [[Jožica Peric]]
* [[Lovro Perko]]
* [[Andrej Perne]]
* [[Marija Perpar]]
*Miša (Mihaela) Krašovic Pertl
* [[Bruna Marija Pertot]]
* [[Ivo Pertot]]
* [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]
* [[Nada Pertot]]
* [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]]
* [[Rajko Perušek]]
* [[Franc Peruzzi]]
* [[Robert Petaros]]
* Leopold Petauer
* [[Martin Petelin]]
* [[Anda Peterlin]] 
* [[Jože Peterlin]]
*[[Lučka Peterlin Susič]]
*[[Matejka Peterlin Maver]]
* [[Mihael Peternel]]
* [[Metod Peternelj]]
* [[Valentin Petkovšek]]
* [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]]
* [[Anton Pevc]]
* [[France Pibernik]]
* [[Leo Pibrovec]]
* [[Darja Piciga]]
* [[Viktorija Pičman]]
*[[Janez Piko]]
*[[Zora Pipan]]
* [[Alfonz Pirc]]
* [[Franc Pirc]]
* [[Gustav Pirc]]
* [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]]
* [[Matija Pirc]]
* [[Makso Pirnat]]
* [[Angela Piskernik]]
* [[Frančiška Pišek]]
* [[Franci Pivec]]
* [[Ljudevit Pivko]]
* [[Karmen Pižorn]]
* [[France Planina]]
* [[Robert Plavšak]]
* [[Jože Plečnik]]
* [[Josip Plemelj]]
* [[Janko Plemenitaš]]
* [[Tanja Plemenitaš]]
* [[Rudolf Pleskovič]]
* [[Pavel Plesničar]]
* [[Cirila Pleško Štebi]]
* [[Franc Plevnik]]
* [[Tatjana Plevnik]]
* [[Alojz Pluško]]
* [[Leopoldina Plut Pregelj]]
* [[Mirjam Počkar]]
* [[Nives Počkar]]
* [[Karel Podhostnik]]
* [[Albin Podjavoršek]]
* [[Henrik Podkrajšek]]
* [[Matilda Podkrajšek]]
*[[Tatjana Podkrajšek]]
*[[Adela Pogorelc]]
*[[Ivan Poklič]]
* [[Oton Polak]]
* [[Ivan Polanec]]
* [[Valentin Polanšek]]
* [[Anton Polenec]]
* [[Branko Polič]]
* [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]]
* [[Leopold Poljanec]]
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Ivan Poljanšek]]
* [[Ivan Polovič]]
* [[Ambrož Poniž]]
* [[Benedikt Poniž]]
* [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]]
* [[Matko Potočnik]]
* [[Majda Potrata]]
* [[Maria Pozsonec]]
* [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]]
* [[Breda Požar]]
* [[Lovro Požar]]
* [[Štefan Požlep]]
* [[Andrej Praprotnik]]
* [[Franc Praprotnik]]
* [[Ludvik Prebil]]
* [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]]
* [[Ivan Pregelj]]
* [[Žarko Pregelj]]
* [[Stanko Prek]]
* [[Branko Prekoršek]]
* [[Ivan Prekoršek]]
* [[Stanko Premrl]]
* [[Jožef Premru]]
* [[Maks Prezelj]] 
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]]
* [[Karel Prijatelj]]
* [[Niko Prijatelj]]
* [[Janez Nepomuk Primic]]
* [[Anton Primožič]]
* [[Štefan Primožič]]
* [[Josip Priol]]
* [[Stane Proje]]
* [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]]
* [[Peter Prosen]]
* [[Ksenija Prunk]]
* [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]]
* [[Majda Pšunder]]
* [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]]
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]]
* [[Miroslav Pučelik]]
* [[Herman Pučnik]]
* [[Helena Puhar]]
* [[Danica Purg]]
* [[Herman Pušnik]]

== R ==
* [[Oton Račečič]]
* [[Božo Račič]]
* [[Marko Račič]]
* [[Meta Rainer]]
* [[Judita Rajnar]]
* [[Rudolf Rakuša]]
*[[Uršula Ramoveš]]
* [[Vlado Rape]]
* [[Miroslav Ravbar]] 
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Cveta Razdevšek Pučko]]
* [[Nada Razpet]]
* [[Alenka Rebula Tuta]]
* [[Alojz Rebula]]
* [[Ludvik Rebeušek]]
* [[Elija Rebič]]
* [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]]
* [[Pavla Renzenberg]]
* [[Metod Resman]]
* [[Ivan Reščič]]
* [[Miho Ribarič]]
* [[Branka Ribič Hederih]]
* [[Josip Ribičič]]
* [[Marinka Ribičič]]
* [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]]
* [[Vojteh Ribnikar]]
* [[Niko Rihar]]
* [[Maksimiljan Rimele]]
* [[Anton Zvonko Robar]]
* [[Adolf Robida]]
* [[Karel Robida]]
* [[Franc Robnik]]
* [[Ivan Robnik]]
* [[Viljem Rohrman]]
* [[Milena Rohrmann]]
* [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]]
* [[Frančišek Rojina]]
* [[Tomaž Romih]]
* [[Ana Roner Lavrič]]
* [[Adolf Rosina]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
* [[Fran Roš]]
* [[Miloš Roš]]
* [[Jože Rotar]]
* [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik)
* [[Matej Rovš]]
* Marjan Rozman (1938)
* [[Simon Rudmaš]]
* [[Branko Rudolf]]
* [[Vida Rudolf]]
* [[Vida Rudolf (šolska delavka)]]
* [[Marina Rugelj]]
* [[Karlo Rupel]]
* [[Mirko Rupel]]
* [[Mara Rupena]]
* Zvonko Rus
* [[Barbara Rustja]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Dušan Rutar]]
* [[Marija Rutar]]
* [[Simon Rutar]]
* [[Tone Rutar]]
* [[Zora Rutar Ilc]]

== S ==
* [[Adolf Sadar]]
* [[Lovro Sadar]]
* [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]]
* [[Janez Sagadin]]
* [[Ludvik Sagadin]]
* [[Janez Saje]]
* [[Marija Saje]]
* [[Oton Sajovic]]
* [[Igor Saksida]]
* [[Franc Samec]]
* [[Janko Samec]]
* [[Maksa Samsa]]
* [[Mara Samsa]]
* [[Boris Sancin]]
* [[Dimitrij Sancin]]
* [[France Sancin]]
* [[Ivanka Sancin]]
* [[Josip Sancin]] (2)
* [[Karel Sancin]]
* [[Lovro Sancin]]
* [[Matej Sande]]
* [[Sartori]] - - 
* [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]]
* [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]]
* [[Josip Schmoranzer]]
* [[Henrik Schreiner]]
* [[Benedikt Schroniz]]
* [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]]
* [[Danilo Sedmak]]
* [[Simon Sekirnik]]
* [[Jurij Selan]]
* [[Tone Seliškar]]
* [[Antonio Sema]]
* [[Matija Senkovič]]
* [[Alojzij Sernec]]
* [[Ana Sernec]]
* [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]]
*[[Polonca Serrano]]
* [[Jože Sever]]
* [[Leopold Sever]]
* [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]]
* [[Sonja Sever]]
* [[Jože Sevljak]]
* [[Alojzij Sežun]]
* [[Andrej Sežun]]
* [[Albert Franc Sič|Albert Sič]]
* [[Franjo Sič]]
* [[Luka Sila]]
* [[Rozalija Simčič]]
* [[Samo Simčič]]
* [[Tomaž Simčič]]
* [[Ivan Simonič]]
* [[Davorin Sinkovič]]
* [[Franc Sivec]]
* Ivan Sivec (1892-1986)
* [[Minka Skaberne]]
* [[Anton Skala]]
* [[Vinko Skalar]]
* [[Jakob Sket]]
* [[Stanko Skočir]]
* [[Klara Skubic Ermenc]]
* [[Andrej Skulj]]
*[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]]
* [[Vika Slabe]]
* [[Zdravko Slamnik]]
* [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]]
* [[Antonija Slavik]]
* [[Anton Martin Slomšek]]
* [[Anton Slodnjak]]
* [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski)
* [[Avgusta Smolej]]
* [[Pavel Smolej]]
* [[Viktor Smolej]]
* [[Ljuba Smotlak]]
* [[Maja Smotlak]]
* [[Hinko Smrekar]]
* [[Benigen Snoj]]
* [[Gregor Somer]]
* [[Edvard Sosič]]
* [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]]
*[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] 
*[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]]
* [[Andrej Sotošek]]
* [[Anton Sovre]]
* [[Anton Spendou]]
* [[Jožef Spendou]]
* [[Jožef Spindler]]
* [[Katinka Stanič]]
* [[Valentin Stanič]]
* [[Miriam Stanonik]]
* [[Anton Stefanciosa]]
* [[Ivan Stegovec]]
* [[Vojka Stepančič]]
* [[Ljudevit Stiasny]]
* [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]]
* [[Boris Stres]]
* [[Gvido Stres]]
* [[Vera Stres]] (por. Kmetec)
* [[Josip Stritar]]
* Josip Stritar (1870-)
* [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]]
* [[Janez Strnad]]
* [[Romeo Strojnik]]
* [[Štefa Strojnik]]
* [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek)
* [[Ivan Stupica]]
* [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori)
* [[Leopold Suhodolčan]]
* [[Drago Supančič]]
* [[Tomaž Susič]]
* [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]
* [[Lovro Sušnik]]
* [[Blaž Svetelj]]
* [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]]
* [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj)

== Š ==
* [[Maks Šah]]
* [[Saša Šantel]]
* [[Andrej Šavli]]
* [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]]
* [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]]
* [[Ivan Šega (šolnik)]]
* [[Iva Šegula]]
* [[Marjanca Šeme]]
* [[Tanja Šeme]]
* [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]]
* [[Romana Šifrer]]
* [[Ivan Vanek Šiftar]]
* [[Gustav Šilih]]
* [[Stanko Šimenc]]
* [[Silvo Šinkovec]]
* [[Jože Širec]] (1923-2018)
* [[Amat Škerlj]]
* [[Ivan Škoflek]]
* [[Radoslav Škoflek]]
* [[France Škrabl]]
* [[Mojca Škrinjar]]
* [[Bratko Škrlj]]
* [[Franc Škulj]]
* [[Majda Šlajmer Japelj]]
* [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]]
* [[Jakob Šolar]]
* [[Ljubka Šorli]]
* [[Josip Šorn]]
* [[Albin Šprajc]]
* [[Ivan Štalec]]
* [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]]
* [[Damijan Štefanc]]
* [[Barbara Šteh]]
* [[Tina Štemberger]]
* [[Vesna Štemberger Vučko]]
* [[Klaudija Šterman Ivančič]]
* [[Anton Štrekelj]]
* [[Josip Štrekelj]]
* [[Anton Štritof]]
* [[Alfonz Štrukelj]]
* [[Branimir Štrukelj]]
* [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]]
* [[Vojka Štular]]
* [[Antonija Štupca]]
* [[Marija Štupca]]
* [[Jože Šturm]]
* [[Ivan Šubic]]
* [[Rajko Šugman]]
* [[Fran Šuklje]]
* [[Gizela Šuklje]]
* [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič)
* [[Svetozara Šuklje]]
* [[Drago Šulek]]
* [[Krista Šuler]]
* [[Kristina Šuler]]
* [[Avgust Šuligoj]]
* [[Ivan Šumljak]]
* [[Andrej Šušmelj]]
* [[Elvira Šušmelj]]
* [[Zmago Švajger]]
* [[Marija Švajncer]]
* [[Ernest Švara]]

== T ==
* [[Tonka Tacol]]
* [[Mladen Tancer]]
* [[Venčeslav Taufer]]
* [[Vida Taufer]]
* [[Albin (Zoran) Tavčar]]
* [[Alojzij Tavčar]]
* [[Josip Tavčar]]
* [[Mara Tavčar]]
* [[Marijan Tavčar]]
* [[Miroslav Tavčar]]
* [[Zora Tavčar]]
* [[Bogo Teplý]]
* [[Štefan Terpin]]
* [[Ernest Tiran]]
* [[Joško Tischler]] 
* [[Vladimir Tkalec]]
* [[Ivan Toličič]]
* [[Anton Valentin Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
* [[Jože Tomažič]]
* [[Jožef Tomažovic]]
* [[Alojzij Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Jurij Tomec]]
* [[Ana Tomić]]
* [[Ivan Tominec]]
* [[Josip Tominšek]]
* [[Vlasta Tominšek]]
* [[Bernard Tomšič]]
* [[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič]]
* [[Ivan Tomšič]]
* [[Janez Tomšič]]
* [[Ljudevit Tomšič]]
* [[Marjan Tomšič]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Štefan Tomšič]]
* [[Bea Tomšič Amon]]
* [[N. Topolovec]]
* [[Jože Toporišič]]
* [[Emanuel Torres]]
* [[Karel Toš]]
* Franjo (Franc) Trampuž
* [[Marjan Tratar]]
* [[Tone Trdan]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Joža Trdina]]
* [[Silva Trdina]]
* [[Ruža Tremski-Gradišnik]]
* [[Ivan Trinko]]
* [[Anton (Tone) Troha]]
* [[Veljko Troha]]
* [[Štefan Trojar]]
* [[Angela Trost]]
* [[Anton Trost]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Davorin (Martin) Trstenjak]]
* [[Marijan Tršar]]
* [[Primož Trubar]]
* [[Vladka Tucovič Sturman]]
* [[Ernest Turk]]
* [[Lavoslava Turk]]
* [[Metod Turnšek]]
* [[Radivoj (Franc) Tušak]]
* [[Ivan Tušek]]

== U ==
* [[Drago Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
* [[Jože Ulčar]]
* [[Janez Krstnik Ulčer]]
* [[Anton Umek-Okiški]]
* [[Fedora Umek]]
* [[Terezija Uran]]
* [[Bernarda Urankar]]
* [[Stanko Uršič]]
* [[Peter Us]]
* [[Helena Us]]
* [[Jakob Ušeničnik]]

== V ==
* [[Alojzij Vadnal]]
* [[Franc Vajda]]
* [[Jože Valenčič]]
* [[Karel Valentinčič]]
* Alfonz Vales
* [[Matija Valjavec]]
* [[Francka Varl Purkeljc]]
* Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]])
* [[Jože Vauhnik]]
* [[Herman Velik]]
* [[Anton Velikonja]]
* [[Slavica Vencajz]]
* [[Marija Vencelj]]
* [[Jožica Venturini]]
* [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]]
* [[Karel Verstovšek]]
* [[Branko Vesel]]
* [[Franjo Veselko]]
* [[Ivan Vesenjak]]
* [[Franc Vidic]] 1869-1949
* [[Tadej Vidmar]]
* [[Oto Vilčnik]]
* [[Alenka Vilfan Kozinc]]
* [[Albin Vilhar]]
* [[Mirko Vivod]]
* [[Angela Vode]]
* [[Jakob Vodeb]]
* [[Dora Vodnik]]
* [[France Vodnik]]
* [[Valentin Vodnik]]
* [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]]
* [[Gustav Vodušek]]
* [[Marija Vogelnik]]
* [[Silva Vogelnik]]
* [[Fran Voglar]]
* [[Mira Voglar]]
* [[Janez Vogrinc]]
* [[Jože Vogrinc star.]]
* [[Roman Voginc]]
* [[Metod Vojvoda]]
* [[Zlata Vokač]]
* [[Jože Volarič]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Reginald Vospernik]]
* [[Leopold Vostner]]
* [[Fani Vošnjak]]
* [[Vera Vošnjak]]
* [[Vinko Vošnjak]] 
* [[Albin Vrabič]] 
* [[Ernest Vranc]]
* [[Ivan Vrbančič]]
* [[Miha Vrbinc]]
* [[Milan Vreča]]
* [[Ivan Vrečar]]
* [[Franica Vrhunc]]
* [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]]
* Nada Vukelić
* [[Ivan Vurnik]]

== W ==
* [[Jože Wakounig]]
* [[Tomaž Weber]]
* [[Marija Wessner]]
* [[Josip Wester]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Hinko Wilfan]] 
* [[Venceslav Winkler]]
* [[Marija Wirgler]]

== Z ==
* [[Pavle Zablatnik]]
* [[Marta Zabret]]
* [[Vlasta Zabukovec]]
* Štefka Zadnik
* [[Jože Zadravec]]
* [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]]
* [[Leonida Zalokar]]
* [[Mansuet Zangerl]]
* [[Rudolf Završnik]]
* [[Jože Zelenik]]
* [[Janko Zerzer]]
* [[Pavel Zgaga]]
* [[Mavricij Zgonik]]
* [[Anica Zidar]]
* [[Pavle Zidar]]
* [[Ivan Zika]]
* [[Janez Zima]]
* [[Luka Zima]]
* [[Anamarija (Volk) Zlobec]]
* [[Stanislav Zlobko]]
* [[Ivo Zobec]]
* [[Darja Zorc Maver]]
* [[Rudolf Zore]]
* [[Črtomir Zorec]]
* [[Srečko Zorko]]
* [[Leon Zorman]]
* [[Mirko Zorman]]
* [[Klavdij Zornik]]
* [[Agneza Zupan]]
* [[David Zupan]]
* [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]]
* [[Jakob Zupan]]
* [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš
* [[Darko Zupanc]]
* [[Lojze Zupanc]]
* [[Anton Zupančič]]
* [[Alenka Zupančič Danko]]
* [[Janja Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]]
* [[Katka Zupančič]]
* [[Vita Zupančič]]
* [[Zdravko Zupančič]]
* [[Fran Zwitter]]

== Ž ==
* [[Jože Žabkar]]
* [[Cilka Žagar]]
* [[Drago(tin) Žagar]]
* [[France Žagar]]
* [[Igor Ž. Žagar]]
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]]
* [[Marija Žagar]]
* [[Marjan Žagar]]
* [[Nikolaj Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Miroslav Žakelj]]
* [[Katka Žbogar]]
* [[Marjeta Žebovec]]
* [[Sebastijan Žepič]]
* [[Lojzka Žerdin]]
* [[Tereza Žerdin]]
* [[Breda Žerjal]]
* [[Irena Žerjal]]
* [[Albert Žerjav]]
* [[Angelca Žerovnik]]
* [[Branimir Žganjer]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Franjo Žgeč]]
* [[Adela Žgur]]
* [[Alojzija Židan]]
* [[Franc (Leopold) Žigon]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] 
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Vladimir Žitko]]
* [[Leon Žlebnik]]
* [[Andrej Žmavc]]
* [[Jakob Žmavc]]
* [[Janja Žmavc]]
* [[Marjan Žmavc]]
* [[Vincenc Žnidar]]
* [[Ivica Žnidaršič]]
* [[Fran Žnideršič]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Bogdan Žolnir]]
* [[Oskar Žolnir]]
* [[Sonja Žorga]]
* [[Bogdan Žorž]]
* [[Andrej Žumer]]
* [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]])
* [[Jože Župančič]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji|*]]</text>
      <sha1>qqp3drpljqbqmo4w284ap553edqw1m9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761617</id>
      <parentid>6761597</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:24:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* F */</comment>
      <origin>6761617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39913" sha1="pm5pakxv2rf7nktkash0682rtx5eqrc" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Ciril Abram]]
* [[Laura Abram]]
* [[Jakica Accetto]]
* [[Emil Adamič]]
* [[Fran Serafin Adamič]]
* [[Milan Adamič]]
* [[Miroslav Adlešič]]
* [[France Ahlin]]
* [[Fran Alič]] 
* [[Jurij Alič]]
* Fani (Frančiška) Al Mansour
* [[Franc Alvian]]
* [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]]
* [[Ivan Andoljšek]]
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]]
* [[Tatjana Angerer]] (Brčan)
* [[Evgen Antauer]]
* [[Josip Apih]]
* [[Milan Apih]]
* [[Mara Apih Pečar]]
* [[Justin Arhar]]
* [[Ivana Arko]] (1871-1952)
* [[Miljutin Arko]]
* [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]]
* [[Josip Armič]]
* [[Ivan Artač]]
* [[Majda Artač Sturman]]
* [[Alenka Aškerc Mikeln]]
* [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88)
* [[Katarina Aškerc Zadravec]]
* [[Oskar Autor]]
* [[Sabina Autor]]
* [[Lilijana Avčin]]
* [[France Avsec]]
* [[Mirko Avsenak]]
* [[Ciril Ažman]]

== B ==
* [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]]
* [[Rafael Bačar]]
* [[Karel Bačer]]
* [[Aida Bahar]]
* [[Fran Bahovec]]
* [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]]
* [[Barbara Bajd]]
* [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]]
* [[Oton Bajde]]
* [[Anton Bajec]]
* Franc Bajt
* [[Ivan Bajželj]]
* [[Rudi Bajželj]]
* [[Božidar Bajuk]]
* [[Marko Bajuk]]
* [[Karin Bakračevič Vukman]]
* [[Jožef Balant]]
* [[Josip Balič]]
* [[Majda Baloh Dobeic]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Olga Bandelj]]
* [[Vincenc Bandelj]]
* [[Friderik Baraga]]
* [[Srečko Baraga]]
* [[Ana Barbič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Ivan Barle]]
* [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]]
* [[Konrad Barle]]
* [[Anton Bartel]]
* [[Ivan Bartl]]
* [[Zdenka Baša]]
* [[Milena Batič]]
* [[Jan Baukart]]
* [[Marija Bavdaž]]
* [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]]
* [[Janez Bečaj]]
* [[Martin Bedjanič]]
* [[Albin Belar]]
* [[Leopold Belar]]
* [[Vinko Beličič]]
* [[Ivan Belle]]
* [[Gizela Belinger Ferjančič]]
* [[Lajos Bence]]
* [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]]
* [[Jože Benkovič]]
* [[Davorin Beranič]]
* [[Ivan Berce]]
* [[Oton Berce]]
* [[Sonja Berce]]
* [[Vladimir Berce]]
* [[Milica Bergant]]
* [[Ciril Bergles]]
* [[Antonija Bernard]]
* [[Elizabeta Bernjak]]
* [[Ciril Bernot]]
* [[Štefka Bernot Škrk]]
* [[Olga Bertok]]
* [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]]
* [[Niko Berus]]
* [[Karel Bervar]]
* [[Jože Beslič]]-Učo
* [[Julij Betetto]]
* [[Davorina Bevk]]
* [[France Bevk]]
* [[Stanislav Bevk]]
* [[Anton Bezenšek]]
* [[France Bezjak]]
* [[Janko Bezjak]]
* [[Jožica Bezjak]]
* [[Silva Bezjak]]
* [[Josip Bezlaj]]
* [[Viktor Bežek]]
* [[Bogdan Binter]]
* [[Janez Bitenc]]
* [[Tomaž Bizajl]]
* [[Alojz Bizjak (publicist)]]
* [[Helena Alenka Bizjak]]
* [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]]
* [[Dana Blaganje]]
* [[Pavle Blaznik]]
* [[Ana Blažič]]
* [[Marjan Blažič]]
* [[Milena Mileva Blažić]]
* [[Marija Blažina]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Kristjan Bogatec]]
* [[Franček Bohanec]]
* [[Jože Bohinc]]
* [[Pavle Bohinc]]
* [[Ludvik Böhm]]
* [[Adam Bohorič]]
* [[Etbin Bojc]]
* [[Janez Bole]]
* [[Marija Bolta]]
* [[Josip Boncelj]]
* [[Marko Boncelj]]
* [[Mirjana Borčić]]
* [[France Borko]]
* [[Marja Boršnik]]
* [[Branko Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Zlatko Bradač]]
* [[Bojan Bratina]]
* [[Silva Bratož]]
* [[Andrej Bratuž]]
* [[Lojzka Bratuž]]
* Tatjana Brčan (Angerer)
* [[Albert Bregant]]
* [[Jurij Bregant]]
* [[Zmago Bregant]]
* [[Janez Brence]]
* [[Kristina Brenk]]
* [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]
* [[Inge Breznik]]
* [[Jože Breznik]]
* [[Martin Breznik]]
* [[Bojan Brezovar]]
* [[Matija Brezovar]]
* [[Anton Brezovnik]]
* [[Franc Brežnik]]
* [[Pavel Brežnik]]
* [[Jože Brilej (učitelj)]]
* [[Josip Brinar]]
* [[Slavko Brinovec]]
* [[Srečko Brodar]]
* [[Vilma Brodnik]] 
* [[Mirko Brulc]]
* [[Viljem Brumec]]
* [[Vinko Brumen]]
* [[Alojzija (Lojzka) Brus]]
* [[Andrej Budal]]
* [[Lučana Budal]]
* [[Janez Budau]] (1807−1878)
* [[Peter Budin]]
* [[Cvetko Budkovič]]
* [[Jožef Frančišek Buh]]
* [[Miha Bulovec]]
*[[Alojz Jožef Bunc]]
* [[Stanko Bunc]]
* [[Ivan Burdian]]
* [[Anton Burgar]]
* [[Ivan Burger]]
* [[Stojan Burnik]]
* [[Valentin Burnik]]
* [[Milan Butina]]
* [[Jože Butinar]]

== C ==
* [[Urša Cankar Soares]]
* [[France Capuder]]
* [[Karel Capuder]]
* [[Rok Capuder]]
* [[Ivanka Cegnar]]
* [[Magda Cencelj]]
* [[Jakob Cepuder]]
* [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]]
* [[Majda Cenčič]]
* [[Mira Cenčič]]
* [[Andrej Cergol]]
* [[Anton Cergol]]
* [[Josip Cerk]]
* [[Drago Chistof]]
* [[Josip Christof]]
* [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]]
* [[France Cigan]]
* [[Tone Ciglar]]
* [[Janez Ciperle]]
* [[Josip Ciperle]]
* [[Majda Cirman]]
* [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]]
* [[Rada Cossutta]]
* [[Zlata Cugmas]]
* [[Ljudmila Cvetek Russi]]
* [[Marija Cvetek]]
* [[Slavko Cvetek]]
* [[Jurij Cvetko]]
* [[Fran Cvetko]]
* [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]]
* [[Vladimir Cvetko]]

== Č ==
* [[Dragica Čadež]]
* [[Branka Čagran]]
* [[Janez Čandek]]
* [[Janko Čar]]
* [[Jakob Čebular]]
* [[Nina Čelešnik Kozamernik]]
* [[Bruno Čermelj]]
* [[Lavo Čermelj]]
* [[Viktor Čermelj]]
* [[Anica Černej]]
* [[Ludovik Černej]]
* [[Silva Černelč]]
* [[Ana Černic]]
* [[Ivan Černic]]
* [[Karlo Černic]]
* [[Peter Černic]]
* [[Vinko Černic]]
* [[Franc Černigoj]]
* [[Viljem Černo]]
* [[Janko Černut]]
* [[Franjo Čibej]]
* [[Anton Čižman]] (1821–74)
* [[Amalija Čok]]
* [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]]
* [[Anica Čok]]
* [[Antonija Čok]]
* [[Jelica Čok]] [[Žagar]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Sonja Čokl]]
* [[Dušan Čop]]
* [[Josip Čop]]
* [[Matija Čop]]
* [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'')
* [[Venčeslav Čopič]]
* [[Miloš Čotar]]
* [[Sonja Čotar Konrad]]
* [[Janja Črčinovič Rozman]]
* [[Fran Črnagoj]]
* [[Anton Črnivec]]
* [[Miroslav Črnivec]]
* [[Rajmund Čuček]]
* [[Jože Čuješ]]
* [[Avguštin Čuk]]
* [[Alenka Čurin Janžekovič]]

== D ==
* [[Marjeta Dajčman]]
* [[Peter Dajnko]]
* [[Franc Dakskobler]]
* [[Ivan Daneu]]
* [[Anka Debeljak]]
* [[Anton Debeljak]]
* [[Tine Debeljak]]
* [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]]
* [[Janez Debevec]]
* [[Ema Deisinger]]
* [[Marica Dekleva Modic]]
* [[Ciril Dekval]] (Dequal)
* [[Janez Demšar]]
* [[Josip Demšar]]
* [[Olga Denac]]
* [[Anton Derganc]]
* Karol Dermelj
* Mirko (Miroslav) Dermelj
* [[Valter Bruno Dermota]]
* [[Marija Dernovšek]] Šprajcar
* [[Fran Detela]]
* [[Leon Detela]]
* [[Zoran Didek]]
* [[Cilka Dimec Žerdin]]
* [[Mojca Dimec]]
* [[Ivan Dimnik]]
* [[Jakob Dimnik]]
* [[Peter Dimnik]]
* [[Slavoj Dimnik]]
* [[Filip Divinar]]
* [[Milan Divjak]]
* [[Edvin Dobeic]]
* [[Zora Dobeic]]
* [[Karel Doberšek]]
* [[Mira Dobovšek]]
* [[Anton Dolar]]
* [[Simon Dolar]]
* [[Janez Dolenc]]
* [[Karel Dolenc]]
* [[Rihard Dolenc]]
* [[Ivan Dolenec]]
* [[Jožica Dolenšek]]
* [[Elvira Dolinar]]
* [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]]
* [[Milan Dolgan]]
* [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]]
* [[Štefan Doljak]]
* [[Franc Dolžan]]
* [[Marina Dornig]]
* [[Rudolf Dostal]]
* [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval)
* [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer)
* [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]]
* [[Hinko Druzovič]]
* [[Metod Dular]]

== E ==
* [[Janez Nepomuk Edling]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Franc Einspieler]]
* [[Valentin Einspieler]]
* [[Jožef Kalasanc Erberg]]
* [[Volbenk Inocenc Erberg]]
* [[Fran Erjavec]]
* [[Fran Erjavec (urednik)]]

== F ==
* [[Franc Fabinc]]
* [[Ana Fabjan]]
* [[Rudolf Fajs]]
* [[Anton Fakin]]
* [[Adam Farkaš]]
* [[Silvo Fatur]]
* [[Ivan Favai]]
* [[Vesna Falatov]]
* [[Anton Feinig]]
* [[Darjo Felda]]
* [[Janez Ferbar]]
* ([[Ivan Ferbežer]])
* [[Marko Ferjan]]
* [[Fran Ferjančič]]
* [[Ivanka Ferjančič]] (&amp; [[Antonija Ferjančič]])
* [[Franc Ferk]]
* [[Franka Ferletič]] Černic
* [[Anton Ferlinc]]
* [[Ferdinand Ferluga]]
* [[Kilijan Ferluga]]
* [[Štefan Ferluga]]
* [[Fedora Ferluga Petronio]]
* [[Ludovik Fettich Frankheim]]
* [[Mirko Filej]]
* [[Andrej Filipič]]
* [[Marta Filli]]
* [[Jože Filo]]
* [[Dušana Findeisen]]
* [[Fran Fink]]
* [[Anton Fister]]
* [[Josip Fistravec]]
* [[Pavel Flere]]
* [[Andrej Flogie]]                                                                           
* [[Jože Florjančič]]
* [[Ivan Fon]]
* [[Alojz Fošnarič]]
* [[Samo Fošnarič]]
* [[Josip Freuensfeld]]
* [[Alojz Fridl]]
* [[Nikodem Frischlin]] (1547–90)
* [[Vekoslav From]]
* [[Anton Funtek]]
== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Marija Gabrijelčič]]
* [[Josip Gabrijevčič]]
* [[Nada Gaborovič]]
* [[Josip Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Fran Gabršek]]
* [[Janko Gačnik]]
* [[Duša Gajšek]]
* [[Ana Gale]]
* [[Mirko Galeša]]
* [[Franc Galič]]
* [[Engelbert Gangl]]
* Ivan (Jan) Gantar
* [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]]
* [[Kajetan Gantar]]
* [[Igor Gedrih]]
* [[Stanko Gerjolj]]
* [[Ivan Gerlič]]
* [[Alenka Gerlovič]]
* [[Herman Germ]]
* [[Jožef Geršak]]
* [[Vesna Geršak]]
* [[Alenka Glazer]]
* [[Saša Glažar]]
* [[Martin Globočnik]]
* [[Viktorija Zmaga Glogovec]]
* [[Julij Głowacki]]
* [[Janez Frančišek Gnidovec]]
* [[Franc Gnidovec]]
* [[Radovan Gobec]]
* [[Regina Gobec]]
* [[Anton Godec]]
* [[Ljerka Godicl]]
* [[Vesna Godina]]
* [[Janez Gogala]]
* [[Mirko Gogala]]
* [[Stanko Gogala]]
* [[Avgust Gojkovič]]
* [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]])
* [[Manko Golar]]
* [[Lidija Golc]]
* [[Jadviga Golež]]-''Špela''
* [[Tine Golež]]
* [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]]
* [[Danica Golli]]
* [[Tereza Golmajer]]
* [[Andrej Gollmayr]]
* [[Jurij Gollmayr]]
* [[Berta Golob]]
* [[Danilo Golob]]
* [[Jožef Golob]] (18. stol.)
* [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar)
* [[Tone Gorše]]
* [[Marjan Gorup]]
* [[Jože Gosak|Jože (Josip) Gosak]]
* [[Franc Govekar]]
* [[Minka Govekar]] (r. Vasič)
* [[Monika Govekar Okoliš]]
* [[Vinko Govekar]]
* [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]]
* [[Rajko Gradnik]]
* [[Bogo Grafenauer]]
* [[Franjo Grafenauer]]
* [[Jera Grafenauer]]
* [[Ludvik Grafenauer]]
* Pavel Grafenauer
* [[Ivan Grašič]]
* [[Mateja Grašič]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Oton Grebenc]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Karel Gril]]
* [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913)
* [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967)
* [[Anton Grmek]]
* [[Sabina Gruden]]
* Ivan Grobelnik
* [[Maša Grom]]
* [[Adolf Gröbming]]
* [[Milan Grošelj]]
* [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]]
* [[Pavel Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]]*
* [[Andreja Grum]]
* [[Nanda Guček]]

== H ==
* [[Balthasar Hacquet]]
* [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]]
* [[Gema Hafner]]
* [[Iztok Hafner]]
* [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]]
* [[Jože Hainz]]
* [[Avguštin Hallerstein]]
* [[Bruno Hartman]]
* [[Milka Hartman]]
* [[Franc Hauptmann]]
* [[Ljudmil Hauptmann]]
* [[Anton Heinrich]]
* [[Matija Heric]]
* [[Vladimir Herle]]
* [[Jožko Herman]]
* [[Jurij Herman]] (1793–)
* [[Mihael Herman]]
* [[Franc Hladnik]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Matej Hladnik]]
* [[Miran Hladnik]]
* [[Franc Hlupič]]
* [[Maja Hmelak]]
* [[Barbka Höchtl]]
* [[Andreja Hočevar]]
* [[Ciril Hočevar]]
* [[Franc Hočevar]]
* [[Kuno Hočevar]]
* [[Pavla Hočevar]]
* [[Slavko Hočevar]]
* [[Antonija Höffern]] (r. Baraga)
* [[Andraš Horvat]]
* [[Rudolf Horvat]]
* [[Davorin Hostnik]]
* [[Dejan Hozjan]]
* [[Janez Nepomuk Hrast]]
* Meta Hrast
* [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979
* [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]]
* [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]]
* [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]]
* [[Mirko Hribar]]
* [[Ksenija Hribar]]
* [[Zoran Hribar]]
* [[Franc Hribernik]]
* [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer)
* [[Ivanka Hrovatin]]
* [[Stanka Hrovatin]]
* [[Franc Hubad]]
* [[Matej Hubad]]
* [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]]
* [[Oskar Hudales]]
* [[Zoran Hudales]]
* [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]]
* [[Draga Humek]]
* [[Dragotin Humek]]
* [[Martin Humek]]
* [[Miloš Humek]]
* [[Katja Hvala]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Vojteh Hybášek]]

== I ==
* [[Josip Ilc]]
* [[Anton Ingolič]]
* [[Vojeslav Ipavec]] 
* [[Anton Irgolič]]
* [[Rezika Iskra]]
* [[Lydia Iskrić]]
* [[Goran Iskrić]]
* [[Andreja Istenič]] Starčič
* [[Anton Ivančič]]
* [[Josip Ivančič]]
* [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]]
* [[Martin Ivanetič]]
* [[Milena Ivanuš Grmek]]

== J ==
* [[Vojko Jagodič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklič]]
* [[Viktor Jaklič]]
* [[Jožef Anton Jakomini]]
* [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]]
* [[Rihard Jakopič]]
* [[Luka Jamnik]]
* [[Franc Jamšek]] 
* [[Rado Jan]]
* [[Anton Janežič]]
* [[Oton Janker]]
* [[Ivan Janko]]
* [[Anton Janša]]
* [[Gustav Januš]]
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Miha Japelj]]
* [[Anton Jarc]]
* [[Evgen Jarc]]
* Romana Jazbec
* [[Ciril Jeglič]]
* [[Janko Nepomuk Jeglič]]
* [[Klemen Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Sabina Jelenc Krašovec]]
* [[Zoran Jelenc]]
* [[Adolf Jenko]]
* [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]]
* Jožef Jenko
* [[Vida Jeraj]]
* [[Vida Jeraj Hribar]]
* [[Fran Jeran]]
* [[Zdravko Jeras]]
* [[Urban Jerin]]
* Janez Jerman (1962)
* [[Franc Jerovšek]]
* [[France Jesenovec]]
* [[Magda Jevnikar]]
* [[Martin Jevnikar]]
* [[Milan Jevnikar]]
* [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]]
* [[Katja Jeznik]]
* [[Jakob Jež]]
* [[Janko Jež]] 
* [[Jurij Jug]]
* [[Marko Juhant]]
* [[Karli Juhart]]
* [[Matjaž Juhart]]
* [[Janko Jurančič]]
* [[Jože Jurančič]]
* [[Olga Jurančič Virens]]?
* [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]]
* [[Zora A. Jurič]]
* [[Edelman Jurinčič]]
* [[Benjamin Jurman]]
* [[Janez Justin]]
* [[Ferdo Juvanec]]
* [[Rudolf Južnič]]
* [[Stane Južnič]]

== K ==
* [[Milan Kabaj]]
* [[Milan Kac]]
* [[Anton Kacin]]
* [[Janez Kadiš]]
* [[Franc Kadunc]]
* [[Milan Kajč]]
* [[Ludovika Kalan]]
* [[Mara Kalan]]
* [[Marko Kalan]]
* [[Lucija Kalc Hrovatin]]
* [[Janja Kalin]]
* [[Felicita Kalinšek]]
* [[Ignac Kamenik]]
* [[Miloš Kamuščič]]
* [[Roza Kandus]] 
* [[Anton Mirko Kapelj]]
* [[Dušan Kaplan]]
* [[France Kapus|Franc(e) Kapus]]
* [[Fran Karbaš]]
* ([[Edvard Kardelj]])
* [[Janoš Kardoš]]
* [[Janez Karlin]]
* [[Drago Karolin]] 
* Lojze Kastelic (1909-1986)
* [[Anton Kašutnik]]
* [[Majda Kaučič Baša]]
* [[Andrej Kavčič]]
* [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]]
* [[Jožica Kavčič]]
* Ivan Kavkler (1854)
* [[Marija Kavkler]]
* [[Slavko Kavšek]]
* [[Tone Kebe]]
* [[Ivan Kejžar]]
* [[Robert Kenda]]
* [[Andrej Kenič]]
* [[Janez Kerčmar]]
* [[Aksinja Kermauner]]
* [[Valentin Kermavner]]
* [[Janez Krstnik Kersnik]]
* [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]]
* [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]])
* [[Ivan Ketiš]]
* [[Judita Kežman Počkaj]]
* [[Ivan Kiferle]]
* Franc-Žiga [[Kimovec]]
* [[Josip Kladnik]]
* [[Rajko Kladnik]]
* [[Rudolf Kladnik]]
* [[Angelca Klanšek]]
* [[Dana Klanšček Valič]] 
* [[Aldo Klavora]]
* [[Franjo Klavora]]
* [[Hinko Klavora]]
* [[Zora Klavžar]]
* [[Janez Kleeman]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]]
* [[Neža Klemenčič Pelhan]]
* [[Stanko Klinar]]
* [[Anton Klodič]]
* [[David Klodič]]
* [[Franjo Klojčnik]]
* [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]]
* [[Edmund Kmecl]]
* [[Matjaž Kmecl]]
* [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'')
* [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'')
* [[Jože Kmetec]]
* [[Janko Knapič]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964)
* [[Boris Kobe]]
* [[Marjana Kobe]]
* [[Rudolf Kobilica]]
* [[France Koblar]]
* [[Alenka Kobolt]]
* [[Fran Kocbek]]
* [[Blaž Kocen]]
* [[Štefan Kociančič]]
* [[Gregor Kocijan]]
* [[Zdenko Kodelja]]
* [[Majda Kodrič]]
* [[Antonija Kofol]]
* [[Valentina Kogoj]]
* [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]]
* [[Tatjana Kokalj]]
* [[Marija Kolar]]
* [[Nuša Kolar]]
* [[Vilko Kolar]]
* [[Rudolf Kolarič]]
* [[Janez Kolenc]] (st./ml.)
* [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]]
* [[Karolina Kolmanič]]
* [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar)
* [[Jaro Komac]]
* [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]]
* [[Marija Koman]]
* [[Martina Koman]]
* [[Franc Komatar]]
* [[Mihael Komel]]
* Dušan Kompare
* [[Peter Končnik]]
* [[Valentin Konšek]]
* [[Antonija Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Julij Kontler]]
* [[Srečko Koporc]]
* [[Alfonz Kopriva]]
* [[Silvester Kopriva]]
* [[Nikolaj Koprivec]]
* [[Janez Koprivnik]]
* [[Josip Korban]]
* [[Avgust Korbar]]
* [[Karel Kordeš]]
* [[Melita Kordeš Demšar]]
* Tatjana Kordiš
* [[Metka Kordigel]]
* [[Andrej Koren]]
* [[Majda Koren]]
* [[Gregor Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]]
* [[Ivan Koropec]]
* [[Jože Koropec]]
* [[Janja Korošec]]
* [[Valentin Korun]]
* [[Fran Kos]]
* Ivan Kos (1849–1931)
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]
* [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]]
* [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost)
* [[Anton Kosi]]
* [[Anton Kosovel]]
* [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]]
* [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]]
* [[Josip Kostanjevec]]
* [[Marija Košak]]
* [[Milena Košak Babuder]]
* [[Janko Košan]]
* [[Jože Košar]]
* [[Niko Košir]]
* [[Stanislav Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Edmund Košuta]] - Mundi
* [[Egidij Košuta]]
* [[Daniel Košutnik]]
* [[Franc Košutnik]]
* [[Joahim Košutnik]]
* [[Silvester Košutnik]] 
* [[Silvo Košutnik ml.]]
* [[Anton Kotar]]
* [[Boštjan Kotnik]]
* [[Herman Kotar]] 
* [[Nedeljka Kotnik]]
* [[Rudi Kotnik]]
* [[Stanko Kotnik]]
* [[Veselko Kovač]]
* [[Mojca Kovač Šebart]]
* [[Rafaela Kovačič]]
* [[Ferdo Kozak]]
* [[Juš Kozak]]
* [[Jurij Kozina]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Pavel Kozina]]
* [[Darinka Kozinc]]
* [[Tonči Koželj]]
* [[Boris Kožuh]]
* [[Josip Kožuh]] (1854–1948)
* [[Milena Kožuh]]
* [[Boris Krabonja]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Ana Krajnc]]
* [[Janez Krajnc]] (1817–1908)
* [[Milovan Krajnc]]
* [[Mitja Krajnčan]]
* [[Ivan Krajnik]]
* [[Boža Krakar Vogel]]
* [[Božo Kralj]]
* [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]
* [[Metka Kralj]]
* [[Vladimir Kralj]]
* [[Janko Kramar]]
* [[Martin Kramar]]
* [[Miroslava Kramarič]]
* [[Albin Kramberger]]
* [[Darja Kramberger]]
* [[Aleksander Kranjc]]
* [[Silvo Kranjec]]
* [[Fran Krašan]]
* [[Teodor Kravina]]
* [[Marijan Kravos]]
* [[Zdravko Kravos]]
* [[Ivan Krečič]]
* [[Marija Kregar]]
* [[Minka Krejan]]
* [[Janez Krek]]
* [[Leon Krek]]
* [[Sebastjan Krelj]]
* [[Marko Kremžar]]
* [[Božidara Kremžar Petelin]] 
* [[Marko Krevs]]
*[[Ada Kristan]]
* [[Ružena Kristan]]
* [[Silvo Kristan]]
* [[Sebastijan Kristovič]]?
* [[Matko Krištofić]]
* [[Peter Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Martina Križaj Ortar]]
* [[Josip Križan]]
* [[France Križanič]]
* [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]]
* [[Dušan Krnel]]
* [[Breda Kroflič]]
* [[Marjan Kroflič]]
* [[Robi Kroflič]]
* [[Franc Kropivšek]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Zvone Krušič]]
* [[Ivan Kryl]]
* [[Anton Kržič]]
* [[Anton Krošl]]
* [[Ivan Krušič]]
* [[Jožef Kržišnik]]
* [[Eliza Kukovec]] (1879–1954)
* [[Srečko Kumar]]
* [[Metod Kumelj]]
* [[Blaž Kumerdej]]
* [[Sonja Kump]]
* [[Dušica Kunaver]]
* [[Jurij Kunaver]]
* [[Pavel Kunaver]]
* [[Dragomira Kunej]]
* [[Egon Kunej]]
* [[Viljem Kunst]]
* [[Zlata Kunst]]
* [[Vinko Kunstelj]]
* [[Ivan Kuret]]
* [[Anton Kutin]]
* [[Franc Kuzmič]]
* [[Mikloš Küzmič]]
* [[Štefan Küzmič]]
* [[Jana Kvas]]
* [[Koloman Kvas]]
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]]
* [[Dragotin Kveder]]

== L ==
* [[Marijan Lačen]]
* [[Andrijan Lah]]
* [[Ivan Lah]]
* [[Albin Lajovic]]
* [[Jernej Lampret]]
* [[Marija Ana Lap Drozg]]
* [[Ivan Lapajne]]
* [[Josip Lapajne]]
* [[Marija Lapajne]] (1883-1973)
* [[Vincencij Lapajne]]
* [[Joža Lavrič]]
* [[Dušan Lavrič]] (1925-2003)
* [[Vesna Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Luka Lavtar]]
* [[Franc Lavtižar]]
* [[Franc Lazarini]]
* [[Lojze Leb]]
* [[Anton Leban]]
* [[Avgust Armin Leban]]
* [[Janko Leban]]
* [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]]
* Franc Lebar
* [[Vanja Lebar Varga]] 
* [[Stanko Leben]]
* [[Miloš Ledinek]]
* [[Dragica Legat Košmerl]]
* [[Karel Legat]]
* [[Melita Lemut Bajec]]
* [[Josip Lendovšek]]
* ? Lengar?
* [[Jurka Lepičnik Vodopivec]]
* [[Anton Lesar]]
* [[Davorin Lesjak]]
* [[Rudi Lešnik]]
* [[Anka Levec]]
* [[Fran Levec]]
* [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937)
* [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977)
* [[Alfonz Levičnik]]
* [[Mihael Levstik]]
* [[Mariza Ličan]]
* [[Nives Ličen]]
* [[Angelca Likovič]]
* [[Anton Likozar]]
* [[Emilijan Lilek]]
* [[Anton Tomaž Linhart]]
* [[Viljem Linhart]]
* [[Jože Lipnik]]
* [[Vinko Lipovec]]
* [[Igor Lipovšek]]
* [[Marijan Lipovšek]]
* [[Florjan Lipuš]]
* [[Boris Lipužič]]
* [[Marija Lipužič]]
* [[Janko Liška]]
* [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]]
* [[Ožbe Lodrant]]
* [[Vinko Logaj]]
* [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]]
* [[Janko Lokar]]
* [[Dragotin Lončar]]
* [[Jakob Lopan]]
* [[Vlado Lorber]]
* [[Stanko Lorger]]
* [[Joža Lovrenčič]]
* [[Živko Lovše]]
* [[Franjo Lovšin]]
* [[Franc Lubej]]
* [[Aleksander Lunaček]]
* [[Ivan Lunder]]
* [[Franc Lunder]]
* [[Stanka Lunder Verlič]]
* [[Fortunat Lužar]]
* [[Miro Lužnik]]

== M ==
* [[Ivan Macher]]
* [[Bojan Macuh]]
* [[Majda Magajna]]
* [[Franjo Magdič]]
* [[Ivan Magerl]]
* [[Karel Mahkota]]
* [[Karel Mahnič]]
* [[Jakob Franc Mahr]]
* [[Edi Majaron]]
* [[Andrej Majcen]]
* [[Gabriel Majcen]]
* [[Viktor Majdič]]
* [[Boris Majer]]
* [[Vladislav Majhen]]
* [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]]
* [[Danijela Makovec Radovan]]
* [[Anton Makovic]]
* [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]]
* [[Pavla Makuc]]
* [[Albina Malavašič Zakrajšek]]
* [[Avguštin Malle]]
* [[Miloš Marc]]
* [[Rudolf Marc]]
* [[Barica Marentič Požarnik]]
* Franc Marič
* [[Boštjan Markič]]
* [[Marjanca Markič]]
* [[Mihael Markič]]
* [[Josip Marn]]
* [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]]
* [[Peter Martinc]]
* [[Jurij Marussig]]
* [[Milan Marušič]]
* [[Martin (Davorin) Mastnak]]
* [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]]
* [[Blaž Matek]]
* [[Neža Maurer]]
* [[Manica Maver]]
* [[Marij Maver]]
* [[Josip Mazi]]
* [[Vilko Mazi]] (1888-1986)
* [[Jasna Mažgon]]
* [[Hinko Medič]]
* [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]]
* [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]]
* [[Martin Medved]]
* [[Stane Medved]]
* [[Vida Medved Udovič]]
* [[Zdenko Medveš]]
* [[Marija Mehle]]
* [[Jože Melaher]]
* [[Luc Menaše]]
* [[Josip Mencej]]
* [[Martin Mencej]]
* [[Rudolf Mencin]]
* [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]]
* [[Marija Menih]]
* [[Dušan Merc]]
* [[Ivan Mercina (učitelj)]]
* [[Alojzij Merhar]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivanka Mestnik]]
* [[Josip Mešiček]] (1865-1923)
* Antonija Metelko
* [[Franc Serafin Metelko]]
* [[Janez Milko Metlika]]
* [[Franc Mihelčič]]
* [[Pavel Mihelčič]]
* [[Slavko Mihelčič]]
* [[Stane Mihelič]]
* [[Erika Mihevc Gabrovec]]
* [[Neža Ema Mikec]]
* [[Janja Miklavčič]]
* [[Jožica Miklavčič]]
* [[Elvi Miklavec Slokar]]
* [[Janez Miklošič]]
* [[Adam Milkovič]]
* [[Dragojila Milek]]
* [[Jože Mlakar]]
* [[Pino Mlakar]]
* [[Emilija Mlakar Branc]]
* [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]]
* [[Fran Mlinšek]]
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]]
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]]
* [[Hubert Močnik]]
* [[Janez Močnik]]
* [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996)
* [[Matej Močnik]]
* [[Matija Močnik]] (1881-1962)
* [[Peter Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
* [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]]
* [[Miha Mohor]]
* [[Milena Mohorič]]
* [[Ivan Molinaro]]
* [[Nada Morato]]
* [[Karmen Mozetič]]
* [[Anton Možina]]
* [[Boris Možina]]
* [[Bernarda Mrak Kosel]]
* [[Ester Mrak]]
* [[Jožef Mrak]]
* [[Franc Mravljak]]
* [[Ivan Mravljak]]
* [[Albert Mrgole|Albert (&amp; Leonida) Mrgole]]
* [[Ilija Mrmak]]
* [[Oton Muhr]]
* Ivana Mulec
* [[Franc Munih]]
* [[Viktor Murnik]]
* [[Pavla Murnik]]
* [[Janko Muršak]]
* [[Erna Muser]]
* [[Peter Musi]]
* [[Avgust Musić]]

== N ==
* [[Marica Nadlišek Bartol]]
* [[Rajmund Nachtigall]]
* [[Zoran Naprudnik]]
* [[Jan Nepomuk Nečásek]]
* [[Miha Nerat]]
* [[Alojz Novak]]
* [[Alojzij Novak (1849-1917)]]
* [[Alojzij Novak (učitelj)]]
* [[Bogomir Novak]]
* [[Drago Novak]] 
* [[Fredi Novak]]
* [[Franc Novak|Franc Novak-&quot;General Štesel&quot;]]
* [[Janez Novak]]
* [[Helena Novak]]
* [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec)
* [[Josip Novak (učitelj)]]
* [[Ljudmila Novak]]
* [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]]
* [[Valentina Novak]]
* [[Egidija Novljan]]

== O ==
* [[Roman Oberlintner]]
* A. Oblak
* [[Breda Oblak]]
* [[Rudi Ocepek]]
* [[Uroš Ocepek]]
* [[Anton Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* Ludvik Olas
* [[Oton Oman]]
* [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]]
* [[Zdravko Omerza]]
* [[France Onič]]
* [[Božidar Opara]]
* [[Mihael Opeka]]
* [[Rok Orač]]
* [[Josip Orel]]
* [[Tine Orel]]
* [[Božena Orožen]]
* [[Fran Orožen]]
* [[Ignacij Orožen]]
* [[Janko Orožen]]
* [[France Ostanek]]
* [[Anton Osterc]]
* [[Anton Oven]]
* [[Karel Ozvald]]

== P ==
* [[Anton Pagon]]
* [[Boris Pahor]]
* [[Drago Pahor]]
* [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]]
* [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]]
* [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič)
* [[Marija Pahor Janežič]]
* [[Radivoj Pahor]]
* [[Samo Pahor]]
* [[Janko Pajk]]
* [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]]
* [[Franc Papler]]
* [[Amand Papotnik]]
* [[Dušan Parazajda]]
* [[Tone Partljič]]
* [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]]
* [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]]
* [[Marijan Pavčič]]
* [[Josip Pavčič]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Gregor Pavlič]]
* [[Rado Pavlič]]
* Zvonko (Franc) Pavšič
* [[Breda Pečan]]
* [[Josip Pečarič]]
* [[Mojca Peček Čuk]]
* [[Rudolf Pečjak]]
* [[Sonja Pečjak]]
* [[Franc Pediček]]
* [[Helena Pehani Justin]]
* [[Cirila Peklaj]]
* [[Leopoldina Pelhan]]
* [[Valerija Perger]]
* [[Jožica Peric]]
* [[Lovro Perko]]
* [[Andrej Perne]]
* [[Marija Perpar]]
*Miša (Mihaela) Krašovic Pertl
* [[Bruna Marija Pertot]]
* [[Ivo Pertot]]
* [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]]
* [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]]
* [[Nada Pertot]]
* [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]]
* [[Rajko Perušek]]
* [[Franc Peruzzi]]
* [[Robert Petaros]]
* Leopold Petauer
* [[Martin Petelin]]
* [[Anda Peterlin]] 
* [[Jože Peterlin]]
*[[Lučka Peterlin Susič]]
*[[Matejka Peterlin Maver]]
* [[Mihael Peternel]]
* [[Metod Peternelj]]
* [[Valentin Petkovšek]]
* [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]]
* [[Anton Pevc]]
* [[France Pibernik]]
* [[Leo Pibrovec]]
* [[Darja Piciga]]
* [[Viktorija Pičman]]
*[[Janez Piko]]
*[[Zora Pipan]]
* [[Alfonz Pirc]]
* [[Franc Pirc]]
* [[Gustav Pirc]]
* [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]]
* [[Matija Pirc]]
* [[Makso Pirnat]]
* [[Angela Piskernik]]
* [[Frančiška Pišek]]
* [[Franci Pivec]]
* [[Ljudevit Pivko]]
* [[Karmen Pižorn]]
* [[France Planina]]
* [[Robert Plavšak]]
* [[Jože Plečnik]]
* [[Josip Plemelj]]
* [[Janko Plemenitaš]]
* [[Tanja Plemenitaš]]
* [[Rudolf Pleskovič]]
* [[Pavel Plesničar]]
* [[Cirila Pleško Štebi]]
* [[Franc Plevnik]]
* [[Tatjana Plevnik]]
* [[Alojz Pluško]]
* [[Leopoldina Plut Pregelj]]
* [[Mirjam Počkar]]
* [[Nives Počkar]]
* [[Karel Podhostnik]]
* [[Albin Podjavoršek]]
* [[Henrik Podkrajšek]]
* [[Matilda Podkrajšek]]
*[[Tatjana Podkrajšek]]
*[[Adela Pogorelc]]
*[[Ivan Poklič]]
* [[Oton Polak]]
* [[Ivan Polanec]]
* [[Valentin Polanšek]]
* [[Anton Polenec]]
* [[Branko Polič]]
* [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]]
* [[Leopold Poljanec]]
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Ivan Poljanšek]]
* [[Ivan Polovič]]
* [[Ambrož Poniž]]
* [[Benedikt Poniž]]
* [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]]
* [[Matko Potočnik]]
* [[Majda Potrata]]
* [[Maria Pozsonec]]
* [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]]
* [[Breda Požar]]
* [[Lovro Požar]]
* [[Štefan Požlep]]
* [[Andrej Praprotnik]]
* [[Franc Praprotnik]]
* [[Ludvik Prebil]]
* [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]]
* [[Ivan Pregelj]]
* [[Žarko Pregelj]]
* [[Stanko Prek]]
* [[Branko Prekoršek]]
* [[Ivan Prekoršek]]
* [[Stanko Premrl]]
* [[Jožef Premru]]
* [[Maks Prezelj]] 
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]]
* [[Karel Prijatelj]]
* [[Niko Prijatelj]]
* [[Janez Nepomuk Primic]]
* [[Anton Primožič]]
* [[Štefan Primožič]]
* [[Josip Priol]]
* [[Stane Proje]]
* [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]]
* [[Peter Prosen]]
* [[Ksenija Prunk]]
* [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]]
* [[Majda Pšunder]]
* [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]]
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]]
* [[Miroslav Pučelik]]
* [[Herman Pučnik]]
* [[Helena Puhar]]
* [[Danica Purg]]
* [[Herman Pušnik]]

== R ==
* [[Oton Račečič]]
* [[Božo Račič]]
* [[Marko Račič]]
* [[Meta Rainer]]
* [[Judita Rajnar]]
* [[Rudolf Rakuša]]
*[[Uršula Ramoveš]]
* [[Vlado Rape]]
* [[Miroslav Ravbar]] 
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Cveta Razdevšek Pučko]]
* [[Nada Razpet]]
* [[Alenka Rebula Tuta]]
* [[Alojz Rebula]]
* [[Ludvik Rebeušek]]
* [[Elija Rebič]]
* [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]]
* [[Pavla Renzenberg]]
* [[Metod Resman]]
* [[Ivan Reščič]]
* [[Miho Ribarič]]
* [[Branka Ribič Hederih]]
* [[Josip Ribičič]]
* [[Marinka Ribičič]]
* [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]]
* [[Vojteh Ribnikar]]
* [[Niko Rihar]]
* [[Maksimiljan Rimele]]
* [[Anton Zvonko Robar]]
* [[Adolf Robida]]
* [[Karel Robida]]
* [[Franc Robnik]]
* [[Ivan Robnik]]
* [[Viljem Rohrman]]
* [[Milena Rohrmann]]
* [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]]
* [[Frančišek Rojina]]
* [[Tomaž Romih]]
* [[Ana Roner Lavrič]]
* [[Adolf Rosina]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
* [[Fran Roš]]
* [[Miloš Roš]]
* [[Jože Rotar]]
* [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik)
* [[Matej Rovš]]
* Marjan Rozman (1938)
* [[Simon Rudmaš]]
* [[Branko Rudolf]]
* [[Vida Rudolf]]
* [[Vida Rudolf (šolska delavka)]]
* [[Marina Rugelj]]
* [[Karlo Rupel]]
* [[Mirko Rupel]]
* [[Mara Rupena]]
* Zvonko Rus
* [[Barbara Rustja]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Dušan Rutar]]
* [[Marija Rutar]]
* [[Simon Rutar]]
* [[Tone Rutar]]
* [[Zora Rutar Ilc]]

== S ==
* [[Adolf Sadar]]
* [[Lovro Sadar]]
* [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]]
* [[Janez Sagadin]]
* [[Ludvik Sagadin]]
* [[Janez Saje]]
* [[Marija Saje]]
* [[Oton Sajovic]]
* [[Igor Saksida]]
* [[Franc Samec]]
* [[Janko Samec]]
* [[Maksa Samsa]]
* [[Mara Samsa]]
* [[Boris Sancin]]
* [[Dimitrij Sancin]]
* [[France Sancin]]
* [[Ivanka Sancin]]
* [[Josip Sancin]] (2)
* [[Karel Sancin]]
* [[Lovro Sancin]]
* [[Matej Sande]]
* [[Sartori]] - - 
* [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]]
* [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]]
* [[Josip Schmoranzer]]
* [[Henrik Schreiner]]
* [[Benedikt Schroniz]]
* [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]]
* [[Danilo Sedmak]]
* [[Simon Sekirnik]]
* [[Jurij Selan]]
* [[Tone Seliškar]]
* [[Antonio Sema]]
* [[Matija Senkovič]]
* [[Alojzij Sernec]]
* [[Ana Sernec]]
* [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]]
*[[Polonca Serrano]]
* [[Jože Sever]]
* [[Leopold Sever]]
* [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]]
* [[Sonja Sever]]
* [[Jože Sevljak]]
* [[Alojzij Sežun]]
* [[Andrej Sežun]]
* [[Albert Franc Sič|Albert Sič]]
* [[Franjo Sič]]
* [[Luka Sila]]
* [[Rozalija Simčič]]
* [[Samo Simčič]]
* [[Tomaž Simčič]]
* [[Ivan Simonič]]
* [[Davorin Sinkovič]]
* [[Franc Sivec]]
* Ivan Sivec (1892-1986)
* [[Minka Skaberne]]
* [[Anton Skala]]
* [[Vinko Skalar]]
* [[Jakob Sket]]
* [[Stanko Skočir]]
* [[Klara Skubic Ermenc]]
* [[Andrej Skulj]]
*[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]]
* [[Vika Slabe]]
* [[Zdravko Slamnik]]
* [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]]
* [[Antonija Slavik]]
* [[Anton Martin Slomšek]]
* [[Anton Slodnjak]]
* [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski)
* [[Avgusta Smolej]]
* [[Pavel Smolej]]
* [[Viktor Smolej]]
* [[Ljuba Smotlak]]
* [[Maja Smotlak]]
* [[Hinko Smrekar]]
* [[Benigen Snoj]]
* [[Gregor Somer]]
* [[Edvard Sosič]]
* [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]]
*[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] 
*[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]]
* [[Andrej Sotošek]]
* [[Anton Sovre]]
* [[Anton Spendou]]
* [[Jožef Spendou]]
* [[Jožef Spindler]]
* [[Katinka Stanič]]
* [[Valentin Stanič]]
* [[Miriam Stanonik]]
* [[Anton Stefanciosa]]
* [[Ivan Stegovec]]
* [[Vojka Stepančič]]
* [[Ljudevit Stiasny]]
* [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]]
* [[Boris Stres]]
* [[Gvido Stres]]
* [[Vera Stres]] (por. Kmetec)
* [[Josip Stritar]]
* Josip Stritar (1870-)
* [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]]
* [[Janez Strnad]]
* [[Romeo Strojnik]]
* [[Štefa Strojnik]]
* [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek)
* [[Ivan Stupica]]
* [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori)
* [[Leopold Suhodolčan]]
* [[Drago Supančič]]
* [[Tomaž Susič]]
* [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]
* [[Lovro Sušnik]]
* [[Blaž Svetelj]]
* [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]]
* [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj)

== Š ==
* [[Maks Šah]]
* [[Saša Šantel]]
* [[Andrej Šavli]]
* [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]]
* [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]]
* [[Ivan Šega (šolnik)]]
* [[Iva Šegula]]
* [[Marjanca Šeme]]
* [[Tanja Šeme]]
* [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]]
* [[Romana Šifrer]]
* [[Ivan Vanek Šiftar]]
* [[Gustav Šilih]]
* [[Stanko Šimenc]]
* [[Silvo Šinkovec]]
* [[Jože Širec]] (1923-2018)
* [[Amat Škerlj]]
* [[Ivan Škoflek]]
* [[Radoslav Škoflek]]
* [[France Škrabl]]
* [[Mojca Škrinjar]]
* [[Bratko Škrlj]]
* [[Franc Škulj]]
* [[Majda Šlajmer Japelj]]
* [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]]
* [[Jakob Šolar]]
* [[Ljubka Šorli]]
* [[Josip Šorn]]
* [[Albin Šprajc]]
* [[Ivan Štalec]]
* [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]]
* [[Damijan Štefanc]]
* [[Barbara Šteh]]
* [[Tina Štemberger]]
* [[Vesna Štemberger Vučko]]
* [[Klaudija Šterman Ivančič]]
* [[Anton Štrekelj]]
* [[Josip Štrekelj]]
* [[Anton Štritof]]
* [[Alfonz Štrukelj]]
* [[Branimir Štrukelj]]
* [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]]
* [[Vojka Štular]]
* [[Antonija Štupca]]
* [[Marija Štupca]]
* [[Jože Šturm]]
* [[Ivan Šubic]]
* [[Rajko Šugman]]
* [[Fran Šuklje]]
* [[Gizela Šuklje]]
* [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič)
* [[Svetozara Šuklje]]
* [[Drago Šulek]]
* [[Krista Šuler]]
* [[Kristina Šuler]]
* [[Avgust Šuligoj]]
* [[Ivan Šumljak]]
* [[Andrej Šušmelj]]
* [[Elvira Šušmelj]]
* [[Zmago Švajger]]
* [[Marija Švajncer]]
* [[Ernest Švara]]

== T ==
* [[Tonka Tacol]]
* [[Mladen Tancer]]
* [[Venčeslav Taufer]]
* [[Vida Taufer]]
* [[Albin (Zoran) Tavčar]]
* [[Alojzij Tavčar]]
* [[Josip Tavčar]]
* [[Mara Tavčar]]
* [[Marijan Tavčar]]
* [[Miroslav Tavčar]]
* [[Zora Tavčar]]
* [[Bogo Teplý]]
* [[Štefan Terpin]]
* [[Ernest Tiran]]
* [[Joško Tischler]] 
* [[Vladimir Tkalec]]
* [[Ivan Toličič]]
* [[Anton Valentin Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
* [[Jože Tomažič]]
* [[Jožef Tomažovic]]
* [[Alojzij Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Jurij Tomec]]
* [[Ana Tomić]]
* [[Ivan Tominec]]
* [[Josip Tominšek]]
* [[Vlasta Tominšek]]
* [[Bernard Tomšič]]
* [[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič]]
* [[Ivan Tomšič]]
* [[Janez Tomšič]]
* [[Ljudevit Tomšič]]
* [[Marjan Tomšič]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Štefan Tomšič]]
* [[Bea Tomšič Amon]]
* [[N. Topolovec]]
* [[Jože Toporišič]]
* [[Emanuel Torres]]
* [[Karel Toš]]
* Franjo (Franc) Trampuž
* [[Marjan Tratar]]
* [[Tone Trdan]]
* [[Janez Trdina]]
* [[Joža Trdina]]
* [[Silva Trdina]]
* [[Ruža Tremski-Gradišnik]]
* [[Ivan Trinko]]
* [[Anton (Tone) Troha]]
* [[Veljko Troha]]
* [[Štefan Trojar]]
* [[Angela Trost]]
* [[Anton Trost]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Davorin (Martin) Trstenjak]]
* [[Marijan Tršar]]
* [[Primož Trubar]]
* [[Vladka Tucovič Sturman]]
* [[Ernest Turk]]
* [[Lavoslava Turk]]
* [[Metod Turnšek]]
* [[Radivoj (Franc) Tušak]]
* [[Ivan Tušek]]

== U ==
* [[Drago Ulaga]]
* [[Emil Ulaga]]
* [[Jože Ulčar]]
* [[Janez Krstnik Ulčer]]
* [[Anton Umek-Okiški]]
* [[Fedora Umek]]
* [[Terezija Uran]]
* [[Bernarda Urankar]]
* [[Stanko Uršič]]
* [[Peter Us]]
* [[Helena Us]]
* [[Jakob Ušeničnik]]

== V ==
* [[Alojzij Vadnal]]
* [[Franc Vajda]]
* [[Jože Valenčič]]
* [[Karel Valentinčič]]
* Alfonz Vales
* [[Matija Valjavec]]
* [[Francka Varl Purkeljc]]
* Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]])
* [[Jože Vauhnik]]
* [[Herman Velik]]
* [[Anton Velikonja]]
* [[Slavica Vencajz]]
* [[Marija Vencelj]]
* [[Jožica Venturini]]
* [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]]
* [[Karel Verstovšek]]
* [[Branko Vesel]]
* [[Franjo Veselko]]
* [[Ivan Vesenjak]]
* [[Franc Vidic]] 1869-1949
* [[Tadej Vidmar]]
* [[Oto Vilčnik]]
* [[Alenka Vilfan Kozinc]]
* [[Albin Vilhar]]
* [[Mirko Vivod]]
* [[Angela Vode]]
* [[Jakob Vodeb]]
* [[Dora Vodnik]]
* [[France Vodnik]]
* [[Valentin Vodnik]]
* [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]]
* [[Gustav Vodušek]]
* [[Marija Vogelnik]]
* [[Silva Vogelnik]]
* [[Fran Voglar]]
* [[Mira Voglar]]
* [[Janez Vogrinc]]
* [[Jože Vogrinc star.]]
* [[Roman Voginc]]
* [[Metod Vojvoda]]
* [[Zlata Vokač]]
* [[Jože Volarič]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Reginald Vospernik]]
* [[Leopold Vostner]]
* [[Fani Vošnjak]]
* [[Vera Vošnjak]]
* [[Vinko Vošnjak]] 
* [[Albin Vrabič]] 
* [[Ernest Vranc]]
* [[Ivan Vrbančič]]
* [[Miha Vrbinc]]
* [[Milan Vreča]]
* [[Ivan Vrečar]]
* [[Franica Vrhunc]]
* [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]]
* Nada Vukelić
* [[Ivan Vurnik]]

== W ==
* [[Jože Wakounig]]
* [[Tomaž Weber]]
* [[Marija Wessner]]
* [[Josip Wester]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Hinko Wilfan]] 
* [[Venceslav Winkler]]
* [[Marija Wirgler]]

== Z ==
* [[Pavle Zablatnik]]
* [[Marta Zabret]]
* [[Vlasta Zabukovec]]
* Štefka Zadnik
* [[Jože Zadravec]]
* [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]]
* [[Leonida Zalokar]]
* [[Mansuet Zangerl]]
* [[Rudolf Završnik]]
* [[Jože Zelenik]]
* [[Janko Zerzer]]
* [[Pavel Zgaga]]
* [[Mavricij Zgonik]]
* [[Anica Zidar]]
* [[Pavle Zidar]]
* [[Ivan Zika]]
* [[Janez Zima]]
* [[Luka Zima]]
* [[Anamarija (Volk) Zlobec]]
* [[Stanislav Zlobko]]
* [[Ivo Zobec]]
* [[Darja Zorc Maver]]
* [[Rudolf Zore]]
* [[Črtomir Zorec]]
* [[Srečko Zorko]]
* [[Leon Zorman]]
* [[Mirko Zorman]]
* [[Klavdij Zornik]]
* [[Agneza Zupan]]
* [[David Zupan]]
* [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]]
* [[Jakob Zupan]]
* [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025)
* [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš
* [[Darko Zupanc]]
* [[Lojze Zupanc]]
* [[Anton Zupančič]]
* [[Alenka Zupančič Danko]]
* [[Janja Zupančič]]
* [[Jože Zupančič]]
* [[Katka Zupančič]]
* [[Vita Zupančič]]
* [[Zdravko Zupančič]]
* [[Fran Zwitter]]

== Ž ==
* [[Jože Žabkar]]
* [[Cilka Žagar]]
* [[Drago(tin) Žagar]]
* [[France Žagar]]
* [[Igor Ž. Žagar]]
* [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]]
* [[Marija Žagar]]
* [[Marjan Žagar]]
* [[Nikolaj Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Miroslav Žakelj]]
* [[Katka Žbogar]]
* [[Marjeta Žebovec]]
* [[Sebastijan Žepič]]
* [[Lojzka Žerdin]]
* [[Tereza Žerdin]]
* [[Breda Žerjal]]
* [[Irena Žerjal]]
* [[Albert Žerjav]]
* [[Angelca Žerovnik]]
* [[Branimir Žganjer]]
* [[Franka Žgavec]]
* [[Franjo Žgeč]]
* [[Adela Žgur]]
* [[Alojzija Židan]]
* [[Franc (Leopold) Žigon]]
* [[Janko Žirovnik]]
* [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] 
* [[Tomislav Žitko]]
* [[Vladimir Žitko]]
* [[Leon Žlebnik]]
* [[Andrej Žmavc]]
* [[Jakob Žmavc]]
* [[Janja Žmavc]]
* [[Marjan Žmavc]]
* [[Vincenc Žnidar]]
* [[Ivica Žnidaršič]]
* [[Fran Žnideršič]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Bogdan Žolnir]]
* [[Oskar Žolnir]]
* [[Sonja Žorga]]
* [[Bogdan Žorž]]
* [[Andrej Žumer]]
* [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]])
* [[Jože Župančič]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji|*]]</text>
      <sha1>pm5pakxv2rf7nktkash0682rtx5eqrc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pokožnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411764</id>
    <revision>
      <id>6761249</id>
      <parentid>6422942</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:10:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761249</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2274" sha1="oa0n10y3p5q7g39nezagevoukl0f3me" xml:space="preserve">{{drugipomeni| Epidermis (razločitev)}}
{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Pokožnica
| Latin       = epidermis
| Image       = Epidermis-delimited.JPG
| Caption     = [[Histologija|Mikroskopska]] slika pokožnice, ki tvori zunanjo plast kože, tu prikazana belo
| Image2      = Epidermal layers.png
| Caption2    = Mikroskopska slika plasti epidermisa. ''Stratum corneum'' se zdi na tej sliki bolj kompakten kot zgoraj zaradi drugačne priprave preparata.
| Precursor   =
| System      = [[integumentni sistem]]
| PartOf = [[koža]]
}}
'''Pokožnica''', '''povrhnjica'''  ali '''vrhnjica''' ''(lat. epidermis)'' je zgornji sloj [[koža|kože]]. Ščiti globlje dele kože in notranjost telesa pred škodljivimi vplivi zunanjega okolja.

Debelina povrhnjice se giblje od 31,2 [[Mikrometer|μm]] na [[Penis|penisu]] do 596,6 [[Mikrometer|μm]] na podplatu stopala, večina pa je debela približno 90 μm, pri čemer so razlike med spoloma minimalne. S starostjo se debelina manjša.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Lintzeri|first=D. A.|last2=Karimian|first2=N.|last3=Blume-Peytavi|first3=U.|last4=Kottner|first4=J.|date=2022-08|title=Epidermal thickness in healthy humans: a systematic review and meta-analysis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35366353/|magazine=Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology: JEADV|volume=36|issue=8|pages=1191–1200|doi=10.1111/jdv.18123|issn=1468-3083|pmid=35366353}}&lt;/ref&gt;

V povrhnjiici ni krvnih in [[Limfna žila|limfnih]] žil. Hranilne snovi in [[kisik]] dobiva z [[Difuzija|difuzijo]] iz [[Usnjica|usnjice]]. Zgrajena je iz večskladnega ploščatega epitelja (epidermalnih celic - [[Keratinocita|keratinocite]] in [[korneocite]]) in medceličnine.

Ploščati epitelj je sestavljen iz petih plasti:

* '''rožena plast''' (''lat. stratum corneum''),
* '''svetla plast''' (''lat. stratum lucidum'') (samo na dlaneh in podplatih),
* '''zrnata plast''' (''lat. stratum granulosum''),
* '''trnasta plast''' (''lat. stratum spinosum''),
* '''zarodna plast''' (''lat. stratum basale'').

Ploščati epitelj služi kot mejna plast med telesom in zunanjim okoljem, preprečuje vdor [[patogen]]ov in regulira količino vode, ki prehaja skozi kožo.

{{Anatomska škrbina}}
[[Kategorija:Koža]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>oa0n10y3p5q7g39nezagevoukl0f3me</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761251</id>
      <parentid>6761249</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:11:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <origin>6761251</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2286" sha1="awc1ngio7eyf8bysfg8ccs78rhiz0r5" xml:space="preserve">{{drugipomeni| Epidermis (razločitev)}}
{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Pokožnica
| Latin       = epidermis
| Image       = Epidermis-delimited.JPG
| Caption     = [[Histologija|Mikroskopska]] slika pokožnice, ki tvori zunanjo plast kože, tu označena z belim stolpcem
| Image2      = Epidermal layers.png
| Caption2    = Mikroskopska slika plasti epidermisa. ''Stratum corneum'' se zdi na tej sliki bolj kompakten kot zgoraj zaradi drugačne priprave preparata.
| Precursor   =
| System      = [[integumentni sistem]]
| PartOf = [[koža]]
}}
'''Pokožnica''', '''povrhnjica'''  ali '''vrhnjica''' ''(lat. epidermis)'' je zgornji sloj [[koža|kože]]. Ščiti globlje dele kože in notranjost telesa pred škodljivimi vplivi zunanjega okolja.

Debelina povrhnjice se giblje od 31,2 [[Mikrometer|μm]] na [[Penis|penisu]] do 596,6 [[Mikrometer|μm]] na podplatu stopala, večina pa je debela približno 90 μm, pri čemer so razlike med spoloma minimalne. S starostjo se debelina manjša.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Lintzeri|first=D. A.|last2=Karimian|first2=N.|last3=Blume-Peytavi|first3=U.|last4=Kottner|first4=J.|date=2022-08|title=Epidermal thickness in healthy humans: a systematic review and meta-analysis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35366353/|magazine=Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology: JEADV|volume=36|issue=8|pages=1191–1200|doi=10.1111/jdv.18123|issn=1468-3083|pmid=35366353}}&lt;/ref&gt;

V povrhnjiici ni krvnih in [[Limfna žila|limfnih]] žil. Hranilne snovi in [[kisik]] dobiva z [[Difuzija|difuzijo]] iz [[Usnjica|usnjice]]. Zgrajena je iz večskladnega ploščatega epitelja (epidermalnih celic - [[Keratinocita|keratinocite]] in [[korneocite]]) in medceličnine.

Ploščati epitelj je sestavljen iz petih plasti:

* '''rožena plast''' (''lat. stratum corneum''),
* '''svetla plast''' (''lat. stratum lucidum'') (samo na dlaneh in podplatih),
* '''zrnata plast''' (''lat. stratum granulosum''),
* '''trnasta plast''' (''lat. stratum spinosum''),
* '''zarodna plast''' (''lat. stratum basale'').

Ploščati epitelj služi kot mejna plast med telesom in zunanjim okoljem, preprečuje vdor [[patogen]]ov in regulira količino vode, ki prehaja skozi kožo.

{{Anatomska škrbina}}
[[Kategorija:Koža]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>awc1ngio7eyf8bysfg8ccs78rhiz0r5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761252</id>
      <parentid>6761251</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:12:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>popravek napisa k sliki</comment>
      <origin>6761252</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2302" sha1="hjb3fc86qbm5yqhmehwqahq6s0nbtzu" xml:space="preserve">{{drugipomeni| Epidermis (razločitev)}}
{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Pokožnica
| Latin       = epidermis
| Image       = Epidermis-delimited.JPG
| Caption     = [[Histologija|Mikroskopska]] slika pokožnice, ki tvori zunanjo plast kože, tu označena z belim stolpcem
| Image2      = Epidermal layers.png
| Caption2    = Mikroskopska slika plasti epidermisa. Rožena plast (''stratum corneum'') se zdi na tej sliki bolj kompaktna kot zgoraj zaradi drugačne priprave preparata.
| Precursor   =
| System      = [[integumentni sistem]]
| PartOf = [[koža]]
}}
'''Pokožnica''', '''povrhnjica'''  ali '''vrhnjica''' ''(lat. epidermis)'' je zgornji sloj [[koža|kože]]. Ščiti globlje dele kože in notranjost telesa pred škodljivimi vplivi zunanjega okolja.

Debelina povrhnjice se giblje od 31,2 [[Mikrometer|μm]] na [[Penis|penisu]] do 596,6 [[Mikrometer|μm]] na podplatu stopala, večina pa je debela približno 90 μm, pri čemer so razlike med spoloma minimalne. S starostjo se debelina manjša.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Lintzeri|first=D. A.|last2=Karimian|first2=N.|last3=Blume-Peytavi|first3=U.|last4=Kottner|first4=J.|date=2022-08|title=Epidermal thickness in healthy humans: a systematic review and meta-analysis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35366353/|magazine=Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology: JEADV|volume=36|issue=8|pages=1191–1200|doi=10.1111/jdv.18123|issn=1468-3083|pmid=35366353}}&lt;/ref&gt;

V povrhnjiici ni krvnih in [[Limfna žila|limfnih]] žil. Hranilne snovi in [[kisik]] dobiva z [[Difuzija|difuzijo]] iz [[Usnjica|usnjice]]. Zgrajena je iz večskladnega ploščatega epitelja (epidermalnih celic - [[Keratinocita|keratinocite]] in [[korneocite]]) in medceličnine.

Ploščati epitelj je sestavljen iz petih plasti:

* '''rožena plast''' (''lat. stratum corneum''),
* '''svetla plast''' (''lat. stratum lucidum'') (samo na dlaneh in podplatih),
* '''zrnata plast''' (''lat. stratum granulosum''),
* '''trnasta plast''' (''lat. stratum spinosum''),
* '''zarodna plast''' (''lat. stratum basale'').

Ploščati epitelj služi kot mejna plast med telesom in zunanjim okoljem, preprečuje vdor [[patogen]]ov in regulira količino vode, ki prehaja skozi kožo.

{{Anatomska škrbina}}
[[Kategorija:Koža]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hjb3fc86qbm5yqhmehwqahq6s0nbtzu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Schadenfreude</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412118</id>
    <revision>
      <id>6761630</id>
      <parentid>5589566</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T04:17:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8073" sha1="nw4vqiqtv1p9rkmijq8rwnoeh60fo5z" xml:space="preserve">Beseda ''Schadenfreude'' izvira iz nemškega jezika in predstavlja pozitivno [[čustvo]] (užitek, [[veselje]], zadovoljstvo, zadoščenje, naslado), ki se pojavi kot odziv na nesrečo drugih.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|title = The face of schadenfreude: Differentiation of joy and schadenfreude by electromyography|url = http://dx.doi.org/10.1080/02699931.2014.966063|journal = Cognition and Emotion|date = 2015-08-18|issn = 0269-9931|pmid = 25297966|pages = 1117-1125|volume = 29|issue = 6|doi = 10.1080/02699931.2014.966063|first = Lea|last = Boecker|first2 = Katja U.|last2 = Likowski|first3 = Paul|last3 = Pauli|first4 = Peter|last4 = Weyers}}&lt;/ref&gt; Šlo naj bi za kompleksno čustvo, sestavljeno iz [[Veselje|veselja]] in posmeha,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|title = Differentiation of emotions in laughter at the behavioral level.|url = http://doi.apa.org/getdoi.cfm?doi=10.1037/a0015692|journal = Emotion|pages = 397-405|volume = 9|issue = 3|doi = 10.1037/a0015692|first = Diana P.|last = Szameitat|first2 = Kai|last2 = Alter|first3 = André J.|last3 = Szameitat|first4 = Chris J.|last4 = Darwin|first5 = Dirk|last5 = Wildgruber|first6 = Susanne|last6 = Dietrich|first7 = Annette|last7 = Sterr}}&lt;/ref&gt; kar nakazuje tudi eden od angleških prevodov – ''malicious joy.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title = schadenfreude {{!}} angleško » nemški {{!}} PONS|url = http://sl.pons.com/prevod?q=schadenfreude&amp;l=deen&amp;in=&amp;lf=de&amp;cid=&amp;srt=null|website = sl.pons.com|accessdate = 2015-12-18|archive-url = https://web.archive.org/web/20151222104914/http://sl.pons.com/prevod?q=schadenfreude&amp;l=deen&amp;in=&amp;lf=de&amp;cid=&amp;srt=null|archive-date = 2015-12-22|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Vendar za razliko od posmeha s ''Schadenfreude'' tarčni osebi ne želimo škodovati&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;; čustvo naj bi bilo bolj povezano s smislom za [[humor]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title = “So You Wanna Be a Pop Star?”: Schadenfreude Following Another's Misfortune on TV|url = http://dx.doi.org/10.1080/01973533.2012.656006|journal = Basic and Applied Social Psychology|date = 2012-03-01|issn = 0197-3533|pages = 168-174|volume = 34|issue = 2|doi = 10.1080/01973533.2012.656006|first = Wilco W. van|last = Dijk|first2 = Jaap W.|last2 = Ouwerkerk|first3 = Guido M. van|last3 = Koningsbruggen|first4 = Yoka M.|last4 = Wesseling}}&lt;/ref&gt; V slovenščino se beseda prevaja kot škodoželjnost,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title = schadenfreude {{!}} nemško » slovenski {{!}} PONS|url = http://sl.pons.com/prevod?q=schadenfreude&amp;l=desl&amp;in=&amp;lf=de&amp;cid=&amp;srt=null|website = sl.pons.com|accessdate = 2015-12-18|archive-url = https://web.archive.org/web/20151222130826/http://sl.pons.com/prevod?q=schadenfreude&amp;l=desl&amp;in=&amp;lf=de&amp;cid=&amp;srt=null|archive-date = 2015-12-22|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; kar ni povsem eksaktno. [[Slovar slovenskega knjižnega jezika]] škodoželjnega človeka definira kot ''»[takega,] ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo«,''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title = Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.|url = http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&amp;expression=%25C5%25A1kodo%25C5%25BEeljen&amp;hs=1|website = bos.zrc-sazu.si|accessdate = 2015-12-18}}&lt;/ref&gt; ''Schadenfreude'' pa se načeloma pojavi šele kot spontan odziv, ne kot vnaprejšnja želja.

== Veselje ali schadenfreude? ==
Na podlagi [[Fritz Heider|Heiderjeve]] [[teorije ravnotežja]] je bilo pokazano, da je človekov čustveni odziv na to, kar se zgodi ostalim, odvisen od odnosa do njih: dober odnos vodi v [[veselje]] po uspehu ter žalost po neuspehu, slab odnos pa v zavist po uspehu ter schadenfreude po neuspehu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title = Joy, Schadenfreude, Sorrow, and Resentment as Responses Restoring Balance in Cognitive Units|url = http://econtent.hogrefe.com/doi/abs/10.1027/1864-9335/a000174|journal = Social Psychology|date = 2014-01-01|issn = 1864-9335|pages = 274-285|volume = 45|issue = 4|doi = 10.1027/1864-9335/a000174|first = Agnieszka|last = Pietraszkiewicz|first2 = Bogdan|last2 = Wojciszke}}&lt;/ref&gt; Na človekov čustveni odziv sovpliva tudi njegova presoja, ali si je tarčna oseba izid zaslužila ali ne,&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title = Deservingness and emotions: Applying the structural model of deservingness to the analysis of affective reactions to outcomes|url = http://dx.doi.org/10.1080/10463280600662321|journal = European Review of Social Psychology|date = 2006-01-01|issn = 1046-3283|pages = 38-73|volume = 17|issue = 1|doi = 10.1080/10463280600662321|first = Professor N. T.|last = Feather}}&lt;/ref&gt; vendar v precej manjši meri.

Avtorji ene od raziskav&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; so preučevali, ali se obrazni izrazi ob doživljanju schadenfreude razlikujejo od obraznih izrazov ob doživljanju [[Veselje|veselja]]. Schadenfreude je bilo izzvano s prikazom neuspešnega streljanja [[Enajstmetrovka|enajstmetrovk]] tujih (nizozemskih) [[Nogometaš|nogometašev]], veselje pa s prikazom uspešnega streljanja domačih (nemških) [[Nogometaš|nogometašev]]. Udeležencem je bila med ogledom videoposnetka [[Elektromiografija|elektromiografično]] merjena aktivnost štirih obraznih [[Mišica|mišic]]. Rezultati so pokazali, da se obrazni izrazi med seboj sicer niso razlikovali, vendar pa so bile [[Mišica|mišične]] reakcije v primeru doživljanja schadenfreude izrazitejše in hitrejše, kar kaže na to, da je neuspeh tujega moštva zbujal več zadovoljstva kot uspeh domačega, četudi so udeleženci poročali nasprotno. Tovrstna odstopanja med eksplicitno (subjektivna ocena) in implicitno meritvijo ([[Elektromiografija|EMG]]) se pogosto pojavljajo, ko je dotično čustvo v družbi nezaželeno in zato potlačeno.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title = The modern face of prejudice and structural features that moderate the effect of cooperation on affect.|url = http://psycnet.apa.org/doi/10.1037/0022-3514.73.5.941|journal = Journal of Personality and Social Psychology|pages = 941-959|volume = 73|issue = 5|doi = 10.1037/0022-3514.73.5.941|first = Eric J.|last = Vanman|first2 = Brenda Y.|last2 = Paul|first3 = Tiffany A.|last3 = Ito|first4 = Norman|last4 = Miller}}&lt;/ref&gt; Hareli in Parkinson (2008) domnevata celo, da je izraz schadenfreude zgolj konstrukt, s katerim družba opisuje nemoralen vir zadovoljstva, pravo doživljano čustvo pa je pravzaprav [[veselje]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title = What's Social About Social Emotions?|url = http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1468-5914.2008.00363.x/abstract|journal = Journal for the Theory of Social Behaviour|date = 2008-06-01|issn = 1468-5914|pages = 131-156|volume = 38|issue = 2|doi = 10.1111/j.1468-5914.2008.00363.x|language = en|first = Shlomo|last = Hareli|first2 = Brian|last2 = Parkinson}}&lt;/ref&gt; Razlog za intenzivnejši odziv pa bi lahko bil tudi ta, da je bil neuspeh Nizozemcev hkrati doživljan še kot smešen, presenetljiv oziroma kot olajšanje.

[[Smeh|Smeha]] ne izzoveta zgolj čisto [[veselje]] in [[sreča]], kot je sprva domneval [[Charles Darwin|Darwin]], temveč široka paleta čustev.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title = The Functions and Dysfunctions of Laughter|url = http://dx.doi.org/10.1080/00221309.1987.9711070|journal = The Journal of General Psychology|date = 1987-10-01|issn = 0022-1309|pmid = 3323418|pages = 317-334|volume = 114|issue = 4|doi = 10.1080/00221309.1987.9711070|first = J. J. M.|last = Askenasy}}&lt;/ref&gt; Ljudje smo med različnimi vrstami [[Smeh|smeha]] zmožni tudi razlikovati, vendar v različnih merah. [[Veselje]] je bilo v eni od raziskav&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; s 44 % tako bolje in hitreje prepoznano od schadenfreude (37 %), ki je bilo pogosto zamešano tako z [[Veselje|veseljem]] kot posmehom. Vesel smeh je bil identificiran kot nevzburjen, nedominanten, pozitiven in dobronameren do poslušalca, smeh od schadenfreude pa kot vzburjen, dominanten (a ne toliko kot posmehljiv smeh), pozitiven in nevtralen do poslušalca (ne zlonameren kot posmehljiv smeh). Schadenfreude torej v več pogledih leži med [[Veselje|veseljem]] in posmehom.

== Viri in literatura ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Čustva]]
[[Kategorija:Nemške besede in besedne zveze]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nw4vqiqtv1p9rkmijq8rwnoeh60fo5z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ragnhild Norveška</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412340</id>
    <revision>
      <id>6761568</id>
      <parentid>6759027</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:04:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11752" sha1="ek2ksr7zmwbg2x76fq3i2dlmt5pkntf" xml:space="preserve">{{Infobox royalty|princess
| name = Princesa Ragnhild, ga. Lorentzen
| full name = Ragnhild Alexandra
| birth_date = &lt;!--Wikidata--&gt;
| birth_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
| death_date = &lt;!--Wikidata--&gt;
| death_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
| burial_date = [[28. september]] [[2012]]
| place of burial = Askerška cerkev&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c27031/artikkel/vis.html?tid=27577|title=Prinsesse Ragnhild, fru Lorentzen|accessdate=25. december 2015|publisher=kongehuset.no|archive-url=https://web.archive.org/web/20120921010643/http://www.kongehuset.no/c27031/artikkel/vis.html?tid=27577|archive-date=2012-09-21|url-status=dead}} {{ikona no}}&lt;/ref&gt;
| house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]
| spouse = Erling Lorentzen&lt;br/&gt; (por. 1953-2012; njena smrt)
| issue = Haakon Lorentzen&lt;br&gt;Ingeborg Lorentzen&lt;br&gt;Ragnhild Lorentzen
| father = [[Olaf V. Norveški]]
| mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]]
}}
'''Ragnhild Alexandra Lorentzen, princesa Norveške''', * [[9. junij]] [[1930]], [[Oslo]], [[Norveška]], † [[16. september]] [[2012]], [[Rio de Janeiro]], [[Brazilija]].

Ragnhild je bila najstarejši otrok kralja [[Olaf V. Norveški|Olafa V. Norveškega]] in [[Marta Švedska|princese Marte Švedske]]. Z rojstvom je bila princesa Norveške in članica [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]. Bila je starejša sestra kralja [[Harald V. Norveški|Haralda V. Norveškega]] in [[Astrid Norveška|princese Astrid Norveške]].

Bila je pra-pravnukinja [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]] Združenega kraljestva in tako tudi sestrična v drugem kolenu kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]].&lt;ref&gt;http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/royalty-obituaries/9561327/Princess-Ragnhild-of-Norway.html&lt;/ref&gt; V času svoje smrti je bila 77. v vrsti na [[Nasledstvo na britanski prestol|britanski prestol]]. Njena teta po materni strani je bila [[Astrid Švedska|kraljica Astrid Belgijska]], kar je princeso Ragnhild naredilo sestrično v prvem kolenu z [[Baudouin I. Belgijski|Baudouinom I. Belgikskim]] in njegovim bratom (ter naslednikom) [[Albert II. Belgijski|Albertom II. Belgijskim]].&lt;ref&gt;http://www.thepeerage.com/p10125.htm#i101244&lt;/ref&gt;

==Življenjepis==
===Zgodnje življenje===
Princesa Ragnhild je bila prva norveška princesa po 629. letih rojena na norveških tleh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://trondni.blogspot.com/2010/06/on-this-date-princess-ragnhild-is-80.html|title=On this date: Princess Ragnhild is 80 today|accessdate=5. november 2015|date=9. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Odrasla je v Kraljevi rezidenci v [[Skaugum]]u blizu [[Asker]]ja, zahodno od [[Oslo|Osla]]. Princesa je bila krščena 27. junija 1930 v Kraljevi kapeli in njeni botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Norveške]] (njen stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Norveške]] (njena stara mati), [[Karl Švedski|vojvoda Västergötlandski]] (njen stari oče), [[Ingeborg Danska|vojvodinja Västergötlandska]] (njena stara mati), [[Gustav V. Švedski|kralj Švedske]] (njen prastric), [[Viktorija Valižanska|princesa Viktorija Britanska]] (njena prateta), princesa Margareta Danska (njena teta) in [[Jurij VI. Britanski|vojvoda Yorški]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je princesa s svojo družino leta 1940 po nemški invaziji pobegnila iz Norveške&lt;ref name=&quot;nrk1&quot; /&gt; in vojni čas je preživela s svojo materjo in sorojencema v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]. Pred rojstvom njenega mlajšega brata je bilo predvidevano, da bi ona v odsotnosti moškega dediča postala kraljica Norveške, čeprav bi to potrebovalo ustavno spremembo, saj ženske v tistem času niso mogle naslediti prestola.&lt;ref name=&quot;nrk1&quot;&gt;
{{navedi splet|url=http://www.nrk.no/nyheter/norge/1.8077585|title=Prinsesse Ragnhild er død|author=Solveig Husøy|publisher=NRK|date=16. september 2012|accessdate=25. december 2015}}{{ikona no}}&lt;/ref&gt;

Odprla je [[Zimske olimpijske igre 1952]] v [[Oslo|Oslu]], saj sta se takrat njen oče in stari oče udeležila pogreba kralja [[Jurij VI. Britanski|Jurija VI.]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://olympic.org/oslo-1952-winter-olympics |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-25 |archive-date=2014-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706194821/http://www.olympic.org/oslo-1952-winter-olympics |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

===Poroka in družina===
Princesa Ragnhild se je 15. maja 1953 v Askerju poročila z Erlingom Lorentznom, norveški trgovalcem višjega razreda, po čimer je princesa naslovljena ''njena visokost princesa Ragnhild, gospa Lorentzen''. Poroka princese s poslovnežem in vojaškim častnikom, ki je med [[Druga svetovna vojna|vojno]] služil kot njen telesni stražar, je povzročila veliko kontroverznost, saj je bila prva norveška princesa, ki se ni poročila s plemičem. Kmalu po poroki para je bilo objavljeno, da norveška zastava ne bi več visela na princesin rojstni dan (9. junija).

Po poroki se je njen častni naslov spremenil iz kraljevska visokost v visokost in postala je znana kot ''princesa Ragnhild, ga. Lorentzen''. Par se je preselil, originalno kot za začasno prebivališče, v [[Rio de Janeiro]] v [[Brazilija|Braziliji]], kjer je njen mož imel bistven poslovni delež, vendar ko sta se sčasoma ustalila tam in ostala tem do njene smrti leta 2012.&lt;ref name=&quot;vg1&quot; /&gt; v Braziliji je njen mož ustanovil Aracruz Celulose.

Princesa je imela tri otroke:
* '''Haakon''' Lorentzen, rojen 23. avgusta 1954 v Oslu. Dne 14. aprila 1982 se je poročil z Martho Carvalho de Freitas (roj. 5. aprila 1958 v Riu de Janeiru),&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://worldroots.com/cgi-bin/gasteldb?@I23518@ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-25 |archive-date=2011-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520173457/http://worldroots.com/cgi-bin/gasteldb?@I23518@ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; s katero ima tri otroke.
** '''Olav''' Alexander Lorentzen, rojen 11. julija 1985 v Riu de Janeiru
** '''Christian''' Frederik Lorentzen, rojen 23. maja 1988 v Riu de Janeiru
** '''Sophia''' Anne Lorentzen, rojena 28. junija 1994 v Riu de Janeiru
* '''Ingeborg''' Ribeiro (roj. Lorentzen), rojena 27. februarja 1957. Dne 4. junija 1982 se je v Braziliji poročila s Paulom Ribeirom, s katerim ima eno hčerko
** '''Victoria''' Ragna Lorentzen Ribeiro, rojena 19. decembra 1988 v Riu de Janeiru. S Felipom Sampaiom Falcãom se je poročila 9. avgusta 2014.
* '''Ragnhild''' Long (roj. Lorentzen), rojena 8. maja 1968. Dne 21. novembra se je poročila z ameriškim katolikom Aaronom Matthewom Longom, s katerim ima dve hčerki.
** '''Alexandra''' Long, rojena 14. decembra 2007
** '''Elizabeth''' Long, rojena marca 2011

===Kraljevo življenje===
Kot članica norveške kraljevske družine princesa Ragnhild ni izvajala nobenih uradnih državnih dolžnosti, vendar se je udeleževala družinskih dogodkov kot na primer kraljevih porok.

Princesa je bila konzervativna in je leta 2004 javno kritizirala nečaka in nečakinjo, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtha Louise]] in [[Haakon, norveški prestolonaslednik|prestolonaslednika Haakona Magnusa]], zaradi njune izbire zakonca.

Princesa Ragnhild je bila pokroviteljica norveške organizacije za gluhe in naglušne.

Več ladij, tudi MS ''Prinsesse Ragnhild'', so bile poimenovane v njeno čast.

===Smrt===
Princesa Ragnhild je umrla 16. septembra 2012 na svojem domu v Riu de Janeiru po dobi bolezni v starosti 82 let.&lt;ref name=&quot;vg1&quot;&gt;{{navedi splet|last=Lohne|first=Jenny-Linn|title=Prinsesse Ragnhild er død|url=http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10045713|publisher=VG|accessdate=20. september 2012|date= 25. december 2015}} {{ikona no}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c26939/nyhet/vis.html?tid=100179|title=Prinsesse Ragnhild er død|date=16. september 2012|publisher=Kraljevska hiša Norveške|accessdate=25. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20120917221047/http://www.kongehuset.no/c26939/nyhet/vis.html?tid=100179|archive-date=2012-09-17|url-status=dead}} {{ikona no}}&lt;/ref&gt;

==Nazivi==
* '''9. junij 1930 - 15. maj 1953:''' ''Njena kraljevska visokost'' princesa Ragnhild Norveška
* '''15. maj 1953 - 16. september 2012:''' ''Njena visokost'' princesa Ragnhild, ga. Lorentzen

==Galerija==
&lt;gallery widths=&quot;150px&quot; heights=&quot;150px&quot;&gt;
Slika:Dåp for prinsesse Ragnhild i 1930.jpg|&lt;center&gt;Krst princese Ragnhild leta 1930
Slika:17. Den norske Kronprinsfamilie - no-nb digifoto 20150727 00118 bldsa pk kgl0033.jpg|&lt;center&gt;Princesa Ragnhild z mamo [[Marta Švedska|Marto]], očetom [[Olaf V. Norveški|Olafom]] in sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] leta 1934.
Slika:22. Den norske Kronprinsfamilie - no-nb digifoto 20150727 00173 bldsa pk kgl0049.jpg|&lt;center&gt;Norveška kraljevska družina leta 1934
Slika:Norges Kronprinsfamilie (6820390482).jpg|&lt;center&gt;Vizitka norveške kraljevske družine za Božič
Slika:Prinsessene_Ragnhild_og_Astrid,_ca_1935_(6966510527).jpg|Vizitka norveške kraljevske družine za Božič leta 1935
Slika:158. Prins Harald og Prinsessene Ragnhild og Astrid - no-nb digifoto 20150727 00119 bldsa pk kgl0073.jpg|&lt;center&gt;Ragnhild z bratom [[Harald V. Norveški|Haraldom]] in sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] septembra 1939.
Slika:Dronning Maud og Prinsessene (6966510185).jpg|&lt;center&gt;Princesa Ragnhild s sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] in babico [[Matilda Valižanska|kraljico Matildo]]
&lt;/gallery&gt;

==Predniki==
{{Predniki
|style=font-size: 80%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
|1= 1. '''Princesa Ragnhild Norveška'''
| 2= 2. [[Olaf V. Norveški]]
| 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]]
| 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]]
| 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]]
| 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]]
| 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]]
| 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14)
| 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15)
| 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]]
| 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]]
| 12= 12. [[Oskar II. Švedski]]
| 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]]
| 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8)
| 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9)
| 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22)
| 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23)
| 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30)
| 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31)
| 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]]
| 21= 21. [[Viktorija Britanska]]
| 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28)
| 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29)
| 24= 24. [[Oskar I. Švedski]]
| 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]]
| 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]]
| 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]]
| 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22)
| 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23)
| 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18)
| 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19)
}}

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.kongehuset.no/c27291/artikkel/vis.html?tid=28752 Uradni življenjepis na uradni spletni stran norveške kraljevske hiše]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1930]]
[[Kategorija:Umrli leta 2012]]
[[Kategorija:Norveške princese]]
[[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]]</text>
      <sha1>ek2ksr7zmwbg2x76fq3i2dlmt5pkntf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Manuela Brečko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412926</id>
    <revision>
      <id>6761708</id>
      <parentid>6759634</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:55:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53804-87</username>
        <id>266938</id>
      </contributor>
      <comment>/* Samostojni koncerti */</comment>
      <origin>6761708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9700" sha1="aropxd8dkok7e7j0i0l3kbrqs5mmutd" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| honorific_prefix = 
| name             = Manuella Brečko
| honorific_suffix = 
| image            = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| background       = solo_singer
| native_name      = 
| native_name_lang = 
| birth_name       = 
| alias            = {{hlist|ManuElla|Hvala|Manu|Manu Hvala}}
| birth_date       = {{Birth date and age|1989|01|31}}
| birth_place      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| origin           = [[Laško]]
| death_date       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| genre            = {{flatlist|
* pop
* rock
* country
}}
| occupation       = {{hlist|[[pevka]]|[[glasbena producentka]]|pesmopiska}}
| instrument       = 
| years_active     = 2005−danes
| label            = Rockatown Music Group
| associated_acts  = 
| website          = 
| notable_instruments = 
| module           = 
}}
[[Slika:ESC2016 - Slovenia Meet &amp; Greet 26.jpg|sličica|Evrovizija 2016]]
'''Manuela Brečko''' (poročena Manu '''Hvala'''), znana pod imenom '''Manu''' (prej ManuElla), [[slovenci|slovenska]] [[pevka]] in [[avtor]]ica, * [[31. januar]] [[1989]], [[Celje]].

==Življenjepis in glasbena pot==
Pri šestih letih je pričela igrati klavirsko harmoniko, pri devetih bas kitaro in se učila solo petja. Pri dvanajstih je pričela igrati v glasbeni skupini, s katero je nastopala 6 let. Kot 16-letnica je nastopila v [[Bitka talentov (2. sezona)|2. sezoni Bitke talentov]]. Uspeh je imela tudi v [[Misija Evrovizija|Misiji Evroviziji]] (2011), izboru slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije v Bakuju, kjer se ji je uspelo prebiti do polfinala.

Po maturi na [[Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije|Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije]] v Celju je leta 2012 diplomirala na ljubljanski [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] iz produkcije v snemalnem studiu. V istem letu je posnela duet s [[Stereotipi (skupina)|StereoTipi]] (»Raztrgaj me nežno«). Njena prva samostojna skladba »Il futuro«, ki je nastala v sodelovanju z avtorjem Kevinom Koradinom iz skupine [[Tide]] in nizozemskim producentom Cliffordom Goilom, besedilo zanjo pa je napisala sama, je izšla januarja 2013. Istega leta je sodelovala na [[Slovenska popevka 2013|Slovenski popevki]] (»Zadnji ples«, 5. mesto) in z [[Matjaž Jelen|Matjažem Jelenom]] posnela duet »Barve«, ki je izšel na njegovem albumu ''Nov dan''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nika.si/Novice/Matjaz_Jelen_Nov_dan_1 |title=Matjaž Jelen Nov dan |accessdate=5. 6. 2024 |date=19. 11. 2013 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je bila povabljena na RetrOpatijski festival (retrospektivo [[Opatijski festival|opatijskega festivala]]), na katerem je, kot edina slovenska izvajalka, zapela popevko »[[Vozi me vlak v daljave]]«.

27. februarja 2016 je s skladbo »[[Blue and Red]]«, ki jo je ustvarila skupaj z Marjanom Hvalo, besedilo pa je napisal Leon Oblak, zmagala na [[EMA 2016|Emi]]. Na [[Evrovizija 2016|Evroviziji 2016]] je v drugem polfinalnem večeru osvojila 14. mesto. Konec leta 2016 sta se s Hvalo preselila v [[Stockholm]] na Švedsko. Dve leti po zmagi se je vrnila na [[EMA 2018|Emin]] oder, a se ji s pesmijo »Glas« (»The Sound« v angleški različici) ni uspelo uvrstiti v finale.

Avgusta 2019 sta se s Hvalo poročila, Brečko pa se je preimenovala v Emanuelo Hvala. Preselila sta se nazaj v Slovenijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/manuella-in-marjan-hvala-sta-se-iz-svedske-vrnila-nazaj-v-slovenijo/|title=ManuElla in Marjan Hvala sta se iz Švedske vrnila nazaj v Slovenijo |accessdate=30. 3. 2020 |date=3. 3. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Marca 2020 je objavila prvo pesem pod novim umetniškim imenom Manu, »Only Love«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/manuella-skozi-sporocilno-zgodbo-only-love-zdruzila-svoje-prijatelje-5281 |title=ManuElla skozi sporočilno zgodbo Only Love združila svoje prijatelje |accessdate=30. 3. 2020 |date=29. 3. 2020 |format= |work= |archive-date=2020-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200329221324/https://www.evrovizija.com/manuella-skozi-sporocilno-zgodbo-only-love-zdruzila-svoje-prijatelje-5281 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Decembra 2022 je izdala svoj prvi album ''Sunrise''.

==Diskografija==
;Albumi
{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| 2016 || Blue and Red || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Blue and Red''
* ''Blue and Red'' &lt;small&gt;(Sing-Along Edition)&lt;/small&gt;
}}
|-
| 2022 || Sunrise || style=&quot;font-size:95%&quot;|
{{stolpci|1|
* ''Sunrise''
* ''All That Matters''
* ''Skin''
* ''We Are Angels'' &lt;small&gt;(Manu, Eric Bazilian)&lt;/small&gt;
* ''Sign Of The Times''
* ''Make Like An Angel''
* ''God Closed Her Eyes''
* ''Naj Naj Naj''
* ''Forever Flow''
* ''Love Is All''
* ''Where There's Love''
* ''Let It Flow'' &lt;small&gt;(Manu, Janja Brlec)&lt;/small&gt;
* ''Only Love'' &lt;small&gt;(Bonus track)&lt;/small&gt;
}}
|-
|}
;Kompilacije
* Slovenska popevka 2013 &lt;small&gt;(''Zadnji ples'')&lt;/small&gt;
;Singli
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2012 || Raztrgaj me nežno &lt;small&gt;(s [[Stereotipi (skupina)|StereoTipi]])&lt;/small&gt; || rowspan=9|
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 2013 || Il futuro &lt;small&gt;(Koradin/Brechko/Goilo)&lt;/small&gt;
|-
| V tvojem ognju (Inferno) &lt;small&gt;(Hvala/Brechko/Melanšek)&lt;/small&gt;
|-
| Zadnji ples &lt;small&gt;(Slovenska popevka 2013)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(Hvala/Melanšek)&lt;/small&gt;
|-
| 2014 || Silent Night
|-
| 2016 || Blue and Red &lt;small&gt;(EMA 2016)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(Brechko/Hvala/Oblak)&lt;/small&gt;
|-
| 2017 || Salvation &lt;small&gt;(Brechko/Hvala/Keuc)&lt;/small&gt;
|-
| 2018 || Glas/The Sound &lt;small&gt;(EMA 2018)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(Evans/Eriksson)&lt;/small&gt;
|-
| colspan=3 align=center bgcolor=&quot;#DCDCDC&quot; | &lt;small&gt;'''Kot Manu'''&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=2|2020 || Only Love || rowspan=2|''Sunrise''
|-
| Forever Flow&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.esccovers.com/forever-flow-manu/|title=FOREVER FLOW – MANU |accessdate=8. 5. 2023 |date=22. 7. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| 2021 || Popotniki&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/61b0b83cdfecf/slovenska-predstavnica-na-evroviziji-babici-v-spomin-izdala-pesem|title=Slovenska predstavnica na Evroviziji babici v spomin izdala pesem |accessdate=8. 5. 2023 |date=9. 12. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| rowspan=2|2022 || All That Matters || rowspan=2|''Sunrise''
|-
| Sunrise
|-
| 2023 || Čas je zdaj &lt;small&gt;(Miha &amp; Manu Hvala)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/ganljiva-zgodba-nase-nekdanje-evrovizijke/|title=Ganljiva zgodba naše nekdanje evrovizijke |accessdate=8. 5. 2023 |date=6. 5. 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
|2024
|Jaz sem ti (Heya no heya) 
|
|}
[[Slika:Manuella photo.png|sličica|Il Futuro, 2013]]

== Nastopi na glasbenih festivalih ==
;Slovenska popevka
* [[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Zadnji ples'' &lt;small&gt;(Marjan Hvala/Iztok Melanšek/Boštjan Grabnar)&lt;/small&gt; - 5. mesto
;EMA
* '''[[EMA 2016|2016]]: ''Blue and Red'' &lt;small&gt;(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Marjan Hvala)&lt;/small&gt; - 1. mesto &lt;small&gt;(3.865 glasov)&lt;/small&gt;'''
* [[EMA 2018|2018]]: ''Glas'' &lt;small&gt;(Lauren Evans, Mike Eriksson/Leon Oblak/Mike Eriksson)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(12. mesto v predizboru)&lt;/small&gt;
;Pesem Evrovizije
* [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]: ''Blue and Red'' &lt;small&gt;(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Marjan Hvala)&lt;/small&gt; &lt;small&gt;(14. mesto v polfinalu)&lt;/small&gt;
;Melodije morja in sonca
* [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Jaz sem ti (Heya no heya)'' &lt;small&gt;(Manu Hvala/Manu Hvala)&lt;/small&gt; &lt;big&gt;-&lt;/big&gt; 6. mesto &lt;small&gt;(18 točk)&lt;/small&gt;
== Ostala sodelovanja na glasbenih festivalih ==
=== Dnevi slovenske zabavne glasbe ===
==== Poprock ====
* [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: ''Maska'' &lt;small&gt;(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Manuella Brechko, Marjan Hvala)&lt;/small&gt; - Luka Sešek &lt;small&gt;(S skladbo ''Maska'' bi moral prvotno nastopiti Orter.)&lt;/small&gt;

== Samostojni koncerti ==
* ''Koncert hvaležnosti za 2024'' &lt;small&gt;(Višja vibracija, 29. december 2024)&lt;/small&gt;
* ''Blue and Red (Prerojena)'' &lt;small&gt;(Kulturni center Laško, 21. oktober 2026)&lt;/small&gt;

== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{Commons and category|Manuella Brečko}}
* {{navedi splet |url=http://www.manuella.eu/about |title=About |accessdate=7. 1. 2016 |date= |format= |work= |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304220743/http://www.manuella.eu/about |url-status=dead }}
* {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/znana-imena-nastopajocih-na-izboru-ema-2016/382636 |title=Znana imena nastopajočih na izboru EMA 2016 |accessdate=7. 1. 2016 |date=5. 1. 2016 |format= |work=MMC }}
* {{navedi splet |url=http://www.radioantena.si/strani/Ekipa.aspx?ID=15889&amp;LNK=164 |title=Manuella Brečko: Glasba je njeno poslanstvo |accessdate=7. 1. 2016 |date=21. 1. 2013 |format= |work=radioantena.si }}

{{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}}

{{start box}}
{{s-ach|aw}}
{{Succession box
| before = [[Maraaya]]
| title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]
| years = 2016
| after = [[Omar Naber]]
}}
{{end box}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brecko, Manuella}}
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Tekmovalci v Misiji Evroviziji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]]</text>
      <sha1>aropxd8dkok7e7j0i0l3kbrqs5mmutd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tihomir Pinter</title>
    <ns>0</ns>
    <id>416352</id>
    <revision>
      <id>6761320</id>
      <parentid>6622471</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:41:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6761320</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7265" sha1="ddwhi2kyyq7qselg2t8btgnwx8wfsux" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Tihomir Pinter''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[19. januar]] [[1938]], [[Bjelovar]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[28. julij]] [[2024]].

==Življenje in šolanje==

Rodil se je staršem madžarskega rodu, očetu Eugenu in materi Mariji; njegov brat je bil filmski snemalec [[Tomislav Pinter]]. S [[fotografija|fotografijo]] se je spoznal kot otrok, z njo sta se ukvarjala njegov oče, ki je organiziral fotografske [[razstava|razstave]] v Bjelovaru, in starejši brat Stjepan. Gimnazijo je obiskoval v Bjelovarju, zanimal se je za [[kemija|kemijo]] in [[Likovna umetnost|likovno umetnost]]. Med letoma 1954 in 1958 se je šolal na vojaški sanitetni šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Obiskoval je likovne in fotografske razstave ter se začel zanimati za [[abstraktna umetnost|abstrakcijo]] v likovni umetnosti. Spoznal se je z &quot;Ljubljanskim fotografskim krogom&quot;, najbolj pa se je navdušil nad železarskimi fotografijami [[Slavko Smolej|Slavka Smoleja]].

Leta 1958 se je v vojaški lekarni v [[Sarajevo|Sarajevu]] zaposlil kot farmacevtski tehnik in včlanil v Fotoklub Sarajevo. Obiskoval je tudi fotografski tečaj pri [[Milorad Jojić|Miloradu Jojiću]]. Dve leti kasneje se je vpisal na Fakulteto za farmacijo in biokemijo v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je diplomiral leta 1965. Leta 1973 je v Zagrebu magistriral na področju kemije prehrane, leta 1975 pa doktoriral. Med študijem se je poročil z Anico Fras. Imata hčerki Marjeto in Barbaro.

[[File:Cetverica pesnikov.jpg|thumb|Tihomir Pinter, Četverica pesnikov, 1998]]
[[File:Metalurg.jpg|thumb|Tihomir Pinter, Metalurg, 1968]]

==Delo==
Leta 1956 mu je brat kupil prvi fotoaparat. Med bivanjem v Sarajevu si je uredil temnico, kjer je razvijal fotografije. Pinterju se to zdi eden ključnih in najbolj ustvarjalnih delov fotografskega procesa, ki mu omogoča nadzor nad celotnim postopkom nastanka fotografije.

Od leta 1966 do 1970 je delal v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v [[Beograd|Beogradu]], živel pa v Smederevu. Kot član Fotokluba je lahko fotografiral v smederevski železarni, eni največjih železarn v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Leta 1968 se je preselil v Beograd, kjer je deloval v okviru mestnega Fotokluba.

Leta 1970 mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo ([[FIAP]]) podelila naslov ''Artist FIAP'' (AFIAP), po selitvi v Ljubljano je postal tudi član [[Fotogrupa ŠOLT Ljubljana|Fotogrupe ŠOLT Ljubljana]]. Med letoma 1969 in 1981 je bil eden izmed desetih najuspešnejših razstavljalcev v [[Slovenija|Sloveniji]] in Jugoslaviji. Prijateljeval je s slikarjem [[Andrej Jemec|Andrejem Jemcem]], ki ga je fotografiral v [[atelje|ateljeju]]. Sledili so portreti drugih umetnikov v ateljejih. Leta 1975 mu je FIAP podelila naslov ''Excellence FIAP'' (EFIAP).

Med poklicnim izpopolnjevanjem v [[München|Münchnu]] se je leta 1981 spoznal s knjigo nemške fotografinje [[Erika Kiffl|Erike Kiffl]], ki tudi fotografira slikarje pri delu. Zaradi majhnosti ateljejev umetnikov Pinter pri delu uporablja širokokotne objektive, s katerimi dobro pokaže okolje, v katerem umetniki ustvarjajo. Po uspehu knjige ''Umetnik v ateljeju'' (1984) in razstave v [[Moderna galerija|Moderni galeriji]] (1990) je sprejel ponudbo za fotografiranje slovenskih književnikov za prilogo Književni listi časopisa ''Delo''. Leta 1991 se je predčasno upokojil in se posvetil [[portretna fotografija|portretni fotografiji]].

Na pobudo Društva slovenskih skladateljev je portretiral slovenske skladatelje. V Parizu je obiskal skladatelja [[Božidar Kantušer|Božidarja Kantušerja]]. Fotografiral je tudi pariško četrt [[La Défense]]. Na Francoskem inštitutu [[Charles Nodier]] v Ljubljani je nato pripravil razstavo o [[Pariz]]u. Leta 1995 si je omislil svoj atelje in se začel ukvarjati s studijskim portretom.

Leta 2006 je prejel [[Nagrada Janez Puhar|nagrado Janeza Puharja]] za življenjsko delo, od leta 2007 dalje pa je član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnih umetnikov. Skupno je sodeloval na 565 skupinskih razstavah ter pripravil 94 samostojnih razstav doma in v tujini. Prejel je 175 nagrad in priznanj.

===Pomembnejši dosežki===
* Prva nagrada za fotografijo na prvem bienalu Salona Čelik i nafta v Sisku 1966
* Naslov ''Artist FIAP (AFIAP)'' 1970
* Naslov ''mojster fotografije'' za dosežke na področju razstavne fotografije 1973
* Naslov ''Excellence FIAP (EFIAP)'' 1975
* [[Nagrada Janeza Puharja]] za življenjsko delo 2006

===Razstave===
* Prva samostojna razstava v Salonu fotografije v Beogradu 1970
* Razstava v Galeriji Muzeja Sisak 1973
* Gradski muzej v Bjelovaru 1976
* Iz cikla ''Umetnik v ateljeju'' v Pilonovi galeriji v Ajdovščini 1982
* Iz cikla ''Umetnik v ateljeju'' v Moderni galeriji v Ljubljani 1990
* ''Pariz'' na Francoskem inštitutu Charles Nodier v Ljubljani 1995
* ''Široki kot'' v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani 1998
* Retrospektiva portretne fotografije v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu 1999
* ''Slovenski glasbeniki'' v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju 2000
* ''Portreti železarjev'' v Kleine Galerie Künstlerhaus v Celovcu 2006
* ''Razžarjeni pogled'' v gradu Ravne v Ravnah na Koroškem 2006
* Retrospektiva portretne fotografije v [[Lamutov likovni salon|Lamutovem likovnem salonu]] v Kostanjevici na Krki 2007
* ''Kemija podobe'' / The chemistry of the image: retrospektivna razstava, Galerija Jakopič 28. 11. 2017 - 4. 3. 2018 {{COBISS|ID=295200768}}

===Knjige===
* ''Umetnik v ateljeju'' (1984) {{COBISS|ID=4451591}}
* ''Portreti sodobnih slovenskih književnikov'' (1993) Studio Etic {{COBISS|ID=36119296}}
* ''Sodobni slovenski skladatelji'' (1997) Prešernova družba {{COBISS|ID=67223552}}
* ''Sto slovenskih glasbenikov'' (2002) Prešernova družba {{COBISS|ID=120433152}}
* ''Pesniki. Mapa 30 fotografij'' (2002) Založba Edina {{COBISS|ID=121136384}}
* ''Portreti: slovenski likovniki v Avstriji in Italiji'' (2003) Mohorjeva družba {{COBISS|ID=4452638}}
* ''Razžarjeni pogled'' (2006) Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec in Gornjesavski muzej, Jesenice {{COBISS|ID=8118324}}
* ''1/125. Trenutki z umetniki'' (2007) Modrijan {{COBISS|ID=236973568}}
* ''Umetniki v ateljeju'' (2008) Modrijan {{COBISS|ID=237633536}}
* ''Atelje in umetniki'' (2012) Pasadena {{COBISS|ID=259894016}}
* ''Tromostovje'' (2015) Društvo knjižna zadruga {{COBISS|ID=281467904}}

==Viri in literatura==
{{kategorija v Zbirki}}
*''Tihomir Pinter''. [http://galerijafotografija.si/avtorji/pinter-tihomir/, Galerija Fotografija.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*Tihomir Pinter. ''1/125. Trenutki z umetniki.'' Ljubljana: Modrijan, 2007. {{COBISS|ID=236973568}}
*Tihomir Pinter. ''Tromostovje''. Ljubljana: Društvo knjižna zadruga, 2015. {{COBISS|ID=281467904}}
*Tihomir Pinter. ''Umetnik v ateljeju''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984. {{COBISS|ID=4451591}}

== Sklici ==
{{Sklici}}{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pinter, Tihomir}}
[[Kategorija:Madžarski Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski kemiki]]
[[Kategorija:Slovenski farmacevti]]
[[Kategorija:Portretni fotografi]]</text>
      <sha1>ddwhi2kyyq7qselg2t8btgnwx8wfsux</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761331</id>
      <parentid>6761320</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:50:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6761331</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7286" sha1="qf66emje3suwwnoip20kkhwf6ghrdzo" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Tihomir Pinter''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[19. januar]] [[1938]], [[Bjelovar]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[28. julij]] [[2024]].

==Življenje in šolanje==

Rodil se je staršem madžarskega rodu, očetu Eugenu in materi Mariji; njegov brat je bil hrvaški filmski snemalec [[Tomislav Pinter]] (1926-2008). S [[fotografija|fotografijo]] se je spoznal kot otrok, z njo sta se ukvarjala njegov oče, ki je organiziral fotografske [[razstava|razstave]] v Bjelovaru, in starejši brat Stjepan. Gimnazijo je obiskoval v Bjelovarju, zanimal se je za [[kemija|kemijo]] in [[Likovna umetnost|likovno umetnost]]. Med letoma 1954 in 1958 se je šolal na vojaški sanitetni šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Obiskoval je likovne in fotografske razstave ter se začel zanimati za [[abstraktna umetnost|abstrakcijo]] v likovni umetnosti. Spoznal se je z &quot;Ljubljanskim fotografskim krogom&quot;, najbolj pa se je navdušil nad železarskimi fotografijami [[Slavko Smolej|Slavka Smoleja]].

Leta 1958 se je v vojaški lekarni v [[Sarajevo|Sarajevu]] zaposlil kot farmacevtski tehnik in včlanil v Fotoklub Sarajevo. Obiskoval je tudi fotografski tečaj pri [[Milorad Jojić|Miloradu Jojiću]]. Dve leti kasneje se je vpisal na Fakulteto za farmacijo in biokemijo v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je diplomiral leta 1965. Leta 1973 je v Zagrebu magistriral na področju kemije prehrane, leta 1975 pa doktoriral. Med študijem se je poročil z Anico Fras. Imata hčerki Marjeto in Barbaro.

[[File:Cetverica pesnikov.jpg|thumb|Tihomir Pinter, Četverica pesnikov, 1998]]
[[File:Metalurg.jpg|thumb|Tihomir Pinter, Metalurg, 1968]]

==Delo==
Leta 1956 mu je brat kupil prvi fotoaparat. Med bivanjem v Sarajevu si je uredil temnico, kjer je razvijal fotografije. Pinterju se to zdi eden ključnih in najbolj ustvarjalnih delov fotografskega procesa, ki mu omogoča nadzor nad celotnim postopkom nastanka fotografije.

Od leta 1966 do 1970 je delal v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v [[Beograd|Beogradu]], živel pa v Smederevu. Kot član Fotokluba je lahko fotografiral v smederevski železarni, eni največjih železarn v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Leta 1968 se je preselil v Beograd, kjer je deloval v okviru mestnega Fotokluba.

Leta 1970 mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo ([[FIAP]]) podelila naslov ''Artist FIAP'' (AFIAP), po selitvi v Ljubljano je postal tudi član [[Fotogrupa ŠOLT Ljubljana|Fotogrupe ŠOLT Ljubljana]]. Med letoma 1969 in 1981 je bil eden izmed desetih najuspešnejših razstavljalcev v [[Slovenija|Sloveniji]] in Jugoslaviji. Prijateljeval je s slikarjem [[Andrej Jemec|Andrejem Jemcem]], ki ga je fotografiral v [[atelje|ateljeju]]. Sledili so portreti drugih umetnikov v ateljejih. Leta 1975 mu je FIAP podelila naslov ''Excellence FIAP'' (EFIAP).

Med poklicnim izpopolnjevanjem v [[München|Münchnu]] se je leta 1981 spoznal s knjigo nemške fotografinje [[Erika Kiffl|Erike Kiffl]], ki tudi fotografira slikarje pri delu. Zaradi majhnosti ateljejev umetnikov Pinter pri delu uporablja širokokotne objektive, s katerimi dobro pokaže okolje, v katerem umetniki ustvarjajo. Po uspehu knjige ''Umetnik v ateljeju'' (1984) in razstave v [[Moderna galerija|Moderni galeriji]] (1990) je sprejel ponudbo za fotografiranje slovenskih književnikov za prilogo Književni listi časopisa ''Delo''. Leta 1991 se je predčasno upokojil in se posvetil [[portretna fotografija|portretni fotografiji]].

Na pobudo Društva slovenskih skladateljev je portretiral slovenske skladatelje. V Parizu je obiskal skladatelja [[Božidar Kantušer|Božidarja Kantušerja]]. Fotografiral je tudi pariško četrt [[La Défense]]. Na Francoskem inštitutu [[Charles Nodier]] v Ljubljani je nato pripravil razstavo o [[Pariz]]u. Leta 1995 si je omislil svoj atelje in se začel ukvarjati s studijskim portretom.

Leta 2006 je prejel [[Nagrada Janez Puhar|nagrado Janeza Puharja]] za življenjsko delo, od leta 2007 dalje pa je član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnih umetnikov. Skupno je sodeloval na 565 skupinskih razstavah ter pripravil 94 samostojnih razstav doma in v tujini. Prejel je 175 nagrad in priznanj.

===Pomembnejši dosežki===
* Prva nagrada za fotografijo na prvem bienalu Salona Čelik i nafta v Sisku 1966
* Naslov ''Artist FIAP (AFIAP)'' 1970
* Naslov ''mojster fotografije'' za dosežke na področju razstavne fotografije 1973
* Naslov ''Excellence FIAP (EFIAP)'' 1975
* [[Nagrada Janeza Puharja]] za življenjsko delo 2006

===Razstave===
* Prva samostojna razstava v Salonu fotografije v Beogradu 1970
* Razstava v Galeriji Muzeja Sisak 1973
* Gradski muzej v Bjelovaru 1976
* Iz cikla ''Umetnik v ateljeju'' v Pilonovi galeriji v Ajdovščini 1982
* Iz cikla ''Umetnik v ateljeju'' v Moderni galeriji v Ljubljani 1990
* ''Pariz'' na Francoskem inštitutu Charles Nodier v Ljubljani 1995
* ''Široki kot'' v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani 1998
* Retrospektiva portretne fotografije v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu 1999
* ''Slovenski glasbeniki'' v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju 2000
* ''Portreti železarjev'' v Kleine Galerie Künstlerhaus v Celovcu 2006
* ''Razžarjeni pogled'' v gradu Ravne v Ravnah na Koroškem 2006
* Retrospektiva portretne fotografije v [[Lamutov likovni salon|Lamutovem likovnem salonu]] v Kostanjevici na Krki 2007
* ''Kemija podobe'' / The chemistry of the image: retrospektivna razstava, Galerija Jakopič 28. 11. 2017 - 4. 3. 2018 {{COBISS|ID=295200768}}

===Knjige===
* ''Umetnik v ateljeju'' (1984) {{COBISS|ID=4451591}}
* ''Portreti sodobnih slovenskih književnikov'' (1993) Studio Etic {{COBISS|ID=36119296}}
* ''Sodobni slovenski skladatelji'' (1997) Prešernova družba {{COBISS|ID=67223552}}
* ''Sto slovenskih glasbenikov'' (2002) Prešernova družba {{COBISS|ID=120433152}}
* ''Pesniki. Mapa 30 fotografij'' (2002) Založba Edina {{COBISS|ID=121136384}}
* ''Portreti: slovenski likovniki v Avstriji in Italiji'' (2003) Mohorjeva družba {{COBISS|ID=4452638}}
* ''Razžarjeni pogled'' (2006) Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec in Gornjesavski muzej, Jesenice {{COBISS|ID=8118324}}
* ''1/125. Trenutki z umetniki'' (2007) Modrijan {{COBISS|ID=236973568}}
* ''Umetniki v ateljeju'' (2008) Modrijan {{COBISS|ID=237633536}}
* ''Atelje in umetniki'' (2012) Pasadena {{COBISS|ID=259894016}}
* ''Tromostovje'' (2015) Društvo knjižna zadruga {{COBISS|ID=281467904}}

==Viri in literatura==
{{kategorija v Zbirki}}
*''Tihomir Pinter''. [http://galerijafotografija.si/avtorji/pinter-tihomir/, Galerija Fotografija.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*Tihomir Pinter. ''1/125. Trenutki z umetniki.'' Ljubljana: Modrijan, 2007. {{COBISS|ID=236973568}}
*Tihomir Pinter. ''Tromostovje''. Ljubljana: Društvo knjižna zadruga, 2015. {{COBISS|ID=281467904}}
*Tihomir Pinter. ''Umetnik v ateljeju''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984. {{COBISS|ID=4451591}}

== Sklici ==
{{Sklici}}{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pinter, Tihomir}}
[[Kategorija:Madžarski Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski kemiki]]
[[Kategorija:Slovenski farmacevti]]
[[Kategorija:Portretni fotografi]]</text>
      <sha1>qf66emje3suwwnoip20kkhwf6ghrdzo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761332</id>
      <parentid>6761331</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:51:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6761332</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7299" sha1="nqli9jte1gshoio9awimd5w5pp3rym0" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Tihomir Pinter''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[19. januar]] [[1938]], [[Bjelovar]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[28. julij]] [[2024]].

==Življenje in šolanje==

Rodil se je na Hrvaškem staršem madžarskega rodu, očetu Eugenu in materi Mariji; njegov brat je bil hrvaški filmski snemalec [[Tomislav Pinter]] (1926-2008). S [[fotografija|fotografijo]] se je spoznal kot otrok, z njo sta se ukvarjala njegov oče, ki je organiziral fotografske [[razstava|razstave]] v Bjelovaru, in starejši brat Stjepan. Gimnazijo je obiskoval v Bjelovarju, zanimal se je za [[kemija|kemijo]] in [[Likovna umetnost|likovno umetnost]]. Med letoma 1954 in 1958 se je šolal na vojaški sanitetni šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Obiskoval je likovne in fotografske razstave ter se začel zanimati za [[abstraktna umetnost|abstrakcijo]] v likovni umetnosti. Spoznal se je z &quot;Ljubljanskim fotografskim krogom&quot;, najbolj pa se je navdušil nad železarskimi fotografijami [[Slavko Smolej|Slavka Smoleja]].

Leta 1958 se je v vojaški lekarni v [[Sarajevo|Sarajevu]] zaposlil kot farmacevtski tehnik in včlanil v Fotoklub Sarajevo. Obiskoval je tudi fotografski tečaj pri [[Milorad Jojić|Miloradu Jojiću]]. Dve leti kasneje se je vpisal na Fakulteto za farmacijo in biokemijo v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je diplomiral leta 1965. Leta 1973 je v Zagrebu magistriral na področju kemije prehrane, leta 1975 pa doktoriral. Med študijem se je poročil z Anico Fras. Imata hčerki Marjeto in Barbaro.

[[File:Cetverica pesnikov.jpg|thumb|Tihomir Pinter, Četverica pesnikov, 1998]]
[[File:Metalurg.jpg|thumb|Tihomir Pinter, Metalurg, 1968]]

==Delo==
Leta 1956 mu je brat kupil prvi fotoaparat. Med bivanjem v Sarajevu si je uredil temnico, kjer je razvijal fotografije. Pinterju se to zdi eden ključnih in najbolj ustvarjalnih delov fotografskega procesa, ki mu omogoča nadzor nad celotnim postopkom nastanka fotografije.

Od leta 1966 do 1970 je delal v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v [[Beograd|Beogradu]], živel pa v Smederevu. Kot član Fotokluba je lahko fotografiral v smederevski železarni, eni največjih železarn v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Leta 1968 se je preselil v Beograd, kjer je deloval v okviru mestnega Fotokluba.

Leta 1970 mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo ([[FIAP]]) podelila naslov ''Artist FIAP'' (AFIAP), po selitvi v Ljubljano je postal tudi član [[Fotogrupa ŠOLT Ljubljana|Fotogrupe ŠOLT Ljubljana]]. Med letoma 1969 in 1981 je bil eden izmed desetih najuspešnejših razstavljalcev v [[Slovenija|Sloveniji]] in Jugoslaviji. Prijateljeval je s slikarjem [[Andrej Jemec|Andrejem Jemcem]], ki ga je fotografiral v [[atelje|ateljeju]]. Sledili so portreti drugih umetnikov v ateljejih. Leta 1975 mu je FIAP podelila naslov ''Excellence FIAP'' (EFIAP).

Med poklicnim izpopolnjevanjem v [[München|Münchnu]] se je leta 1981 spoznal s knjigo nemške fotografinje [[Erika Kiffl|Erike Kiffl]], ki tudi fotografira slikarje pri delu. Zaradi majhnosti ateljejev umetnikov Pinter pri delu uporablja širokokotne objektive, s katerimi dobro pokaže okolje, v katerem umetniki ustvarjajo. Po uspehu knjige ''Umetnik v ateljeju'' (1984) in razstave v [[Moderna galerija|Moderni galeriji]] (1990) je sprejel ponudbo za fotografiranje slovenskih književnikov za prilogo Književni listi časopisa ''Delo''. Leta 1991 se je predčasno upokojil in se posvetil [[portretna fotografija|portretni fotografiji]].

Na pobudo Društva slovenskih skladateljev je portretiral slovenske skladatelje. V Parizu je obiskal skladatelja [[Božidar Kantušer|Božidarja Kantušerja]]. Fotografiral je tudi pariško četrt [[La Défense]]. Na Francoskem inštitutu [[Charles Nodier]] v Ljubljani je nato pripravil razstavo o [[Pariz]]u. Leta 1995 si je omislil svoj atelje in se začel ukvarjati s studijskim portretom.

Leta 2006 je prejel [[Nagrada Janez Puhar|nagrado Janeza Puharja]] za življenjsko delo, od leta 2007 dalje pa je član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnih umetnikov. Skupno je sodeloval na 565 skupinskih razstavah ter pripravil 94 samostojnih razstav doma in v tujini. Prejel je 175 nagrad in priznanj.

===Pomembnejši dosežki===
* Prva nagrada za fotografijo na prvem bienalu Salona Čelik i nafta v Sisku 1966
* Naslov ''Artist FIAP (AFIAP)'' 1970
* Naslov ''mojster fotografije'' za dosežke na področju razstavne fotografije 1973
* Naslov ''Excellence FIAP (EFIAP)'' 1975
* [[Nagrada Janeza Puharja]] za življenjsko delo 2006

===Razstave===
* Prva samostojna razstava v Salonu fotografije v Beogradu 1970
* Razstava v Galeriji Muzeja Sisak 1973
* Gradski muzej v Bjelovaru 1976
* Iz cikla ''Umetnik v ateljeju'' v Pilonovi galeriji v Ajdovščini 1982
* Iz cikla ''Umetnik v ateljeju'' v Moderni galeriji v Ljubljani 1990
* ''Pariz'' na Francoskem inštitutu Charles Nodier v Ljubljani 1995
* ''Široki kot'' v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani 1998
* Retrospektiva portretne fotografije v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu 1999
* ''Slovenski glasbeniki'' v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju 2000
* ''Portreti železarjev'' v Kleine Galerie Künstlerhaus v Celovcu 2006
* ''Razžarjeni pogled'' v gradu Ravne v Ravnah na Koroškem 2006
* Retrospektiva portretne fotografije v [[Lamutov likovni salon|Lamutovem likovnem salonu]] v Kostanjevici na Krki 2007
* ''Kemija podobe'' / The chemistry of the image: retrospektivna razstava, Galerija Jakopič 28. 11. 2017 - 4. 3. 2018 {{COBISS|ID=295200768}}

===Knjige===
* ''Umetnik v ateljeju'' (1984) {{COBISS|ID=4451591}}
* ''Portreti sodobnih slovenskih književnikov'' (1993) Studio Etic {{COBISS|ID=36119296}}
* ''Sodobni slovenski skladatelji'' (1997) Prešernova družba {{COBISS|ID=67223552}}
* ''Sto slovenskih glasbenikov'' (2002) Prešernova družba {{COBISS|ID=120433152}}
* ''Pesniki. Mapa 30 fotografij'' (2002) Založba Edina {{COBISS|ID=121136384}}
* ''Portreti: slovenski likovniki v Avstriji in Italiji'' (2003) Mohorjeva družba {{COBISS|ID=4452638}}
* ''Razžarjeni pogled'' (2006) Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec in Gornjesavski muzej, Jesenice {{COBISS|ID=8118324}}
* ''1/125. Trenutki z umetniki'' (2007) Modrijan {{COBISS|ID=236973568}}
* ''Umetniki v ateljeju'' (2008) Modrijan {{COBISS|ID=237633536}}
* ''Atelje in umetniki'' (2012) Pasadena {{COBISS|ID=259894016}}
* ''Tromostovje'' (2015) Društvo knjižna zadruga {{COBISS|ID=281467904}}

==Viri in literatura==
{{kategorija v Zbirki}}
*''Tihomir Pinter''. [http://galerijafotografija.si/avtorji/pinter-tihomir/, Galerija Fotografija.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*Tihomir Pinter. ''1/125. Trenutki z umetniki.'' Ljubljana: Modrijan, 2007. {{COBISS|ID=236973568}}
*Tihomir Pinter. ''Tromostovje''. Ljubljana: Društvo knjižna zadruga, 2015. {{COBISS|ID=281467904}}
*Tihomir Pinter. ''Umetnik v ateljeju''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984. {{COBISS|ID=4451591}}

== Sklici ==
{{Sklici}}{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pinter, Tihomir}}
[[Kategorija:Madžarski Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski kemiki]]
[[Kategorija:Slovenski farmacevti]]
[[Kategorija:Portretni fotografi]]</text>
      <sha1>nqli9jte1gshoio9awimd5w5pp3rym0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sérgio Manoel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>421761</id>
    <revision>
      <id>6761677</id>
      <parentid>5910100</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:04:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Madureire EC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6761677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3933" sha1="hq7kw6cogwp1dnmu4vdkmavdnjw7h03" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Sérgio Manoel
|fullname=Sérgio Manoel Júnior
|position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[Santos FC|Santos]]
| years1 = 1989&amp;ndash;1992 | years2 = 1993 | years3 = 1993&amp;ndash;1994 | years4 = 1994&amp;ndash;1995 | years5 = 1996&amp;ndash;1997 | years6 = 1997&amp;ndash;1998 | years7 = 1998&amp;ndash;2000 | years8 = 2000&amp;ndash;2002 | years9 = 2002&amp;ndash;2003 | years10 = 2003 | years11 = 2003 | years12 = 2004 | years13 = 2004 | years14 = 2004 | years15 = 2005 | years16 = 2005 | years17 = 2005&amp;ndash;2006 | years18 = 2006 | years19 = 2006 | years20 = 2006&amp;ndash;2007 | years21 = 2007 | years22 = 2007&amp;ndash;2008 | years23 = 2008 | years24 =2008&amp;ndash;2009 | years25 =2010
| clubs1 = [[Santos FC|Santos]] | clubs2 = [[Fluminense Football Club|Fluminense]] | clubs3 = [[Santos FC|Santos]] | clubs4 = [[Botafogo de Futebol e Regatas|Botafogo]] | clubs5 = [[Cerezo Osaka]] | clubs6 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] | clubs7 = [[Botafogo de Futebol e Regatas|Botafogo]] | clubs8 = [[Cruzeiro Esporte Clube|Cruzeiro]] | clubs9 = [[Coritiba Foot Ball Club|Coritiba]] | clubs10 = [[America Football Club (RJ)|América-RJ]] | clubs11 = [[Associação Portuguesa de Desportos|Portuguesa]] | clubs12 = [[Madureira Esporte Clube|Madureira]] | clubs13 = [[Figueirense Futebol Clube|Figueirense]] | clubs14 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | clubs15 = [[Marília Atlético Clube|Marília]] | clubs16 = [[Figueirense Futebol Clube|Figueirense]] | clubs17 = [[Volta Redonda Futebol Clube|Volta Redonda]] | clubs18 = [[Botafogo de Futebol e Regatas|Botafogo]] | clubs19 = [[Clube Náutico Capibaribe|Náutico]] | clubs20 = [[Volta Redonda Futebol Clube|Volta Redonda]] | clubs21 = [[Ceilândia Esporte Clube|Ceilândia]] | clubs22 = [[Ceará Sporting Club|Ceará]] | clubs23 = [[Bacabal Esporte Clube|Bacabal]] | clubs24 =[[Clube Atlético Bragantino|Bragantino]] | clubs25 =[[Associação Botafogo Futebol Clube|Botafogo-DF]]
|caps1= | goals1 = | caps2 = | goals2 = | caps3 = | goals3 = | caps4 = | goals4 = | caps5 = | goals5 = | caps6 = | goals6 = | caps7 = | goals7 = | caps8 = | goals8 = | caps9 = | goals9 = | caps10 = | goals10 = | caps11 = | goals11 = | caps12 = | goals12 = | caps13 = | goals13 = | caps14 = | goals14 = | caps15 = | goals15 = | caps16 = | goals16 = | caps17 = | goals17 = | caps18 = | goals18 = | caps19 = | goals19 = | caps20 = | goals20 = | caps21 = | goals21 = | caps22 = | goals22 = | caps23 = | goals23 = | caps24 = | goals24 = 
|totalcaps=|totalgoals=
|nationalyears1=1995–1998|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0
}}
'''Sérgio Manoel''', [[Brazilija|brazilski]] [[nogometaš]], * [[2. marec]] [[1973]], [[Santos]], [[Brazilija]].

Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Manoel, Sérgio}}
[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Botafoga]]
[[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]]
[[Kategorija:Nogometaši Grêmia]]
[[Kategorija:Nogometaši Cruzeira EC]]
[[Kategorija:Nogometaši Coritibe FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Americe FC (RJ)]]
[[Kategorija:Nogometaši Portuguese de Desportos]]
[[Kategorija:Nogometaši Madureire EC]]
[[Kategorija:Nogometaši Figueirenseja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Independienteja Santa Fe]]
[[Kategorija:Nogometaši Marília Atlético Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši Volte Redonde FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Náutico Capibaribe]]
[[Kategorija:Nogometaši Ceilândie EC]]
[[Kategorija:Nogometaši Ceará Sporting Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši Bacabal EC]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Bragantino]]
[[Kategorija:Nogometaši Associação Botafoga FC]]</text>
      <sha1>hq7kw6cogwp1dnmu4vdkmavdnjw7h03</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carlos Alberto Dias</title>
    <ns>0</ns>
    <id>421813</id>
    <revision>
      <id>6761670</id>
      <parentid>6254306</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:57:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* vrh */ umrl</comment>
      <origin>6761670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3606" sha1="no10l5f70b0k9e579adm6sul546shwx" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Carlos Alberto Dias
|fullname=Carlos Alberto Costa Dias
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1985      | clubs1 = [[Sociedade Esportiva Matsubara|Matsubara]]
| years2 = 1986–1988 | clubs2 = [[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]] 
| years3 = 1988–1989 | clubs3 = [[Coritiba FC|Coritiba]] |caps3= 20 |goals3= 7
| years4 = 1990–1992 | clubs4 = [[Botafogo FR|Botafogo]] |caps4= 53 |goals4= 5
| years5 = 1993      | clubs5 = [[CR Vasco da Gama|Vasco da Gama]] |caps5= 0 |goals5= 0
| years6 = 1993      | clubs6 = [[Grêmio FBPA|Grêmio]] |caps6= 4 |goals6= 2
| years7 = 1994      | clubs7 = [[Paraná Clube|Paraná]] |caps7= 15 |goals7= 5
| years8 = 1995      | clubs8 = [[Šimizu S-Pulse]] |caps8= 32 |goals8= 17
| years9 = 1996      | clubs9 = [[Paraná Clube|Paraná]] |caps9= 8 |goals9= 1
| years10 = 1997     | clubs10 = [[Tokio Verdi|Verdi Kavasaki]] |caps10= 10 |goals10= 3
| years11 = 1998     | clubs11 = [[Coritiba FC|Coritiba]] |caps11= 3 |goals11= 0
| years12 = 1999     | clubs12 = [[Paraná Clube|Paraná]] |caps12= 10 |goals12= 0
| years13 = 2000     | clubs13= [[Ceará Sporting Club|Ceará]]
| years14 = 2001     | clubs14 = [[Madureira Esporte Clube|Madureira]]
| years15 = 2002     | clubs15 = [[Ponta Grossa Esporte Clube|Ponta Grossa]]
| years16 = 2003     | clubs16 = [[Esporte Clube Operário |Operário]]
| years17 = 2004     | clubs17 = [[Shizuoka FC|Shizuoka]]
| years19 = 2005–2006 | clubs19 = [[Operário Ferroviário Esporte Clube|Operário Ferroviário]]
| years20 = 2006     | clubs20 = [[CN Marcílio Dias|Marcílio Dias]]
|totalcaps=|totalgoals=
|nationalyears1=1992|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0
| manageryears1 = 2014 | managerclubs1 = [[Castanhal Esporte Clube|Castanhal]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.futebolinterior.com.br/futebol/Futebol-Brasil/noticias/2014-12/Castanhal-anuncia-Carlos-Alberto-Dias-ex-Botafogo-como-tecnico |title=Castanhal announces Carlos Alberto Dias, former half of Vasco and Botafogo, as coach |publisher=Futebol Interior |date=2014-12-03 |accessdate=2014-12-05 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141208233154/http://www.futebolinterior.com.br/futebol/Futebol-Brasil/noticias/2014-12/Castanhal-anuncia-Carlos-Alberto-Dias-ex-Botafogo-como-tecnico |archivedate=2014-12-08 }}&lt;/ref&gt;
| manageryears2 = 2017  | managerclubs2 = [[Paragominas Futebol Clube|Paragominas]]
| manageryears3 = 2018 | managerclubs3 = [[Sociedade Esportiva do Gama|Gama]]
}}
'''Carlos Alberto Dias''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[5. maj]] [[1967]], [[Brasília]], [[Brazilija]], † [[5. oktober]] [[2026]], [[Caruaru]], Brazilija.

Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Dias, Carlos Alberto}}
[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši SE Matsubare]]
[[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]]
[[Kategorija:Nogometaši Coritibe FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Botafoga]]
[[Kategorija:Nogometaši CR Vasca da Game]]
[[Kategorija:Nogometaši Grêmia]]
[[Kategorija:Nogometaši Paraná Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]]
[[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Castanhala EC]]
[[Kategorija:Trenerji Paragominasa FC]]
[[Kategorija:Trenerji Sociedade Esportiva do Game]]</text>
      <sha1>no10l5f70b0k9e579adm6sul546shwx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761673</id>
      <parentid>6761670</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:02:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6761673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3887" sha1="a1fue49ctyt86rrto4cxl0fsl2q8m4g" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Carlos Alberto Dias
|fullname=Carlos Alberto Costa Dias
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1985      | clubs1 = [[Sociedade Esportiva Matsubara|Matsubara]]
| years2 = 1986–1988 | clubs2 = [[Šonan Bellmare|Fudžita Industries]] 
| years3 = 1988–1989 | clubs3 = [[Coritiba FC|Coritiba]] |caps3= 20 |goals3= 7
| years4 = 1990–1992 | clubs4 = [[Botafogo FR|Botafogo]] |caps4= 53 |goals4= 5
| years5 = 1993      | clubs5 = [[CR Vasco da Gama|Vasco da Gama]] |caps5= 0 |goals5= 0
| years6 = 1993      | clubs6 = [[Grêmio FBPA|Grêmio]] |caps6= 4 |goals6= 2
| years7 = 1994      | clubs7 = [[Paraná Clube|Paraná]] |caps7= 15 |goals7= 5
| years8 = 1995      | clubs8 = [[Šimizu S-Pulse]] |caps8= 32 |goals8= 17
| years9 = 1996      | clubs9 = [[Paraná Clube|Paraná]] |caps9= 8 |goals9= 1
| years10 = 1997     | clubs10 = [[Tokio Verdi|Verdi Kavasaki]] |caps10= 10 |goals10= 3
| years11 = 1998     | clubs11 = [[Coritiba FC|Coritiba]] |caps11= 3 |goals11= 0
| years12 = 1999     | clubs12 = [[Paraná Clube|Paraná]] |caps12= 10 |goals12= 0
| years13 = 2000     | clubs13= [[Ceará Sporting Club|Ceará]]
| years14 = 2001     | clubs14 = [[Madureira Esporte Clube|Madureira]]
| years15 = 2002     | clubs15 = [[Ponta Grossa Esporte Clube|Ponta Grossa]]
| years16 = 2003     | clubs16 = [[Esporte Clube Operário |Operário]]
| years17 = 2004     | clubs17 = [[Šizuoka FC|Šizuoka]]
| years19 = 2005–2006 | clubs19 = [[Operário Ferroviário Esporte Clube|Operário Ferroviário]]
| years20 = 2006     | clubs20 = [[CN Marcílio Dias|Marcílio Dias]]
|totalcaps=|totalgoals=
|nationalyears1=1992|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0
| manageryears1 = 2014 | managerclubs1 = [[Castanhal Esporte Clube|Castanhal]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.futebolinterior.com.br/futebol/Futebol-Brasil/noticias/2014-12/Castanhal-anuncia-Carlos-Alberto-Dias-ex-Botafogo-como-tecnico |title=Castanhal announces Carlos Alberto Dias, former half of Vasco and Botafogo, as coach |publisher=Futebol Interior |date=2014-12-03 |accessdate=2014-12-05 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141208233154/http://www.futebolinterior.com.br/futebol/Futebol-Brasil/noticias/2014-12/Castanhal-anuncia-Carlos-Alberto-Dias-ex-Botafogo-como-tecnico |archivedate=2014-12-08 }}&lt;/ref&gt;
| manageryears2 = 2017  | managerclubs2 = [[Paragominas Futebol Clube|Paragominas]]
| manageryears3 = 2018 | managerclubs3 = [[Sociedade Esportiva do Gama|Gama]]
}}
'''Carlos Alberto Dias''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[5. maj]] [[1967]], [[Brasília]], [[Brazilija]], † [[5. oktober]] [[2026]], [[Caruaru]], Brazilija.

Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Dias, Carlos Alberto}}
[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši SE Matsubare]]
[[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]]
[[Kategorija:Nogometaši Coritibe FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Botafoga]]
[[Kategorija:Nogometaši CR Vasca da Game]]
[[Kategorija:Nogometaši Grêmia]]
[[Kategorija:Nogometaši Paraná Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]]
[[Kategorija:Nogometaši Tokia Verdi]]
[[Kategorija:Nogometaši Ceará Sporting Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši Madureire EC]]
[[Kategorija:Nogometaši Ponta Grosse EC]]
[[Kategorija:Nogometaši Šizuoke FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Operário Ferroviária EC]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Náutico Marcílio Dias]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Castanhala EC]]
[[Kategorija:Trenerji Paragominasa FC]]
[[Kategorija:Trenerji Sociedade Esportiva do Game]]</text>
      <sha1>a1fue49ctyt86rrto4cxl0fsl2q8m4g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medceličnina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>424281</id>
    <revision>
      <id>6761523</id>
      <parentid>6701708</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:45:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje Anatomija -&gt; infopolje Mikroanatomija</comment>
      <origin>6761523</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16090" sha1="l3pbtsw877t91k9ocq7ce9igs2g0dys" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = Medceličnina
| Latin       = matrix extracellularis
| GraySubject = 
| GrayPage    = 
| Image       = Extracellular Matrix.png
| Caption     = Prikaz medceličnine, ki zajema bazalno membrano in medceličnino vezivnega tkiva.
| Width       = 500
| Image2      = 
| Caption2    = 
| ImageMap    = 
| MapCaption  = 
| Precursor   = 
| System      = 
| Artery      = 
| Vein        = 
| Nerve       = 
| Lymph       = 
| MeshName    = Extracellular+matrix
| MeshNumber  = D005109
| Code        = {{TerminologiaHistologica|2|00|03.0.02001}}
| Dorlands    = 
| DorlandsID  = 
}}
'''Mèdceličnína''', '''intercelulárna snóv''' ali '''ékstracelulárni mátriks''' so  amorfne in vlaknate zunajcelične strukture, sestavljene iz kompleksnih [[velemolekula|velemolekul]] in tekočine, ki jo proizvajajo in v svojo neposredno okolico izločajo [[celica (biologija)|celice]].&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526039/medcelicnina?query=medceli%C4%8Dnina&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 9. 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.&lt;/ref&gt; Dajejo strukturno in biokemijsko podporo celicam, ki jih obdajajo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Michel|first=Gurvan|author2=Thierry Tonon|author3=Delphine Scornet|author4=J. Mark Cock|author5=Bernard Kloareg|title=The cell wall polysaccharide metabolism of the brown alga Ectocarpus siliculosus. Insights into the evolution of extracellular matrix polysaccharides in Eukaryotes|journal=[[New Phytologist]]|date=October 2010|volume=188|issue=1|pages=82–97|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1469-8137.2010.03374.x/full|doi=10.1111/j.1469-8137.2010.03374.x}}&lt;/ref&gt; 

K medceličnini spadata intersticijski matriks in [[bazalna membrana]].&lt;ref name=&quot;Robbins&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Kumar |last2=Abbas |last3=Fausto |title=[[Surgical sieve#Pathologic Basis Of Disease|Robbins and Cotran: Pathologic Basis of Disease]] |location=Philadelphia |publisher=Elsevier |edition=7. |isbn=0-7216-0187-1 }}&lt;/ref&gt; Intersticijski matriks se nahaja med celicami različnih tkiv in zapolnjuje tako imenovane medcelične prostore. Polisaharidi in vlaknate beljakovine tvorijo gel intersticijskega matriksa, ki blaži pritiske v medceličnih prostorih.&lt;ref name=ECB&gt;{{navedi knjigo |vauthors=Alberts B, Bray D, Hopin K, Johnson A, Lewis J, Raff M, Roberts K, Walter P | title = Essential cell biology |url=https://archive.org/details/essentialcellbio00albe | chapter = Tissues and Cancer | location = New York and London | publisher = [[Garland Science]] | year = 2004 | isbn = 0-8153-3481-8}}&lt;/ref&gt; Bazalne membrane pa so plasti medceličnine na meji med [[epitelij]]skimi, [[endotelij]]skimi, [[mišična celica|mišičnimi]] ali perifernimi [[nevroglija|nevroglijskimi celicami]] na eni strani ter [[vezivo]]m na drugi strani.&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526338/membrana?query=membrana&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 6. 9. 2016.&lt;/ref&gt; Za različne vrste vezivnih tkiv so značilne medceličnine specifične sestave: medceličnino [[kostnina|kostnine]] sestavljajo na primer [[kolagen]]ska vlakna in minerali, medceličnino rahlega veziva mrežasta vlakna in osnovna snov, v [[kri|krvi]] pa [[krvna plazma]]. 

== Pomen ==
Zaradi raznovrstne sestave lahko medceličnina opravlja različne vloge, na primer dajanje opore celicam, razmejevanje različnih vrst tkiv ter omogočanje medcelične komunikacije. Prav tako predstavlja lokalno mesto skladiščenja različnih celičnih [[rastni dejavnik|rastnih dejavnikov]];&lt;ref name=&quot;Robbins&quot;/&gt; spremembe v fizioloških razmerah medceličnine lahko sprožijo dejavnost [[proteaza|proteaz]], ki omogočijo sprostitev rastnih dejavnikov iz zalog. S tem omogoča hitro in prostorsko omejeno aktivacijo z rastnimi dejavniki posredovanih celičnih funkcij, ne da bi bila potrebna ''de novo'' sinteza teh dejavnikov. 

Tvorba medceličnine je bistvena pri celični rasti, [[celjenje|celjenju]] ran in tudi nastanku [[fibroza|fibroze]]. Poznavanje strukture in sestave medceličnine pomaga tudi pri razumevanju kompleksnih procesov [[tumorska invazija|tumorske invazije]] in njihovega razsejanja, saj razsejanje [[Rakava celica|rakavih celic]] običajno spremlja uničenje medceličnine s pomočjo aktivacije encimov, kot so [[serinska proteaza|serinske proteaze]], [[treininska proteaza|treoninske proteaze]] in [[matriksna metaloproteinaza|matriksnih  metaloproteinaz]].&lt;ref name=&quot;Robbins&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal  |vauthors=Liotta LA, Tryggvason K, Garbisa S, Hart I, Foltz CM, Shafie S |title=Metastatic potential correlates with enzymatic degradation of basement membrane collagen |journal=[[Nature (journal)|Nature]] |volume=284 |issue=5751 |pages=67&amp;ndash;68 |year=1980 |pmid=6243750 |url=http://www.nature.com/nature/journal/v284/n5751/abs/284067a0.html | doi = 10.1038/284067a0  }}{{Closed access}}&lt;/ref&gt;

Togost oziroma prožnost medceličnine je pomembna pri gibanju celic, [[izražanje gena|izražanje genov]],&lt;ref name=&quot;WangJHC&quot;&gt;{{cite journal  |vauthors=Wang JH, Thampatty BP, Lin JS, Im HJ |title=Mechanoregulation of gene expression in fibroblasts |journal=[[Gene (journal)|Gene]] |volume=15 |issue=391 |pages=1&amp;ndash;15 |year=2007 |pmid=17331678 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17331678 |doi=10.1016/j.gene.2007.01.014}}{{Closed access}}&lt;/ref&gt; in [[celična diferenciacija|celični diferenciaciji]].&lt;ref name=&quot;EnglerAJ&quot;&gt;{{cite journal  |vauthors=Engler AJ, Sen S, Sweeney HL, Discher DE |title=Matrix elasticity directs stem cell lineage specification |journal=[[Cell (journal)|Cell]] |volume=126 |issue=4 |pages=677–689 |year=2006 |pmid=16923388 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16923388 |doi=10.1016/j.cell.2006.06.044}}{{Closed access}}&lt;/ref&gt; Celice zaznavajo prožnostne lastnosti medceličnine in migrirajo v smeri bolj rigidnih oziroma togih površin, kar opisuje fenomen tako imenovane durotakse.&lt;ref name=&quot;LoCM&quot;&gt;{{cite journal  |vauthors=Lo CM, Wang HB, Dembo M, Wang YL |title=Cell movement is guided by the rigidity of the substrate |journal=[[Biophys J]] |volume=79 |issue=1 |pages=144–152 |year=2000 |pmid=10866943 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10866943 |doi=10.1016/S0006-3495(00)76279-5 |pmc=1300921}}{{Closed access}}&lt;/ref&gt; Vpliv elastičnosti medceličnine na izražanje genov v celicah ter posledično  na procese celične diferenciacije in tudi napredovanja tumorjev je predmet številnih raziskav.&lt;ref name=&quot;ProvenzanoPP&quot;&gt;{{cite journal  |author1=Provenzano PP |author2=Inman DR |author3=Eliceiri KW |author4=Keely PJ |title=Matrix density-induced mechanoregulation of breast cell phenotype, signaling and gene expression through a FAK-ERK linkage |journal=[[Oncogene (journal)|Oncogene]] |volume=28 |issue=49 |pages=4326&amp;ndash;4343 |year=2009 |pmid=19826415 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19826415 | doi = 10.1038/onc.2009.299}}{{Closed access}}&lt;/ref&gt;

== Molekulska sestava ==
Sestavine medceličnine tvorijo celice in jih izločajo v medcelični prostor z [[eksocitoza|eksocitozo]].&lt;ref name=PG2007&gt;{{navedi knjigo | author = Plopper G | title = The extracellular matrix and cell adhesion, in Cells (eds Lewin B, Cassimeris L, Lingappa V, Plopper G) | url = https://archive.org/details/cells0000unse | location = Sudbury, MA | publisher = Jones and Bartlett | year = 2007 | isbn = 0-7637-3905-7}}&lt;/ref&gt; Medceličnino sestavlja mrežje vlaknatih beljakovin in [[glukozaminoglikan]]ov.

===Proteoglikani===
[[Glukozaminoglikan]]i (GAG) so [[ogljikov hidrat|ogljikohidratni]] [[polimer]]i, običajno vezani na zunajcelične matriksne beljakovine, s katerimi tvorijo [[proteoglikan]]e (pri tem je [[hialuronska kislina]] pomembna izjema, kot je pojasnjeno spodaj). Proteoglikani so lahko negativno nabiti in tako privlačijo pozitivno nabite [[natrij]]eve ione (Na&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;), slednji pa z [[osmoza|osmozo]] privlačijo vodo, s čimer se zagotavlja hidriranost medceličnine in okolnih celic. Proteoglikani lahko tudi pomagajo uloviti rastne dejavnike in jih tako shraniti.

Nadalje so opisane različne vrste proteoglikanov, ki tvorijo medceličnino.

====Heparan sulfat====
[[Heparan sulfat]] (HS) je linearni [[polisaharid]], prisoten v vseh živalskih tkivih. Tvori proteoglikane, pri čemer se dve ali tri heparansulfatne verige vežejo na različne beljakovinske ligande na celični površini ali v medceličnini.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Proteoglycans: structure, biology and molecular interactions | url=https://archive.org/details/proteoglycansstr0000unse |author1=Gallagher, J.T. |author2=Lyon, M. | chapter=Molecular structure of Heparan Sulfate and interactions with growth factors and morphogens | editor=Iozzo, R. V. | year=2000 | publisher=Marcel Dekker Inc. New York, New York | pages=[https://archive.org/details/proteoglycansstr0000unse/page/27 27]&amp;ndash;59 |isbn=9780824703349 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | title=Matrix proteoglycans: from molecular design to cellular function | journal=[[Annu. Rev. Biochem.]] | volume=67 | pages=609&amp;ndash;652 | author=Iozzo, R. V. | year=1998 | pmid=9759499 | doi = 10.1146/annurev.biochem.67.1.609 | issue=1}}{{closed access}}&lt;/ref&gt;  Pomembno vlogo imajo pri uravnavanju različnih bioloških aktivnosti, med drugim razvojnih celičnih procesov, [[angiogeneza|angiogeneze]], [[strjevanje krvi|strjevanja krvi]] in razsevanja tumorjev.

====Hondroitin sulfat====
[[Hondroitin sulfat]]i dajejo natezno odpornost [[hrustanec|hrustancu]], [[kita (anatomija)|kitam]], [[vez (anatomija)|vezem]] in žilni steni [[aorta|aorte]]. Kaže, da imajo vlogo tudi pri [[nevroplastičnost]]i.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Hensch TK |title=Critical period mechanisms in developing visual cortex |journal=[[Curr. Top. Dev. Biol.]] |volume=69 |issue= |pages=215&amp;ndash;237 |year=2005 |pmid=16243601 |doi=10.1016/S0070-2153(05)69008-4 |url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0070-2153(05)69008-4}}{{closed access}}&lt;/ref&gt;

====Keratan sulfat====
[[Keratan sulfat]]i vsebujejo različne deleže sulfata in za razliko od številnih drugih glikozaminoglikanov ne vsebujejo [[uronska kislina|uronske kisline]]. Prisotni so v [[roženica|roženici]], hrustancu, kostnini ter pri živalih v roženem tkivu. 

===Neproteoglikanski polisaharidi===

====Hialuronska kislina====
[[Hialuronska kislina]] je [[polisaharid]], sestavljen iz [[D-glukuronska kislina|D-glukuronske kisline]] in [[N-acetilglukozamin]]a, za razliko od številnih drugih glukozaminoglikanov pa se ne povezuje z beljakovinami in tvori proteoglikanov. Veže lahko velike količine vode, kar daje medceličnini [[turgor]] in s tem celice zašči pred silami ob stiskanju tkiva. V velikih količinah je zato prisotna v tkivih tistih [[sklep]]ov, ki so izpostavljeni velikim obremenitvam. Prav tako predstavlja poglavitno sestavino intersticijskega gela. Hialuronska kislina setvori v celicah ob celični membrani ter se tekom biosinteze s translokacijo prenese na drugo stran celične membrane v zunajcelični prostor.&lt;ref name=MCB&gt;{{navedi knjigo |vauthors=Lodish H, Berk A, Matsudaira P, Kaiser CA, Krieger M, Scott MP, Zipursky SL, Darnell J | title = Molecular Cell Biology |year=2003 |url=https://archive.org/details/molecularcellbio00harv | edition=5. | chapter = Integrating Cells Into Tissues | location = New York | publisher = WH Freeman and Company | pages = [https://archive.org/details/molecularcellbio00harv/page/197 197]&amp;ndash;234}}&lt;/ref&gt;
Pomembna je pri uravnavanju celičnega razvoja pri zarodku, celjenja ran, vnetnih procesov in razvoja tumorjev. Deluje na specifični transmembranski receptor [[CD44]].&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Peach RJ, Hollenbaugh D, Stamenkovic I, Aruffo A |title=Identification of hyaluronic acid binding sites in the extracellular domain of CD44 |journal=[[J. Cell Biol.]] |volume=122 |issue=1 |pages=257&amp;ndash;264 |date=July 1993 |pmid=8314845 |pmc=2119597 |url=http://www.jcb.org/cgi/pmidlookup?view=long&amp;pmid=8314845 |doi=10.1083/jcb.122.1.257}}{{open access}}&lt;/ref&gt;

===Vlakna===

====Kolagen====
[[Kolagen]] je najbolj zastopana beljakovina v medceličnini in v človeškem telesu nasploh,&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Di Lullo GA, Sweeney SM, Korkko J, Ala-Kokko L, San Antonio JD |title=Mapping the ligand-binding sites and disease-associated mutations on the most abundant protein in the human, type I collagen |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-biological-chemistry_2002-02-08_277_6/page/4223 |journal=[[J. Biol. Chem.]] |volume=277 |issue=6 |pages=4223&amp;ndash;4231 |year=2002 |pmid=11704682 |doi=10.1074/jbc.M110709200}}{{open access}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Karsenty G, Park RW |title=Regulation of type I collagen genes expression |journal=[[Int. Rev. Immunol.]] |volume=12 |issue=2–4 |pages=177&amp;ndash;185 |year=1995 |pmid=7650420 |doi=10.3109/08830189509056711}}{{closed access}}&lt;/ref&gt; v medceličnini kostnine pa predstavlja kar 90 % vseh beljakovin.&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Kern B, Shen J, Starbuck M, Karsenty G |title=Cbfa1 contributes to the osteoblast-specific expression of type I collagen genes |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-biological-chemistry_2001-03-09_276_10/page/7101 |journal=[[J. Biol. Chem.]] |volume=276 |issue=10 |pages=7101&amp;ndash;7107 |year=2001 |pmid=11106645 |doi=10.1074/jbc.M006215200 }}{{open access}}&lt;/ref&gt; V medceličnini se nahaja v obliki vlaknatih beljakovin ter daje okolnim celicam strukturno podporo. Celice ga izločajo z eksocitozo v obliki predhodniške oblike, [[prokolagen|protokolagena]], ki ga nato cepijo encimi protokolagenske [[proteaza|proteaze]]. Bolezni, kot so [[Ehlers-Danlosov sindrom]], [[imperfektna osteogeneza]] in [[bulozna epidermoliza]] so povezane z genetskimi napakami v genih, ki zapisujejjo kolagenske beljakovine.&lt;ref name=PG2007/&gt; Poznamo več družin kolagenskih beljakovin, glede na to, kakšne strukture tvorijo:
# vlaknasti (fibrilarni) kolageni (kolageni tipov I, II, III, V, XI)
# kolageni FACIT (kolageni tipov IX, XII, XIV)
# kratkoverižni kolageni (kolageni tipov VIII, X)
# kolageni bazalne membrane (kolagen tipa IV)
# drugi kolageni (kolageni tipov VI, VII, XIII)

====Elastin====
[[Elastin]]i dajejo tkivom prožnost – omogočajo, da se raztezajo in se nato povrnejo v prvotno stanje. Prožnost je pomembna zasti za tkiva v [[krvna žila|krvnih žilah]], [[pljuča|pljučih]], [[koža|koži]], [[zatilna vez|zatilni vezi]], zato ta vebujejo veliko količino elastina. Elastine proizvajajo fibroblasti in celice [[gladka mišičnina|gladke mišičnine]]. So zelo slabo topni. Celice jih izločajo v vodotopni obliki, imenovani [[tropoelastin]]i. V tkivu nato poteče deaminacija tropoelastinov, ki se nato vgradijo v elastinska vlakna. Pomanjkanje ali odsotnost elatinskih vlaken v medceličnini je vzrok redkim boleznim, imenovanim s skupnim izrazom ''[[cutis laxa]]'', ter [[williamsov sindrom|williamsonovega sindroma]].&lt;ref name=PG2007/&gt;

===Druge sestavine===

====Fibronektin====
[[Fibronektin]]i so glikoproteini, pomembni za migracijo celic po medceličnini. Na fibronektine se namreč vežejo kolagen in [[integrin]]i na celičnih površinah, kar povzroči, da se [[citoskelet]] reorganizira in pospeši gibanje celic. Celice v medceličnini izločajo fibronektine v neaktivni nezviti obliki. Vezava integrinov na fibronektinske molekule omogoči, da slednje tvorijo [[dimer]]e in posledično postanejo aktivne. Fibronektini so pomembni tudi na mestu poškodbe tkiva, ker ob poškodbi vežejo krvna ploščica|krvne ploščice ter pospešijo, da v poškodovani predel tkiva pridejo celice, pomembne za proces celjenja.&lt;ref name=PG2007/&gt;

====Laminin====
[[Laminin]]i so beljakovine v bazalni lamini tkiv pri pravzaprav vseh živalskih vrstah. Tvorijo mrežaste strukture, ki dajejo bazalnim laminam odpornost proti nateznim silam, omogočajo pa tudi adhezijo celic. Nase vežejo druge sestavine medceličnine, kot so kolageni in [[nidogen]]i.&lt;ref name=PG2007/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Celična biologija]]</text>
      <sha1>l3pbtsw877t91k9ocq7ce9igs2g0dys</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Perla Casinò &amp; Hotel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>444584</id>
    <revision>
      <id>6761687</id>
      <parentid>6241070</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:28:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53771-28</username>
        <id>266941</id>
      </contributor>
      <comment>Osveženo spletno mesto in ime hotela</comment>
      <origin>6761687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3896" sha1="nnsiud9qtdpmrsj9ve6qv9he9g9qkvz" xml:space="preserve">{{Infopolje Hotel
|image=[[Slika:Perla resort external view (Nova Gorica).jpg|200px|Hotel Perla]]
|caption=
|image-flag=[[Slika:Flag of Slovenia.svg|48px|Zastava Slovenije]]
|ustanovljen=1993
|naslov=Kidričeva 7, Nova Gorica
|podjetje=[[Hit d.d. Nova Gorica]]
|lokacija=[[Nova Gorica]]
|tip=hotel
|zvezdice={{stars|4|5}}
|sobe=225
|suite=20
|apartmaji=4 luksuzni apartmaji
|postelje=500
|oprema=kopalnica, mini bar, sef, telefon, klimatska naprava, sušilec za lase, paket za osebno higieno, TV, WI-FI
|dodatno=Igralnica, poker room, igralnica na prostem,  kongresni center, Spa Perla, Sky Beach, 4 restavracije, 6 barov, prireditvena dvorana
|webpage=http://www.perla-novagorica.com
|logo=
}}
{{Primarni viri}}{{popravi}}{{Infopolje RKD
 | ime = Perla, Casinò &amp; Hotel
 | občina = Nova Gorica
 | locmapin = Slovenija
 | lat_degrees = 45 |lat_minutes = 57 |lat_seconds = 34.3 |lat_direction = N
 | long_degrees= 13 |long_minutes = 38 | long_seconds= 57.5 |long_direction = E
 | coord_display = inline,title
 | map_alt = Zemljevid Slovenije
 | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije
}}

'''Perla, Resort &amp; Entertaiment''' je eden izmed hotelov s 4 zvezdicami v Sloveniji z največjim številom sob.

== Zgodovina ==
Na mestu, kjer danes stoji Perla, je pred tem stal hotel Argonavti, ki so ga odprli leta 1976. Njegova najbolj prepoznavna elementa sta bili rumena plastična streha in velika, betonska sončna ura. V objektu so se poleg hotelskega dela nahajali: ribja restavracija, pivnica s picerijo in z letnim vrtom, slaščičarna in žar klub. V objektu se je nahajal tudi bazen in savne. Ponudbo so dopolnjevale sejne sobe za večje dogodke.

Leta 1993 je na »pogorišču« hotela Argonavti svoja vrata odprl hotel Perla, ki je poleg utečene ponudbe ponujal še bogato igralniško vsebino. 
Leta 2001 je bila Perla popolnoma obnovljena in takrat je postala največji igralniško-zabaviščni center te vrste v Evropi, zgrajen po ameriškem modelu centra, ki pod eno streho ponuja nočitveni in gostinski del, igralnico, teater, diskoteko, center dobrega počutja, sejne sobe in druge vsebine. Decembra leta 2006 je bilo dograjenih dodatnih 143 sob in 8 apartmajev, julija 2007 je prišla na vrsto prenova starega dela hotela. 
Danes je Perla sinonim za največjo igralnico v Evropi in hotel z največ hotelskimi sobami v Sloveniji.

== Ponudba ==
Hotel nudi 225 sob, 20 apartmaje in 4 luksuzne apartmaje. Igralnica, ki se nahaja v notranjosti objekta, premore 946 igralnih avtomatov in 90 igralnih miz. Redno se izvajajo tudi poker turnirji in večje nagradne igre. Na zunanjem vrtu se nahaja tudi igralnica na prostem – Open Air.
V spodnjih prostorih objekta se nahaja Center dobrega počutja Spa Perla, ki poleg bazena, dveh masažnih bazenov, štirih savn, nudi tudi dva doživljajska tuša s posebnimi efekti, manjši fitnes za hotelske goste, masaže, solarij, kozmetične in lepotne storitve. Na strehi se nahaja Sky Beach - plaža z dvema masažnima bazenoma in več ležalniki, ki je na voljo v poletnih mesecih. 
Kongresni center Perla nudi štiri tehnično polno opremljene dvorane, ki sprejmejo od 20 do 280 oseb, ter prireditveno dvorano za 320 oseb.
Na voljo je še 6 barov in štiri restavracije z različnimi ponudbami – Calypso, Mediterraneo, Oceanis in Atlantis.

== Viri in opombe ==
* Uradna spletna stran: [http://www.perla-novagorica.com https://perla-novagorica.com]
* https://www.slovenia.info 
* http://www.novagorica-turizem.com/namestitve/hoteli/2012051815244059/Perla,-Casino'-&amp;-Hotel-****/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170811082301/http://www.novagorica-turizem.com/namestitve/hoteli/2012051815244059/Perla%2C-Casino%27-%26-Hotel-%2A%2A%2A%2A/ |date=2017-08-11 }}

==Glej tudi==
* [[seznam hotelov v Sloveniji]]

[[Kategorija:Hoteli v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanove v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novi Gorici]]</text>
      <sha1>nnsiud9qtdpmrsj9ve6qv9he9g9qkvz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761688</id>
      <parentid>6761687</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:30:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53771-28</username>
        <id>266941</id>
      </contributor>
      <comment>Spremnjeno Casino &amp; Hotel v Resort &amp; Entertaiment</comment>
      <origin>6761688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3903" sha1="bul93cwdutbmhknxnrpdvjv3qwczsnu" xml:space="preserve">{{Infopolje Hotel
|image=[[Slika:Perla resort external view (Nova Gorica).jpg|200px|Hotel Perla]]
|caption=
|image-flag=[[Slika:Flag of Slovenia.svg|48px|Zastava Slovenije]]
|ustanovljen=1993
|naslov=Kidričeva 7, Nova Gorica
|podjetje=[[Hit d.d. Nova Gorica]]
|lokacija=[[Nova Gorica]]
|tip=hotel
|zvezdice={{stars|4|5}}
|sobe=225
|suite=20
|apartmaji=4 luksuzni apartmaji
|postelje=500
|oprema=kopalnica, mini bar, sef, telefon, klimatska naprava, sušilec za lase, paket za osebno higieno, TV, WI-FI
|dodatno=Igralnica, poker room, igralnica na prostem,  kongresni center, Spa Perla, Sky Beach, 4 restavracije, 6 barov, prireditvena dvorana
|webpage=http://www.perla-novagorica.com
|logo=
}}
{{Primarni viri}}{{popravi}}{{Infopolje RKD
 | ime = Perla, Resort &amp; Entertainment
 | občina = Nova Gorica
 | locmapin = Slovenija
 | lat_degrees = 45 |lat_minutes = 57 |lat_seconds = 34.3 |lat_direction = N
 | long_degrees= 13 |long_minutes = 38 | long_seconds= 57.5 |long_direction = E
 | coord_display = inline,title
 | map_alt = Zemljevid Slovenije
 | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije
}}

'''Perla, Resort &amp; Entertaiment''' je eden izmed hotelov s 4 zvezdicami v Sloveniji z največjim številom sob.

== Zgodovina ==
Na mestu, kjer danes stoji Perla, je pred tem stal hotel Argonavti, ki so ga odprli leta 1976. Njegova najbolj prepoznavna elementa sta bili rumena plastična streha in velika, betonska sončna ura. V objektu so se poleg hotelskega dela nahajali: ribja restavracija, pivnica s picerijo in z letnim vrtom, slaščičarna in žar klub. V objektu se je nahajal tudi bazen in savne. Ponudbo so dopolnjevale sejne sobe za večje dogodke.

Leta 1993 je na »pogorišču« hotela Argonavti svoja vrata odprl hotel Perla, ki je poleg utečene ponudbe ponujal še bogato igralniško vsebino. 
Leta 2001 je bila Perla popolnoma obnovljena in takrat je postala največji igralniško-zabaviščni center te vrste v Evropi, zgrajen po ameriškem modelu centra, ki pod eno streho ponuja nočitveni in gostinski del, igralnico, teater, diskoteko, center dobrega počutja, sejne sobe in druge vsebine. Decembra leta 2006 je bilo dograjenih dodatnih 143 sob in 8 apartmajev, julija 2007 je prišla na vrsto prenova starega dela hotela. 
Danes je Perla sinonim za največjo igralnico v Evropi in hotel z največ hotelskimi sobami v Sloveniji.

== Ponudba ==
Hotel nudi 225 sob, 20 apartmaje in 4 luksuzne apartmaje. Igralnica, ki se nahaja v notranjosti objekta, premore 946 igralnih avtomatov in 90 igralnih miz. Redno se izvajajo tudi poker turnirji in večje nagradne igre. Na zunanjem vrtu se nahaja tudi igralnica na prostem – Open Air.
V spodnjih prostorih objekta se nahaja Center dobrega počutja Spa Perla, ki poleg bazena, dveh masažnih bazenov, štirih savn, nudi tudi dva doživljajska tuša s posebnimi efekti, manjši fitnes za hotelske goste, masaže, solarij, kozmetične in lepotne storitve. Na strehi se nahaja Sky Beach - plaža z dvema masažnima bazenoma in več ležalniki, ki je na voljo v poletnih mesecih. 
Kongresni center Perla nudi štiri tehnično polno opremljene dvorane, ki sprejmejo od 20 do 280 oseb, ter prireditveno dvorano za 320 oseb.
Na voljo je še 6 barov in štiri restavracije z različnimi ponudbami – Calypso, Mediterraneo, Oceanis in Atlantis.

== Viri in opombe ==
* Uradna spletna stran: [http://www.perla-novagorica.com https://perla-novagorica.com]
* https://www.slovenia.info 
* http://www.novagorica-turizem.com/namestitve/hoteli/2012051815244059/Perla,-Casino'-&amp;-Hotel-****/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170811082301/http://www.novagorica-turizem.com/namestitve/hoteli/2012051815244059/Perla%2C-Casino%27-%26-Hotel-%2A%2A%2A%2A/ |date=2017-08-11 }}

==Glej tudi==
* [[seznam hotelov v Sloveniji]]

[[Kategorija:Hoteli v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanove v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novi Gorici]]</text>
      <sha1>bul93cwdutbmhknxnrpdvjv3qwczsnu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam filmov iz samostojne Slovenije po finančni podpori tujih skladov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459906</id>
    <revision>
      <id>6761650</id>
      <parentid>6756447</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:04:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761650</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="227258" sha1="msqlx3qgz1x34n91yx3z0r53puzjfze" xml:space="preserve">== Hrvaški avdiovizualni center ==

Hrvaški avdiovizualni center ([[Hrvaščina|hr.]] Hrvatski audiovizualni centar - HAVC) je ustanovila hrvaška vlada 1. januarja 2008.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Osnivanje Centra|url=https://www.havc.hr/o-nama/havc/osnivanje-centra|website=Hrvatski avdiovizualni centar|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Sredstva za delo centra in izvajanje nacionalnega programa so zagotovljena iz državnega proračuna in od dela celoletnega bruto dohodka, ustvarjenega z izvajanjem avdiovizualnih dejavnosti: Hrvaške radiotelevizije, izdajateljev nacionalnih in regionalnih tv programov, ponudnikov telekomunikacijskih storitev in podobnih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hrvatski avdiovizualni centar|url=https://www.havc.hr/o-nama/havc|website=Hrvatski avdiovizualni centar|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta [[2018]] so imeli 9.125.509,99, leta [[2019]] pa 11.219.559,02 [[Evro|evrov]] proračuna.&lt;ref&gt;''[https://www.havc.hr/file/publication/file/havc-facts-figures-2018.pdf Brojke i slova 2018]'', (hrvaščina), Hrvaški avdiovizualni center, ''havc.hr''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''[https://www.havc.hr/file/publication/file/havc-facts-figures-2019-digital.pdf Brojke i slova 2019]'', (hrvaščina), Hrvaški avdiovizualni center, ''havc.hr''&lt;/ref&gt; Ponuja 25% denarno povračilo ([[Angleščina|angl.]] cash rebate) za snemanje na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in dodatnih 5% za snemanje v tamkajšnjih podpovprečno razvitih regijah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rebate for Film and TV Production|url=http://filmingincroatia.hr/en/production_incentive/rebate_for_film_and_tv_production|website=filmingincroatia.hr|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Hrvaški koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora HAVC 
[&lt;nowiki/&gt;[[Kuna (valuta)|HRK]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora HAVC [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Lahko noč, gospodična]]''
|''Težina neba''
|[[Metod Pevec]]
|4 Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |912.500,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |125.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2009
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/2009%20Proizvodnja%20KR%20IGR,%20KOPROD%202.%20rok.pdf|title=Proizvodnja – kratkometražni igrani (i manjinske koprodukcije, 2. rok) – rezultati|date=2009|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Srečen za umret''
|''Ivan''
|[[Matevž Luzar]]
|Ars Septima
| style=&quot;text-align: right;&quot; |750.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |101.557,21
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2011
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/2011%20Koprodukcije,%2020%2006%202011.pdf|title=Koprodukcije s manjinskim hrvatskim udjelom - rok 20. 6. 2011|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Jaz sem Frenk]]''
|''Budimo iskreni''
|[[Metod Pevec]]
|Inter Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |750.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |100.637,37
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/REZULTATI%20koprodukcije%202017%204%20rok.pdf|title=91. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća 12. veljače 2018|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:40&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SFC Catalogue 2019_Fiction &amp; Documentary|url=https://issuu.com/sfilmc/docs/sfc_catalogue_2019_f_d|website=Issuu|accessdate=2019-03-19|language=en|date=31. januar 2019|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232103/https://issuu.com/sfilmc/docs/sfc_catalogue_2019_f_d|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ivan''
|''Ivan''
|[[Janez Burger]]
|Propeler Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |755.870,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |99.358,53
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/REZULTATI%20manjinske%202015%20-%202.%20rok.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: POTICANJE FILMSKIH KOPRODUKCIJA S MANJINSKIM HRVATSKIM UDJELOM u 2015. - 2. ROK - 24.4.2015.|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni center|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Inferno''
|''Inferno''
|[[Vinko Möderndorfer]]
|Kinorama
| style=&quot;text-align: right;&quot; |750.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |98.794,70
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/2013%20Koprodukcije,%2001%2002%202013.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva u 2013. godini - kategorija poticanje filmskih koprodukcija s manjinskim hrvatskim udjelom - Koprodukcije s manjinskim hrvatskim udjelom - rok 1. 2. 2013.|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zbudi me''
|''Probudi me''
|[[Marko Šantić]]
|Jaka produkcija
| style=&quot;text-align: right;&quot; |700.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |94.079,70
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/koprodukcije%201%20rok%202019.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: POTICANJE FILMSKIH KOPRODUKCIJA S MANJINSKIM HRVATSKIM UDJELOM u 2019. - 1. ROK - 11.7.2019., 17. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća 22.10. 2019.|date=|accessdate=17. februar 2020|website=havc.hr|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]''
|''Korporacija''
|[[Matej Nahtigal]]
|Jaako dobra produkcija j.
| style=&quot;text-align: right;&quot; |625.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |84.188,69
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/REZULTATI%20%20manjinske%203%20rok%202018.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: poticanje filmskih koprodukcija s manjinskim hrvatskim udjelom u 2018. - 3. rok - 17.7.2018., 2. sjednica hrvatskog audiovizualnog vijeća 13.11.2018|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Dvojina (film)|Dvojina]]''
|''Dvojina''
|[[Nejc Gazvoda]]
|Studio Dim
| style=&quot;text-align: right;&quot; |600.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |79.649,54
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/2012%20Koprodukcije,%2026%2004%202012.pdf|title=Koprodukcije s manjinskim hrvatskim udjelom - rok 26. 4. 2012|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Izbrisana (film)|Izbrisana]]''
|''Izbrisana''
|[[Miha Mazzini]], [[Dušan Joksimović]]
|Kinorama
| style=&quot;text-align: right;&quot; |550.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |72.297,07
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''iOtok''
|''iOtok''
|[[Miha Čelar]]
|Factum
| style=&quot;text-align: right;&quot; |500.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |66.753,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/file/newsItemAttachment/attachmentFile/rezultati-dokumentarni-rok20062016.pdf|title=72. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća -13.9.2016|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ne pozabi dihati''
|''Ne zaboravi  disati''
|[[Martin Turk]]
|Studio  dim 
| style=&quot;text-align: right;&quot; |400.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |53.306,32
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/REZULTATI%203.%20rok%202017%281%29.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: POTICANJE FILMSKIH KOPRODUKCIJA S MANJINSKIM HRVATSKIM UDJELOM u 2017. - 3. ROK - 17.7.2017., 86. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća 16.10.2017.|date=|accessdate=17. februar 2020|website=havc.hr|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vztrajanje''
|''Ustrajnost''
|[[Miha Knific]]
|Nukleus Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |380.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |49.921,18
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/2014%20Koprodukcije,%20rok%2025%2004%202014.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: poticanje filmskih koprodukcija s manjinskim hrvatskim udjelom u 2014. - 2. rok - 25.4.2014|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Houston, imamo problem! (2016)|Houston, imamo problem!]]''
|''Houston, imamo problem!''
|[[Žiga Virc]]
|Nukleus Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |313.500,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |41.708,24
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Celovečerni
|Igrani Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/2013%20Koprodukcije,%2019%2007%202013.pdf|title=Koprodukcije s manjinskim hrvatskim udjelom - rok 19. 07. 2013|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
|bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Telo''
|''Telo''
|[[Petra Seliškar]], Brand Fero
|Wolfgang i Dolly d.o.o
|style=&quot;text-align: right;&quot; |250.000,00
|style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |33.252,64
|style=&quot;text-align: center;&quot; |2020
|Celovečerni
|Dokumentarni
|style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;''[https://www.havc.hr/img/newsletter/files/rezultati%20manjinske%201%20rok%202020.pdf Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: POTICANJE FILMSKIH KOPRODUKCIJA S MANJINSKIM HRVATSKIM UDJELOM u 2020. - 1. ROK - 14.4.2020., 30. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća 15.7.2020]'', (hrvaščina), ''havc.hr'', Hrvaški avdiovizualni center&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jezdeca''
|''Jahači''
|[[Dominik Mencej]]
|Antitalent
| style=&quot;text-align: right;&quot; |250.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |33.145,50
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2020
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;''[https://www.havc.hr/img/newsletter/files/Manjinske%20koprodukcije%20-%20rezultati%20%28rok%2018.11.%29.pdf Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: POTICANJE FILMSKIH KOPRODUKCIJA S MANJINSKIM HRVATSKIM UDJELOM u 2019. - 2. ROK - 18.11.2019., 22. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća 10.ožujka 2020.]'', (hrvaščina), Hrvatski avdiovizualni centar, ''havc.hr'', pridobljeno 14. april 2020&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Moj narobe svet]]''
|''Moj svijet je naopačke''
|[[Petra Seliškar]]
|Restart
| style=&quot;text-align: right;&quot; |250.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |32.842,88
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Septembrska klasa''
|''Rujanska klasa''
|[[Igor Šterk]]
|Spiritus movens
| style=&quot;text-align: right;&quot; |190.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.611,65
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/WEB%20AV%20koprodukcije%202018%204%20rok.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: POTICANJE FILMSKIH KOPRODUKCIJA S MANJINSKIM HRVATSKIM UDJELOM u 2018. - 4. ROK - 22.11.2018., 11. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća 31.5.2019.|date=|accessdate=17. februar 2020|website=havc.hr|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Vsi proti vsem]]''
|''Svi protiv svih''
|[[Andrej Košak]]
|Motion
| style=&quot;text-align: right;&quot; |170.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |22.915,69
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Nočna ptica (film, 2016)|Nočna ptica]]''
|''Stari jazavac''
|[[Špela Čadež]]
|Bonobostudio
| style=&quot;text-align: right;&quot; |162.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |21.377,67
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Kratki
|Animirani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/Rezultati%20-%203.%20rok%20manjinske%20koprodukcije%202015.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: POTICANJE FILMSKIH KOPRODUKCIJA S MANJINSKIM HRVATSKIM UDJELOM u 2015. - 3. ROK - 10.7.2015.|date=|accessdate=17. februar 2020|website=havc.hr|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Playing Men''
|''Playing Men''
|[[Matjaž Ivanišin]]
|Restart
| style=&quot;text-align: right;&quot; |150.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |19.990,94
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Srednjemetražni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/Rezultati%20manjinske%20koprodukcije%20_4rok_30112015.pdf|title=68. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća, 10. svibnja 2016|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Srečno, Orlo''
|''Sretno, Orlo''
|[[Sara Kern]]
|Kinorama
| style=&quot;text-align: right;&quot; |120.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |15.835,31
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Kratki
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/Rezultati%20-%203.%20rok%20manjinske%20koprodukcije%202015.pdf|title=Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva - kategorija: poticanje filmskih koprodukcija s manjinskim hrvatskim udjelom u 2015. - 3. rok - 10.7.2015|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Koyaa – Roža''
|''Koyaa – Cvijet''
|[[Kolja Saksida]]
|Bold studio
| style=&quot;text-align: right;&quot; |116.935,33
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |15.504,55
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Kratki
|Animirani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/2012%20Koprodukcije,%20DUGI,%20ANIM,%2020%2006%202012.pdf|title=Koprodukcije s manjinskim hrvatskim udjelom - rok 20. 6. 2012|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni centar|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Koyaa – Leteči zvezek''
|''Koyaa - Leteća Knjiga''
|[[Kolja Saksida]]
|Studio Dim
| style=&quot;text-align: right;&quot; |110.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |14.665,69
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Kratki
|Animirani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/NOVO_JP_Manjinske%20koprodukcije%20-%202.%20rok%20-%2025.5.2016.pdf|title=73. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća|date=|accessdate=|website=Hrvatski avdiovizualni center|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Raj''
|''Raj''
|Mitja Ličen, [[Sonja Prosenc]]
|Wolfgang i Dolly
| style=&quot;text-align: right;&quot; |100.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |13.520,27
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Kratki
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.havc.hr/img/newsletter/files/REZULTATI%20koprodukcije%202018%202%20rok.pdf|title=96. sjednica Hrvatskog audiovizualnog vijeća, 13. srpnja 2018|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Hrvatski avdiovizualni center|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Koyaa – Razigrani avtomobilček''
|''Koyaa - Automobilčić''
|[[Kolja Saksida]]
|Studio Dim
| style=&quot;text-align: right;&quot; |100.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |13.327,29
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Kratki
|Animirani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;
|}

== Hrvaško ministrstvo za kulturo ==

Hrvaško ministrstvo za kulturo ([[Hrvaščina|hr.]] Ministarstvo kulture Republike Hrvatske) je razpise za financiranje produkcije filmov objavljalo do leta 2008&lt;ref&gt;{{Navedi splet|publisher=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske |title=Odobreni programi|url=https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=21806 |accessdate=2019-03-19|date=|publisher=|last=|first=|language=hr}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, ko je bil ustanovljen Hrvaški avdiovizualni center&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! style=&quot;width: 120px;&quot; |Režiser
! style=&quot;width: 100px;&quot; |Hrvaški koproducent
! style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora MK [&lt;nowiki/&gt;[[Kuna (valuta)|HRK]]]
! style=&quot;width: 85px;&quot; |Podpora MK [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! style=&quot;width: 30px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! style=&quot;width: 90px;&quot; |Zvrst
! style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Slovenka (film)|Slovenka]]''
|[[Damjan Kozole]]
|Četiri Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |200.000
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |27.199,78
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2007
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.min-kulture.hr/userdocsimages/nove%20novosti/REZULTATI%202007%20%20TABLICA-%20PRESS.pdf|title=Natječaj za sufinanciranje filmske proizvodnje u 2007. godini - rezultati|date=|accessdate=19. marec 2019|website=www.min-kulture.hr|publisher=Ministrstvo kulture RH|last=|first=|language=hr|archive-date=2012-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222015818/http://www.min-kulture.hr/userdocsimages/nove%20novosti/REZULTATI%202007%20%20TABLICA-%20PRESS.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Objavljeni rezultati za sufinanciranje filmske proizvodnje|url=https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=3452|website=www.min-kulture.hr|accessdate=2019-03-19|date=15. november 2007|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Tea (Teah)''
|[[Hanna Slak|Hanna A. W. Slak]]
|Jadran Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |200.000
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |26.946,91
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.min-kulture.hr/userdocsimages/odobreni%20programi%20u%202006/FILM-%20REZULTATI%202006%20I%20KOPRODUKCIJA.pdf|title=Rezultati natječaja za sufinanciranje filmske proizvodnje u 2006. godini|date=|accessdate=|website=www.min-kulture.hr|publisher=|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministarstvo kulture objavilo rezultate natječaja za financiranje filmske proizvodnje 2006|url=https://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=2141|website=www.min-kulture.hr|accessdate=2019-03-19|date=|publisher=Prvotno objavljeno v Jutarnjem listu 14. oktobra 2006.|last=|first=|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sarajevski filmski sklad ==

Sarajevski filmski sklad&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski dokumentarni in animirani filmi v Leipzigu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7231/slovenski-dokumentarni-in-animirani-filmi-v-leipzigu/|website=Slovenski filmski center|accessdate=2019-03-21|date=27. oktober 2014|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; ([[Bosanščina|bos.]] Fondacija za kinematografiju Sarajevo, neuradno tudi Fondacija za kinematografiju BiH&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rezultati konkursa Fondacije za kinematografiju|url=https://www.klix.ba/vijesti/bih/rezultati-konkursa-fondacije-za-kinematografiju/030117006|website=Klix.ba|accessdate=2019-03-22|language=bs|date=17. januar 2003|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;) je Vlada [[Federacija Bosne in Hercegovine|Federacije Bosne in Hercegovine]] ustanovila leta 2002.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bh. kinematografija istinski ambasador naše zemlje|url=http://visitbih.ba/562-2/|accessdate=2019-03-21|language=bs|first=|last=|date=3. maj 2017|website=Visit B&amp;H|publisher=}}&lt;/ref&gt;

Sklad financira Federalno ministrstvo za kulturo in šport&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://vpi.ba/wp-content/uploads/2016/05/Bosanskohercegovacka_kinematografija.pdf|title=Bosanskohercegovačka kinematografija|date=avgust 2012|accessdate=19. marec 2019|website=|publisher=Vanjskopolitička inicijativa BH|last=|first=|page=2|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232107/http://vpi.ba/wp-content/uploads/2016/05/Bosanskohercegovacka_kinematografija.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Je najpomembnejša filmska ustanova v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Udruženje filmskih radnika u Bosni i Hercegovini / Udruženje filmskih radnika u Federaciji Bosne i Hercegovine|url=http://bhfilm.ba/bs/snimajuce-lokacije/important-institutions/21|website=bhfilm.ba|accessdate=2019-03-21|language=en|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232105/http://bhfilm.ba/bs/snimajuce-lokacije/important-institutions/21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, [[Republika srbska]] je namreč brez redne filmske produkcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Briga za opstanak kinematografije: BiH u najnepovoljnijem položaju u Evropi|url=https://www.klix.ba/magazin/film-tv/briga-za-opstanak-kinematografije-bih-u-najnepovoljnijem-polozaju-u-evropi/171117086|website=Klix.ba|accessdate=2019-03-21|language=bs|date=24. december 2017|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Njegov problem sta pomanjkanje [[Denar|denarja]] za spodobno filmsko produkcijo in izginjanje le tega v nikoli dokončanih projektih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gdje završava novac Fondacije za kinematografiju: Tri miliona maraka za filmove kojih nema|url=https://stav.ba/gdje-zavrsava-novac-fondacije-za-kinematografiju-tri-miliona-maraka-za-filmove-kojih-nema/|website=STAV|date=2020-02-21|accessdate=2020-07-28|language=bs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ima li spasa za bh. film?|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/539346/ima-li-spasa-za-bh-film|website=Avaz.ba|accessdate=2020-07-28|language=bs|date=4. januar 2020|publisher=|last=Ajnadžić|first=N.}}&lt;/ref&gt;

Leta [[2014]] je bil proračun sklada 1.630.000,00 [[Konvertibilna marka|KM]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fondacija za kinematografiju BiH odlučila: Najviše novca Kristijanu Miliću|url=https://www.radiosarajevo.ba/metromahala/teme/fondacija-za-kinematografiju-bih-odlucila-najvise-novca-kristijanu-milicu/175622|website=Radio Sarajevo|accessdate=2019-03-21|date=26. december 2014|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; (833.405,77 [[evro]]v), leta [[2017]] 1.274.000 [[Konvertibilna marka|KM]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Evo koje filmove je finansijski podržala Fondacija za kinematografiju BiH|url=https://faktor.ba/vijest/evo-koje-filmove-je-finansijski-podrzala-fondacija-za-kinematografiju-bih-271948|website=Faktor.ba|accessdate=2019-03-21|last=|date=10. november 2017|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt; (651.385,86 [[evro]]v), leta [[2018]] 1.260.000 [[Konvertibilna marka|KM]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filmska 2018: U znaku manjinske koprodukcije|url=https://www.oslobodjenje.ba/o2/kultura/film/filmska-2018-u-znaku-manjinske-koprodukcije-421163|website=Oslobođenje|accessdate=2019-03-21|language=bs|first=Nisad|last=Selimović|date=29. december 2018|publisher=}}&lt;/ref&gt; (644.227,77 [[evro]]v), leta [[2020]] pa 1.230.000,00 [[Konvertibilna marka|KM]] (628.889 [[Evro|evrov]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fondacija za kinematografiju Sarajevo: Sufinansiranje filmskih projekata 2020.|url=https://www.catbih.ba/fondacija-za-kinematografiju-sarajevo-sufinansiranje-filmskih-projekata-2020/|website=Citizens Against Terrorism|date=2020-07-10|accessdate=2020-07-28|language=bs|first=Cat|last=Bih 2}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 130px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 110px;&quot; |Bosanski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 70px;&quot; |Podpora sklada 
[&lt;nowiki/&gt;[[Konvertibilna marka|BAM]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 70px;&quot; |Podpora sklada [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Estrellita - Pesem za domov|Estrellita – Pesem za domov]]''
|''Estrelita''
|[[Metod Pevec]]
|F.I.S.T. Sarajevo
| style=&quot;text-align: right;&quot; |70.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |35.790,43
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fondacijakinematografija.ba/images/stories/dokumenti/Arhiva/odluka_2006_FondacijaKinematografija.pdf|title=Odluka o dodjeli stimulacije projektima po konkursu Fondacije za kinematografiju od 15.04.2006. godine, u sljededim kategorijama i iznosima|date=5. julij 2006|accessdate=19. marec 2019|website=fondacijakinematografija.ba|publisher=Sarajevski filmski sklad|last=|first=|page=3|language=bosanščina|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232102/http://www.fondacijakinematografija.ba/images/stories/dokumenti/Arhiva/odluka_2006_FondacijaKinematografija.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Tea''
|''Tea''
|[[Hanna Slak|Hanna A. W. Slak]]
|Centar za savremenu umjetnost
| style=&quot;text-align: right;&quot; |65.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |33.233,97
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jezdeca''
|''Jahači''
|[[Dominik Mencej]]
|Udruženje Novi film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |50.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.564,59
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://fondacijakinematografija.ba/images/stories/dokumenti/2018/ODLUKA_sufinansiranje_filmskih_projekata_2018_2210.pdf|title=Odluka o izboru korisnika sredstava Fondacije za kinematografiju za pozicije sufinansiranja filmskih projekata za 2018. godinu|date=18. oktober 2018|accessdate=19. marec 2019|website=fondacijakinematografija.ba|publisher=Sarajevski filmski sklad|last=|first=|page=2|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232105/http://fondacijakinematografija.ba/images/stories/dokumenti/2018/ODLUKA_sufinansiranje_filmskih_projekata_2018_2210.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]]''
|''Noćni život''
|[[Damjan Kozole]]
|Centar za savremenu umjetnost
| style=&quot;text-align: right;&quot; |50.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.564,59
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://fondacijakinematografija.ba/images/stories/dokumenti/Arhiva/odluka_2014_2_FondacijaKinematografija.pdf|title=Odluka o izboru korisnika sredstava Fondacije za kinematografiju za pozicije sufinansiranja filmskih projekata za 2014. godinu|date=24. december 2014|accessdate=19. marec 2019|website=fondacijakinematografija.ba|publisher=Sarajevski filmski center|last=|first=|page=2|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232109/http://fondacijakinematografija.ba/images/stories/dokumenti/Arhiva/odluka_2014_2_FondacijaKinematografija.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Čefurji raus! (film)|Čefurji raus!]]''
|''Ćifuriji raus''
|[[Goran Vojnović]]
|Depo
| style=&quot;text-align: right;&quot; |35.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |17.895,21
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fondacijakinematografija.ba/images/stories/dokumenti/Arhiva/odluka_2012_1_FondacijaKinematografija.pdf|title=Odluka o izboru korisnika sredstava fondacije za kinematografiju za 2012. godinu za sufinansiranje proizvodnje filmskih projekata|date=4. oktober 2012|accessdate=19. marec 2019|website=fondacijakinematografija.ba|publisher=Sarajevski filmski center|last=|first=|page=2|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232104/http://www.fondacijakinematografija.ba/images/stories/dokumenti/Arhiva/odluka_2012_1_FondacijaKinematografija.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Igram, sem''
|''Viski i mlijeko''
|[[Miroslav Mandić]]
|Udruženje za savremenu umjetnost Sarajevo
| style=&quot;text-align: right;&quot; |30.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |15.338,76
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Viski i mlijeko&quot;: Film o bh. mladosti koja ne zna kojim putem treba ići|url=https://www.klix.ba/magazin/kultura/viski-i-mlijeko-film-o-bh-mladosti-koja-ne-zna-kojim-putem-treba-ici/140411131|website=Klix.ba|accessdate=2020-02-16|language=bs|date=11. april 2014|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;
|}

== Srbski filmski center ==

Srbski filmski center ([[Srbščina|srb.]] Filmski centar Srbije - FCS) je bil ustanovljen 25. decembra 1959, zdajšnje ime je ustanova dobila 7. septembra 2004. Leta 2011 je Vlada republike Srbije prevzela pravice in obveznosti ustanovitelja. Leta 2013 je center dobil status kulturne ustanove nacionalnega pomena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O nama|url=http://www.fcs.rs/o-fcs/o-nama/|website=Filmski centar Srbije|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=sr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je imel center proračun milijardo in 5 milijonov [[Srbski dinar|srbskih dinarjev]] (pribl. 8.456.597 [[evro]]v)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Budžet Filmskog centra Srbije za 2018. godinu – milijarda i pet miliona dinara|url=http://www.fcs.rs/18757/|website=Filmski centar Srbije|accessdate=2019-03-16|date=26. december 2017|publisher=|last=Janković|first=Zoran|language=sr}}&lt;/ref&gt;, za leto 2019 ima ocenjen proračun na 1,1 milijard [[Srbski dinar|srbskih dinarjev]] (pribl. 9.287.403 [[evro]]v).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vukosavljević: Više od milijardu dinara za Filmski centar Srbije|url=http://rs.n1info.com/Kultura/a446658/Vukosavljevic-Vise-od-milijardu-dinara-za-Filmski-centar-Srbije.html|website=N1 Srbija|accessdate=2019-03-16|language=sr-Latn|date=24. december 2018|publisher=|last=Stojiljković|first=Jelena|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322002600/http://rs.n1info.com/Kultura/a446658/Vukosavljevic-Vise-od-milijardu-dinara-za-Filmski-centar-Srbije.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ponuja 25% denarno povračilo za snemanje v [[Srbija|Srbiji]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Incentives|url=http://www.filminserbia.com/filming-in-serbia/incentives/|website=Film in Serbia|accessdate=2019-03-16|language=en-US|date=|publisher=Srbska filmska komisija|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 130px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Srbski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Podpora FCS [&lt;nowiki/&gt;[[Srbski dinar|RSD]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora FCS [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Skriti ljudje''
|''Skriveni ljudi''
|[[Miha Hočevar]]
|Backroom Production Igor Kecman PR
| style=&quot;text-align: right;&quot; |8.700.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |73.766,32
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2019/07/Odluka-UO-FCS-manjinske.pdf|title=Odluka o dodelu sredstava za finansiranje i sufinansiranje projekata u kinematografiji za 2019. godinu u kategoriji: Sufinansiranje proizvodnje manjšinskih koprodukcija|date=30. maj 2019|accessdate=17. februar 2020|website=fcs.rs|publisher=|last=|first=|language=sr|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217033828/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2019/07/Odluka-UO-FCS-manjinske.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vesolje med nami''
|''Svemir među nama''
|Rahela Jagrič Pirc
|Mir Media Group
|style=&quot;text-align: right;&quot; |7.500.000,00
|style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |63.824,35
|style=&quot;text-align: center;&quot; |2020
|Celovečerni
|Igrani
|style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;''[http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2020/07/Manjinske-2020.pdf Odluka o dodelu sredstava za finansiranje i sufinansiranje projekata u kinematografiji za 2020. godinu u kategoriji: Sufinansiranje proizvodnje manjšinskih koprodukcija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200729015308/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2020/07/Manjinske-2020.pdf |date=2020-07-29 }}'', FCS, (srbščina), ''fcs.rs''&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jezdeca''
|''Jahači''
|[[Dominik Mencej]]
|Sense production
| style=&quot;text-align: right;&quot; |7.025.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |59.317,74
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2018/12/Odluka-Konkurs-manjinske-decembar-2018.pdf|title=Odluka o dodelu sredstava za finansiranje i sufinansiranje projekata u kinematografiji za 2018. godinu u kategoriji: Sufinansiranje proizvodnje manjšinskih koprodukcija|date=4. december 2018|accessdate=19. marec 2019|website=Filmski centar Srbije|publisher=|last=|first=|language=sr-cyrl|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232221/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2018/12/Odluka-Konkurs-manjinske-decembar-2018.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zastoj''
|''Nočni kvartet''
|[[Vinko Möderndorfer]]
|Delirium Films
| style=&quot;text-align: right;&quot; |6.270.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |52.942,67
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Slovenka (film)|Slovenka]]''
|''Slovenka''
|[[Damjan Kozole]]
|Baš Čelik
| style=&quot;text-align: right;&quot; |4.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |50.745,26
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2007
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ODLUKA O IZBORU PROЈEKATA PO KONKURSU ZA SUFINANSIRANJE MANJINSKIH KOPRODUKCIЈA|url=http://www.fcs.rs/konkurs/konkurs_53/|website=Filmski centar Srbije|accessdate=2019-03-19|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2017/01/2007.-.pdf|title=Konkursi u 2007. godini|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Filmski centar Srbije|publisher=|last=|first=|page=2|language=sr-cyrl|archive-date=2017-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170625211606/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2017/01/2007.-.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vztrajanje''
|''Istrajnost''
|[[Miha Knific]]
|This and That productions
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.950.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |50.492,19
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/app/Odluka%20UO%20manjinske%20koprodukcije%202014.pdf|title=Odluka o izboru projekata za finansiranje i sufinansiranje projekata u kinematografiji za 2014. godinu kategoriji Sufinansiranje proizvodnje manjinskih koprodukcija|date=30. september 2014|accessdate=19. marec 2019|website=Filmski centar Srbije|publisher=Srbski filmski center|last=|first=|language=sr-cyrl}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Inferno''
|''Inferno''
|[[Vinko Möderndorfer]]
|Delirium Films
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.500.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |48.793,47
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2017/01/2013..pdf|title=Konkurs za sufinansiranje proizvodnje manjinskih koprodukcija|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Filmski centar Srbije|publisher=|last=|first=|page=6|language=sr-cyrl|archive-date=2017-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170626012115/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2017/01/2013..pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Izbrisana (film)|Izbrisana]]''
|''Izbrisana''
|[[Miha Mazzini]], Dušan Joksimović
|Delirium Films
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.867.715,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |47.670,12
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2016/05/Izmena-Odluke-manjinske.pdf|title=Odluka o izmeni odluke o izboru projekata za finansiranje in sufinansiranje projekata u kinematografiji za 2016. godinu u kategoriji Sufinansiranje proizvodnje manjinskih koprodukcija br. 03-931 od 07.05. 2016 godine|date=6. junij 2016|accessdate=19. marec 2019|website=Filmski centar Srbije|publisher=|last=|first=|language=sr-cyrl|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232218/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2016/05/Izmena-Odluke-manjinske.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Družinica]]''
|''Naša porodica''
|[[Jan Cvitkovič]]
|Pilon Media
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.474.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |46.452,82
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Polsestra''
|''Polusestra''
|[[Damjan Kozole]]
|Baš Čelik
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |42.137,20
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2017/12/Odluka-manjinske-2017.pdf|title=Odluka o dodelu sredstava za finansiranje i sufinansiranje projekata u kinematografiji za 2017. godinu u kategoriji: Sufinansiranje proizvodnje manjnskih koprodukcija|date=1. december 2019|accessdate=19. marec 2019|website=Filmski centar Srbije|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232232/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2017/12/Odluka-manjinske-2017.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jaz sem Frenk''
|''Idemo u partizane - Budimo iskreni''
|[[Metod Pevec]]
|Backroom Production
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |40.567,95
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2017/05/Odluka-UO-manjinske-koprodukcije.pdf|title=Odluka o dodeli sredstava za finansiranje i sufinansiranje projekata u kinematografiji za 2017.godinu u kategoriji: Sufinansiranje proizvodnje manjinskih koprodukcija|date=11. maj 2017|accessdate=19. marec 2019|website=Filmski centar Srbije|publisher=|last=|first=|language=sr-cryil|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624211518/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2017/05/Odluka-UO-manjinske-koprodukcije.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Krvno maščevanje''
|''Krvna osveta''
|[[Marija Zidar]]
|Baš Čelik
| style=&quot;text-align: right;&quot; |4.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |33.875,34
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni in Srednjemetražni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2018/05/Odluka-manjinske-2018.pdf|title=Odluka o dodeli sredstava za finansiranje i sufinansiranje projekata u kinematografiji za 2018. godinu u kategoriji: Sufinansiranje proizvodnje manjinskih koprodukcija|date=22. maj 2018|accessdate=19. marec 2019|website=Filmski centar Srbije|publisher=|last=|first=|language=sr-cyrl|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232105/http://www.fcs.rs/new/wp-content/uploads/2018/05/Odluka-manjinske-2018.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Septembrska klasa''
|''Septembarska klasa''
|[[Igor Šterk]]
|Gabisof, Dragoljub Prvanović PR
| style=&quot;text-align: right;&quot; |3.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.282,32
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|}

== Črnogorski filmski center ==
Črnogorski filmski center ([[Črnogorščina|čg.]] Filmski centar Crne Gore - FCCG) je ustanovila črnogorska vlada&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mku.gov.me/ResourceManager/FileDownload.aspx?rid=250669&amp;rType=2&amp;file=Law%20on%20Cinematography%20-%20Montenegro.docx|title=Law on Cinematography|date=2015|accessdate=19. marec 2019|website=mku.gov.me|publisher=Črnogorsko ministrstvo za kulturo|last=|first=|language=en|page=5|archive-date=2020-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129225827/https://mku.gov.me/ResourceManager/FileDownload.aspx?rid=250669&amp;rType=2&amp;file=Law%20on%20Cinematography%20-%20Montenegro.docx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v zadnjih dneh leta 2016&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Montenegro - Market Analysis 2018|url=https://www.filmneweurope.com/countries/montenegro|website=FilmNewEurope.com|date=|accessdate=2019-03-19|language=en-gb|first=Iulia|last=Blaga|publisher=The Film New Europe Association}}&lt;/ref&gt; oziroma leta 2017.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O nama|url=http://fccg.me/o-nama/|website=Filmski centar Crne Gore|accessdate=2019-03-19|language=črnogorščina|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Fimski sklad se financira iz dela letnega prihodka ponudnikov telekomunikacijskih storitev in vseh, ki se ukvarjajo s prikazovanjem in distribucijo kinematografskih del, sredstva za delovanje centra zagotavlja državni proračun.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filmski fond|url=http://fccg.me/propisi/filmski-fond/|website=Filmski centar Crne Gore|accessdate=2019-03-19|language=črnogorščina|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322233605/http://fccg.me/propisi/filmski-fond/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2017 je imel center 540.000 evrov, leta 2018 pa 950.000 evrov proračuna. Za leto 2019 se proračun ocenjuje na 1,2 milijona evrov,&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt; za leto pa [[2020]] pa na 1,6 milijona [[Evro|evrov]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministarstvo kulture: Za razvoj filma 1,6 miliona, za kreativne industrije milion eura|url=https://www.vijesti.me/kultura/410772/ministarstvo-kulture-za-razvoj-filma-1-6-miliona-za-kreativne-industrije-milion-eura|website=vijesti.me|accessdate=2020-07-28|language=sr|date=25. november 2019|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Center ponuja 25% denarno povračilo za snemanje v [[Črna gora|Črni gori]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Film Centre of Montenegro launches its first cash rebate|url=https://www.cineuropa.org/en/newsdetail/366111/|website=Cineuropa|accessdate=2019-03-19|language=en|date=23. januar 2019|publisher=|last=Abbatescianni|first=Davide}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Črnogorski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora FCCG [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 80px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Krvno maščevanje''
|''Krvna osveta''
|[[Marija Zidar]]
|Seagull Entertainment
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |28.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni in srednjemetražni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podrška za manjinske koprodukcije|url=http://fccg.me/podrska-za-manjinske-koprodukcije/|website=Filmski centar Crne Gore|date=2018-10-05|accessdate=2019-03-19|language=črnogorščina|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190323070808/http://fccg.me/podrska-za-manjinske-koprodukcije/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://fccg.me/wp-content/uploads/2018/10/Odluka_sufinansiranje-proizvodnje-manjinskih-koprodukcija.pdf|title=Odluka|date=1. oktober 2018|accessdate=|website=fccg.me|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190323070811/http://fccg.me/wp-content/uploads/2018/10/Odluka_sufinansiranje-proizvodnje-manjinskih-koprodukcija.pdf|archivedate=23. marec 2019}}&lt;/ref&gt;
|}

== Makedonska filmska agencija ==

Makedonska filmska agencija ([[Makedonščina|mak.]] Agencija za film na Republika Makedonija) je bila ustanovljena 1. januarja 2014 kot pravna naslednica&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About Us|url=http://filmfund.gov.mk/en/about-us/|website=Makedonska filmska agencija|accessdate=2019-03-16|language=en-US|last=|date=|publisher=|first=|archive-date=2019-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190314045525/http://filmfund.gov.mk/en/about-us/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Makedonskega filmskega sklada ([[Makedonščina|mak.]] Filmski fond na Makedonija), ki je bil ustanovljen leta 2006, deloval pa od leta 2008. Ustanovitelj je makedonska vlada.&lt;ref&gt;''[https://web.archive.org/web/20130721232555/http://www.filmfund.gov.mk/About-Film-Fund/About-Us About Us]'' (angleščina), ''Makedonski filmski sklad''. Arhivirano iz [http://www.filmfund.gov.mk/About-Film-Fund/About-Us prvotnega spletišča] 21. julija 2013. Pridobljeno 16. marca 2019.&lt;/ref&gt;

Leta [[2017]] in [[2018]] je agencija imela približno po 6 milijonov [[Evro|evrov]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Macedonian Film Agency|url=https://www.efp-online.com/en/members/219/Republic-of-North-Macedonia/Macedonian-Film-Agency|website=European Film Promotion|accessdate=2019-03-16|language=en-GB|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232106/https://www.efp-online.com/en/members/219/Republic-of-North-Macedonia/Macedonian-Film-Agency|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta [[2019]] pa 4,3 milijona [[Evro|evrov]] proračuna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FNE Market Analysis 2019: NORTH MACEDONIA - FilmNewEurope.com|url=https://www.filmneweurope.com/news/macedonia-news/item/119441-fne-market-analysis-2019-north-macedonia|website=www.filmneweurope.com|accessdate=2020-07-28|language=en-gb|first=Marina|last=Lazarevska|date=31. januar 2020|publisher=}}&lt;/ref&gt; Ponuja 20% denarno povračilo za snemanje v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Right to a refund|url=http://filmfund.gov.mk/?page_id=18032&amp;lang=en|website=Агенција за филм|accessdate=2020-07-28|language=en-GB|last=afrm}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |[[Angleščina|Angl.]]/[[Makedonščina|mak.]] naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Makedonski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Podpora agencije 
[&lt;nowiki/&gt;[[Makedonski denar|MKD]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora agencije 
[&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 40px;&quot; |Letni program ali razpis
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]]''
|''Nightlife/Noḱen život''
|[[Damjan Kozole]]
|Sisters and Brother Mitevski
| style=&quot;text-align: right;&quot; |7.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |113.616,10
|Razpis 2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Annual Programmes|url=http://filmfund.gov.mk/?page_id=19179&amp;lang=en|website=Macedonian Film Agency|accessdate=2019-03-19|language=en-US|last=|date=|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Polsestra''
|''Half-Sister/Polusestra''
|[[Damjan Kozole]]
|Sisters and Brother Mitevski
| style=&quot;text-align: right;&quot; |6.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |97.573,67
|Razpis 2018 - prvi rok
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Šiška Deluxe]]''
|''Šiška Deluxe/Šiška De Luks''
|[[Jan Cvitkovič]]
|Kino Oko
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |81.154,34
|Program 2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Inferno''
|''Inferno/Inferno''
|[[Vinko Möderndorfer]]
|Sektor Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |80.273,57
|Program 2013
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Stanje šoka]]''
|''The State of Shock/Sostojba na šok''
|[[Andrej Košak]]
|Punk Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |5.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |79.877,30
|Program 2011
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jaz sem Frenk''
|''Let’s be Frank/Odime vo partizani''
|[[Metod Pevec]]
|Small Moves
| style=&quot;text-align: right;&quot; |4.500.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |73.125,55
|Razpis 2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Dedek gre na jug''
|''Dedo odi na jug''
|[[Vinci Vogue Anžlovar]]
|Sektor Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |4.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |65.126,43
|Razpis 2019 - drugi rok
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Филмски проекти финансирани од страна на Агенцијата за филм|url=http://filmfund.gov.mk/%d1%84%d0%b8%d0%bb%d0%bc%d1%81%d0%ba%d0%b8-%d0%bf%d1%80%d0%be%d0%b5%d0%ba%d1%82%d0%b8-%d1%84%d0%b8%d0%bd%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%b8%d1%80%d0%b0%d0%bd%d0%b8-%d0%be%d0%b4-%d1%81%d1%82%d1%80%d0%b0%d0%bd/|website=North Macedonia Film Agency|accessdate=2020-02-17|language=mk-MK|last=|date=|publisher=|first=|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224082926/http://filmfund.gov.mk/%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D0%BF%D1%80%D0%BE%D0%B5%D0%BA%D1%82%D0%B8-%D1%84%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BD%D0%B8-%D0%BE%D0%B4-%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D0%BD/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Slovenija, Avstralija in jutri ves svet''
|''Slovenija, Australia and tomorrow the world/Slovenija, Avstralija, utre i svetot''
|[[Marko Naberšnik]]
|Kino Oko
| style=&quot;text-align: right;&quot; |4.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |65.109,46
|Razpis 2015 - drugi rok
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Vsi proti vsem]]''
|''Everyone Against Everyone/Site protiv site''
|[[Andrej Košak]]
|Mind Production DOOEL Skopje
| style=&quot;text-align: right;&quot; |4.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |65.049,11
|Razpis 2018 - prvi rok
|Celovečerni
|Igrani
|style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Mama Evropa''
|''Visaless/Bez Vizi''
|[[Petra Seliškar]]
|PPFP Skopje
| style=&quot;text-align: right;&quot; |3.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |49.418,50
|Program 2009
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zastoj''
|''Nocturnal Quartet/Noḱen kvartet''
|[[Vinko Möderndorfer]]
|Sektor Film
| style=&quot;text-align: right;&quot; |2.800,000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |45.480,39
|Razpis 2019 - prvi rok
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Moj narobe svet''
|''My World is Upside Down/Mojot prevrten svet''
|[[Petra Seliškar]]
|PPFP Skopje
| style=&quot;text-align: right;&quot; |2.000.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |32.109,43
|Program 2013
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Telo''
|''Body/Telo''
|[[Petra Seliškar]]
|PPFP Skopje
| style=&quot;text-align: right;&quot; |1.100.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |17.888,50
|Razpis 2018 – drugi rok
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|}

== Bolgarski nacionalni filmski center ==

Bolgarski nacionalni filmski center ([[Bolgarščina|bolg.]] Izplnitelna agencija Nacionalen filmov centr - IA NFC) je bil ustanovljen 6. junija 1991&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.2016.zlatnaroza.bg/en/festival-news/bulgarian-national-film-centers-25th-anniversary/|title=Bulgarian national film center’s 25th anniversary|date=|accessdate=16. marec 2019|website=Golden Rose film festival|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232106/http://www.2016.zlatnaroza.bg/en/festival-news/bulgarian-national-film-centers-25th-anniversary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in je izvajalska agencija [[Bolgarija|bolgarskega]] ministrstva za kulturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bulgarian national film centre - about|url=https://dokweb.net/database/organizations/about/fb96c9df-756c-48b3-84db-d1fe4e1278c2/bulgarian-national-film-center|website=dokweb.net|accessdate=2019-03-16|language=en|first=|last=|date=|publisher=Institute of documentary film}}&lt;/ref&gt; Financira se iz državnega proračuna in z lastno dejavnostjo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Law of Film Industry - Bulgaria|url=http://www.altcine.com/details.php?id=366|website=www.altcine.com|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en|quote=Chapter two - National film centre executive agency|archive-date=2017-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020193934/http://www.altcine.com/details.php?id=366|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta [[2018]] je imel 6.411.600 evrov, leta [[2019]] pa 7.515.991 evrov proračuna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Bulgarian National Film Center Will Increase the Annual Amount of Film Funding by 6.32%|url=https://www.novinite.com/articles/194934/The+Bulgarian+National+Film+Center+Will+Increase+the+Annual+Amount+of+Film+Funding+by+6.32|website=www.novinite.com - Sofia News Agency|accessdate=2019-03-17|date=4. februar 2019|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bulgaria - FilmNewEurope.com|url=http://www.filmneweurope.com/countries/bulgaria-profile|website=www.filmneweurope.com|accessdate=2020-07-28|language=en-gb|first=Pavlina|last=Jeleva|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Bolgarski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora NFC [BGN]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora NFC [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Stanje šoka|Stanje Šoka]]''
|''Šokova sastoianie''
|[[Andrej Košak]]
|Art Fest
| style=&quot;text-align: right;&quot; |234.700
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |120.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2009
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Projects Supported by The Bulgarian Film Center 2009|url=https://www.filmneweurope.com/grants/bulgaria-grants/item/103554-projects-supported-by-the-bulgarian-film-center-2009|website=FilmNewEurope.com|date=18. avgust 2009|accessdate=2019-03-17|language=en-gb|first=|last=|publisher=}}&lt;/ref&gt;{{refn|Bolgarski koproducent Stefan Kitanov je omenil znesek 155.000 evrov.&lt;ref&gt;Jeleva, Pavlina. ''[https://www.filmneweurope.com/news/bulgaria-news/item/104000-fne-at-varna-golden-rose-ff-national-competition-the-state-of-shock FNE at Varna Golden Rose FF National Competition: The State of Shock]'' (angleščina), (15. oktober 2012), ''The Film New Europe Association'', pridobljeno 16. marca 2019&lt;/ref&gt;|group=nb}}
|}

== Filmska komisija Furlanije – Julijske krajine ==

Filmska komisija Furlanije – Julijske krajine ([[Italijanščina|it.]] La film commission del Friuli Venezia Giulia - FVG Film Commission) je bila ustanovljena leta 2000 (filmski sklad je začel delovati leta 2003), ima sedež v [[Trst]]u, z njo upravlja [[Furlanija - Julijska krajina|Avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.icon-project.eu/(S(a2uwrq45k0r5g3ju3ggniu55))/docs/wp/5/ricerche/study%20on%20cross-border%20distribution%20of%20AV%20products_SLO.pdf|title=Raziskava trga - Čezmejna distribucija avdiovizualnih in kinematografskih del majhnim in srednje velikim podjetjem s strani grozda Alpe Adria Audiovisual|date=Junij 2014|accessdate=16. marec 2019|website=|publisher=Avdiovizualni grozd Alpe Adria|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Podpira produkcijo igranih filmov, dokumentarcev, televizijskih in spletnih serij, glasbenih videospotov in televizijskih oglasov. Filmskim ekipam nudi storitve, kot so iskanje nastanitve, primerne lokacije za snemanje in najem opreme.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About us|url=http://www.fvgfilmcommission.com/en/about-us/|accessdate=2019-03-16|language=en-US|date=|website=Friuli venezia Giulia Film Commission|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190319210945/http://www.fvgfilmcommission.com/en/about-us/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Italijanski (ko)producent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora komisije 
[&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Slov. večinska ali manjšinska koprodukcija
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Paradiž''
|''Kaloghero''
|Davide del Degan
|Pilgrim Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |150.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20180816110018/http://www.fvgfilmcommission.com/wp-content/uploads/2017/03/GRADUATORIA-2016.pdf ''Graduatoria ex verbale delle sedute del comitato tecnico di valutazione  - prima seduta 2016''] (italijanščina), str. 1, ''FVG Film Commission''. Arhivirano iz [http://www.fvgfilmcommission.com/wp-content/uploads/2017/03/GRADUATORIA-2016.pdf prvotnega spletišča] 16. avgusta 2018. Pridobljeno 16. marca 2019.&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Igor in Rosa''
|''Come cadono le cose''
|[[Katja Colja]]
|Minimum Fax Media
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |150.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Sanremo''
|''Sanremo''
|[[Miroslav Mandić]]
|Quasar
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |150.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fvgfilmcommission.com/en/wp-content/uploads/sites/2/2020/01/GRADUATORIA-EX-VERBALE-DEL-COMITATO-TECNICO-2019.pdf|title=Graduatoria ex verbale delle sedute del comitato tecnico di valutazione - sedute del 11/04/2019-21/08/2019-07/11/2019_Lungometraggi, film di animazione, film tv, serie tv e opere per il web|date=|accessdate=16. februar 2020|website=fvgfilmcommission.com|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217033829/http://www.fvgfilmcommission.com/en/wp-content/uploads/sites/2/2020/01/GRADUATORIA-EX-VERBALE-DEL-COMITATO-TECNICO-2019.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodovina ljubezni''
|''History of Love''
|[[Sonja Prosenc]]
|Nefertiti Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |52.500,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:41&quot;&gt;''[https://web.archive.org/web/20180816112143/http://www.fvgfilmcommission.com/wp-content/uploads/2017/12/GRADUATORIA-EX-VERBALE-DELLE-SEDUTE-3-SU-3-DEL-COMITATO-TECNICO-2017-TOTALE.pdf Graduatoria ex verbale delle sedute del comitato tecnico di valutazione - sedute del 06/04 - 03/08 - 07/11 2017]'' (italijanščina), str. 1, ''FVG Film Commission''. Arhivirano iz [http://www.fvgfilmcommission.com/wp-content/uploads/2017/12/GRADUATORIA-EX-VERBALE-DELLE-SEDUTE-3-SU-3-DEL-COMITATO-TECNICO-2017-TOTALE.pdf prvotnega spletišča] 16. avgusta 2018. Pridobljeno 16. marca 2019.&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vprašanje identitete''
|''Il Dilemma dell’identità''
|Sabrina Morena
|Quasar
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |22.500,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20180816111638/http://www.fvgfilmcommission.com/wp-content/uploads/2018/07/GRADUATORIA-EX-VERBALE-DELLA-PRIMA-SEDUTA-DEL-COMITATO-TECNICO-2018.pdf ''Graduatoria ex verbale delle sedute del comitato tecnico di valutazione - seduta del 11/04/2018''] (italijanščina), str. 3, ''Filmska komisija Furlanije – Julijske krajine''. Arhivirano iz [http://www.fvgfilmcommission.com/wp-content/uploads/2018/07/GRADUATORIA-EX-VERBALE-DELLA-PRIMA-SEDUTA-DEL-COMITATO-TECNICO-2018.pdf prvotnega spletišča] 16. avgusta 2018. Pridobljeno 16. marca 2019.&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Mama''
|''Mama''
|[[Vlado Škafar]]
|Transmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |18.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PRODUCTION: Vlado Škafar’s Mother to Premiere Domestically in April|url=https://www.filmneweurope.com/news/slovenia-news/item/112438-production-vlado-skafar-s-mother-to-premiere-domestically|website=FilmNewEurope.com|date=8. april 2016|accessdate=2020-02-16|language=en-gb|first=Damijan|last=Vinter|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mama|url=http://www.fvgfilmcommission.com/blog/mama/|accessdate=2020-02-16|language=it-IT|date=|website=fvgfilmcommission.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Prehod (film, 2009)|Prehod]]''
|''Prehod''
|[[Boris Palčič]]
|style=&quot;text-align:center;&quot; | ---
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |5.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fvgfilmcommission.com/index_home.html|title=L'elenco completo dei beneficiari del Film Fund 2008|date=|accessdate=16. februar 2020|website=|publisher=|last=|first=|language=it|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091004165019/http://www.fvgfilmcommission.com/index_home.html|archivedate=4. oktober 2009}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklad za avdiovizualne medije Furlanije - Julijske krajine ==

Sklad za avdiovizualne medije Furlanije - Julijske krajine ([[Italijanščina|it.]] Fondo per l'Audiovisivo del Friuli Venezia Giulia - Fondo Audiovisivo FVG) bil ustanovljen leta 2006, ima sedež v [[Videm, Italija|Vidmu]],&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; financira izobraževanje lokalnih filmskih delavcev ter razvoj in distribucijo filmskih projektov. Poleg tega organizira srečevanja, sodelovanja in deljenja izkušenj med filmskimi profesionalci z vsega sveta, kot sta When East Meets West v sklopu Filmskega festivala v Trstu in Ties That Bind, ki povezuje producente iz Evrope in Azije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About|url=http://www.audiovisivofvg.it/about-2/?lang=en|accessdate=2019-03-16|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190814211418/http://www.audiovisivofvg.it/about-2/?lang=en|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Od Filmske komisije Furlanije – Julijske krajine naj bi se avdiovizualni sklad razlikoval v tem, da je bolj usmerjen v rast lokalnih podjetij in izobraževanje domačih strokovnjakov. Tako Sklad kot Komisijo sofinancira Odborništvo za produkcijske dejavnosti dežele.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov - razvoj (''sviluppo'')
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Italijanski (ko)producent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora sklada [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Slov. večinska ali manjšinska koprodukcija
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zoran, moj nečak idiot''
|''Zoran, il mio nipote scemo''
|[[Matteo Oleotto]]
|Arch production
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zoran,il mio nipote scemo|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/zoran-il-mio-nipote-scemo/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it}}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Arheo|Arheo Archeo]]''
|''Archeo''
|[[Jan Cvitkovič]]
|Transmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/arheo/|title=Archeo|date=|accessdate=19. marec 2019|website=Fondo Avdiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2021-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211028120341/http://www.audiovisivofvg.it/product/arheo/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Il teschio e il lenzuolo''
|''Il teschio e il lenzuolo''
|[[Martin Turk]]
|Quasar Multimedia
|style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.875,00
|style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Igrani
|
|style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Il teschio e il lenzuolo|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/il-teschio-e-il-lenzuolo/|accessdate=2020-07-28|date=|website=audiovisivofvg.it|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211028113800/http://www.audiovisivofvg.it/product/il-teschio-e-il-lenzuolo/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Leteča brata Rusjan''
|''Rusjan – i fratelli volanti''
|[[Boris Palčič]]
|Transmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2007
|Srednji
|Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rusjan – i fratelli volanti|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/rusjan-i-fratelli-volanti/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002120747/http://www.audiovisivofvg.it/product/rusjan-i-fratelli-volanti/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ne pozabi dihati''
|''Don’t forget to breathe''
|[[Martin Turk]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |16.400,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
|
|style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Don’t forget to breathe|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/dont-forget-to-breathe/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2021-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210306145645/http://www.audiovisivofvg.it/product/dont-forget-to-breathe/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Paradiž''
|''Kaloghero''
|Davide del Degan
|Pilgrim Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |15.400,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kaloghero|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/kaloghero-tutta-unaltra-vita/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audioviso FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2020-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020122126/http://www.audiovisivofvg.it/product/kaloghero-tutta-unaltra-vita/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Aleksandrinke''
|''Alessandrine''
|[[Metod Pevec]]
|Transmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |15.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2009
|Celovečerni
|Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Alessandrine|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/alessandrine/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2020-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001114224/http://www.audiovisivofvg.it/product/alessandrine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Boris Pahor - trmasti spomin''
|''Boris Pahor''
|[[Tomaž Burlin]]
|Transmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |15.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2009
|Srednjemetražni
|Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boris Pahor|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/boris-pahor/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2020-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020120010/http://www.audiovisivofvg.it/product/boris-pahor/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''iOtok''
|''i_Island''
|[[Miha Čelar]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |14.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=i_ISLAND|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/i_island/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it}}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vse duše mojega telesa''
|''Women on the Border''
|[[Erika Rossi]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |14.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Srednjemetražni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Women on the border|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/women-on-the-border/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2021-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210306142205/http://www.audiovisivofvg.it/product/women-on-the-border/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Kot krogla (metek) po Evropi''
|''Like a bullet around Europe''
|Mauro Tonini
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |14.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2009
|Srednjemetražni
|Dokumentarni Animirani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Like a bullet around Europe|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/anton-ukmar/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2019-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190312020914/http://www.audiovisivofvg.it/product/anton-ukmar|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Pappenstory – štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst''
|''Pappenstory''
|[[Martin Turk]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |12.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Srednjemetražni
|Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pappenstory|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/pappenstory/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it}}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|}
  
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov - distribucija (''distribuzione'')
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Italijanski (ko)producent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora sklada [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 90px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Slov. večinska ali manjšinska koprodukcija
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Paradiž''
|''Kaloghero''
|Davide del Degan
|Pilgrim Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |90.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zoran, moj nečak idiot''
|''Zoran, il mio nipote scemo''
|[[Matteo Oleotto]]
|Arch production
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |90.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2011
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]''
|''Storie dai boschi di castagne''
|[[Gregor Božič]]
|Transmedia Production
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |90.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Storie dai boschi di castagne|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/storie-dai-boschi-di-castagne/|accessdate=2019-03-21|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it}}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ne pozabi dihati''
|''Don’t forget to breathe''
|[[Martin Turk]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |70.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodovina ljubezni''
|''History of Love''
|[[Sonja Prosenc]]
|Nefertiti Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |70.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=History of love|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/history-of-love/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2021-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210306133240/http://www.audiovisivofvg.it/product/history-of-love/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''iOtok''
|''i_Island''
|[[Miha Čelar]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |49.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Kot krogla (metek) po Evropi''
|''Like a bullet around Europe''
|Mauro Tonini
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |48.960,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Srednji
|Dokumentarni Animirani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Mama''
|''Mama''
|[[Vlado Škafar]]
|Transmedia, Arch Production
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |48.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mama|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/mama/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2019-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20191113123656/http://www.audiovisivofvg.it/product/mama/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Sanremo''
|''Sanremo''
|[[Miroslav Mandić]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |45.500,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Dokumentarni Igrani
|
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.audiovisivofvg.it/wp-content/uploads/2018/12/risultati-secondo-bando-2018-sito.pdf|title=Fondo regionale per l’audiovisivo secondo bando 2018 progetti approvati – sviluppo|date=|accessdate=16. februar 2020|website=audiovisivofvg.it|publisher=|last=|first=|language=it}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Sramota''
|''Fatal Error''
|[[Boris Jurjaševič]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |42.600,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Dokumentarni Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fatal error|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/fatal-error/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2021-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140617/http://www.audiovisivofvg.it/product/fatal-error/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vprašanje identitete''
|''Il dilemma dell'Identità''
|[[Sabrina Morena]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |38.700,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Il dilemma dell’identità|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/il-dilemma-dellidentita/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2021-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210306150912/http://www.audiovisivofvg.it/product/il-dilemma-dellidentita/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jezdeca''
|''Riders''
|Dominik Mencej
|Transmedia Production
|style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |38.500,00
|style=&quot;text-align: center;&quot; |2020
|Celovečerni
|Igrani
|
|style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Riders|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/riders/|accessdate=2020-07-28|date=|website=audiovisivofvg.it|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211129204639/http://www.audiovisivofvg.it/product/riders/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Igor in Rosa''
|''Neverin''
|[[Katja Colja]]
|Pianeta Zero, Minimum Fax Media
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |38.500,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neverin|url=http://www.audiovisivofvg.it/product/neverin/|accessdate=2019-03-19|date=|website=Fondo Audiovisivo FVG|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422170009/http://www.audiovisivofvg.it/product/neverin/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Pappenstory – štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst''
|''Pappenstory''
|[[Martin Turk]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.200,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Srednjemetražni
|Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vse duše mojega telesa''
|''Women on the Border''
|[[Erika Rossi]]
|Quasar Multimedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |24.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Srednjemetražni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;
|}

== Ministrstvo za nacionalno dediščino, kulturne dejavnosti in turizem Republike Italije ==

Znotraj [[Minister za kulturne spomenike in dejavnosti in za turizem Italijanske republike|Ministrstva za nacionalno dediščino, kulturne dejavnosti in turizem]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za nacionalno dediščino in kulturne dejavnosti - partner|url=http://www.alisto.eu/sl/partner/ministrstvo-za-nacionalno-dediscino-in-kulturne-dejavnosti|website=www.alisto.eu|accessdate=2019-03-17|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232109/http://www.alisto.eu/sl/partner/ministrstvo-za-nacionalno-dediscino-in-kulturne-dejavnosti|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ([[Italijanščina|it.]] Ministero per i beni e le attività culturali - MiBACT) se s področjem filma ukvarja Generalna direkcija za film in avdiovizualno področje ([[Italijanščina|it]]. Direzione generale Cinema e audiovisivo),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Direzione Generale Cinema e audiovisivo|url=http://www.cinema.beniculturali.it/|website=www.cinema.beniculturali.it|accessdate=2020-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130123083242/http://www.cinema.beniculturali.it/|archive-date=2013-01-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki je po oceni leta [[2017]] imel 124.793.024 evrov, leta [[2018]] 99.786.160 evrov, leta [[2019]] pa 89.794.931 evrov proračuna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.beniculturali.it/mibac/multimedia/MiBAC/documents/1490352100530_Nota_integrativa_alla_legge_di_bilancio_per_lanno_2017_e_per_il_triennio_2017-2019.pdf|title=Nota integrativa a legge di bilancio per l’anno 2017 e per il triennio 2017 – 2019 del Ministero dei beni e delle attivita’ culturali e del turismo|date=|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=Ragioneria generale dello stato - Ministero dell’economia e delle finanze -  dipartimento della ragioneria generale dello stato -  ispettorato generale del bilancio|last=|first=|language=it|page=11|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232101/http://www.beniculturali.it/mibac/multimedia/MiBAC/documents/1490352100530_Nota_integrativa_alla_legge_di_bilancio_per_lanno_2017_e_per_il_triennio_2017-2019.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Za obdobje med [[2020]] in [[2022]] je za to področje letno načrtovanih okoli 240 milijonov [[Evro|evrov]] sredstev iz državnega proračuna, ki vanj pritekajo od vseh, ki opravljajo [[Kinematograf|kinematografsko]] dejavnost, nudijo [[Telekomunikacije|telekomunikacijske]] storitve in izdajajo TV programe.&lt;ref&gt;''[http://www.rgs.mef.gov.it/_Documenti/VERSIONE-I/attivita_istituzionali/formazione_e_gestione_del_bilancio/bilancio_di_previsione/bilancio_finanziario/2020-2022/allegato-tecnico-per-capitoli/DLB_2020_DLB-04-AT-140-MIBACT.pdf NOTA INTEGRATIVA AL DISEGNO DI LEGGE DI BILANCIO per l’anno 2020 e per il triennio 2020 - 2022 (art. 21 della Legge n. 196/2009) MINISTERO PER I BENI E LE ATTIVITA' CULTURALI E PER IL TURISMO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200729022932/http://www.rgs.mef.gov.it/_Documenti/VERSIONE-I/attivita_istituzionali/formazione_e_gestione_del_bilancio/bilancio_di_previsione/bilancio_finanziario/2020-2022/allegato-tecnico-per-capitoli/DLB_2020_DLB-04-AT-140-MIBACT.pdf |date=2020-07-29 }}'', (italijanščina), MINISTERO DELL’ECONOMIA E DELLE FINANZE DIPARTIMENTO DELLA RAGIONERIA GENERALE DELLO STATO Ispettorato generale del bilancio, ''rgs.mef.gov.it'', str. 98&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Italijanski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora MiBACT [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Slov. večinska ali manjšinska koprodukcija
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 80px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Mož brez krivde''
|''L'Uomo senza colpa''
|Ivan Gergolet
|Transmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |280.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2020
|Celovečerni
|Igrani
| 
|style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.cinema.beniculturali.it/uploads/SS/2018/dd-graduatoriacoproduzioniminoritarie_iisessione2019.pdf|title=Contributi selettivi per le opere cinematografiche realizzate in regime di coproduzione o di compartecipazione internazionale in cui la partecipazione italiana alla produzione sia di carattere minoritario - progetto speciale 14 febbraio 2019 - II sessione|date=31. januar 2020|accessdate=16. februar 2020|website=cinema.beniculturali.it|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217033832/http://www.cinema.beniculturali.it/uploads/SS/2018/dd-graduatoriacoproduzioniminoritarie_iisessione2019.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Paradiž''
|''Kaloghero''
|Davide del Degan
|Helios - Sustainable Films, Pilgrim Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |150.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
|style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.beniculturali.it/mibac/multimedia/MiBAC/documents/1424773699490_Elenco_beneficiari_contributi_assegnati_e_agevolazioni_fiscali_riconosciute_per_il_2014.pdf|title=Elenco beneficiari contributi assegnati e agevolazioni fiscali riconosciute per il 2014|date=3. oktober 2005|accessdate=20. marec 2019|website=|publisher=MiBAC|last=|first=|page=68|language=it|archive-date=2016-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160626205133/http://www.beniculturali.it/mibac/multimedia/MiBAC/documents/1424773699490_Elenco_beneficiari_contributi_assegnati_e_agevolazioni_fiscali_riconosciute_per_il_2014.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zoran, moj nečak idiot''
|''Zoran, il mio nipote scemo''
|Matteo Oleotto
|Transmedia, Arch production
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |150.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
|style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.cinema.beniculturali.it/uploads/IO/2012/delibera_ops_iisessione2012_10ott12.pdf|title=Delibera della commissione per la cinematografia interesse culturale opere prime e seconde – seconda sessione 2012 richieste presentate entro il 15 maggio 2012 - delibera del 2 ottobre 2012|date=|accessdate=16. februar 2020|website=cinema.beniculturali.it|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217033848/http://www.cinema.beniculturali.it/uploads/IO/2012/delibera_ops_iisessione2012_10ott12.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Mama''
|''Mama''
|[[Vlado Škafar]]
|Transmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |100.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.beniculturali.it/mibac/multimedia/MiBAC/documents/1394460433123_Opere_prime_e_seconde_III_SESSIONE_2013_10-12-2013.pdf|title=Delibera sottocommissione cinema 10 dicembre 2013 - sezione riconoscimento interesse culturale opere prime e seconde e cortometraggi - istanze entro il 15 settembre 2013|date=|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=MiBAC|last=|first=|language=it|archive-date=2016-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160615194932/http://www.beniculturali.it/mibac/multimedia/MiBAC/documents/1394460433123_Opere_prime_e_seconde_III_SESSIONE_2013_10-12-2013.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;{{refn|Petra Vidmar iz produkcijske hiše Gustav film je omenila znesek 84.000 evrov.&lt;ref&gt;Vinter, Damijan. ''[https://www.filmneweurope.com/news/slovenia-news/item/112438-production-vlado-skafar-s-mother-to-premiere-domestically-in-april PRODUCTION: Vlado Škafar’s Mother to Premiere Domestically in April]'' (angleščina), (8. april 2016), ''The Film New Europe Association'', pridobljeno 16. marca 2019&lt;/ref&gt;|group=nb}}
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Sanremo''
|''Sanremo''
|[[Miroslav Mandić]]
|Quasar
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |100.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.cinema.beniculturali.it/uploads/SS/2018/ddegraduatoriaminoritarie_isessione2019.pdf|title=Contributi selettivi per le opere cinematografiche realizzate in regime di coproduzione o di compartecipazione internazionale in cui la partecipazione italiana alla produzione sia di carattere minoritario - progetto speciale 14 febbraio 2019 - I sessione|date=13. december 2019|accessdate=16. februar 2020|website=cinema.beniculturali.it|publisher=|last=|first=|language=it|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217033831/http://www.cinema.beniculturali.it/uploads/SS/2018/ddegraduatoriaminoritarie_isessione2019.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodbe iz kostanjevih gozdov''
|''Storie dai boschi di castagne''
|[[Gregor Božič]]
|Transmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |100.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.camera.it/_dati/leg17/lavori/documentiparlamentari/indiceetesti/056/004/00000012.pdf|title=Relazione sull'utilizzazione del fondo unico per lo spettacolo e sull'andamento complessivo dello spettacolo (anno 2015)|date=|accessdate=|website=|publisher=Senato della Repubblica - Camera dei Deputati|last=|first=|pages=185|language=it}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Igor in Rosa''
|''Come cadono le cose''
|[[Katja Colja]]
|Minimum Fax Media
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |100.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.camera.it/_dati/leg17/lavori/documentiparlamentari/indiceetesti/056/005_RS/00000019.pdf|title=Relazione sull'utilizzazione del fondo unico per lo spettacolo e sull'andamento complessivo dello spettacolo (anno 2016)|date=|accessdate=20. marec 2019|website=|publisher=Senato della Repubblica - Camera dei Deputati|last=|first=|pages=301}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Il MiBACT sostiene Rohrwacher, Bispuri, Andò, Radford, Kechiche|url=https://cineuropa.org/it/newsdetail/321157/|website=Cineuropa|accessdate=2019-03-21|language=it|date=10. januar 2017|publisher=|last=De Marco|first=Camillo}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vprašanje identitete''
|''Il dilemma dell'identità''
|Sabrina Morena
|Quasar
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |15.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.cinema.beniculturali.it/uploads/SS/2018/decretocontributiselettiviproduzioneisessione2018.pdf|title=Contributi selettivi 2018 - I sessione|date=14. januar 2019|accessdate=16. februar 2020|website=cinema.beniculturali.it|publisher=|last=|first=|page=13|language=it|archive-date=2019-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190826131218/http://www.cinema.beniculturali.it/uploads/SS/2018/decretocontributiselettiviproduzioneisessione2018.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Avstrijski filmski inštitut ==

Avstrijski filmski inštitut (Österreichisches Filminstitut -  Oefi) je nacionalna filmska agencija, ustanovljena leta 1981 in ima sedež na [[Dunaj|Dunaju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Österreichisches Filminstitut - Austrian Film Institute - About the Company|url=https://dokweb.net/database/organizations/about/59104a6a-a037-4cbf-b22a-26e9c4a7be06/osterreichisches-filminstitut-austrian-film-institute|website=dokweb.net|accessdate=2020-02-16|language=en|first=Appio Digital|last=s.r.o|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:51&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Austrian Film Institute|url=https://www.viennafilmcommission.at/en/Funding/OeFI|website=www.viennafilmcommission.at|accessdate=2020-02-16}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Inštitut poudarja svojo zavezanost [[Etnična skupina|etnični]] raznolikosti, vključenosti [[Revščina|socialno]], [[Invalidnost|telesno]] in [[Osebe s posebnimi potrebami|duševno]] prikrajšanih in [[Enakost spolov|obeh spolov]] v filmsko ustvarjanje. Ima program finančnih spodbud za filmske projekte, ki zaposlujejo ženske.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Definitions|url=https://equality.filminstitut.at/en/definitions/|website=Gender in equality - Austrian Film Institute|accessdate=2020-02-16|language=en|first=Austrian Film|last=Institute}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gender Incentive 2019|url=https://equality.filminstitut.at/en/gender-incentive-2019/|website=Gender in equality - Austrian Film Institute|accessdate=2020-02-16|language=en|first=Austrian Film|last=Institute}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Letni proračun inštituta znaša 20 milijonov evrov, največja subvencija za posamezni projekt znaša 800.000 evrov. Ponuja ugodna posojila, pogojno vračljiva in nepovratna sredstva. Podpira razvoj scenarijev in projektov, produkcijo domačih filmov, usposabljanje filmskih delavcev in manjšinske koprodukcije z vsaj 30 odstotnim avstrijskim deležem.&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.filminstitut.at/en/view/files/download/forceDownload/?tool=12&amp;feld=download&amp;sprach_connect=553|title=Film Funding Act|date=21. november 2014|accessdate=16. februar 2020|website=filminstitut.at|publisher=Oefi|last=|first=|language=en}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Federal Film Funding|url=https://locationaustria.at/en/funding/federal.php|website=locationaustria.at|accessdate=2020-02-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Avstrijski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora Oefi [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 80px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Afganistanke na smučeh''
|''Skiing in Scarves''
|[[Haidy Kancler]]
|FlairFilm
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |65.500,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:55&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tätigkeitsberichte ab 2013|url=https://equality.filminstitut.at/de/taetigkeitsberichte/|website=Gender in equality - Österreichisches Filminstitut|accessdate=2020-07-29|language=de|first=Österreichisches|last=Filminstitut}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Družina (dokumentarni film)|Družina]]''
|''The Family''
|[[Rok Biček]]
|Zwinger film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |27.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt;
|}

== FISA Avstrija ==

Filmstandort Austria - FISA Avstrija je program finančnih spodbud avstrijskega zveznega ministrstva za digitalne in ekonomske zadeve. Ustanovljen je bil 1. julija 2010 s strani takratnega zveznega ministrstva za gospodarstvo, družino in mladino ob odobritvi [[Evropska komisija|Komisije EU]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.filmstandort-austria.at/upload/FISA_Start_03092010.pdf|title=Mitterlehner: Neues Fördermodell für die Filmwirtschaft gestartet|date=3. september 2010|accessdate=16. februar 2020|website=filmstandort-austria.at|publisher=Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend|last=|first=|language=de|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217034028/https://www.filmstandort-austria.at/upload/FISA_Start_03092010.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Ima letni proračun 7,5 milijona evrov in ponuja nepovratna sredstva za kinematografske filme, dolge najmanj 79 minut, oziroma otroške filme, dolge najmanj 59 minut. Igrani filmi v koprodukciji morajo imeti vsaj 2,3 milijona evrov, dokumentarni filmi v koprodukciji pa vsaj 350.000 evrov proračuna. Koprodukcije morajo imeti tudi eno končno verzijo filma v nemščini ali z nemškimi podnapisi in biti izdane v avstrijskih kinematografih eno leto po dokončanju produkcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FAQ|url=https://www.filmstandort-austria.at/foerderung/faqs/index.php?lang=EN|website=www.filmstandort-austria.at|accessdate=2020-02-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217033827/https://www.filmstandort-austria.at/foerderung/faqs/index.php%3Flang%3DEN|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Avstrijski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora FISA [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 80px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Afganistanke na smučeh''
|''Skiing in Scarves''
|[[Haidy Kancler]]
|FlairFilm
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |17.800,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skiing in Scarves - Supported Projects - FISA - film industry support austria|url=https://www.filmstandort-austria.at/projekte/628/index.php?lang=EN|website=www.filmstandort-austria.at|accessdate=2020-02-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217033827/https://www.filmstandort-austria.at/projekte/628/index.php%3Flang%3DEN|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Poljski filmski inštitut ==

Poljski filmski inštitut ([[Poljščina|pol.]] Polski Instytut Sztuki Filmowej - PISF)  je bil ustanovljen leta 2005 in je pod okriljem Ministrstva za kulturo in nacionalno dediščino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://en.pisf.pl/about-polish-film-institute/about-polish-film-institute|title=About Polish Film Institute|date=|accessdate=29. julij 2020|website=en.pisf.pl|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190322232106/http://en.pisf.pl/about-polish-film-institute/about-polish-film-institute|archivedate=22. marec 2019}}&lt;/ref&gt; Del proračuna inštituta, ki gre za razvoj in produkcijo filmov, se financira iz dela letnega prihodka kinematografov, distributerjev, operaterjev digitalnih platform iz naslova prihodkov distribucije in redistribucije televizijskih programov, operaterjev kabelske televizije, komercialnih televizijskih postaj iz naslova oglaševanja, televizijske prodaje in sponzoriranih programov in javne televizije iz naslova naročnine. Produkcije filmov tako ne plačujejo davkoplačevalci, ampak tisti, ki predvajajo filme na različnih platformah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predpisi_v_pripravi/2014/SLAVC/ZSLAVCJA_8_5_2014.pdf|title=ZAKON O SLOVENSKEM AVDIOVIZUALNEM CENTRU, JAVNI AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE - predlog|date=|accessdate=29. julij 2020|website=|publisher=|last=|first=|archivedate=22. marec 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190322232407/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predpisi_v_pripravi/2014/SLAVC/ZSLAVCJA_8_5_2014.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Superjunakov ni, so samo ljudje|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/superjunakov-ni-so-samo-ljudje.html|website=delo.si|date=2018-03-02|accessdate=2019-03-18|language=sl-si|first=Simona|last=Bandur|publisher=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232104/https://www.delo.si/kultura/film-tv/superjunakov-ni-so-samo-ljudje.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.filminstitutet.se/globalassets/2.-fa-kunskap-om-film/analys-och-statistik/publications/other-publications/financing_of_film_a_comparative_overview_final.pdf|title=Financing of Film - A comparison of public film funding in eight European countries|date=|accessdate=19. marec 2019|website=filminstitutet.se|publisher=Švedski filmski inštitut|last=|first=|page=22|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta [[2019]] je začel financirati filme z mikro proračunom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=GRANTS: Polish Film Institute Finances Micro-budget Films in New Category - FilmNewEurope.com|url=https://www.filmneweurope.com/news/poland-news/item/117538-polish-film-institute-finances-micro-budget-films-in-new-category|website=www.filmneweurope.com|accessdate=2020-07-28|language=en-gb|first=Katarzyna|last=Grynienko|date=29. januar 2019|publisher=}}&lt;/ref&gt;

Leta [[2018]] je imel približno 34 milijonov evrov, leta [[2020]] pa 29,3 milijona evrov proračuna. Ponuja tako posojila kot nepovratna sredstva&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Polish Film Institute|url=http://filmcommissionpoland.pl/funding/polish-film-institute/|website=filmcommissionpoland.pl|accessdate=2019-03-18|language=en|date=|publisher=Poljska filmska komisija|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232106/http://filmcommissionpoland.pl/funding/polish-film-institute/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in 30% denarno povračilo za snemanje na [[Poljska|Poljskem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Polish 30% Cash Rebate Scheme Now Active|url=https://www.filmneweurope.com/news/poland-news/item/117670-polish-30-cash-rebate-scheme-is-active-now|website=FilmNewEurope.com|date=25. februar 2019|accessdate=2019-03-18|language=en-gb|first=|last=|publisher=The Film New Europe (FNE) Association}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Film Commision Poland: one-stop resource for filming in Poland|url=http://filmcommissionpoland.pl/funding/polish-film-institute/|website=filmcommissionpoland.pl|accessdate=2020-07-28|language=en|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232106/http://filmcommissionpoland.pl/funding/polish-film-institute/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! ! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Poljski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora PISF [PLN]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora P&lt;nowiki/&gt;ISF 
[&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |&lt;nowiki/&gt;Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 65px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Tea''
|''Teah''
|[[Hanna Slak|Hanna A. W. Slak]]
|SPI International Polska
| style=&quot;text-align: right;&quot; |800.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |210.500,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006
|Celovečerni
|Igrani
|style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=First grant instalments from PISF|url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/64579/|website=Cineuropa|accessdate=2019-03-17|language=en|date=15. maj 2006|publisher=|last=Hartwich|first=Dorota}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Cent’anni''
|''Sto lat''
|Maja Prelog
|Agresywna Banda
| style=&quot;text-align: right;&quot; |150.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |35.050,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Dokumentarni
|style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poland Supports Nine Minority Coproductions - April 2019 - FilmNewEurope.com|url=https://www.filmneweurope.com/grants/poland-grants/item/117923-poland-supports-nine-minority-coproductions-april-2019|website=www.filmneweurope.com|accessdate=2020-07-29|language=en-gb|first=F. N. E.|last=Staff|date=14. april 2019|publisher=}}&lt;/ref&gt;
|}

== Češki filmski sklad ==

Češki filmski sklad&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; oz. Državni kinematografski sklad&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predpisi_v_pripravi/2014/SLAVC/ZSLAVCJA_8_5_2014.pdf|title=Zakon o Slovenskem avdiovizualnem centru, javni agenciji Republike Slovenije - predlog|date=|accessdate=19. marec 2019|website=|publisher=Ministrstvo za kulturo|last=|first=|pages=9-10|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232407/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predpisi_v_pripravi/2014/SLAVC/ZSLAVCJA_8_5_2014.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ([[Češčina|češ.]] Státní fond kinematografie) je bil kot neodvisna institucija ustanovljen 1. januarja 2013&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Czech Film Fund|url=https://www.filmcommission.cz/about/czech-film-fund/|accessdate=2019-03-22|language=en|date=|website=|publisher=Češka filmska komisija|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232107/https://www.filmcommission.cz/about/czech-film-fund/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in je pravni naslednik Državnega sklada za podporo in razvoj češke kinematografije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fondkinematografie.cz/assets/media/files/H/vyrocni%20zpravy/V%C3%BDro%C4%8Dn%C3%AD%20zpr%C3%A1va_SFKMG%202017.pdf|title=Výroční zpráva 2017|date=|accessdate=22. marec 2019|website=|publisher=Češki filmski sklad|last=|first=|page=4|language=cs|archive-date=2020-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200110222507/https://fondkinematografie.cz/assets/media/files/H/vyrocni%20zpravy/V%C3%BDro%C4%8Dn%C3%AD%20zpr%C3%A1va_SFKMG%202017.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, ki je deloval od leta 1992&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FNE Country Report 2015: Czech Republic|url=https://www.filmneweurope.com/news/czech-news/item/111914-fne-country-report-2015-czech-republic|website=FilmNewEurope.com|date=14. december 2018|accessdate=2019-03-22|language=en-gb|first=Denisa|last=Strbova|publisher=}}&lt;/ref&gt;. Pripadata mu filmski center in filmska komisija.&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; Z njim upravlja ministrstvo za kulturo. Sklad za delovanje dobiva sredstva iz državnega proračuna, deležev v sofinanciranih projektih in televizijskega oglaševanja, pa tudi iz dela prihodkov izdajateljev televizijskih programov, kinematografov in telekomunikacijskih operaterjev.&lt;ref name=&quot;:46&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.filmcommission.cz/wp-content/uploads/2015/07/ACT_496_AJ_final_as_per_July_1_2017.doc|title=Text currently in force of Act No. 496/2012 on Audiovisual Works and Support for Cinematography and on Amendment to Certain Acts (Audio/Video Act) with amendments highlighted|date=1. julij 2017|accessdate=19. marec 2019|website=Czech Film Commission|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232106/https://www.filmcommission.cz/wp-content/uploads/2015/07/ACT_496_AJ_final_as_per_July_1_2017.doc|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ponuja 20% denarno povračilo za snemanje na [[Češka|Češkem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Key points|url=https://www.filmcommission.cz/incentives/key-points/|accessdate=2019-03-22|language=cs|date=|website=Czech film Commission|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190323000744/https://www.filmcommission.cz/incentives/key-points/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Letni proračun je od 47 do 51 milijona [[Evro|evrov]].&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Regulations/ Funding {{!}} Czech Film Center|url=https://www.filmcenter.cz/en/czech-film-industry/regulations-funding|website=www.filmcenter.cz|accessdate=2019-03-22|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232106/https://www.filmcenter.cz/en/czech-film-industry/regulations-funding|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Češki koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora sklada 
[&lt;nowiki/&gt;[[Češka krona|CZK]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora sklada [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Šiška Deluxe]]''
|''Šiška Deluxe''
|[[Jan Cvitkovič]]
|Evolution Films
| style=&quot;text-align: right;&quot; |1.000.000
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |38.461,00
|style=&quot;text-align:center;&quot; | ---
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fondkinematografie.cz/assets/media/files/fond/EN/co-productions%26incentives_CZE.pdf|title=Co-productions and incentives in the Czech Republic|date=April 2018|accessdate=20. marec 2019|website=|publisher=Češki filmski sklad|last=|first=|language=en|pages=52-53|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232109/https://fondkinematografie.cz/assets/media/files/fond/EN/co-productions%26incentives_CZE.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Oroslan]]''
|''Vigilie (Vigil)''
|[[Matjaž Ivanišin]]
|i/o post
| style=&quot;text-align: right;&quot; |800.000
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.963,35
|2017
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Czech Film Fund to Support 10 Minority Coproductions|url=https://www.filmcenter.cz/en/news/1334-the-czech-film-fund-to-support-10-minority-coproductions|website=www.filmcenter.cz|accessdate=2020-02-16|date=5. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Turist''
|''Turista''
|Lun Sevnik
|Pink Productions s.r.o.
|style=&quot;text-align: right;&quot; |500.000
|style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |18.770,18
|2020
|Kratki
|Igrani
|&lt;ref&gt;''[https://fondkinematografie.cz/2020-2-5-16-minoritni-koprodukce-hraneho,-animovaneho-nebo-dokumentarniho-filmu.html VÝSLEDKY ROZHODOVÁNÍ RADY - 2020-2-5-16 MINORITNÍ KOPRODUKCE HRANÉHO, ANIMOVANÉHO NEBO DOKUMENTÁRNÍHO FILMU] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200729023230/https://fondkinematografie.cz/2020-2-5-16-minoritni-koprodukce-hraneho,-animovaneho-nebo-dokumentarniho-filmu.html |date=2020-07-29 }}'', (češčina), 14. julij 2020, ''fondkinematografie.cz''&lt;/ref&gt;
|}

== Regionalni filmski center Hamburg Schleswig-Holstein ==

Regionalni filmski center Hamburg Schleswig-Holstein&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenski kratki filmi na filmski tržnici v Clermont Ferrandu|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7701/slovenski-kratki-filmi-na-filmski-trznici-v-clermont-ferrandu/|website=www.film-center.si|accessdate=2019-03-18|date=30. januar 2019|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=}}&lt;/ref&gt; ([[Nemščina|nem.]] Die Filmförderung Hamburg Schleswig-Holstein - FFHSH) je nastal 11. julija leta 2007, ko sta se združili podjetji Filmförderungen Hamburg&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.infomedia-sh.de/medien/filmfoerder_hamburg.html|website=www.infomedia-sh.de|accessdate=2019-03-18|title=FilmFörderung Hamburg GmbH|date=|publisher=|last=|first=|language=de}}&lt;/ref&gt; in Gesellschaft zur Förderung audiovisueller Werke in Schleswig-Holstein (MSH)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.infomedia-sh.de/medien/msh.html|website=www.infomedia-sh.de|accessdate=2019-03-18|title=Gesellschaft zur Förderung audiovisueller Werke in Schleswig-Holstein mbH - MSH|date=|publisher=|last=|first=|language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filmförderung: Der Norden profitiert|url=http://www.kn-online.de/Nachrichten/Kultur/Bilanz-nach-10-Jahren-Fusion-der-Filmfoerderung|website=KN - Kieler Nachrichten|accessdate=2019-03-18|language=de|date=25. avgust 2017|publisher=|last=Bender|first=Ruth|archive-date=2019-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190323021843/http://www.kn-online.de/Nachrichten/Kultur/Bilanz-nach-10-Jahren-Fusion-der-Filmfoerderung|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Podpira filmsko in televizijsko produkcijo. Z njim upravljata mesto [[Hamburg]] in zvezna dežela [[Schleswig-Holstein]]. Sredstva za delovanje dobiva od mesta [[Hamburg]], televizijskih družb NDR in ZDF in iz pristojbin za uporabo radijskih frekvenc.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Organisation|url=https://www.ffhsh.de/en/ueber_die_filmfoerderung/hamburg_schleswig_holstein.php|website=Filmförderung Hamburg Schleswig-Holstein|accessdate=2019-03-18|language=en|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232104/https://www.ffhsh.de/en/ueber_die_filmfoerderung/hamburg_schleswig_holstein.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na razpolago ima približno 12,8 milijonov evrov letno za produkcijo.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Nudi posojila za scenarij, razvoj projekta, produkcijo in distribucijo filma, za treatment{{refn|Treatment oz. popolni opis filma je zgodba v neolepšanem in direktnem jeziku, dramatičnem sedanjiku in brez tehničnega žargona. Je daljši od sinopsisa. Filmar ga potrebuje poleg glavnega sporočila (logline), sinopsisa, napovednika in slikovnega gradiva, ko išče finančno podporo v katerikoli fazi projekta. Pisanje treatmenta mu tudi pomaga, da si film lažje predstavlja, preden napiše scenarij in da si odgovori na vprašanje, kaj je namen njegovega filma in kateri publiki je namenjen.&lt;ref&gt;''Merklin, Jasna (2016). [http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_merklin-jasna.pdf Avtorjeva vloga v sodobnem slovenskem dokumentarnem filmu]'' Magistrsko delo, str. 47-49, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, pridobljeno 18. marca 2019&lt;/ref&gt;|group=nb}} pa nepovratna sredstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Funding|url=https://www.ffhsh.de/en/foerderung/|website=Filmförderung Hamburg Schleswig-Holstein|accessdate=2019-03-18|language=en|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232101/https://www.ffhsh.de/en/foerderung/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Nemški koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora FFHSH [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 70px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Steakhouse''
|[[Špela Čadež]]
|Fabian&amp;Fred
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |38.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Kratki
|Animirani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.media020.filmbiznews.de/f/filmfoerderung-hamburg-schleswig-holstein/gremium-2/2019-01/Filmfoerderung-Hamburg-Schleswig-Holstein-16-01-2019.pdf|title=Förderentscheidung vom 16.01.2019|date=|accessdate=19. marec 2019|website=filmbiznews.de|publisher=Filmförderung Hamburg Schleswig-Holstein|last=|first=|language=de|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232103/https://www.media020.filmbiznews.de/f/filmfoerderung-hamburg-schleswig-holstein/gremium-2/2019-01/Filmfoerderung-Hamburg-Schleswig-Holstein-16-01-2019.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SFC katalog 2019_shorts|url=https://issuu.com/sfilmc/docs/sfc_catalogue_2019_shorts_|website=Issuu|accessdate=2019-03-19|language=en|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232104/https://issuu.com/sfilmc/docs/sfc_catalogue_2019_shorts_|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Danski filmski inštitut ==

Danski filmski inštitut ([[Danščina|dan.]] Det Danske Filminstitut - DFI) je ustanova pod okriljem [[Danska|danskega]] ministrstva za kulturo, tak, kot je zdaj, obstaja od leta 1997.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Poleg filmov financira tudi digitalne igre in vsaj 25% sredstev namenjajo produkciji del za [[Otrok|otroke]] in [[Mladostništvo|mladino]].&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The DFI at a glance|url=https://www.dfi.dk/en/node/43792|website=www.dfi.dk|accessdate=2019-03-16|language=en}}&lt;/ref&gt; Povprečen film, ki ga podpre inštitut, ima proračun od 2.5 do 3.5 milijonov evrov. Z letom [[2019]] je začel veljati štiriletni dogovor, ki naj bi organizaciji omogočil financiranje filmov s proračunom med 6 in 8 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The new Danish Film Agreement enters into force|url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/365126/|website=Cineuropa|accessdate=2019-03-16|language=en|date=14. januar 2019|publisher=|last=Abbatescianni|first=Davide}}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je začel s posebno iniciativo skozi že obstoječe programe financiranja podpirati nizkoproračunske filme, ki imajo proračun 400 ali 800 tisoč evrov in niso nujno predvajani v [[Kinematograf|kinematografih]]. V tem obdobju so tudi podvojili podporo za [[Videoigra|video igre]] na 5.4 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Great Cinema on a Shoestring?|url=http://www.dfi-film.dk/great-cinema-on-a-shoestring|accessdate=2019-03-16|language=en-GB|date=5. maj 2015|website=FILM Digital Issue|publisher=Danski filmski inštitut|last=Hørsman|first=Annemarie}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danish Film Institute backs new scheme for low-budget features - Country Focus: Denmark|url=https://cineuropa.org/en/cfocusnewsdetail/1667/295969/|website=Cineuropa|accessdate=2019-03-16|language=en|date=23. julij 2015|publisher=|last=Rossing Jensen|first=Jorn}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danish Film Agreement in Place for 2015-18|url=https://www.dfi.dk/en/english/danish-film-agreement-place-2015-18|website=www.dfi.dk|accessdate=2019-03-16|language=en|date=10. november 2014|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Leta [[2019]] je imel 85,3 milijona [[Evro|evrov]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Facts &amp; Figures 2019|url=https://www.dfi.dk/english/numbers-and-statistics/facts-figures-2019|website=www.dfi.dk|accessdate=2020-07-28|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt; leta [[2020]] pa 82,6 evrov proračuna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Facts &amp; Figures 2020|url=https://www.dfi.dk/en/english/numbers-and-statistics/facts-figures-2020|website=www.dfi.dk|accessdate=2020-07-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Danski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora DFI [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 65px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Dvojina (film)|Dvojina]]''
|''Dual''
|[[Nejc Gazvoda]]
|Beofilm Productions
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |57.226,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
|{{refn|Znesek podpore je dobljen iz ocene danskega filmskega inštituta, da je njegova subvencija za film ''Dvojina'' znašala 13,7% ocene proračuna (784.000 evrov).&lt;ref&gt;''[https://issuu.com/detfi/docs/f_and_f_2012_screen2013 Facts and Figures 2013]'' (angleščina), str. 2, ''Danski filmski inštitut'', pridobljeno 14. marca 2019&lt;/ref&gt;|group=nb}}
|}

== Norveški filmski inštitut ==

Norveški filmski inštitut (nor. Norsk filminstitutt - NFI) je pod pristojnostjo [[Norveška|norveškega]] ministrstva za kulturo. Ustanovljen je bil 3. maja 1955 kot filmski arhiv in skozi čas je doživljal preobrazbe. Med letoma 2001 in 2007 je skrbel za arhiviranje, izobraževanje in promocijo, financiranje projektov pa je bila naloga novoustanovljenega Norveškega filmskega sklada. Prvega aprila 2008 so vse filmske ustanove združili pod imenom Norveški filmski inštitut.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A Brief History of the Norwegian Film Institute|url=https://www.nfi.no/eng/about-us/a-brief-history-of-the-norwegian-film-institute|website=Norveški filmski inštitut|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Financira razvoj in produkcijo filmov, TV serij in [[Računalniška igra|računalniških iger]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mandate and organisation|url=https://www.nfi.no/eng/about-us/mandate-and-organisation|website=Norveški filmski inštitut|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Letni proračun je 66 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About us|url=https://www.nfi.no/eng/about-us|website=Norveški filmski inštitut|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; S programom spodbud ([[Angleščina|ang.]] incentive scheme) povrne do 25% stroškov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Incentive Scheme|url=https://www.nfi.no/eng/grantsfunding/the-incentive-scheme|website=Norveški filmski inštitut|accessdate=2019-03-16|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Angl. naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Norveški koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 85px;&quot; |Podpora NFI [&lt;nowiki/&gt;[[Norveška krona|NOK]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora NFI [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 65px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodovina ljubezni''
|''History of Love''
|[[Sonja Prosenc]]
|Incitus Films
| style=&quot;text-align: right;&quot; |700.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |77.800,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nfi.no/eng/festivals/norwegian-films-in-berlin-2019/_/attachment/download/af969515-9f41-45b4-ae53-ce25aa151d53:1563c02b538a96bea12d2e1e615aece56ac17f73/NFI-Co-production2019-NY.pdf|title=Coproduction with Norway 2019|date=|accessdate=19. marec 2019|website=nfi.no|publisher=Norveški filmski inštitut|last=|first=|page=15|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|title=History of Love : The first ever Slovenian-Italian-Norwegian co-production|url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/307711/|website=Cineuropa|accessdate=2019-03-19|language=en|date=5. april 2017|publisher=|last=Petkovic|first=Vladan|first2=Paraskevi|last2=Karageorgu}}&lt;/ref&gt;
|}

== Medijski sklad Zefyr ==

Medijski sklad Zefyr ([[Norveščina|nor.]] Mediefondet Zefyr) je [[Norveška|norveški]] regionalni sklad, ki je nastal leta 2016 z združitvijo dveh regionalnih skladov, Fuzz-a in Filmkraft Fond-a. Je v lasti mestnega sveta občine [[Bergen, Norveška|Bergen]] in administrativne regije [[Rogaland]] in sodeluje z administrativnimi regijami in občinami v svojem delu države.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zefyr Media Fund|url=https://zefyr.no/english/|website=zefyr.no|accessdate=2019-03-17|date=|publisher=Medijski sklad Zefyr|last=|first=|language=en|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232107/https://zefyr.no/english/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Sklad financira filme, TV serije, [[Računalniška igra|računalniške igre]] in produkte na področju [[Navidezna resničnost|virtualne resničnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rogaland er (foreløpig) filmstøttevinneren på Vestlandet|url=https://zefyr.no/rogaland-er-forelopig-filmstottevinneren-pa-vestlandet/|website=zefyr.no|accessdate=2019-03-17|date=|publisher=Medijski sklad Zefyr (članek prvotno objavljen v časopisu Stavanger Aftenblad 28. junija 2017)|last=Lindø|first=Leif Tore|language=no|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232105/https://zefyr.no/rogaland-er-forelopig-filmstottevinneren-pa-vestlandet/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Letno dobi približno 1 milijon evrov od norveške vlade in do 1 milijona evrov z lastno producentsko dejavnostjo. Deluje kot investicijski sklad, ki ga financirajo zasebni vlagatelji in ima 4,5 milijonov evrov zasebnega kapitala.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje projekta
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Angl. naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Norveški koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 85px;&quot; |Podpora Zefyr [&lt;nowiki/&gt;[[Norveška krona|NOK]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora Zefyr [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 65px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodovina ljubezni''
|''History of Love''
|[[Sonja Prosenc]]
|Incitus Films
| style=&quot;text-align: right;&quot; |515.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |57.200,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tildelingsliste – statlige midler 2017|url=https://zefyr.no/tildelingsliste-statlige-midler-2017-per-mai/|website=zefyr.no|accessdate=2019-03-19|date=|publisher=Medijski sklad Zefyr|last=Myklevoll Sjøen|first=Ingunn|language=no|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232105/https://zefyr.no/tildelingsliste-statlige-midler-2017-per-mai/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

Nepovratna sredstva za začetek distribucije ([[Norveščina|nor.]] lanseringstilskudd) pomagajo projektu, da doseže ciljno publiko. Namenjena so predvsem mednarodno distribuiranim projektom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://zefyr.no/wp-content/uploads/2018/06/Kunngj%C3%B8ring-2.-runde-2018_jaa.pdf|title=Kunngjøring 02-2018: Andresøknadsrunde for tilskudd med statlige midler fraMediefondetZefyrAS for 2018|date=19. junij 2018|accessdate=19. marec 2019|website=zefyr.no|publisher=Medijski sklad Zefyr|last=|first=|page=5|archive-date=2023-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230414205332/https://zefyr.no/wp-content/uploads/2018/06/Kunngj%C3%B8ring-2.-runde-2018_jaa.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Sofinanciranje začetka distribucije
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Angl. naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Norveški koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 85px;&quot; |Podpora Zefyr [&lt;nowiki/&gt;[[Norveška krona|NOK]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora Zefyr [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 65px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodovina ljubezni''
|''History of Love''
|[[Sonja Prosenc]]
|Incitus Films
| style=&quot;text-align: right;&quot; |60.000,00
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |6.312,27
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tildelingsliste – statstilskudd, runde 2/2018|url=https://zefyr.no/tildelingsliste-statstilskudd-runde-2-2018/|website=zefyr.no|accessdate=2019-03-19|date=|publisher=Medijski sklad Zefyr|last=Angeltvedt|first=Jan Aksel|language=no|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232109/https://zefyr.no/tildelingsliste-statstilskudd-runde-2-2018/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Finska filmska fundacija ==

Finska filmska fundacija ([[Finščina|fin.]] Suomen elokuvasäätiö - SES/[[Švedščina|šved.]] Finlands filmstiftelse - FFF) je bila ustanovljena leta 1969 kot neodvisna fundacija, ki deluje pod nadzorom Oddelka za kulturno politiko Ministrstva za izobraževanje in kulturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Foundation|url=https://ses.fi/en/the-foundation/|website=Suomen elokuvasäätiö|accessdate=2020-07-29|language=en-US|archive-date=2020-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20200801134433/https://ses.fi/en/the-foundation/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Financira se iz deleža dobička državne loterije, izdajanja televizijskih programov, taks, ki jih plačujejo kinematografi in iz državnega proračuna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predloga zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije|url=http://www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/02fbf6e77034b9acc12566160029fac9/8b4ecc9f18e4eff5c1257749002c16b4?OpenDocument|website=www2.gov.si|accessdate=2019-03-17|date=20. maj 2010|publisher=Vlada Republike Slovenije|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Leta [[2019]] je bil proračun fundacije pa 24.757.717 evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Yearly statistics|url=https://ses.fi/en/statistics/yearly-statistics/|website=Suomen elokuvasäätiö|accessdate=2020-07-28|language=en-US|archive-date=2020-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711050736/https://ses.fi/en/statistics/yearly-statistics/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih filmov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov v poročilu
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Finski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora FFF [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Afganistanke na smučeh''
|''Skiing in Scarves''
|[[Haidy Kancler]]
|Kinocompany Finland
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Dokumentarni
|style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skiing in Scarves (kv-yhteistuotanto)|url=https://ses.fi/tukipaatos/skiing-in-scarves-kv-yhteistuotanto/|website=The Finnish Film Foundation|accessdate=2020-02-16|language=en-US|archive-date=2020-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200217033827/https://ses.fi/tukipaatos/skiing-in-scarves-kv-yhteistuotanto/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Circus Fantasticus|Circus fantasticus]]''
|''Circus Fantasticus''
|[[Janez Burger]]
|Cine Works
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |29.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2009
|Celovečerni
|Igrani
|style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://ses.fi/fileadmin/dokumentit/Elokuvavuosi_2009.pdf|title=Elokuvavuosi 2009|date=2010|accessdate=19. marec 2019|website=ses.fi|publisher=Finska filmska fundacija|last=|first=|page=6|language=fi|archive-date=2014-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027221051/http://ses.fi/fileadmin/dokumentit/Elokuvavuosi_2009.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Screen Ireland ==

Screen Ireland ([[Irska gelščina|ir.]] Fís Éireann) je od leta 2018&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi revijo|title=Goodbye Irish Film Board, hello Screen Ireland|url=https://www.rte.ie/eile/brainstorm/2018/1122/1012662-goodbye-irish-film-board-hello-screen-ireland/|date=2018-11-22|language=en|first=Tony|last=Tracy|journal=Raidió Teilifís Éireann|accessdate=}}&lt;/ref&gt; novo ime za Irski filmski svet&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2010/Sofinanciranje_filmske_produkcije_v_drzavah_clanicah_EU.pdf|title=PP - Primerjalni pregled sofinanciranje filmske produkcije v državah članicah EU|date=23. junij 2010|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=Državni zbor RS - Raziskovalno-dokumentacijski sektor|last=|first=|page=10|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232106/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2010/Sofinanciranje_filmske_produkcije_v_drzavah_clanicah_EU.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (tudi sklad&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/2015_Primerjalnopravna_analiza_sistemov_javnega_financiranja_kulturnih_programov_in_projektov.pdf|title=Primerjalnopravna analiza sistemov javnega financiranja kulturnih programov in projektov|date=november 2015|accessdate=29. julij 2020|website=|publisher=Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190322232348/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/2015_Primerjalnopravna_analiza_sistemov_javnega_financiranja_kulturnih_programov_in_projektov.pdf|archivedate=22. marec 2019}}&lt;/ref&gt; ali urad&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predpisi_v_pripravi/2018/ZSFCJA_predl-bj1.pdf|title=PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLOVENSKEM FILMSKEM CENTRU, JAVNI AGENCIJI RS (nelektorirano besedilo)|date=januar 2018|accessdate=29. julij 2020|website=|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190322232327/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predpisi_v_pripravi/2018/ZSFCJA_predl-bj1.pdf|archivedate=2019-03-22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;) ([[Angleščina|ang.]] Irish Film Board/[[Irska gelščina|ir.]] Bord Scannán na hÉireann), ki je bil na osnovi Zakona o filmskem svetu iz leta 1980 ([[Angleščina|ang.]] Film Board Act) ponovno obujen aprila 1993&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bord Scannán Na Héireann (The Irish Film Board)|url=https://culture360.asef.org/resources/bord-scannan-na-heireann-irish-film-board/|website=ASEF culture 360|accessdate=2019-03-17|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; po neverjetnem uspehu nizkoproračunskega filma ''Igra solz'' (''The Crying Game''), zaradi katerega je Michael D. Higgins, takratni minister za umetnosti, kulturo in irski jezik, s pomočjo že obstoječega davčnega zakona spodbudil posameznike in podjetja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Film tako dober kot guinness|url=https://www.dnevnik.si/34233|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=2019-03-17|date=12. julij 2006|publisher=|last=Vrdlovec|first=Zdenko|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232108/https://www.dnevnik.si/34233|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, da so prispevali do 25.000 irskih funtov in do leta 1996 so investicije obsegale 40 milijonov irskih funtov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Screen Ireland deluje pod okriljem Ministrstva za umetnosti, dediščino in irski jezik&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2014/Ministrstvo_za_kulturo_in_turizem.pdf|title=Ministrstvo za kulturo inturizem Primerjalni pregled (PP)|date=8. december 2014|accessdate=29. julij 2020|website=fotogalerija.dz-rs.si|publisher=|last=|first=|page=5|archive-date=2020-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200729015308/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2014/Ministrstvo_za_kulturo_in_turizem.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ([[Angleščina|ang.]] Department of Culture, Heritage and the Gaeltacht/[[Irska gelščina|ir.]] An Roinn Cultúir, Oidhreachta agus Gaeltachta).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Film|url=https://www.chg.gov.ie/arts/creative-arts/projects-and-programmes/film/|website=www.chg.gov.ie|accessdate=2019-03-17|date=|publisher=Department of Culture, Heritage and the Gaeltacht|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je Screen Ireland imel 16,2 milijona evrov proračuna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Budget 2019: Screen Ireland Welcomes Increase of €2 Million to Capital Budget, Section 481 Extended to 2024 Alongside Regional Boost of 5%|url=https://www.screenireland.ie/news/screen-ireland-welcomes-continued-government-commitment-to-the-irish-film-t|website=www.screenireland.ie|accessdate=2020-07-28}}&lt;/ref&gt; Filmarjem ponuja produkcijska in razvojna posojila&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; in davčno olajšavo do 32% (angl. tax credit).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ireland's 32% Tax Credit|url=https://www.screenireland.ie/filming/section-481|website=www.screenireland.ie|accessdate=2019-03-17|date=|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232105/https://www.screenireland.ie/filming/section-481|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Irski koproducent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora 
[&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Circus Fantasticus]]''
|[[Janez Burger]]
|Fastnet Films
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |250.000,00
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;''[https://web.archive.org/web/20090218175948/http://www.irishfilmboard.ie/funding_decisions/production_loans/2 Funding Decisions - Production (18 December 2008)]'' (angleščina), ''Irski filmski svet''. Arhivirano iz [http://www.irishfilmboard.ie/funding_decisions/production_loans/2 prvotnega spletišča] 18. februarja 2009. Pridobljeno 14. marca 2019.&lt;/ref&gt;
|}

== RE-ACT ==

Je skupna pobuda [[Slovenski filmski center|Slovenskega filmskega centra]] (SFC), Avdiovizualnega sklada Furlanije – Julijske krajine in Hrvaškega avdiovizualnega centra, ki imenujejo programski svet, ki preuči in oceni projekte. Skrbi za tesnejše sodelovanje regionalnih filmskih ustvarjalcev in producentov. Organizira delavnice za filmarje, tudi v sodelovanju z italijansko organizacijo Torino Film Lab.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RE-ACT — Regional Audiovisual Cooperation and Training|url=http://www.filmreact.eu/|website=www.filmreact.eu|accessdate=2019-03-22|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;

Vsako leto od leta [[2015]] šestim projektom podeli enake zneske denarne podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sklad za skupni razvoj RE-ACT in delavnica RE-ACT za razvoj projektov|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7255/sklad-za-skupni-razvoj-re-act-in-delavnica-re-act-za-razvoj-projektov/|website=www.film-center.si|accessdate=2019-03-17|date=6. marec 2015|publisher=Slovenski filmski center, javna agencija|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prijavite se na novo usposabljanje RE-ACT!|url=http://ced-slovenia.eu/event/prijavite-se-na-novo-usposabljanje-re-act/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-17|language=sl-SI|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322233752/http://ced-slovenia.eu/event/prijavite-se-na-novo-usposabljanje-re-act/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2017 je bilo to 8.000 evrov, drugače pa 10.000 evrov. Leta [[2018]] in [[2019]] je SFC za RE-ACT plačal 15.000 [[Evro|evrov]], leta [[2020]] pa 20.000 [[Evro|evrov]] članarine.&lt;ref&gt;''[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/04/10/Program_dela_za_leto_2020-final.pdf Program dela in finančni načrt za leto 2020]'', Slovenski filmski center, 10. april 2020, pridobljeno 13. april 2020, ''film-center.si''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/04/10/Program_dela_za_leto_2019_final.pdf Program dela in finančni načrt za leto 2019]'', 10. april 2020, pridobljeno 13. april 2020, Slovenski filmski center, ''film-center.si''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2018/04/18/Program_dela_2018.pdf|title=Program dela 2018|date=|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=|page=23}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 125px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Angl. naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 200px;&quot; |Producentske hiše
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora RE-ACT [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Izgubljeni sin''
|''The Lost Son''
|[[Darko Štante]]
|Staragara ([[Slovenija]]), Sense production ([[Srbija]]), Antitalent ([[Hrvaška]]), Transmedia ([[Italija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Co-Development Funding Scheme 2019|url=https://www.filmreact.eu/funding.html|website=www.filmreact.eu|accessdate=2020-02-16|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Kratki film o džungli''
|''The Jungle – Film Project''
|[[Gregor Božič]]
|Nosorogi ([[Slovenija]]), Restart ([[Hrvaška]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Kapa''
|''The Beanie''
|[[Slobodan Maksimović]]
|Senca studio ([[Slovenija]]), Studio Dim ([[Hrvaška]]), Way Creative Films ([[Švedska]]), Nepenthe Film 
([[Danska]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Co-Development Funding Scheme 2018|url=https://www.filmreact.eu/funding2018.html|website=www.filmreact.eu|accessdate=2020-02-16|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Skriti ljudje''
|''Hidden People''
|[[Miha Hočevar]]
|Vertigo ([[Slovenija]]), Propeler Film ([[Hrvaška]]), Baš Čelik ([[Srbija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jezdeca''
|''Riders''
|[[Dominik Mencej]]
|Staragara ([[Slovenija]]), Antitalent   ([[Hrvaška]]), Transmedia ([[Italija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Co-Development Funding Scheme 2016|url=http://www.filmreact.eu/funding2016.html|website=www.filmreact.eu|accessdate=2019-03-19|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ne pozabi dihati''
|''Don’t forget to breathe''
|[[Martin Turk]]
|Bela film ([[Slovenija]]), Quasar Multimedia ([[Italija]]), Studio Dim 
([[Hrvaška]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Polsestra''
|''Half sister''
|[[Damjan Kozole]]
|Vertigo ([[Slovenija]]), Nefertiti Film 
([[Italija]]), Propeler ([[Hrvaška]]), Baš Čelik ([[Srbija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodovina ljubezni''
|''History of love''
|[[Sonja Prosenc]]
|Monoo ([[Slovenija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Co-Development Funding Scheme 2015|url=http://www.filmreact.eu/funding2015.html|website=www.filmreact.eu|accessdate=2019-03-19|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''iOtok''
|''i_Island''
|[[Miha Čelar]]
|Astral Film ([[Slovenija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Inventura''
|''Inventory''
|[[Darko Sinko]]
|December ([[Slovenija]]), Hulahop 
([[Hrvaška]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |8.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Co-Development Funding Scheme 2017|url=http://www.filmreact.eu/funding2017.html|website=www.filmreact.eu|accessdate=2019-03-19|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Steakhouse''
|''Steakhouse''
|[[Špela Čadež]]
|Finta ([[Slovenija]]), Bonobostudio 
([[Hrvaška]]), Fabian&amp;Fred ([[Nemčija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |8.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Kratki
|Animirani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt;
|}

== Ustvarjalna Evropa ==

Ustvarjalna Evropa je program [[Evropska komisija|Evropske komisije]] (EK) in združuje dva podprograma – MEDIA in Kultura. Podpira evropski kulturni, avdiovizualni in kreativni sektor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Creative Europe|url=https://eacea.ec.europa.eu/creative-europe_en|website=EACEA|date=2014-05-12|accessdate=2019-03-17|language=en|last=|publisher=[[Evropska komisija]]|first=}}&lt;/ref&gt;

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ([[Angleščina|ang.]] Education, Audiovisual and Culture Executive Agency - EACEA) izvaja razpise, izbira projekte, obvešča upravičence in z njimi sklepa sporazume o sofinanciranju.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=O programu|url=http://ced-slovenia.eu/na-kratko-o-programu-ustvarjalna-evropa/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-17|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322233940/http://ced-slovenia.eu/na-kratko-o-programu-ustvarjalna-evropa/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Trenutno je v veljavi program Ustvarjalna Evropa (2014 – 2020).&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Skupni proračun programa je 1.46 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About|url=https://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/about_en|website=Creative Europe|accessdate=2019-03-17|language=en|date=|publisher=[[Evropska komisija]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== MEDIA ===

MEDIA (kratica za francosko: Mesures pour l'encouragement et le développement de l'industrie audiovisuelle - Ukrepi za spodbujanje in razvoj avdiovizualne industrije) je podprogram Ustvarjalne Evrope in podpira razvoj, distribucijo in promocijo evropskega filma, razvoj računalniških iger in razvoj občinstev. Projektom pomaga, tudi preko digitalnih platform, najti publiko onkraj nacionalnih in evropskih meja. Financira tudi delavnice za filmske profesionalce.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MEDIA|url=https://eacea.ec.europa.eu/creative-europe/actions/media_en|website=EACEA - European Commission|date=2014-05-13|accessdate=2019-03-19|language=en|last=|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt; Financira se iz prispevkov držav članic.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;

Začel je delovati leta 1991.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=25 years of MEDIA Programme|url=https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/25-years-media-programme|website=Digital Single Market - European Commission|date=2016-05-13|accessdate=2019-03-17|language=en|last=bertrla}}&lt;/ref&gt; Trenutno je v veljavi program Media 2014 – 2020, nasledil je program MEDIA 2007 (2007 - 2013). Prejšnji programi so bili: MEDIA 95 (1991 – 1995), MEDIA II (1996 – 2000) in MEDIA Plus (2001 – 2006). Poleg njih je deloval še MEDIA Mundus (2011-2013).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.encatc.org/media/555-european_parliament_creative_europe_media_strand.pdf|title=The MEDIA strand of the Creative Europe programme 2014-2020|date=avgust 2012|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=Evropski parlament|last=|first=|page=17}}&lt;/ref&gt;

Program MEDIA upravlja Generalni direktorat EK za Komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo ([[Angleščina|angl.]] DG CONNECT).&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Leta 2018 je program MEDIA imel 112.333.023 evrov proračuna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/627127/EPRS_STU(2018)627127_EN.pdf|title=Creative Europe Programme (2014 to 2020) - Study|date=Oktober 2018|accessdate=22. marec 2019|website=|publisher=European Parliament - European Parliamentary Research Service - EPRS|last=Zygierewicz|first=Anna|page=14}}&lt;/ref&gt; Skupni proračun programa MEDIA (2014 – 2020) je ocenjen na 820 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/image/document/2016-20/factsheet_slovenia_sl_15627.pdf|title=Preglednica - Slovenija in evropski avdiovizualni sektor|date=|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=CED Slovenija|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Ustvarjalna Evropa v Sloveniji ===

Slovenija je članica MEDIA od leta 2003.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Nezic-Tjasa.PDF|title=Evropski film na prelomu tisočletja - Diplomsko delo|date=2005|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani|last=Nežić|first=Tjaša|page=43}}&lt;/ref&gt;

Center Ustvarjalna Evropa - CED Slovenija ([[Angleščina|angl.]] Creative Europe Desk Slovenia), nacionalno informacijsko pisarno za program Ustvarjalna Evropa (2014–2020) v Sloveniji, vodi nevladni zavod Motovila,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Motovila je nevladni in neprofitni zavod v kulturi.|url=https://ced-slovenia.eu/o-nas/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2020-07-29|language=sl-SI|archive-date=2020-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517190653/https://ced-slovenia.eu/o-nas/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki je leta 2013 je to pravico za sedem let dobil na razpisu Ministrstva za kulturo. [[Slovenski filmski center]] je ob tem podal mnenje, da je ta odločitev v nasprotju z javnim interesom in da bi moralo ministrstvo v skladu s priporočili [[Evropska komisija|Evropske komisije]] to dejavnost še naprej neposredno dodeliti njim.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/01/12/Letno_Poro%C4%8Dilo_2013.pdf|title=Letno poročilo 2013|date=februar 2014|accessdate=17. marec 2019|website=film-center.si|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=|page=35}}&lt;/ref&gt;

Vsako leto Motovila dobi sredstva od Ministrstva za kulturo za opravljanje nalog Centra Ustvarjalna Evropa, leta 2016 in 2017 po 75.000 evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Podatki/financna_porocila/FINPOR16.pdf|title=Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2016|date=junij 2017|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|last=|first=|page=70|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232114/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Podatki/financna_porocila/FINPOR16.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Podatki/financna_porocila/FINPOR17_v1.pdf|title=Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2017|date=junij 2018|accessdate=17. marec 2019|website=|publisher=Ministrstvo za kulturo republike Slovenije|last=|first=|page=63|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232419/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Podatki/financna_porocila/FINPOR17_v1.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

CED Slovenija je del evropske mreže centrov CED ([[Angleščina|angl.]] Creative Europe Desks).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Slovenija je v letu 2018 iz programa Ustvarjalna Evropa pridobila za 5 milijonov evrov sredstev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija v petem letu Ustvarjalne Evrope do petih milijonov evrov|url=http://ced-slovenia.eu/slovenija-v-petem-letu-ustvarjalne-evrope-petih-milijonov-evrov/|website=Creative Europe Desk Slovenia|date=2018-12-20|accessdate=2019-03-17|language=sl-SI|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

==== Sofinanciranje slovenskih projektov iz programa MEDIA ====

Slovenski producenti kandidirajo za sredstva za razvoj projektov, slovenski distributerji kandidirajo za sredstva za distribucijo evropskih filmov.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Podprogram MEDIA|url=http://ced-slovenia.eu/podprogram-media/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-17|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Podpora MEDIA je namenjena v kinematografih predvajanim filmom vseh zvrsti, ki so dolgi najmanj 60 minut in filmom (enkratni ali serije), ki so predvajani na digitalnih platformah ali na televiziji : animiranim filmom, ki so dolgi najmanj 24 minut, dokumentarcem, ki so dolgi najmanj 50 minut in igranim, ki so dolgi najmanj 90 minut. V primeru razvoja skupine projektov (od tri do pet projektov hkrati) lahko podporo dobi kratki film, ki je dolg največ 20 minut in je delo mladega avtorja. Podporo lahko dobi tudi nelinearni digitalni projekt (npr. virtualna resničnost) brez omejitev trajanja uporabniške izkušnje.&lt;ref name=&quot;:48&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Razpis - Razvoj skupine projektov 2019|url=http://ced-slovenia.eu/call/razvoj-skupine-projektov-2019/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-22|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:49&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Razpis - Podpora za posamezne projekte 2019|url=http://ced-slovenia.eu/call/podpora-za-posamezne-projekte-2019/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-22|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Producent prijavitelj mora imeti sedež v državi članici programa MEDIA in večinske pravice za prijavljeni projekt.&lt;ref name=&quot;:48&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt;

Podpora, imenovana i2i Audiovisual, je namenjena dostopu evropskih producentov do zunanjega financiranja s strani bank in finančnih institucij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razvoj projektov - &quot;i2i Audiovisual&quot; 2004-2013|url=http://ced-slovenia.eu/call/podpora-i2i-audiovisual-2004-2013/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-17|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

===== Posamezne prijave =====

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Razvoj filmov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 140px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Glavna producijska hiša
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora MEDIA [€]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 250px;&quot; |Razpis MEDIA
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Wai''
| {{n/a}} 
|Qollective
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |80.000,00
|MEDIA Plus (2001–2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Animirani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Wai|url=http://ced-slovenia.eu/project/distribucija-wai/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Palčica (Thumbellina Unplugged)''
|[[Boris Dolenc]]
|Qollective
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |60.000,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Kratki
|Animirani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Distribucija: Palčica / Thumbellina Unplugged|url=http://ced-slovenia.eu/project/distribucija-palcica-thumbellina-unplugged/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mediadesk.fi/filez/Results_SP_%2016-2007_Deadline_15-11-07.xls|title=Call for proposals 16.07 - deadline 15.11.2007 SP Results 16 - 2007 First round|date=|accessdate=|website=mediadesk.fi|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2016-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160804235707/http://www.mediadesk.fi/filez/Results_SP_%2016-2007_Deadline_15-11-07.xls|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Leteča brata Rusjan''
|[[Boris Palčič]]
|Casablanca
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |51.000,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - TV predvajanje 2004-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Srednjemetražni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leteča brata Rusjan|url=http://ced-slovenia.eu/project/leteca-brata-rusjan/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Krogla in zvon (The Bullet and the Bell)''
|[[Jan Cvitkovič]]
|Staragara
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |50.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krogla in zvon (The Bullet and the Bell)|url=http://ced-slovenia.eu/project/krogla-zvon-bullet-bell/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ime mi je Damjan (My Name is Damian)''
|[[Maja Weiss]]
|Vertigo
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |50.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Samostojni projekti
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ime mi je Damjan/My Name is Damian|url=http://ced-slovenia.eu/project/ime-mi-je-damjan-my-name-is-damian-igrani-film/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veliko moškega šovinizma!|url=https://revijazarja.si/clanek/ljudje/5b7a8a4367ba5/veliko-moskega-sovinizma|website=Revija Zarja|accessdate=2019-03-19|language=sl|date=21. avgust 2018|publisher=|last=Sežun|first=Jelka}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Happy''|| {{n/a}} 
|Družina Krumpak
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |50.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006|| {{n/a}} 
|Animirani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Happy|url=http://ced-slovenia.eu/project/happy/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Brussels via Sarajevo''
|[[Boštjan Slatenšek]]
|Casablanca
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |40.042,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2009
|Celovečerni
|Dokumentarni Igrani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Brussels via Sarajevo|url=http://ced-slovenia.eu/project/brussels-via-sarajevo/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.europacreativamedia.cat/rcs_auth/convocatories/guia_documentals_media.pdf|title=Documentaries’ Projects supported by MEDIA|date=junij 2010|accessdate=19. marec 2019|website=|publisher=|last=|first=|page=143|language=en|archive-date=2016-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160802212951/http://www.europacreativamedia.cat/rcs_auth/convocatories/guia_documentals_media.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Circus Fantasticus|Circus Fantasticus (Silent Sonata)]]''
|[[Janez Burger]]
|Staragara
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |40.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013 (scenarij)
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cirkus Fantasticus / Silent Sonata - scenarij|url=http://ced-slovenia.eu/project/cirkus-fantasticus-silent-sonata-scenarij/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Temna stran zemlje''
|[[Damjan Kozole]]
|Emotionfilm
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |40.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Temna stran zemlje - Emotionfilm (razvoj filma)|url=http://ced-slovenia.eu/project/temna-stran-zemlje-emotionfilm-razvoj-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322233748/http://ced-slovenia.eu/project/temna-stran-zemlje-emotionfilm-razvoj-filma/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Domača kinematografija oz. &quot;Slovenski film tone v mrak&quot;|url=https://www.dnevnik.si/210564|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=2019-03-19|date=8. november 2006|publisher=|last=Vrdlovec|first=Zdenko|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232106/https://www.dnevnik.si/210564|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Gram ljubezni (A Gram of Love)''
|[[Martin Turk]]
|Bela film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |31.447,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gram ljubezni/A Gram of Love|url=http://ced-slovenia.eu/project/gram-ljubeznia-gram-of-love/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DL: Kam je zabredel slovenski film?|url=http://www.lokalno.si/2013/03/26/94618/aktualno/DL_Kam_je_zabredel_slovenski_film/|website=Dolenjski list|accessdate=19. marec 2019|date=26. marec 2013|publisher=(članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 29. novembra 2012)|last=Bezek-Jakše|first=M.|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232111/https://www.lokalno.si/2013/03/26/94618/aktualno/DL_Kam_je_zabredel_slovenski_film/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Košarkar naj bo (film)|Košarkar naj bo]] (Make him a basketball player!)''
|[[Boris Petkovič]]
|Gustav Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Samostojni projekti
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Košarkar naj bo! / Make him a basketball player! (igrani film)|url=http://ced-slovenia.eu/project/naj-bo-kosarkar-make-him-a-basketball-player-igrani-film/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Slovenka (film)|Slovenka]]''
|[[Damjan Kozole]]
|Vertigo
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenka|url=http://ced-slovenia.eu/project/slovenka-2/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Estrellita - Pesem za domov|Estrellita – pesem za domov]]''
|[[Metod Pevec]]
|Vertigo
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Estrellita - pesem za domov|url=http://ced-slovenia.eu/project/estrellita-pesem-za-domov/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Instalacija ljubezni]]''
|[[Maja Weiss]]
|Bela film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Instalacija ljubezni (razvoj celovečernega filma)|url=http://ced-slovenia.eu/project/instalacija-ljubezni-razvoj-celovecernega-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Tea''
|[[Hanna Slak|Hanna A. W. Slak]]
|Gustav Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tea, rež. Hanna Slak, razvoj filma|url=http://ced-slovenia.eu/project/tea-rez-hanna-slak-razvoj-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Inferno''
|[[Vinko Möderndorfer]]
|Forum Ljubljana
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2009
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Inferno|url=http://ced-slovenia.eu/project/inferno-2/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Arheo|Arheo Archeo]]''
|[[Jan Cvitkovič]]
|Staragara
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013 (scenarij)
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2007
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Archeo - scenarij|url=http://ced-slovenia.eu/project/archeo-scenarij/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Izbrisan''|| {{n/a}} 
|Vertigo
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005||  {{n/a}} || {{n/a}} 
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izbrisan|url=http://ced-slovenia.eu/project/izbrisan/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Polnjene bučke in Leninovi možgani (Polnjene bučke z Leninovimi možgani)''
|[[Slobodan Šijan]]
|A Atalanta
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Polnjene bučke z Leninovimi možgani (razvoj celovečernega filma)|url=http://ced-slovenia.eu/project/polnjene-bucke-z-leninovimi-mozgani-razvoj-celovecernega-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Sporočati stvari, ki jih publika ne želi slišati|date=4. avgust 2007|last=Trušnovec|first=Gorazd|url=http://www.glasslovenije.com.au/sobotnaPriloga/0804sp.pdf|work=[[Sobotna priloga]]|pages=20-21|accessdate=16. marec 2019|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114012458/http://www.glasslovenije.com.au/sobotnaPriloga/0804sp.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Babica gre na jug 2''
|[[Vinci Vogue Anžlovar]]
|Studio Arkadena
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Babica gre na jug 2|url=http://ced-slovenia.eu/project/babica-gre-na-jug-2/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ne pozabi dihati (Don’t forget to beathe)''
|[[Martin Turk]]
|Bela film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ne pozabi dihati (Don't forget to beathe)|url=http://ced-slovenia.eu/project/ne-pozabi-dihati-dont-forget-beathe/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]] (Stories from the Chestnut Woods)''
|[[Gregor Božič]]
|Nosorogi
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za razvoj posameznih projektov
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodbe iz kostanjevih gozdov|url=http://ced-slovenia.eu/project/zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodovina ljubezni (History of Love)''
|[[Sonja Prosenc]]
|Monoo
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / razvoj posameznih projektov
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovina ljubezni / History of Love|url=http://ced-slovenia.eu/project/zgodovina-ljubezni/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Inventura (Inventory)''
|[[Darko Sinko]]
|December
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Inventura (Inventory)|url=http://ced-slovenia.eu/project/inventura-inventory/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jezdeca (Riders)''
|[[Dominik Mencej]]
|Staragara
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jezdeca (Riders)|url=http://ced-slovenia.eu/project/jezdeca-riders/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Kapa''
|[[Slobodan Maksimović]]
|Senca Studio
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kapa (The Beanie)|url=http://ced-slovenia.eu/project/kapa-the-beanie/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''NK Svoboda (FC Freedom)''
|[[Boris Petkovič]]
|Iridium Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |30.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte 2019
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni
|Igrani 
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NK Svoboda (FC Freedom)|url=https://ced-slovenia.eu/project/fc-svoboda-fc-freedom/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2020-02-17|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Houston, imamo problem! (2016)|Houston, imamo problem!]] (Houston, we have a problem!)''
|[[Žiga Virc]]
|Studio Virc
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.000,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - samostojni projekti
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Houston, imamo problem! /Houston, we have a problem!|url=http://ced-slovenia.eu/project/houston-we-have-a-problem/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Mama (film)|Mama]] (Mother)''
|[[Vlado Škafar]]
|Gustav Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.000,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mama / Mother|url=http://ced-slovenia.eu/project/mama-mother/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Pozno popoldne (Pozno popoldan)''
|[[Blaž Kutin]]
|Vertigo
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pozno popoldne|url=http://ced-slovenia.eu/project/pozno-popoldne/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''iOtok (iIsland)''
|[[Miha Čelar]]
|Astral
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Samostojni projekti
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=iOtok / iIsland|url=http://ced-slovenia.eu/project/iotok-iisland-dokumentarni-film/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Krvno maščevanje/Gjakmarrja (The Business of Revenge)''
|[[Marija Zidar]]
|Vertigo
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za razvoj posameznih projektov
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni in Srednjemetražni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krvno maščevanje/Gjakmarrja (The Business of Revenge)|url=http://ced-slovenia.eu/project/gjakmarrjakrvno-mascevanje/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zadnji ledeni lovci (The Last Ice Hunters)''
|[[Jure Breceljnik]], Rožle Bregar
|Film It
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za razvoj posameznih projektov
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zadnji ledeni lovci|url=http://ced-slovenia.eu/project/zadnji-ledeni-lovci/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Afganistanke na smučeh (Skiing in Scarves)''
|[[Haidy Kancler|Maja Senekovič (Haidy Kancler)]]
|Studio Virc
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Afganistanke na smučeh (Skiing in Scarves)|url=http://ced-slovenia.eu/project/afganistanke-na-smuceh-skiing-scarves/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Dvojčica Marilyn (Twin Marilyn)''
|[[Jasmina Kallay]]
|Inštitut za transmedijski dizajn
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |25.000,00
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dvojčica Marilyn (Twin Marilyn)|url=http://ced-slovenia.eu/project/dvojcica-marilyn-twin-marilyn/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Izbrisana (film)|Izbrisana]] (Erased)''
|[[Miha Mazzini]], [[Dušan Joksimović]]
|Gustav Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |24.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izbrisana (Erased)|url=http://ced-slovenia.eu/project/erased/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Moj čudoviti um''
|[[Miha Čelar]]
|Astral
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.500,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2011
|Srednjemetražni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Distribucija - Moj čudoviti um (A Beautiful Mind)|url=http://ced-slovenia.eu/project/distribucija-moj-cudoviti-um-a-beautiful-mind/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[9:06]] (Offside)''
|[[Igor Šterk]]
|A.A.C. Productions
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Offside (9:06) (razvoj celovečernega filma)|url=http://ced-slovenia.eu/project/offside-906-razvoj-celovecernega-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Total''|| {{n/a}} 
|Forum Ljubljana
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.000,00
|Media Plus (2001-2006)
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref name=&quot;:39&quot;&gt;''[http://www.mediadesk.fi/filez/r662.pdf Liste Résultat 2ème session 2005] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927161741/http://www.mediadesk.fi/filez/r662.pdf |date=2020-09-27 }}'' (francoščina), ''Media Desk Finska'', pridobljeno 14. marca 2019&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Gravitacija''
|[[Tomislav Žaja]]
|Emotionfilm
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gravitacija - Emotionfilm (razvoj filma)|url=http://ced-slovenia.eu/project/gravitacija-emotionfilm-razvoj-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Lara''|| {{n/a}} 
|Bela film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006|| {{n/a}} 
|Igrani
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lara|url=http://ced-slovenia.eu/project/lara/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;{{refn|Po scenariju Blaža Kutina je film Lara nastal v Nemčiji z drugo ekipo&lt;ref&gt;Tratnik, Ksenja. ''[https://www.rtvslo.si/kultura/liffe/po-13-letih-v-predalu-je-lara-vendarle-nasla-pot-na-velika-platna/505312 Po 13 letih v predalu je Lara vendarle našla pot na velika platna ]'', (19. november 2019), ''Delo'', pridobljeno 17. februar 2020&lt;/ref&gt;|group=nb}}
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Žiga Herberstein - Moskovski zapisi''|| {{n/a}} 
|Arsmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005|| {{n/a}} 
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žiga Herberstein - Moskovski zapisi (razvoj dokumentarnega filma)|url=http://ced-slovenia.eu/project/ziga-herberstein-moskovski-zapisi-razvoj-dokumentarnega-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Skupaj''|| {{n/a}} 
|Forum Ljubljana
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005|| {{n/a}} || {{n/a}} 
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skupaj|url=http://ced-slovenia.eu/project/skupaj/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Babice revolucije (Grandmothers of Revolution)''
|[[Petra Seliškar]]
|Petra Pan Film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |15.000,00
|MEDIA Plus (2001-2006) / razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Dokumentarni
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Babice revolucije / Grandmothers of Revolution|url=http://ced-slovenia.eu/project/babice-revolucije-grandmothers-of-revolution/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Circus Fantasticus|Circus Fantasticus (Silent Sonata)]]''
|[[Janez Burger]]
|Staragara
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |14.060,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - &quot;i2i Audiovisual&quot; 2004-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2010
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cirkus Fantasticus / Silent Sonata|url=http://ced-slovenia.eu/project/cirkus-fantasticus-silent-sonata/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Nahrani me z besedami]] (Feed Me With Your Words)''
|[[Martin Turk]]
|Bela film
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |11.684,72
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - &quot;i2i Audiovisual&quot; 2004-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nahrani me z besedami / Feed Me With Your Words (razvoj celovečernega filma)|url=http://ced-slovenia.eu/project/nahrani-me-z-besedami-feed-me-with-your-words-razvoj-celovecernega-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Arheo|Arheo Archeo]]''
|[[Jan Cvitkovič]]
|Staragara
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |10.736,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - &quot;i2i Audiovisual&quot; 2004-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2010
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Archeo|url=http://ced-slovenia.eu/project/archeo/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Slovenka (film)|Slovenka]]''
|[[Damjan Kozole]]
|Vertigo
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |8.996,00
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - &quot;i2i Audiovisual&quot; 2004-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenka|url=http://ced-slovenia.eu/project/slovenka/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]] (Shangai Gypsy)''
|[[Marko Naberšnik]]
|Arsmedia
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |8.606,60
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - &quot;i2i Audiovisual&quot; 2004-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šanghaj (Shanghai Gipsy) - razvoj celovečernega filma|url=http://ced-slovenia.eu/project/sanghaj-shanghai-gipsy-razvoj-celovecernega-filma/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Inferno''
|[[Vinko Möderndorfer]]
|Forum Ljubljana
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |7.260,92
|MEDIA (2007-2013) / razvoj projektov - &quot;i2i Audiovisual&quot; 2004-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Inferno|url=http://ced-slovenia.eu/project/inferno/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Razvoj animiranih serij
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 140px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Glavna producijska hiša
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora MEDIA [€]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 250px;&quot; |Razpis MEDIA
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zvite pravljice''
|[[Sara Božanić]]
|Inštitut za transmedijski dizajn
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |60.000
|Ustvarjalna Evropa (2014-2020) - MEDIA / Podpora za posamezne projekte 2017
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zvite pravljice (Twisted tales)|url=http://ced-slovenia.eu/project/zvite-pravljice-twisted-tales/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-22|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prava Pepelka z eno nogo pleše brez princa|url=https://www.vecer.com/prava-pepelka-z-eno-nogo-plese-brez-princa-6630658|website=www.vecer.com|date=2018-12-16|accessdate=2019-03-22|language=sl-si|publisher=|last=Toš|first=Vida}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ignac''
|{{n/a}}
|Družina Krumpak
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |50.000
|MEDIA (2007-2013) / Razvoj projektov - samostojni projekti 2003-2013 
Podpora EU
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2007
| style=&quot;background: #f49297;&quot; |nedokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ignac|url=http://ced-slovenia.eu/project/ignac/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-22|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;{{refn|Ta projekt naj bi bil serija ali film.&lt;ref&gt;[https://www.dnevnik.si/273036 Iz Bruslja slabih dvesto tisoč evrov za slovenski film] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190322232106/https://www.dnevnik.si/273036 |date=2019-03-22 }} 5. oktober 2007, Dnevnik, pridobljeno 22. marca 2019&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.delo.si/kultura/198-500-evrov-za-slovenski-film.html 198.500 evrov za slovenski film] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190322232104/https://www.delo.si/kultura/198-500-evrov-za-slovenski-film.html |date=2019-03-22 }}, [[Delo]], 4. oktober 2007, pridobljeno 22. marca 2019&lt;/ref&gt;|group=nb}}
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Bizgeci''
|[[Grega Mastnak]]
|Casablanca
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |45.000
|MEDIA Plus (2001-2006) / Razvoj projektov - TV predvajanje 2004-2013
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2005
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bizgeci / Beezes (razvoj animacije)|url=http://ced-slovenia.eu/project/bizgeci-beezes-razvoj-animacije/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-22|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Peter Povh: Prihajajo Bizgeci|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dnevnik/peter-povh-prihajajo-bizgeci/135480|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-22|language=sl|date=16. februar 2006|publisher=|last=Povh|first=Peter}}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvoj skupine projektov
! style=&quot;width: 100px;&quot; |Glavna producentska hiša
! style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina in zvrst
! style=&quot;width: 120px;&quot; |Režiser
! style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora MEDIA [€]
! style=&quot;width: 250px;&quot; |Razpis
! style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! style=&quot;width: 30px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| rowspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |Vertigo|| {{n/a}} 
|[[Alenka Kraigher]], Tanika Šajatovič
| bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''Zaljubljen, izgubljen (Lovelost)''
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |100.000
| rowspan=&quot;3&quot; |MEDIA (2007-2013) / Razvoj projektov - skupine projektov
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ulay/Projekt Rak, Lovelost (Zaljubljen zgubljen), Nočno življenje (Nightlife)|url=http://ced-slovenia.eu/project/ulay-lovelost-zaljubljen-zgubljen-nocno-zivljenje-nightlife/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|date=|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|Celovečerni dokumentarni
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Damjan Kozole]]
| bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''Projekt: rak (Ulay)''
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|-
|Celovečerni igrani
| bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''[[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]] (Nightlife)''
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|-
|Celovečerni igrani
| bgcolor=&quot;#dadde5&quot; |''Polsestra''
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |138.000
| rowspan=&quot;3&quot; |MEDIA (2014–2020)
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |2018
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vertigu – in Sloveniji – drugič v zgodovini podpora MEDIA za razvoj skupine projektov!|url=http://ced-slovenia.eu/vertigu-sloveniji-drugic-v-zgodovini-podpora-media-za-razvoj-skupine-projektov/|website=Creative Europe Desk Slovenia|date=2018-09-25|accessdate=2019-03-19|language=sl-SI|publisher=Zavod Motovila|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Projekat novog filma Maje Miloš u koprodukcionom programu „Atelje“ Kanskog filmskog festivala « FCS|url=http://www.fcs.rs/projekat-novog-filma-maje-milos-u-koprodukcionom-programu-atelje-kanskog-filmskog-festivala/|website=www.fcs.rs|accessdate=2020-08-05|date=5. marec 2019|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|Celovečerni igrani
|[[Miha Hočevar]]
| bgcolor=&quot;#dadde5&quot; |''Skriti ljudje''
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|{{n/a}} 
|Maja Miloš
| bgcolor=&quot;#dadde5&quot; |''Prvi milijon'' (novi naslov: ''Razpoka v ledu - Pukotina u ledu'') 
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvoj skupine projektov
! style=&quot;width: 100px;&quot; |Glavna producentska hiša
! style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina in zvrst
! style=&quot;width: 120px;&quot; |Režiser
! style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora MEDIA [€]
! style=&quot;width: 250px;&quot; |Razpis
! style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! style=&quot;width: 30px;&quot; |Sklici in opombe
|-
|rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |Vertigo|| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;| Celovečerni Igrani||[[Marko Šantić]] ||bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''Zbudi me''|| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |140.000|| rowspan=&quot;12&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;|MEDIA (2014-2020)|| rowspan=&quot;12&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |2020||style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]|| rowspan=&quot;12&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Support for Development of Audiovisual Content - Slate Funding 2020|url=https://eacea.ec.europa.eu/creative-europe/selection-results/support-for-development-audiovisual-content-slate-funding-2020_en|website=EACEA - European Commission|date=2020-07-31|accessdate=2020-08-05|language=en|last=Education, Audiovisual and Culture Executive Agency|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovinski uspeh slovenskih filmskih producentov v Ustvarjalni Evropi|url=https://ced-slovenia.eu/zgodovinski-uspeh-slovenskih-filmskih-producentov-v-ustvarjalni-evropi/|website=Creative Europe Desk Slovenia|date=2020-08-04|accessdate=2020-08-05|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Urša Menart]]||bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''[[Vse, kar je narobe s tabo]]''|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|[[Damjan Kozole]] ||bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''Deževno poletje''|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |Stara gara|| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;| Celovečerni Igrani||[[Darko Štante]] ||bgcolor=&quot;#dadde5&quot; |''Izgubljeni sin''|| rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |147.300|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|[[Janez Burger]] ||bgcolor=&quot;#dadde5&quot; |''Opazovanje''|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|[[Hanna A. W. Slak]] ||bgcolor=&quot;#dadde5&quot; |''Brez besed''|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|[[Karpo Godina]] in [[Želimir Žilnik]]||bgcolor=&quot;#dadde5&quot; |''Svoboda ali barbarizem''|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|Kratki animirani film||režija in animacija [[Rok Predin]] ||bgcolor=&quot;#dadde5&quot; |''Bimberli''|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align: center;&quot; |Studio Virc|| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;| Celovečerni Igrani||[[Žiga Virc]]||bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''Poslednji heroj''|| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |150.000|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|Marc Recha  ||bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''Lucija in Zoran''|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|(čakajo potrditev režiserja) ||bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''The Confidence Trick'' || style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|-
|Kratki animirano-hibridni film||režija [[Urška Djukić]], animacija Emilie Pigeard ||bgcolor=&quot;#e6e9ef&quot; |''[[Babičino seksualno življenje]]''|| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/[[Post-produkcija|postprodukciji]]
|}

== Eurimages ==

Je koprodukcijski sklad [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] (ne zamenjevati s [[Svet Evropske unije|Svetom Evropske unije]]), ustanovljen leta 1989 in ima letni proračun 25 milijonov evrov (marec 2019 op.p.).&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;''[https://web.archive.org/web/20190301215434/https://www.coe.int/en/web/eurimages/about About Eurimages - European Cinema Support Fund]'' (angleščina), ''[[Svet Evrope]]''. Arhivirano iz [https://www.coe.int/en/web/eurimages/about prvotnega spletišča] 1. marca 2019. Pridobljeno 14. marca 2019.&lt;/ref&gt; Od programa MEDIA, ki podpira distribucijo in razvoj projektov, se razlikuje v tem, da je bolj usmerjen v spodbujanje mednarodnega sodelovanja evropskih producentov.&lt;ref name=&quot;:47&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/daljavec-barbara.pdf|title=Evropska filmska industrija - Diplomsko delo|date=2010|accessdate=|website=|publisher=Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani|last=Daljavec|first=Barbara|page=}}&lt;/ref&gt;

Sredstva pridobiva s prispevki držav članic in donosi filmov, ki jih financira.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Podpira produkcijo filmov (subvencija za filme s proračunom, nižjim od 150.000 [[Evro|evrov]], za ostale ugodno posojilo, ki se vrača glede na finančno uspešnost filma) in njihovo distribucijo (subvencija za koprodukcijske filme, ki so že dobili Eurimages podporo za produkcijo).&lt;ref name=&quot;:54&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Obvestilo prijaviteljem o reformi delovanja sklada Sveta Evrope|url=https://www.film-center.si/sl/javni-razpisi/326/obvestilo-prijaviteljem-o-reformi-delovanja-sklada-sveta-evrope/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-14|date=14. november 2019|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Podprti projekti morajo biti koprodukcije vsaj dveh različnih držav članic Eurimages-a, celovečerci&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eurimages: Co-production Support|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/coproduction|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-17|language=en|date=|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt; in predvajani v kinematografih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rm.coe.int/eurimages-support-for-co-production-feature-length-fiction-animation-a/1680924826|title=Regulations for the support of co-production of full-length feature films, animation and documentaries in force since 1 January 2019|date=|accessdate=|website=Eurimages|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=|page=6|language=en}}&lt;/ref&gt;

[[Eurimages]] v sodelovanju s festivali in koprodukcijskimi marketi podeljuje tudi razne nagrade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eurimages: Promotion|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/promotion|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-17|language=en|date=|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Slovenija v Eurimages ===

Slovenija je njegova članica od leta 2001,&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; letna članarina se določi glede na [[Kosmati domači proizvod|bruto domači proizvod]] države in število prebivalcev ter glede na število prijav in število odobrenih financiranj. Leta 2016 naj bi se slovenska članarina povišala iz dotedanjih približnih 120.000 evrov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/01/12/FN2014_SFC-specifikacija_1.pdf|title=Program dela in finančni načrt za leto 2014 - Specifikacija|date=|accessdate=|website=film-center.si|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/06/01/FN2015_SFC-specifikacija_transferjev_ZzvOKlN.pdf|title=Program dela in finančni načrt za leto 2015 - Specifikacija transferjev|date=|accessdate=|website=film-center.si|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=|page=3|archive-date=2021-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210428160509/https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/06/01/FN2015_SFC-specifikacija_transferjev_ZzvOKlN.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, ker je Slovenija po črpanju sredstev med najbolj uspešnimi državami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/06/01/Program_dela-2015SFC_kyJo2Ju.pdf|title=Program dela za leto 2015|date=11. maj 2015|accessdate=22. marec 2019|website=film-center.si|publisher=Slovenski filmski center|last=|first=|page=13|archive-date=2019-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20190322232105/https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/06/01/Program_dela-2015SFC_kyJo2Ju.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Slovenska predstavnica v odboru Eurimages za obdobje med letoma 2016 in 2020 je v skladu z odločitvijo [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]] [[Jelka Stergel]] iz [[Slovenski filmski center|Slovenskega filmskega centra]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Vlada za slovensko predstavnico v Eurimages ponovno imenovala Jelko Stergel|url=https://www.sta.si/2272472/vlada-za-slovensko-predstavnico-v-eurimages-ponovno-imenovala-jelko-stergel|website=www.sta.si|accessdate=2019-03-17|date=9. junij 2016|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Sofinanciranje slovenskih projektov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 150px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 250px;&quot; |Producentske hiše
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 75px;&quot; |Podpora Eurimages [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto dodelitve sredstev
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Slov. večinska ali manjšinska koprodukcija
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Status projekta
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 40px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Stanje šoka]] (The State of Shock)''
|[[Andrej Košak]]
|Vertigo ([[Slovenija]]) Baš Čelik ([[Srbija]]), SCCA/PRO.BA ([[Bosna in Hercegovina]]), Art Fest ([[Bolgarija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |300.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2010
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2010|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2010|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=21. december 2010|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Circus Fantasticus]]''
|[[Janez Burger]]
|Staragara ([[Slovenija]]), Propeler Film 
([[Hrvaška]]), Cine Works , Kelcom  /Fastnet Films ([[Irska]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |300.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:50&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2008|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2008|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=18. december 2008|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zgodovina ljubezni (History of Love)''
|[[Sonja Prosenc]]
|Monoo ([[Slovenija]]), Nefertiti Film ([[Italija]]), Incitus ([[Norveška]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |230.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2017|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2017|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=18. december 2017|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Zoran, moj nečak idiot (Zoran, My Nephew The Idiot)''
|[[Matteo Oleotto]]
|Transmedia /Arch Production ([[Italija]]), Staragara ([[Slovenija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |220.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2012
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2012|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2012|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=17. december 2012|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Igor in Rosa (How Things Fall)''
|[[Katja Colja]]
|Minimum Fax Media ([[Italija]]), Casablanca 
([[Slovenija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |210.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Besa''
|Srdjan Karanović
|Baš Čelik /Vusion Team ([[Srbija]]), Vertigo 
([[Slovenija]]), Arjadena Zagreb ([[Hrvaška]]), Tivoli Film Productions ([[Madžarska]]), ASAP Films ([[Francija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |200.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Jaz sem Frenk (I am Frank)''
|[[Metod Pevec]]
|Vertigo ([[Slovenija]]), Backroom Production ([[Srbija]]), Small Moves ([[Severna Makedonija|Makedonija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |200.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Tea (Teah)''
|[[Hanna Slak|Hanna A. W. Slak]]
|Studio Maj /Gustav Film ([[Slovenija]]), SPI International ([[Poljska]]), SCCA/PRO.BA 
([[Bosna in Hercegovina]]), Jadran Film (Hrvaška)
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |190.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2006
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2006|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2006|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=6. december 2006|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Neke druge zgodbe (Neke druge priče)''
|[[Hanna Slak|Hanna A. W. Slak]] ([[Slovenija|SI]]), Ana Maria Rossi ([[Srbija|RS]]), Ivona Juka ([[Hrvaška|HR]]), Ines Tanović ([[Bosna in Hercegovina|BIH]]), Marija Džidževa ([[Severna Makedonija|MK]])
|See Film Pro ([[Srbija]]), Studio Maj 
([[Slovenija]]), 4 Film ([[Hrvaška]]), Dokument (Bosna in Hercegovina), Skopje Film Studio (Makedonija), Dig Productions (Irska)
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |190.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2008
|Celovečerni
|Igrani
| style=&quot;background: #f287e8;&quot; |manjšinska koprodukcija
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Ivan''
|[[Janez Burger]]
|Staragara ([[Slovenija]]), Propeler Film 
([[Hrvaška]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |167.426,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2015|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2015|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=15. december 2015|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Izbrisana (film)|Izbrisana]] (Erased)''
|[[Miha Mazzini]], [[Dušan Joksimović]]
|Gustav Film ([[Slovenija]]), Kinorama 
([[Hrvaška]]), Delirium Films ([[Srbija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |130.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2016|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2016|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=16. december 2016|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]] (Stories from the Chestnut Woods)''
|[[Gregor Božič]]
|Nosorogi ([[Slovenija]]), Transmedia ([[Italija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |130.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2015
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Krvno maščevanje (Avenge / The Business of Revenge)''
|[[Marija Zidar]]
|Vertigo ([[Slovenija]]), Baš Čelik ([[Srbija]]) Seagull Entertainment ([[Črna gora|Črna Gora]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |120.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2019
|Celovečerni in srednjemetražni
|Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #f7ae56;&quot; |v razvoju/produkciji/postprodukciji
|&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2019|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2019|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=18. marec 2019|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Mama''
|[[Vlado Škafar]]
|Gustav Film ([[Slovenija]]), SCCA/PRO.BA 
([[Bosna in Hercegovina]]), Transmedia /Arch Production  ([[Italija]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |110.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2014
|Celovečerni
|Igrani
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2014|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2014|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=15. december 2014|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''[[Houston, imamo problem! (2016)|Houston, imamo problem!]]''
|[[Žiga Virc]]
|Studio Virc ([[Slovenija]]), Nukleus Film 
([[Hrvaška]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |80.000,00
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2013
|Celovečerni
|Igrani Dokumentarni
|
| style=&quot;background: #b0f966;&quot; |dokončan
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2013|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2013|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-19|language=en-GB|date=20. december 2013|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Nagrada Eurimages Co-production Development Award ====

V sodelovanju z desetimi izbranimi koprodukcijskimi marketi [[Eurimages]] od leta [[2010]] podeljuje po 20.000 [[Evro|evrov]] za igrane in animirane filme, za dokumentarne pa po 15.000 [[Evro|evrov]]. Film mora biti od začetka razvoja projekta mednarodna koprodukcija med vsaj dvema članicama Eurimages-a in sodelovati mora na določenem koprodukcijskem marketu. Namen nagrade je promovirati vlogo sklada kot spodbujevalca mednarodne koprodukcije od začetnih faz razvoja filmskega projekta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eurimages Co-production Development Awards|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/development-awards|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-17|language=en-GB|date=|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt; S [[1. januar|1. januarjem]] [[2021]] se je nagrada preoblikovala, število izbranih prireditev, ki so jim vsaj za tri leta zagotovljena sredstva za podelitev nagrade, se je zmanjšalo na približno šest.&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Angl. naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Glavni producent
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 60px;&quot; |Višina nagrade [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto nagrade
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Koprodukcijski market
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Polsestra''
|''Half-Sister''
|[[Damjan Kozole]]
|[[Danijel Hočevar]] (Vertigo ([[Slovenija|SI]]))
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |20.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2017
|CineLink
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eurimages Co-production Development Awards in 2017|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/development-awards/-/asset_publisher/74EfT5RlUmHt/content/eurimages-co-production-development-awards-in-2017|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-17|language=en-GB|date=1. december 2017|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Nagrada Eurimages Lab Project Award ====

Od leta [[2016]] jo je Eurimages podeljeval na štirih izbranih filmskih festivalih, višina nagrade je bila 50.000 [[Evro|evrov]]. Z njo so podpirali inovativne projekte, ki so raziskovali nove oblike izražanja in se srečevali z drugimi oblikami umetnosti. Nagrajeni film so morali biti koprodukcija med vsaj dvema državama, glavni producent pa je moral biti iz države članice Eurimages-a in film je moral sodelovati na določenem filmskem festivalu. Namen nagrade je bila prenova evropske kinematografije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eurimages Lab Project Awards|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/lab-project-awards|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-17|language=en-GB|date=|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;S [[1. januar|1. januarjem]] [[2021]] je bila nagrada ukinjena.&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Angl. naslov
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Režiser
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Države producentke
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 60px;&quot; |Višina nagrade [&lt;nowiki/&gt;[[Evro|€]]]
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 50px;&quot; |Leto nagrade
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Filmski festival
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Dolžina
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width: 100px;&quot; |Zvrst
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width: 30px;&quot; |Sklici in opombe
|-
| bgcolor=&quot;#eaecf0&quot; |''Vztrajanje''
|''Perseverance''
|[[Miha Knific]]
|([[Slovenija|SI]], [[Hrvaška|HR]], [[Italija|IT]], [[Srbija|RS]])
| style=&quot;text-align: right; background-color:#fffff0&quot; |50.000
| style=&quot;text-align: center;&quot; |2016
|Karlovy Vary
|Celovečerni
|Igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lab Project Awards 2016|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/lab-project-awards/-/asset_publisher/QivurNLvvSNK/content/the-first-lab-project-award-karlovy-vary-festival|website=EURIMAGES|accessdate=2019-03-17|language=en-GB|date=13. december 2016|publisher=[[Svet Evrope]]|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|}

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih filmov]]

== Opombe ==

{{sklici|group=nb}}

== Sklici ==

{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.havc.hr/ Hrvaški avdiovizualni center]
* [https://www.min-kulture.hr/ Hrvaško ministrstvo za kulturo]
* [http://www.fondacijakinematografija.ba/ Sarajevski filmski sklad]
* [http://www.fcs.rs/ Srbski filmski center]
* [http://fccg.me/ Črnogorski filmski center]
* [http://filmfund.gov.mk/ Makedonska filmska agencija]
* [https://www.nfc.bg/ Bolgarski nacionalni filmski center]
* [http://www.fvgfilmcommission.com/ Filmska komisija FVG]
* [http://www.audiovisivofvg.it/ Sklad za avdiovizualne medije FVG]
* [https://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/index.html MiBACT] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190322232110/https://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/index.html |date=2019-03-22 }}
*[https://www.filminstitut.at/ Avstrijski filmski inštitut]
*[https://www.filmstandort-austria.at/index.php?lang=EN FISA Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200217033828/https://www.filmstandort-austria.at/index.php%3Flang%3DEN |date=2020-02-17 }}
* [https://www.dfi.dk/en Danski filmski inštitut]
* [http://en.pisf.pl/ Poljski filmski inštitut]
* [https://fondkinematografie.cz/ Češki filmski sklad]
* [https://www.ffhsh.de/en/ Regionalni filmski center Hamburg Schleswig-Holstein]
* [https://www.nfi.no/eng Norveški filmski inštitut]
* [https://zefyr.no/english/ Medijski sklad Zefyr]
* [http://ses.fi/en/home/ Finska filmska fundacija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190322232109/http://ses.fi/en/home/ |date=2019-03-22 }}
* [https://www.screenireland.ie/ Screen Ireland]
* [http://www.filmreact.eu/ Domača stran pobude RE-ACT]
* [https://eacea.ec.europa.eu/creative-europe/actions/media_en Program MEDIA]
* [http://ced-slovenia.eu/ Zavod Motovila - Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji]
* [https://www.coe.int/en/web/eurimages/home Domača stran Eurimages]
* [https://www.film-center.si/sl/mednarodno-sodelovanje/eurimages/ Slovenski filmski center - Eurimages]
* [https://www.bsi.si/statistika/devizni-tecaji-in-plemenite-kovine Devizni tečaji - Banka Slovenije]
* [https://www.xe.com/currencytables/ Tečaji valut od leta 1995]

[[Kategorija:Seznami slovenskih filmov|Tujih]]</text>
      <sha1>msqlx3qgz1x34n91yx3z0r53puzjfze</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zuhabski mir</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477427</id>
    <revision>
      <id>6761420</id>
      <parentid>6278265</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:25:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Safavid_Flag.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by ConflictFan|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6761420</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5086" sha1="pgnvs2r68xuvzux75orgh2wchah1t8h" xml:space="preserve">{{Infopolje Pogodba
| name                = &lt;center&gt;Zuhabski mir&lt;/center&gt;
| long_name           = &lt;center&gt;'''Kasr-ı Şirin Antlaşması'''  &lt;br&gt; عهدنامه زهاب‎&lt;/center&gt;
|
| image               = Territorial changes of the Ottoman Empire 1639.jpg
| image_width         = 300px
| image_alt           =  
| caption             = Ozemeljske spremembe Osmanskega cesarstva leza 1639 
|
| type                = mirovni sporazum
| context             =  osmanko-perzijska vojna (1623-1639)
|
| date_drafted        =  
| date_signed         =  [[17. maj]] [[1639]]
| location_signed     = Kasr Şirin,  [[Iran]]
| date_sealed         = 
| date_effective      = 
| condition_effective = 
| date_expiration     =  
| date_expiry         =  
| negotiators         =  
| signatories         = 
| parties             =  [[Slika:Flag of Turkey.svg|25px]] [[Osmansko cesarstvo]] &lt;hr&gt; Safavidsko cesarstvo 
| ratifiers           = &lt;!-- format this as a bullet list --&gt;
| depositor           = &lt;!-- OR: --&gt;
| depositories        = &lt;!-- format this as a bullet list --&gt;
|
| languages           = 
• [[osmanska turščina]] (Osmansko cesarstvo)&lt;br&gt;
• [[perzijščina]] (Safavidsko cesarstvo) 
| languagesclass      = 
|
| wikisource          = &lt;!-- OR: --&gt;
| wikisource1         = &lt;!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --&gt;
}}

'''Zuhabski''' ali '''Karsi-Širinski mir''' ([[Turščina|turško]] Kasr-ı Şirin Antlaşması. [[Perzijščina|perzijsko]] عهدنامه زهاب‎, Ahadnāmah Zuhab) je bil mirovni porazum, sklenjen [[17. maj]]a [[1639]] med [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Zgodovina Irana|Safavidskim cesarstvom]],&lt;ref&gt;Somel, Selçuk Akşin. ''Historical Dictionary of the Ottoman Empire''. Scarecrow Press Inc., 2003. str. 306.&lt;/ref&gt; s katerim se je končala osmansko-safavidksa vojna 1623-1639. Vojna je bila zadnje dejanjev nizu 150 let trajajočih občasnih vojn med cesarstvoma. Sporazum je moč v grobem razumeti kot potrditev prejšnjega sporazuma, sklenjenega v Amasyi leta 1555.&lt;ref&gt;Redgate, A.E. (2000). ''The Armenians''. Oxford Malden, MA: Blackwell. ISBN 978-0-631-22037-4.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Meri, Josef W.; Bacharach, Jere L. (2006). ''Medieval Islamic Civilization: L-Z, index''. Taylor &amp; Francis. str. 581. ISBN 978-0415966924.&lt;/ref&gt;

Sporazum je potrdil delitev ozemelj v zahodni Aziji, ki so pred tem pripadala Safavidom, vključno s permanentno delitvijo [[Kavkaz]]a med obe cesarstvi. Vzhodna [[Armenija]], vzhodna [[Gruzija]], Dagestan in [[Azerbajdžan]] so ostali pod oblastko Safavidov, zahodna Gruzija in večina zahodne Armenije pa sta pripadli Osmanskemu cesarstvu. [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], vključno z [[Bagdad]]om, so dobili Osmani.&lt;ref&gt;Matthee 2012, str. 182.&lt;/ref&gt; Slednji so dobili tudi vzhodni Mešketi, ki je s tem  v celoti prišel pod njihovo oblastjo.&lt;ref&gt;Floor 2001, str. 85,140.&lt;/ref&gt;

Mejni spori med Perzijo in Osmanskim cesarstvom se s tem niso končali. Od leta 1555 do 1918 sta obe državi sklenili še nič manj kot osemnajst sporazumov o meji. Natančna razmejitev v skladu s to pogodbo se je trajno začela v 19. stoletju in v bistvu postavila grob okvir za mejo med sodobnim Iranom, Turčijo in Irakom.  Osmansko-perzijska meja je veljela do leta 1918, ko je Osmansko cesarstvo  po porazu v prvi svetovni vojni izgubilo svoja  ozemlja na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Na Zuhabski mir je po mnenju profesorja Ernesta Tuckerja treba gledati kot na kulminacijo procesov normalizacije odnosov med sprtima stranema, ki so se začeli z [[Amasijski mir|Amasijskim mirom]], sklenjenim 29. maja 1555.&lt;ref&gt;Floor &amp; Herzig 2015, str. 86.&lt;/ref&gt; V nasprotju s katerim koli drugim osmansko-safavidskim sporazumom se je Zuhabski sporazum izkazala za bolj &quot;odpornega&quot; in je postal izhodišče za skoraj vse nadaljnje sporazume na diplomatski ravni med obema sosedama.&lt;ref&gt;Floor &amp; Herzig 2015, str. 81.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Sources==
{{refbegin|2}}
* {{navedi knjigo|last1=Floor|first1=Willem|title=Safavid Government Institutions|url=https://archive.org/details/safavidgovernmen0000floo|date=2001|publisher=Mazda Publishers|location=Costa Mesa, California|isbn=978-1568591353}}
* {{navedi knjigo|last1=Floor|first1=Willem M.|title=Titles and Emoluments in Safavid Iran: A Third Manual of Safavid Administration, by Mirza Naqi Nasiri|date=2008|publisher=Mage Publishers|location=Washington, DC|isbn=978-1933823232}}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Floor|editor-first1=Willem|editor-last2=Herzig|editor-first2=Edmund|authorlink2=Edmund Herzig|title=Iran and the World in the Safavid Age|date=2015|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1780769905}}
* {{navedi knjigo|last1=Matthee|first1=Rudi|title=Persia in Crisis: Safavid Decline and the Fall of Isfahan|url=https://archive.org/details/persiaincrisissa0000matt|date=2012|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1845117450}}
* Somel, Selçuk Akşin, ''Historical Dictionary of the Ottoman Empire'', Scarecrow Press Inc., 2003.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mirovni sporazumi]]
[[Kategorija:Osmansko cesarstvo]]
[[Kategorija:Zgodovina Irana]]</text>
      <sha1>pgnvs2r68xuvzux75orgh2wchah1t8h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Letališče/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>478460</id>
    <revision>
      <id>6761397</id>
      <parentid>6530345</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:59:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>posodobitev</comment>
      <origin>6761397</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51030" sha1="4u0xobjksnj6no53gz3b8ou7g2ta7ui" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
&lt;!-- Kategorije spadajo na dno te strani, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke. --&gt;

{{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Niz|Module:Check for unknown parameters|Module:Type in location}}
{{Uses Wikidata|P625}}

==Uporaba==

{{TOCright}}
Podana prazna predloga vključuje vsa razpoložljiva imena parametrov, razen ponavljajočih se imen, ki se uporabljajo za vzletno-pristajalne steze in statistiko. Vsi parametri razen '' name '' so izbirni; vendar se bosta vedno pojavila &quot;IATA: prazno- ICAO: prazno&quot;, skupaj z naslovom &quot;Povzetek&quot;. Vse neuporabljene parametre je treba izpustiti, po želji pa jih lahko pustite tudi prazne. Priporočljivo je, da se ikon zastavic v tem infopolju ne uporabi.

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;
{{Infopolje Letališče
| name                      = 
| ensign                    = 
| ensign_size               = 
| ensign_alt                = 
| native_name               = 
| image                     = 
| image_size                = &lt;!-- if less than 220 --&gt;
| image_alt                 = 
| caption                   = 
| image2                    = 
| image2_size               = &lt;!-- if less than 220 --&gt;
| image2_alt                = 
| caption2                  = 
| IATA                      = 
| ICAO                      = 
| FAA                       = 
| TC                        = 
| LID                       = 
| GPS                       = 
| WMO                       = 
| type                      = 
| owner_oper                = 
| owner                     = 
| operator                  = 
| area_served               = 
| location                  = 
| opened                    = &lt;!-- {{start date|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| closed                    = &lt;!-- {{end date|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| passenger_services_ceased = &lt;!-- {{end date|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| hub                       = &lt;!-- If more than one airline, use {{Unbulleted list|Airline1|Airline2}} --&gt;
| focus_city                = &lt;!-- If more than one airline, use {{Unbulleted list|Airline1|Airline2}} --&gt;
| operating_base            = &lt;!-- If more than one airline, use {{Unbulleted list|Airline1|Airline2}} --&gt;
| built                     = &lt;!-- military airports --&gt;
| used                      = &lt;!-- military airports --&gt;
| commander                 = &lt;!-- military airports --&gt;
| occupants                 = &lt;!-- military airports --&gt;
| timezone                  = 
| utc                       = 
| summer                    = 
| utcs                      = 
| elevation_f               = 
| elevation_m               = 
| metric_elev               = 
| coordinates               = &lt;!-- {{coord}} --&gt;
| website                   = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| image_map                 = 
| image_mapsize             = 
| image_map_alt             = 
| image_map_caption         = 
| mapframe                  = 
| pushpin_map               = 
| pushpin_caption           = 
| pushpin_relief            = 
| r1_number                 = 
| r1_length_f               = 
| r1_length_m               = 
| r1_surface                = &lt;!-- up to r12 --&gt;
| metric_rwy                = 
| h1_number                 = 
| h1_length_f               = 
| h1_length_m               = 
| h1_surface                = &lt;!-- up to h12 --&gt;
| stat1_header              = 
| stat1_data                = &lt;!-- up to stat8 --&gt;
| stat_year                 = 
| footnotes                 = 
|}
}}&lt;/syntaxhighlight&gt;

==Parametri==
Vsi parametri razen '''name''' so izbirni.

===Airport name===

Ti parametri določajo ime letališča, ki je prikazano na vrhu infoboxa.

; name
:Ime letališča v slovenščini. npr. ''[[Letališče Chopin Varšava]]'' ali ''[[Mednarodno letališče Peking]]''.

; native_name
:Ime letališča v domačem jeziku z zahodnimi znaki (francoščino, nemščino, španščino itd.), Kot je &quot;Lotnisko Chopina w Warszawie&quot;. V takih primerih mora biti domače ime v poševnem tisku. 
Lahko se uporablja tudi za dve različni imeni v istem jeziku.
&lt;!-- 
; nativename-a
: Ime letališča v domačem jeziku z ne-zahodnimi znaki (kitajski, japonski, korejski, arabski itd.), Kot je 北京 首都 国际 机场.

; nativename-r
: Uporabite, če so zgoraj omenjeni jeziki romanizirani, npr. &quot;Běijīng Shǒudū Guójì Jīcháng&quot;. V takšnih primerih mora biti romanizirano ime napisano v poševnem tisku. --&gt;

===Airport image===
Ti parametri določajo sliko ali logotip letališča, ki je prikazana pod naslovom. Lahko pirkažete tudi dve sliki eno pod drugo tako, da za imenom parametra napišete &quot;2&quot;.
;ensign
: Neobvezna majhna zastava
; image / image2
: Ime datoteke slike, npr. &lt;code&gt;Airport.png&lt;/code&gt; ali &lt;code&gt;Logo.gif&lt;/code&gt; (ne vključite &lt;code&gt;File:&lt;/code&gt; ali &lt;code&gt;Image:&lt;/code&gt; predpone).
; image_alt / image2_alt
: Alternativna pisava za slike.
; image-width / image2-width
: Širina slike v px, npr., ''175'' (standardno do 220, če ni navedeno drugače).
: ''To bi bilo treba uporabiti samo za manjše slike, ki bi se lahko prikazale popačene, če bi jih razširili na širino 220 px.''

; caption / caption2
: Besedilo, prikazano pod sliko. Če parameter ostane prazen ali izpuščen, napis ne bo prikazan.
: ''To bi bilo potrebno uporabiti samo za fotogrofije, ki potrebujejo pojasnitev. Običajno pod logotipi in zračnimi posnetki ni potrebno napisati pojasnila.''

===Letališke kode===

Ti parametri določajo identifikatorje lokacije letališča, ki so prikazani pod sliko (ali pod naslovom, če ni slike):

; IATA
: Lokacijski identifikator letališča [[IATA letališka koda]], prikazana s tremi znaki. Če je paremter izpuščen ali prazen, se bo v infopolju prikazal napis '''IATA: ''prazno'''''.

; ICAO
: Lokacijski identifikator letališča [[ICAO letališka koda]]. Če je paremter izpuščen ali prazen, se bo v infopolju prikazal napis '''ICAO: ''prazno'''''.

; FAA
: Lokacijski identifikator letališča [[FAA]], ki se nahajajo v Zfruženih državah Amerike. Če je parameter izpuščen ali prazen, se ne bo prikazal.

; TC
: Lokacijski identifikator letališča [[Transport Kanada]], ki se nahajajo v Kanadi. Če je parameter izpuščen ali prazen, se ne bo prikazal.

; LID
: Lokacijski identifikator za letališča, ki se nahajajo zunaj Kanade ali ZDA in nimajo ICAO ali IATA kode. Če je parameter izpuščen ali prazen, se ne bo prikazal.

; GPS
: Koda [[Globalni sistem pozicioniranja|Globalnega sistema pozicioniranja]] za letališča, če nimajo ICAO ali IATA kode. Če je parameter izpuščen ali prazen, se ne bo prikazal.

; WMO
: Koda[[ Svetovna meteorološka organizacija| Svetovne meteorološke organizacije]] za vremenske postaje na letališčih, prikazane s petimi številkami. Če je parameter izpuščen ali prazen, se ne bo prikazal.

===Letališče povzetek===

Ti parametri določajo podrobnosti o letališču za razdelku &quot;Povzetek&quot;, ki je prikazan pod letališkimi kodami.

; type
: Tip letališča mora biti eden od naslednjih: '' javno '', 'zasebno' ',' vojaško '' ali 'vojaško / javno' '. Ne uporabljajte „komercialno“, „splošno“ ali „civilno“.

; owner-oper
: Če je upravnik in lastnik letališča ista oseba uporabite ta parameter namesto parametrov ''owner'' in ''operator''.

; owner
: Ime lastnika letališča.

; operator
: Ime upravljavca letališča, če ni lastnika.

; city-served
: Če je letališče povezano z večjim mestom, vendar se dejansko nahaja v manjšem mestu, navedite tukaj večje mesto in manjše mesto pod '' location''. To ni samodejno povezano s člankom navedenega mesta.
: Primer: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;city-served = Pariz&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: Rezultat: Pariz

; location
: Ime mesta ali kraja, kjer se nahaja letališče. V to polje ne vnesite naslova letališča. To ni samodejno povezano s člankom navedenega mesta ali kraja.
: Primer: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;location = [[Orly]], Francija&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: Rezultat: [[Orly]], Francija

; opened
: Datum, ko se je letališče prvotno odprlo za komercialne storitve.
: Primer: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{start date|1989|09|22}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: Rezultat: September 22, 1989

; closed
: Datum, ko se je letališče začasno ali trajno zaprlo, skupaj z razlogom za zaprtje (samo za trenutno zaprta letališča). Uporabi {{tl|end date}}.

; passenger_services_ceased
: Datum prenehanja prevoza potnikov na letališče zaradi preusmeritve letališča v drugo uporabo, skupaj z novo uporabo letališča. Samo za letališča, ki so prej imela potniške storitve. Uporabi {{tl|end date}}.

; hub
: Če letališče deluje kot [[letališka baza]], tukaj navedite letalske družbe. To ni samodejno povezano s člankom navedene letalske družbe. Uporabi {{tl|plainlist}}, če je seznam dolg.
: Primer:&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;{{Unbulleted list
  | [[British Airways]]
  | [[EasyJet]]
  | [[Virgin Atlantic]]
   }}&lt;/syntaxhighlight&gt;
: Rezultat:
: [[British Airways]]
: [[EasyJet]]
: [[Virgin Atlantic]]]

; focus_city
: Če bo letališče služilo kot [[fokusno mesto]], tukaj navedite letalske družbe. 

; timezone and utc
: Parameter bo navedel [[časovni pas]] v katerem je letališče, lahko se doda notranjo povezavo that the airport is in, can be linked.
: Časovni pas ni obvezen, če pa ga uporabljamo, je treba navesti tudi utc in ga lahko povežemo.

; summer and utcs
: Če časovni pas vključuje [[poletni čas]], bo to območje, v katerem je letališče, mogoče povezati.
: Parameter ni obvezen, ampak če je naveden je treb vključiti tudi utc, lahko se naredi notranjo povezavo.

; elevation-f
: Nadmorska višina v čevljih. (feet)

; elevation-m
: Nadmorska višina v metrih. 

; website
: Zunanja povezava z uradno stranjo letališča.
: Primer: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;website = {{URL|http://www.dfwairport.com/}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: Rezultat: &lt;span class=&quot;plainlinksneverexpand&quot;&gt;{{URL|http://www.dfwairport.com/}}&lt;/span&gt;

====Vojaška letališča====
Ti neobvezni parametri zagotavljajo dodatne informacije za vojaška letališča. Parametri so vzeti na podlagi parametrov v [[Predloga:Infopolje Vojaška zgradba]]. 
To omogoča prikaz informacij iz te predloge, ne da bi bilo treba vključiti dodatno infopolje. Glej [[#Primer4|primer 4]] spodaj.

; built
: Datum, ko je bila zgradba zgrajena, navadno podana v letih.

; used
: Obdobje, v katerem je bila struktura v aktivni vojaški uporabi, navadno v letih.

; commander
: Trenutni vojaški poveljnik, za letališča v vojaški rabi.

; occupants
: Vse pomembne vojaške enote, ki zasedajo strukturo.

====Geografski koordinati====
Ta predloga omogoča vstavljanje [[geografski koordinati|geografskih koordinatov]] na dva različna načina: v parametru ''' coordinates''' lahko navedete popolno {{tl | Coord}} predlogo ali pa navedete posamezne koordinate (stopinje, minute, sekunde itd.) v ločenih spodaj opisanih parametrih. Slednja metoda vam tudi omogoča uporabo [[Predloga:Lokacijska karta|pushpin map]] 
z avtomatsko postavljeno letališko ikono in nalepko, glej [[#Zemljevidi|spodaj]].

Če uporabite oba načina, bo parameter '''coordinates''' uporabljen v infopolju.

; coordinates
: [[Zemljepisna širina]] in [[Zemljepisna dolžina]] letlaišča, navedena z uporabo {{tl|Coord}} predloge. Pri vnosu koordinat vedno poskrbite, da dobljeni zemljevid ali slika prikazuje letališče. Zelo enostavno je zamenjati &quot;N&quot; za &quot;S&quot; ali &quot;E&quot; za &quot;W&quot;. Če se uporablja, kot je prikazano spodaj, bo to omogočilo tudi prikaz letališča v spletnem sloju [[Google Earth]].
: Primer: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;coordinates = {{Coord|49|27|16|N|002|06|46|E|type:airport_region:FR|display=inline,title}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
: Rezultat: {{Coord|49|27|16|N|002|06|46|E|type:airport_region:FR|display=inline}}

===Zemljevidi===
Ta predloga ponuja tri načine za vključitev zemljevida: kot preprosto sliko,, ali z uporabo interaktivnih [[Predloga:Mapframe|Mapframe]] zemljevidov, ali z uporabo {{tl|Lokacijske karte}} in z koodinatskim parametrom, ki je opisan [[#Geografski koordinati|zgoraj]], da samodejno namestite oznako na zempljevid.

==== Slikovni zemljevid ====
Slikovni zemljevid se lahko prikaže z vnosom vrednosti za '''image_map'''. Preostali '''image_''' parametri so izbirni.

; image_map
: Ime slike uporabna kot zemljevid npr. &lt;code&gt;Airport_map.png&lt;/code&gt; (ne vključite &lt;code&gt;File:&lt;/code&gt; ali &lt;code&gt;Image:&lt;/code&gt; predpone).

; image_mapsize
: ''(izbirno)'' Širina za prikaz slikovnega zemljevida v pikslih. Samo številka ne vključite &quot;&lt;code&gt;px&lt;/code&gt;&quot;. Če je parameter izpuščen ali izbrisan, bo slika samodejno prestavljena na velikost '''220'''.

; image_map_alt
: ''(izbirno)'' Alternativna pisava za slikovni zemljevid. Če je parameter prazen ali izpuščen bo pisava ista kot pri &lt;code&gt;image_map_caption&lt;/code&gt; (ali {{{name}}}, če ni napisa).

; image_map_caption
: ''(izbirno)'' Opis za prikaz pod slikovnim zemljevidom. Če ostane prazen ali izpuščen, napis ne bo prikazan.

====Mapframe zemljevidi====
{{Infopolje mapframe/dok/parameters
|mapframe-marker=airport
}}

==== Lokacijski/pushpin zemljevidi ====
{{Location map/dok/infobox parameters
| pushpin_mark = Airplane silhouette.svg
| pushpin_mark_size = 10
}}

===Nadzor infopolja===
Ti parametri nadzorujejo, kako so prikazana določena polja v infopolju.

; metric-elev
: Nastavite na poljubno vrednost za prikaz nadmorske višine v metričnih enotah (metrih) pred britanskimi / ameriškimi enotami (čevlji); pustite prazno, da najprej prikažete britanske / ameriške enote. To lahko vidimo v [[#Primer 1|primeru 1]].

; metric-rwy
: Nastavite na poljubno vrednost za prikaz dolžine vzletno-pristajalne steze v metričnih enotah (metrih) pred britanskimi / ameriškimi enotami (čevlji); pustite prazno, da najprej prikažete britanske / ameriške enote. [[#Primer 1|Primer 1]] in [[#Primer 2|2]] prikazujeta velikost vzletno-pristajalne steze v metrih; [[#Primer 3|primer 3]] in [[#Primer 4|4]] prikazujeta meritve v čevljih.

===Vzletno-pristajalne steze===
Ti parametri določajo podrobnosti za vsako vzletno-pristajalno stezo v razdelku &quot;Vzletno-pristajalna steza&quot;, ki je prikazan pod povzetkom. To lahko uporabimo tudi za pristanke na morjih pri [[Hidroplan|hidroplanih]]. Parametri se začnejo z '''r1-''' za prvo stezo, '''r2-''' za drugo stezo, do '''r8-''', če potrebujete več stez pustite sporočilo na angleški verziji te predloge na [http://pogovorni%20strani https://en.wikipedia.org/wiki/Template_talk:Infobox_airport]. Vsako letališče naj bi imelo vsaj eno vzletno-pristajalno stezo.

; r&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt;-number (r1-number, r2-number, ...)
: Oznaka vzletno-pristajalne steze, po navadi v obliki dveh številk npr. &amp;rarr; 02/20, 1. številka je za 18 manjša od druge. Če obstajajo vzporedne steze, se vsaki številki doda dodatna črka, na primer &quot;L&quot; za levo, &quot;R&quot; za desno in &quot;C&quot; za sredino. V nekaterih primerih bo vzletno-pristajalna steza imela samo eno številko, kadar jo je mogoče uporabljati samo v eni smeri. Na letališčih v Združenih državah Amerike se ničelna ničla ne uporablja, oznaka pa je 2/20.

; r&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt;-length-f (r1-length-f, r2-length-f, ...)
: Dolžina vzletno-pristajalne steze v čevljih.

; r&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt;-length-m (r1-length-m, r2-length-m, ...)
: Dolžina vzletno-pristajalne steze v metrih.

; r&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt;-surface (r1-surface, r2-surface, ...)
: Tip površine vzeltno-pristajalne steze, npr.: [[Beton]], [[Asfalt]], [[Gramoz]], [[Trava]] (ali šota), [[Prst|Zemlja]], [[Voda]], itd. Poskusite se izogniti besedi &quot;tlakovana&quot;, če je to možno.

===Helikoptersko vzletišče===
Ti parametri določajo podrobnosti za vsako helikoptersko vzletišče v razdelku &quot;Helikoptersko vzletišče&quot;, ki je prikazan pod vzletno-pristajalnimi stezami. Parametri se začnejo z '' 'h1-' '' za prvo vzletišče, '' 'h2-' '' za drugo vzletišče, do '' 'h12-' '' za več kot 12 vzletišč pustite sporočilo na angleški verziji te predloge na [http://pogovorni%20stranihttps://en.wikipedia.org/wiki/Template_talk:Infobox_airport]. Ta razdelek je izbiren in je prikazan samo, če so izpolnjeni parametri '''h1-'''. Glej [[#Primer 1|primer 1]] in [[#Primer 3|primer 3]] spodaj.

; h&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt;-number(h1-number, h2-number, ...)
: Oznaka helikopterskega vzletišča. V ZDA ke to po navadi črka &quot;H&quot; kateri sledi številka, npr. &quot;H1&quot;, &quot;H2&quot;, itd.

; h&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt;-length-f (h1-length-f, h2-length-f, ...)
: Dolžina helikopterskega vzletišča v čevljih.

; h&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt;-length-m (h1-length-m, h2-length-m, ...)
: Dolžina helikopterskega vzletišča v metrih.

; h&lt;sub&gt;''n''&lt;/sub&gt;-surface (h1-surface, h2-surface, ...)
: Tip površine helikopterskega vzletišča, npr: Beton, Asfalt, itd. Poskusite se izogniti besedi &quot;tlakovana&quot;, če je to možno.

===Statistika===

Ti parametri določajo podrobnosti za izbirni razdelek &quot;Statistika&quot;, ki je prikazan pod vzletno-pristajalnimi stezami in helikopterskimi vzletišči. Parametri se začnejo z '' 'stat1-' '' za prvo statistiko, '' 'stat2-' '' za drugo statistiko itd. Ta razdelek se prikaže samo, če so navedeni parametri '''stat1-'''. Glej [[#Primer 1|primer 1]] in [[#Primer 3|primer 3]] spodaj.

; stat''&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;''-header (stat1-header, stat2-header, ...)
: Kratek opis vsake statistike, na primer '' Potniki '' ali '' Letalske operacije ''.

; stat''&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;''-data (stat1-data, stat2-data, ...)
: Podatki, povezani z naslovom. 

; stat-year
: Leto narejene statistike. To se prikaže v oklepajih za besedo &quot;Statistika&quot; v glavi razdelka.

===Opombe===
Ta parameter vsebuje besedilo za opombe, prikazane na dnu polja z informacijami.

; footnotes
: Najpogostejša uporaba tega polja je podajanje virov ali referenc za podatke, ki so prikazani v infopolju. Glej primere spodaj.

==Zgledi==
===Zgled 1===
{{Infopolje Letališče
| name         = Letališče Chopin Varšava
| nativename   = ''Lotnisko Chopina w Warszawie''
| image        = &lt;!--pustite prazno, to je verzija brez slike--&gt;
| IATA         = WAW
| ICAO         = EPWA
| type         = Javno / Vojaško
| operator     = Polish Airports State Enterprise (PPL)
| city-served  = [[Varšava]]
| location     = [[Varšava]] ([[Okęcie]]), Poljska
| hub          = 
{{plainlist|
*[[Bingo Airways]]
*[[Enter Air]]
*[[Eurolot]]
*[[LOT Polish Airlines]]
*[[Small Planet Airlines]]
*[[SprintAir]]
*[[Wizz Air]]
}}
| metric-elev  = yes
| elevation-m  = 110
| elevation-f  = 362
| website      = {{URL|1=http://www.lotnisko-chopina.pl/en/passenger|2=www.lotnisko-chopina.pl}}
| opened       = {{Start date|1934|04|29|df=yes}}
| coordinates  = {{coord|52|09|57|N|20|58|02|E|display=inline&lt;!--- nastavite jih tukaj, da preprečite, da bi se koordinate pojavile v naslovu strani predloge ---&gt;}}
| pushpin_map            = Poljska
| pushpin_caption    = Lokacija letališča na Poljskem
| pushpin_relief         = yes
| pushpin_label          = WAW
| metric-rwy   = yes
| r1-number    = 11/29
| r1-length-m  = 2.800
| r1-length-f  = 9.186
| r1-surface   = [[Asfalt]]
| r2-number    = 15/33
| r2-length-f  = 12.106
| r2-length-m  = 3.689
| r2-surface   = Asfalt
| h1-number    = H1
| h1-length-m  = 40
| h1-length-f  = 131
| h1-surface   = [[Beton]]
| stat-year = 2012
| stat1-header = Št. potnikov
| stat1-data = 9.587.842
| stat2-header = Št. Letov
| stat2-data = 118.320
| footnotes    = Viri: Warsaw Chopin Airport&lt;ref name=&quot;stats2013&quot;&gt;{{cite web|title=About the Airport: Statistics|url=http://www.lotnisko-chopina.pl/en/airport/about-the-airport/statistics|publisher=Warsaw Chopin Airport|accessdate=28 September 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;Sources: Polish [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[Eurocontrol]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ead.eurocontrol.int/publicuser/protect/pu/main.jsp |title=EAD Basic |publisher=Ead.eurocontrol.int |accessdate=2012-06-28}}&lt;/ref&gt;
}}
[[Letališče Chopin Varšava]]

Ta primer prikazuje infopolje brez slike.

Prikaže tudi uporabo parametrov za zemljepisno širino, dolžino in zemljevid / lokacijo / puship zemljevid.

''Opomba: za prikaz funkcije parametra &lt;code&gt; metric-rwy &lt;/code&gt; so dodani podatki o helikopterskem vzletišču.''

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;
{{Infopolje Letališče
| name         = Letališče Chopin Varšava
| nativename   = ''Lotnisko Chopina w Warszawie''
| image        = &lt;!--pustite prazno, to je verzija brez slike--&gt;
| IATA         = WAW
| ICAO         = EPWA
| type         = Javno / Vojaško
| operator     = Polish Airports State Enterprise (PPL)
| city-served  = [[Varšava]]
| location     = [[Varšava]] ([[Okęcie]]), Poljska
| hub          = 
{{plainlist|
*[[Bingo Airways]]
*[[Enter Air]]
*[[Eurolot]]
*[[LOT Polish Airlines]]
*[[Small Planet Airlines]]
*[[SprintAir]]
*[[Wizz Air]]
}}
| metric-elev  = yes
| elevation-m  = 110
| elevation-f  = 362
| website      = {{URL|1=http://www.lotnisko-chopina.pl/en/passenger|2=www.lotnisko-chopina.pl}}
| opened       = {{Start date|1934|04|29|df=yes}}
| coordinates  = {{coord|52|09|57|N|20|58|02|E|display=inline&lt;!--- nastavite jih tukaj, da preprečite, da bi se koordinate pojavile v naslovu strani predloge ---&gt;}}
| pushpin_map            = Poljska
| pushpin_caption    = Lokacija letališča na Poljskem
| pushpin_relief         = yes
| pushpin_label          = WAW
| metric-rwy   = yes
| r1-number    = 11/29
| r1-length-m  = 2.800
| r1-length-f  = 9.186
| r1-surface   = [[Asfalt]]
| r2-number    = 15/33
| r2-length-f  = 12.106
| r2-length-m  = 3.689
| r2-surface   = Asfalt
| h1-number    = H1
| h1-length-m  = 40
| h1-length-f  = 131
| h1-surface   = [[Beton]]
| stat-year = 2012
| stat1-header = Št. potnikov
| stat1-data = 9.587.842
| stat2-header = Št. letov
| stat2-data = 118.320
| footnotes    = Viri: Warsaw Chopin Airport&lt;ref name=&quot;stats2013&quot;&gt;{{cite web|title=About the Airport: Statistics|url=http://www.lotnisko-chopina.pl/en/airport/about-the-airport/statistics|publisher=Warsaw Chopin Airport|accessdate=28 September 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;Sources: Polish [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[Eurocontrol]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ead.eurocontrol.int/publicuser/protect/pu/main.jsp |title=EAD Basic |publisher=Ead.eurocontrol.int |accessdate=2012-06-28}}&lt;/ref&gt;
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
{{clear}}

===Zgled 2===
{{Infopolje Letališče
| name         = Mednarodno letališče Peking
| native_name = 北京首都国际机场&lt;br&gt;Běijīng Shǒudū Guójì Jīcháng
| image        = Beijing Capital Departure Hall.jpg
| caption      = Beijing Capital Departure Hall
| IATA         = PEK
| ICAO         = ZBAA
| type         = Javno
| operator     = [[Uprava za civilno letalstvo Kitajske]]
| city-served  = [[Peking]]
| location     = [[Chaoyang, Peking]]
| hub          = [[Air China]], [[China Southern Airlines]]
| elevation-f  = 116
| elevation-m  = 35
| coordinates  = {{Coord|40|04|48|N|116|35|04|E|type:airport_region:CN|display=inline|name=Beijing Capital International Airport}}
| website      = {{URL|1=http://en.bcia.com.cn/|2=www.bcia.com.cn}}
| opened       = {{Start date|1958|03|02|mf=yes}}
| metric-rwy   = yes
| r1-number    = 18L/36R
| r1-length-m  = 3.800
| r1-length-f  = 12.467
| r1-surface   = [[Asfalt|Asfaltirana]]
| r2-number    = 18R/36L
| r2-length-m  = 3.200
| r2-length-f  = 10.499
| r2-surface   = Asfaltirana
}}
[[Mednarodno letališče Peking]]

Ta primer prikazuje infopolje s sliko in napisom.

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;
{{Infopolje Letališče
| name         = Mednarodno letališče Peking
| native_name = 北京首都国际机场&lt;br&gt;Běijīng Shǒudū Guójì Jīcháng
| image        = Beijing Capital Departure Hall.jpg
| caption      = Beijing Capital Departure Hall
| IATA         = PEK
| ICAO         = ZBAA
| type         = Javno
| operator     = [[Uprava za civilno letalstvo Kitajske]]
| city-served  = [[Peking]]
| location     = [[Chaoyang, Peking]]
| hub          = [[Air China]], [[China Southern Airlines]]
| elevation-f  = 116
| elevation-m  = 35
| coordinates  = {{Coord|40|04|48|N|116|35|04|E|type:airport_region:CN|display=inline|name=Beijing Capital International Airport}}
| website      = {{URL|1=http://en.bcia.com.cn/|2=www.bcia.com.cn}}
| opened       = {{Start date|1958|03|02|mf=yes}}
| metric-rwy   = yes
| r1-number    = 18L/36R
| r1-length-m  = 3.800
| r1-length-f  = 12.467
| r1-surface   = [[Asfalt|Asfaltirana]]
| r2-number    = 18R/36L
| r2-length-m  = 3.200
| r2-length-f  = 10.499
| r2-surface   = Asfaltirana
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
{{clear}}

===Zgled 3===
{{Infopolje Letališče
| name         = Mednarodno letališče Dallas
| image        = Dfw_airport.jpg
| IATA         = DFW
| ICAO         = KDFW
| FAA          = DFW
| type         = Javno
| owner        = Mesto [[Dallas, Teksas]]
mesto [[Fort Worth, Teksas|Fort Worth]]
| operator     = DFW Airport Board
| city-served  = [[Dallas–Fort Worth metroplex|Dallas–Fort Worth]]
| hub          = [[American Airlines]], [[Envoy Air]]
| metric-elev  =
| elevation-f  = 607
| elevation-m  = 185
| website      = {{URL|http://www.dfwairport.com/}}
| opened       = {{Start date|1974|01|13|mf=yes}}
| coordinates  = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|display=inline&lt;!--- set here to prevent coordinates from appearing in the title of the template page ---&gt;}}
| pushpin_map            = ZDA Teksas
| pushpin_map_caption    = Lokacija letališča v Teksasu
| pushpin_label          = DFW
| metric-rwy   =
| r1-number    = 13L/31R
| r1-length-f  = 9.000
| r1-length-m  = 2.743
| r1-surface   = [[Beton]]
| r2-number    = 13R/31L
| r2-length-f  = 9.301
| r2-length-m  = 2.835
| r2-surface   = Beton
| r3-number    = 17C/35C
| r3-length-f  = 13.401
| r3-length-m  = 4.085
| r3-surface   = Beton
| r4-number    = 17L/35R
| r4-length-f  = 8.500
| r4-length-m  = 2.591
| r4-surface   = Beton
| r5-number    = 17R/35L
| r5-length-f  = 13.401
| r5-length-m  = 4.085
| r5-surface   = Beton
| r6-number    = 18L/36R
| r6-length-f  = 13.400
| r6-length-m  = 4.084
| r6-surface   = Beton
| r7-number    = 18R/36L
| r7-length-f  = 13.400
| r7-length-m  = 4.084
| r7-surface   = Beton
| h1-number    = H1
| h1-length-f  = 158
| h1-length-m  = 48
| h1-surface   = Beton
| stat-year    = 2005
| stat1-header = Št. potnikov
| stat1-data   = 59.176.265
| stat2-header = Št. letov
| stat2-data   = 711.878
| stat3-header = Tovor v metričnih tonah
| stat3-data   = 741.432
| footnotes    = Viri: FAA,&lt;ref&gt;{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}&lt;/ref&gt; airport website.&lt;ref&gt;[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site&lt;/ref&gt;
}}
[[Mednarodno letališče Dallas]]

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;
{{Infopolje Letališče
| name         = Mednarodno letališče Dallas
| image        = Dfw_airport.jpg
| IATA         = DFW
| ICAO         = KDFW
| FAA          = DFW
| type         = Javno
| owner        = Mesto [[Dallas, Teksas]]
mesto [[Fort Worth, Teksas|Fort Worth]]
| operator     = DFW Airport Board
| city-served  = [[Dallas–Fort Worth metroplex|Dallas–Fort Worth]]
| hub          = [[American Airlines]], [[Envoy Air]]
| metric-elev  =
| elevation-f  = 607
| elevation-m  = 185
| website      = {{URL|http://www.dfwairport.com/}}
| opened       = {{Start date|1974|01|13|mf=yes}}
| coordinates  = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|display=inline&lt;!--- set here to prevent coordinates from appearing in the title of the template page ---&gt;}}
| pushpin_map            = ZDA Teksas
| pushpin_map_caption    = Lokacija letališča v Teksasu
| pushpin_label          = DFW
| metric-rwy   =
| r1-number    = 13L/31R
| r1-length-f  = 9.000
| r1-length-m  = 2.743
| r1-surface   = [[Beton]]
| r2-number    = 13R/31L
| r2-length-f  = 9.301
| r2-length-m  = 2.835
| r2-surface   = Beton
| r3-number    = 17C/35C
| r3-length-f  = 13.401
| r3-length-m  = 4.085
| r3-surface   = Beton
| r4-number    = 17L/35R
| r4-length-f  = 8.500
| r4-length-m  = 2.591
| r4-surface   = Beton
| r5-number    = 17R/35L
| r5-length-f  = 13.401
| r5-length-m  = 4.085
| r5-surface   = Beton
| r6-number    = 18L/36R
| r6-length-f  = 13.400
| r6-length-m  = 4.084
| r6-surface   = Beton
| r7-number    = 18R/36L
| r7-length-f  = 13.400
| r7-length-m  = 4.084
| r7-surface   = Beton
| h1-number    = H1
| h1-length-f  = 158
| h1-length-m  = 48
| h1-surface   = Beton
| stat-year    = 2005
| stat1-header = Št. potnikov
| stat1-data   = 59.176.265
| stat2-header = Št. letov
| stat2-data   = 711.878
| stat3-header = Tovor v metričnih tonah
| stat3-data   = 741.432
| footnotes    = Viri: FAA,&lt;ref&gt;{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}&lt;/ref&gt; airport website.&lt;ref&gt;[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site&lt;/ref&gt;
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
{{clear}}

===Zgled 4===
{{Infopolje Letališče
| name         = Wright – Patterson letalska baza
| ensign       = [[File:Air Force Materiel Command.png|100px]]
| nativename   = {{smaller|[[Air Force Materiel Command|{{black|Air Force Materiel Command}}]]}}
| image        = National Museum of the United States Air Force.jpg
| image-width  = 250
| caption      = [[National Museum of the United States Air Force]]
| IATA         = FFO
| ICAO         = KFFO
| FAA          = FFO
| type         = Vojaško: [[Letalska baza]]
| operator     = [[Zračne sile ZDA]]
| location     = [[Dayton, Ohio]]
| built        = &lt;!--1948--&gt;
| used         = 1948 – danes
| commander    = &lt;div&gt;
* Gen. Bruce Carlson – [[Air Force Materiel Command]]
* Brig. Gen. Bruce E. Davis –- [[445th Airlift Wing]]
* Polk. Colleen M. Ryan –- [[88th Air Base Wing]] in namestitveni poveljnik
&lt;/div&gt;
| occupants    =
| elevation-f  = 823
| elevation-m  = 251
| website      = {{URL|http://www.wpafb.af.mil/}}
| coordinates  = {{coord|39|49|34|N|084|02|54|W|display=inline&lt;!--- tukaj nastavte koordinate, da preprečite, da bi se koordinate pojavile v naslovu strani predloge ---&gt;}}
| pushpin_map            = ZDA Ohio
| pushpin_map_caption    = Location within Ohio
| pushpin_label          = Wright–Patterson AFB
| r1-number    = 5L/23R
| r1-length-f  = 12.601
| r1-length-m  = 3.841
| r1-surface   = [[Porous European Mix|PEM]]
| r2-number    = 5R/23L
| r2-length-f  = 7.000
| r2-length-m  = 2.134
| r2-surface   = [[Asfalt]]
| footnotes    = Viri: FAA,&lt;ref&gt;{{FAA-airport|ID=FFO|use=PR|own=MA|site=17827.*A}}&lt;/ref&gt; official website.&lt;ref&gt;[http://www.wpafb.af.mil/ Wright-Patterson Air Force Base] (official site)&lt;/ref&gt;
}}
[[Wright – Patterson letalska baza]]

To infopolje prikazuje uporabo slike in povezanega besedila na modrem ozadju v naslovu. Uporablja tudi nekatera polja, ki se uporabljajo za vojaška letališča.

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;
{{Infopolje Letališče
| name         = Wright – Patterson letalska baza
| ensign       = [[File:Air Force Materiel Command.png|100px]]
| nativename   = {{smaller|[[Air Force Materiel Command|{{black|Air Force Materiel Command}}]]}}
| image        = National Museum of the United States Air Force.jpg
| image-width  = 250
| caption      = [[National Museum of the United States Air Force]]
| IATA         = FFO
| ICAO         = KFFO
| FAA          = FFO
| type         = Vojaško: [[Letalska baza]]
| operator     = [[Zračne sile ZDA]]
| location     = [[Dayton, Ohio]]
| built        = &lt;!--1948--&gt;
| used         = 1948 – danes
| commander    = &lt;div&gt;
* Gen. Bruce Carlson – [[Air Force Materiel Command]]
* Brig. Gen. Bruce E. Davis –- [[445th Airlift Wing]]
* Polk. Colleen M. Ryan –- [[88th Air Base Wing]] in namestitveni poveljnik
&lt;/div&gt;
| occupants    =
| elevation-f  = 823
| elevation-m  = 251
| website      = {{URL|http://www.wpafb.af.mil/}}
| coordinates  = {{coord|39|49|34|N|084|02|54|W|display=inline&lt;!--- tukaj nastavite koordinate, da preprečite, da bi se koordinate pojavile v naslovu strani predloge ---&gt;}}
| pushpin_map            = ZDA Ohio
| pushpin_map_caption    = Location within Ohio
| pushpin_label          = Wright–Patterson AFB
| r1-number    = 5L/23R
| r1-length-f  = 12.601
| r1-length-m  = 3.841
| r1-surface   = [[Porous European Mix|PEM]]
| r2-number    = 5R/23L
| r2-length-f  = 7.000
| r2-length-m  = 2.134
| r2-surface   = [[Asfalt]]
| footnotes    = Viri: FAA,&lt;ref&gt;{{FAA-airport|ID=FFO|use=PR|own=MA|site=17827.*A}}&lt;/ref&gt; official website.&lt;ref&gt;[http://www.wpafb.af.mil/ Wright-Patterson Air Force Base] (official site)&lt;/ref&gt;
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
{{clear}}

===Zgled 5===
{{Infopolje Letališče
| name         = Letališče Buri Ram
| native-name = {{lang|th|ท่าอากาศยานบุรีรัมย์}}
| IATA         = BFV
| ICAO         = VTUO
| type         = Javno
| city-served  = [[Buri Ram]], [[Tajska]]
| elevation-f  = 590
| coordinates  = {{coord|15|13|46|N|103|15|04|E|display=inline&lt;!--- tukaj nastavite koordinate, da preprečite, da bi se koordinate pojavile v naslovu strani predloge ---&gt;}}
| pushpin_map            = Thailand location map Topographic.png
| pushpin_map_size        = 220x300 &lt;!--limit height to 300px--&gt;
| pushpin_caption    = Lokacija letaliča v Tajski
| pushpin_label          = &lt;span style=&quot;color:yellow; font-weight:bold; font-size:larger; text-shadow: black 0.1em 0.1em 0.2em&quot;&gt;BFV&lt;/span&gt;
| pushpin_mark      = Yellow_pog.svg
| pushpin_mark_size = 11
| metric-rwy   = y
| r1-number    = 04/22
| r1-length-m  = 2100
| r1-surface   = Asfalt
| footnotes    = Vir: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Thailand&lt;ref name=&quot;AIP&quot;&gt;{{cite web | url = http://www.aisthai.go.th/webais/pdf/AERONAUTICALCHARTS/VTUO.pdf | title = VTUO &amp;ndash; BURI RAM | format = [[PDF]] | publisher =  AIP Thailand | accessdate = 20 August 2012}}&lt;/ref&gt;
}}
[[Letališče Buri Ram]]


V tem infopolju so prikazani neobvezni parametri uporabe za zemljevid / puship map.

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;
{{Infopolje Letališče
| name         = Letališče Buri Ram
| native-name = {{lang|th|ท่าอากาศยานบุรีรัมย์}}
| IATA         = BFV
| ICAO         = VTUO
| type         = Javno
| city-served  = [[Buri Ram]], [[Tajska]]
| elevation-f  = 590
| coordinates  = {{coord|15|13|46|N|103|15|04|E|display=inline&lt;!--- tukaj nastavite koordinate, da preprečite, da bi se koordinate pojavile v naslovu strani predloge ---&gt;}}
| pushpin_map            = Tajska
| pushpin_map_size        = 220x300 &lt;!--limit height to 300px--&gt;
| pushpin_caption    = Lokacija letaliča v Tajski
| pushpin_label          = &lt;span style=&quot;color:yellow; font-weight:bold; font-size:larger; text-shadow: black 0.1em 0.1em 0.2em&quot;&gt;BFV&lt;/span&gt;
| pushpin_mark      = Yellow_pog.svg
| pushpin_mark_size = 11
| metric-rwy   = y
| r1-number    = 04/22
| r1-length-m  = 2100
| r1-surface   = Asfalt
| footnotes    = Vir: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Thailand&lt;ref name=&quot;AIP&quot;&gt;{{cite web | url = http://www.aisthai.go.th/webais/pdf/AERONAUTICALCHARTS/VTUO.pdf | title = VTUO &amp;ndash; BURI RAM | format = [[PDF]] | publisher =  AIP Thailand | accessdate = 20 August 2012}}&lt;/ref&gt;
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
{{clear}}

===Reference za primere===
{{reflist}}

==TemplateData==
{{TemplateData header}}
{{collapse top|title=TemplateData}}
&lt;templatedata&gt;
{
	&quot;format&quot;: &quot;{{_\n| ___________________ = _\n}}\n&quot;,
	&quot;params&quot;: {
		&quot;name&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Name&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The name of the airport in English&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;{{PAGENAME}}&quot;
		},
		&quot;native_name&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Native name&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Airport name in a native language using Western characters (French, German, Spanish, etc.)&quot;
		},
		&quot;ensign&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Ensign&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;A small ensign using image syntax.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;[[File:Example.png|100px]]&quot;
		},
		&quot;image&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-file-name&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The name of image file, such as Airport.png or Logo.gif (do not include the File: or Image: prefix).&quot;
		},
		&quot;image_size&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image size or width&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The image size or width in pixels, e.g., 175 (defaults to 220 if not specified).&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;175&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;220&quot;
		},
		&quot;image_alt&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image alternative text&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Alternative text for the images.&quot;
		},
		&quot;caption&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Caption&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Text displayed beneath the image. If left blank or omitted, a caption will not be displayed. This should only be used for photographs that require an explanation; it should be omitted for airport logos and may be omitted for photographs.&quot;
		},
		&quot;image2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-page-name&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The name of image file, such as Airport.png or Logo.gif (do not include the File: or Image: prefix).&quot;
		},
		&quot;image2_size&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image2 size or width&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The image size or width in pixels, e.g., 175 (defaults to 220 if not specified). This should only be used for smaller images which would appear distorted when expanded to a width of 220px.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;175&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;220&quot;
		},
		&quot;image2_alt&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image2 alternative text&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Alternative text for the images.&quot;
		},
		&quot;caption2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Caption2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Text displayed beneath the image. If left blank or omitted, a caption will not be displayed. This should only be used for photographs that require an explanation; it should be omitted for airport logos and may be omitted for photographs.&quot;
		},
		&quot;IATA&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;IATA&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The airport's three character IATA location identifier. If omitted or left blank it will display as IATA: none.&quot;
		},
		&quot;ICAO&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;ICAO&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The airport's four character ICAO location identifier. If omitted or left blank it will display as ICAO: none.&quot;
		},
		&quot;FAA&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;FAA&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The three or four character FAA location identifier for airports in the United States. If omitted or left blank, nothing is displayed.&quot;
		},
		&quot;TC&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;TC&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The three or four character Transport Canada location identifier for airports in Canada. If omitted or left blank, nothing is displayed.&quot;
		},
		&quot;LID&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;LID&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;A location identifier for airports outside the US or Canada, if other than ICAO or IATA codes. If omitted or left blank, nothing is displayed.&quot;
		},
		&quot;GPS&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;GPS&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;A Global Positioning System code for the airport, if other than ICAO or IATA codes. If omitted or left blank, nothing is displayed.&quot;
		},
		&quot;WMO&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;WMO&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The World Meteorological Organization five digit code for the weather station at the airport. If omitted or left blank, nothing is displayed.&quot;
		},
		&quot;type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Airport type should be one of the following: Public, Private, Military or Military/Public. Do not use Commercial, General or Civil.&quot;
		},
		&quot;owner_oper&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Owner-Operator&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;If the airport is owned and operated by the same entity, use this in place of owner and operator.&quot;
		},
		&quot;owner&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Owner&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Name of the airport owner.&quot;
		},
		&quot;operator&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Operator&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Name of the airport operator, if not the owner.&quot;
		},
		&quot;area_served&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Area or city served&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;If the airport is associated with a major city but actually located in a smaller town, list the major city here and the smaller town under location. This is not automatically linked, in order to allow multiple links if needed.&quot;
		},
		&quot;location&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Location&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Name of the town or city where the airport is located. Do not put the airport's street address in this field. This is not automatically linked, in order to allow multiple links if needed.&quot;
		},
		&quot;opened&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Opened&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The date when the airport originally opened for commercial service.&quot;
		},
		&quot;closed&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Closed&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The date when the airport closed, either temporarily or permanently, along with reason for closing (for presently closed airports only). Use {{end date}}.&quot;
		},
		&quot;passenger_services_ceased&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Passenger Services Ceased&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The date when passenger services to the airport ceased due to conversion of the airport for another use, along with the new use for the airport. Only for airports that previously had passenger services. Use {{end date}}.&quot;
		},
		&quot;hub&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Hub&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;If the airport serves as an hub, list the airlines here. This is not automatically linked, in order to allow multiple links if needed. Use {{plainlist}} if the list is long.&quot;
		},
		&quot;focus_city&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Focus City&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;If the airport serves as a focus city&quot;
		},
		&quot;built&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Built&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;line&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The date when the structure was built, usually given in years.&quot;
		},
		&quot;used&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Used&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The period during which the structure was in active military use, usually given in years.&quot;
		},
		&quot;commander&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Commander&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The current commanding officer, for structures currently in military use.&quot;
		},
		&quot;occupants&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Occupants&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Any notable military units which occupy the structure.&quot;
		},
		&quot;timezone&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Timezone&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Will give the time zone that the airport is in, can be linked. A list can be found at List of time zones by country. Timezone is optional, but if it is used, then utc must be used as well, can be linked. A list can be found at List of UTC time offsets.&quot;
		},
		&quot;utc&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;UTC&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;UTC time of the airport&quot;
		},
		&quot;summer&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Summer&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;If the time zone observes daylight saving time this will give the zone that the airport is in, can be linked. A list can be found at List of time zones by country. &quot;
		},
		&quot;utcs&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;UTCS&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Summer is optional, but if it is used, then utcs must be used as well, can be linked. A list can be found at List of UTC time offsets.&quot;
		},
		&quot;elevation_f&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Elevation In Feet&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Height above mean sea level, in feet.&quot;
		},
		&quot;elevation_m&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Elevation In Metres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Height above mean sea level, in metres.&quot;
		},
		&quot;metric_elev&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Metric elevation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Set to any value to display elevation in metric units (metres) before imperial/US units (feet); leave blank to display imperial/US units first.&quot;
		},
		&quot;coordinates&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Coordinates&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Latitude and Longitude of airport, specified using the {{Coord}} template&quot;
		},
		&quot;website&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Website&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;External link to the airport's official website&quot;
		},
		&quot;image_map&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image Map&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-page-name&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The name of an image to use as a map, such as Airport_map.png (do not include the File: or Image: prefix).&quot;
		},
		&quot;image_mapsize&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image Mapsize&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot; The width to display the image map, in pixels. Just the number, no \&quot;px\&quot;. If omitted or left empty, defaults to 220.&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;220&quot;
		},
		&quot;image_map_alt&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image Map Alternative&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot; Alt text for the image map. If left blank or omitted, this defaults to same text used in image_map_caption (or Location of {{{name}}} if no caption.&quot;
		},
		&quot;image_map_caption&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Image Map Caption&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Caption to display below the image map. If left blank or omitted, a caption will not be displayed.&quot;
		},
		&quot;pushpin_map&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Map&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The name of a location map as per Template:Location map (e.g. Indonesia or Russia). The coordinates field position a pushpin mark and label on the map automatically.&quot;
		},
		&quot;pushpin_map_size&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Mapsize&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot; The width to display the pushpin map, in pixels. Just the number, without \&quot;px\&quot;. If omitted or left empty, defaults to 220.&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;220&quot;
		},
		&quot;pushpin_map_alt&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Map Alternative&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot; Alt text for the pushpin map.&quot;
		},
		&quot;pushpin_caption&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Map Caption&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Caption to display below the pushpin map. If left blank or omitted, a caption will not be displayed.&quot;
		},
		&quot;pushpin_relief&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Relief&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot; Any non-blank value (yes, 1, etc.) will cause the template to display a relief map image, where available (see example 1). For additional information, see Template:Location map#Relief parameter.&quot;
		},
		&quot;pushpin_image&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-page-name&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot; Name of an alternative map image, which must have the same edge coordinates as the location map template specified via pushpin_map&quot;
		},
		&quot;pushpin_label&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Label&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The text of the label to place next to the pushpin mark. The default is the value of the name parameter.&quot;
		},
		&quot;pushpin_label_position&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Label Position&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot; The position of the label on the pushpin map relative to the pushpin mark (see example 5). Valid values are left, right, top and bottom. This defaults to either left or right, depending on the coordinates of the marker and its position relative to the right border of the map image.&quot;
		},
		&quot;pushpin_mark&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Mark&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The name of an image to display as the pushpin mark.&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Airplane silhouette.svg&quot;
		},
		&quot;pushpin_mark_size&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Pushpin Marksize&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot; The size of the mark in pixels&quot;
		},
		&quot;r1_number&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;r1-Number&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The designation of the runway, normally two numbers like this ? 02/20, 1st number is 18 lower than the 2nd. Where there are parallel runways an additional letter is added to each number, for example \&quot;L\&quot; for left, \&quot;R\&quot; for right and \&quot;C\&quot; for center. In certain cases a runway will only have one number when it can only be used in one direction. For airports in the United States the leading zero is not used and the designation should read 2/20.&quot;
		},
		&quot;r1_length_f&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;r1-Length-In Feet&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Runway length in feet.&quot;
		},
		&quot;r1_length_m&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;r1-Length-In Metres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Runway length in metres.&quot;
		},
		&quot;r1_surface&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;r1-Surface&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Runway surface type, such as: Concrete, Asphalt, Gravel, Grass (or Turf), Dirt, Water, etc. Avoid the generic type \&quot;Paved\&quot; if possible.&quot;
		},
		&quot;metric_rwy&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Metric-runway&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Set to any value to display runway length in metric units (metres) before imperial/US units (feet); leave blank to display imperial/US units first&quot;
		},
		&quot;h1_number&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;h1-Number&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The designation of the helipad. In the United States this is usually the letter \&quot;H\&quot; followed by a number, i.e. \&quot;H1\&quot;, \&quot;H2\&quot;, etc.&quot;
		},
		&quot;h1_length_f&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;h1-Length-In Feet&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Helipad length in feet.&quot;
		},
		&quot;h1_length_m&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;h1-Length-Metre&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Helipad length in metres.&quot;
		},
		&quot;h1_surface&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;h1-Surface&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;Helipad surface type, such as: Concrete, Asphalt, etc. Avoid the generic type \&quot;Paved\&quot; if possible.&quot;
		},
		&quot;stat1_header&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Stat1-Header&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief description of each statistic, such as Passengers or Aircraft operations.&quot;
		},
		&quot;stat1_data&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Stat1-Data&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The data associated with the corresponding header.&quot;
		},
		&quot;stat_year&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Stat-Year&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;line&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The calendar year for the statistics. This is displayed in parentheses after the word \&quot;Statistics\&quot; in the section header.&quot;
		},
		&quot;footnotes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Footnotes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;required&quot;: false,
			&quot;description&quot;: &quot;The most common use for this field is to give sources or references for the data displayed in the infobox&quot;
		}
	}
}
&lt;/templatedata&gt;
{{Collapse bottom}}

== Mikroformat==
{{UF-hcard-geo}}

== Sledilna kategorija ==
{{infobox tracking categories}}


&lt;includeonly&gt;{{Sandbox other||
&lt;!-- CATEGORIES: --&gt;
[[Kategorija:Infopolja za zgradbe]]
[[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]]
}}&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>4u0xobjksnj6no53gz3b8ou7g2ta7ui</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>478598</id>
    <revision>
      <id>6761376</id>
      <parentid>6759928</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:17:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761376</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17902" sha1="1n8obqyp2yyzi3sycfq9i7gx2hn7cpx" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = ib-airport vcard
| templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css

| above = &lt;includeonly&gt;&lt;div class=&quot;fn org&quot;&gt;{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}|
|&lt;br /&gt;|plain=false}}&lt;/div&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}&lt;!--
 --&gt;{{#if:{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}|&lt;div class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}&lt;/div&gt;}}

| image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|{{{image-width|}}}}}}}}}| class      = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|{{{image2-width|}}}}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}}
| caption2 = {{{caption2|}}}

| rowclass1  = ib-airport-codes
| data1      = &lt;includeonly&gt;{{hlist
 |1=&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|&lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{IATA}}}&lt;/span&gt;|''none''}}&lt;/span&gt;
 |2=&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|&lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{ICAO}}}&lt;/span&gt;|''none''}}&lt;/span&gt;
 |3={{#if:{{{FAA|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{FAA}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |4={{#if:{{{TC|}}} |&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{TC}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |5={{#if:{{{LID|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Location identifier|LID]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{LID}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |6={{#if:{{{GPS|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Global Positioning System|GPS]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{GPS}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 |7={{#if:{{{WMO|}}}|&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: &lt;span class=&quot;nickname&quot;&gt;{{{WMO}}}&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;}}
 }}&lt;/includeonly&gt;
| header2    = &lt;includeonly&gt;Povzetek&lt;/includeonly&gt;

| label3     = Tip&amp;nbsp;letališča
| class3     = category
| data3      = {{{type|}}}

| rowclass4  = note
| label4     = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}}
| data4      = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}}

| rowclass5  = note
| label5     = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}}
| data5      = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}}

| label6     = Služi
| data6      = {{{area_served|{{{area-served|{{{city-served|}}}}}}}}}

| label7     = Lokacija
| class7     = label
| data7      = {{{location|}}}

| label8     = Ustanovitev
| data8      = {{{opened|}}}

| label9     = Zaprto
| data9      = {{{closed|}}}

| label10    = {{longitem|Zaprto za potnike}}
| data10     = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}}

| label11    = [[Letališka baza|Baza]]&amp;nbsp;za
| data11     = {{{hub|}}}

| label12    = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}}
| data12     = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}}

| label13    = {{longitem|Operating base for}}
| data13     = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}}

| label14    = Zgrajeno
| data14     = {{{built|}}}

| label15    = V&amp;nbsp;uporabi&amp;nbsp;od
| data15     = {{{used|}}}

| label16    = Poveljnik
| data16     = {{{commander|}}}

| label17    = Vojaške enote
| data17     = {{{occupants|}}}

| label18    = [[Časovni pas]]
| data18     = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }}

| label19    = &amp;nbsp;•&amp;nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]])
| data19     = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }}

| label20    = Nadm.&amp;nbsp;višina [[Metri nadmorske višine|AMSL]]
| data20     = {{#if:{{{elevation_m|}}}{{{elevation-m|}}}{{{elevation_f|}}}{{{elevation-f|}}}|{{Infopolje Naselje/izpisdolžine
                   |m  ={{formatnum:{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|R}}
                   |ft  ={{formatnum:{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|R}}
                   }}}}

| label21    = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]]
| data21     = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}}

| label30    = {{longitem|Javni dostop}}
| data30     = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}}

| label31    = Spletna stran
| class31    = plainlinksneverexpand
| data31     = {{{website|}}}

| header32   = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}}
  |1=Zemljevid
  |11|111=Zemljevidi}}

| data33     = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|&lt;br /&gt;{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}}

| data34     = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map
   | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }}
   | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}
   | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}}
   | default_width = 250
}}

| data35     = {{#invoke:Infobox mapframe
 | autoWithCaption
 | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}}
 | mapframe-marker = airport
 | mapframe-wikidata = yes
 | mapframe-width = 250
 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}
}}

| header37   = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}}

| data38     = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}
 |{{Infopolje Letališče/datatable
 | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]]
 | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}}
 | n1  = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}}  | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}}   | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}}   | s1  = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}
 | n2  = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}}  | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}}   | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}}   | s2  = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}}
 | n3  = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}}  | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}}   | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}}   | s3  = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}}
 | n4  = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}}  | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}}   | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}}   | s4  = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}}
 | n5  = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}}  | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}}   | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}}   | s5  = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}}
 | n6  = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}}  | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}}   | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}}   | s6  = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}}
 | n7  = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}}  | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}}   | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}}   | s7  = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}}
 | n8  = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}}  | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}}   | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}}   | s8  = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}}
 | n9  = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}}  | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}}   | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}}   | s9  = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}}
 | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}}
 | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11  = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}}
 | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12  = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}}
}}}}

| header39   = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}}

| data40     = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}}
 |{{Infopolje Letališče/datatable
 | nlabel = Smer
 | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}}
 | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}}   | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}}   | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}}   | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}
 | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}}   | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}}   | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}}   | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}}
 | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}}   | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}}   | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}}   | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}}
 | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}}   | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}}   | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}}   | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}}
 | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}}   | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}}   | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}}   | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}}
 | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}}   | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}}   | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}}   | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}}
 | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}}   | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}}   | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}}   | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}}
 | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}}   | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}}   | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}}   | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}}
 | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}}   | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}}   | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}}   | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}}
 | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}}
 | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}}
 | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}}
}}}}

| header41   = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }}

| data50     = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}}
  | {{Infopolje | subbox = yes
  | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}}
  | data1  = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}
  | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}}
  | data2  = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}
  | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}}
  | data3  = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}
  | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}}
  | data4  = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}
  | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}}
  | data5  = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}
  | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}}
  | data6  = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}
  | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}}
  | data7  = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}
  | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}}
  | data8  = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}}
  }}
 }}

| rowclass51 = ib-airport-footnotes
| data51     = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}}

| data52     = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom &quot;_VALUE_&quot;|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | city-served | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image-width | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | image2-width | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | nativename | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check
| template = [[Predloga:Infopolje Letališče]]
| cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}}
| owner_oper; owner-oper; owner
| embed; module
}}&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1n8obqyp2yyzi3sycfq9i7gx2hn7cpx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grand Theft Auto V</title>
    <ns>0</ns>
    <id>479527</id>
    <revision>
      <id>6761449</id>
      <parentid>6717043</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:06:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ ROCKSTAR GAMES STINKS RELEASE GTA 6 PRAISE MY REDDIT ACCOUNT https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep</comment>
      <origin>6761449</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="128545" sha1="7srsncg47ktvcfw9yrrgi9aa0a07jux" xml:space="preserve">{{Infopolje Videoigra
| title = Grand Theft Auto V
| image = Grand Theft Auto V.png
| developer = [[Rockstar North]]{{efn|Pri projektu so pomagali [[Rockstar San Diego]], [[Rockstar Leeds]], [[Rockstar Toronto]], [[Rockstar New England]] in [[Rockstar London]].&lt;ref&gt;{{cite video game |title=Grand Theft Auto V |developer=[[Rockstar North]] |publisher=[[Rockstar Games]] |date=17. september 2013 |platform=[[PlayStation 3]] and [[Xbox 360]] |level=Credits}}&lt;/ref&gt;}}
| publisher = [[Rockstar Games]]
| producer = {{Unbulleted list|[[Leslie Benzies]]|Imran Sarwar}}
| designer = {{Unbulleted list|Leslie Benzies|Imran Sarwar}}
| programmer = Adam Fowler
| artist = Aaron Garbut
| writer = {{Unbulleted list|[[Dan Houser]]|Rupert Humphries|Michael Unsworth}}
| composer = {{Unbulleted list|[[Tangerine Dream]]|[[Woody Jackson]]|[[The Alchemist (glasbebik)|The Alchemist]]|[[Oh No (glasbenik)|Oh No]]}}
| series = ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''
| engine = [[Rockstar Advanced Game Engine|RAGE]]
| platforms = {{Unbulleted list|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox Series X/S]]|[[Windows Vista]]|[[Windows 7]]|[[Windows 8]]|[[Windows 8.1]]|[[Windows 10]]|[[Windows 11]]}}
| released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=17. september 2013|'''PS3''', '''Xbox 360'''|17. september 2013|'''PS4''', '''Xbox One'''|18. november 2014|'''Microsoft Windows'''|14. april 2015|'''PS5''', '''Xbox Series X/S'''|Q3/Q4 2021}}
| genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]]
| modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]]
}}

'''''Grand Theft Auto V''''' (okrajšava '''''GTA V''''' oz. '''''GTA 5''''') je [[akcijsko-pustolovska videoigra]] iz leta 2013, ki jo je razvil [[Rockstar North]] in izdal [[Rockstar Games]].&amp;nbsp;Gre za sedmi glavni del serije ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', prvi po ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (''GTA IV'') iz leta 2008, skupno pa za petnajsto igro v seriji. Zgodba te [[Enoigralska videoigra|enoigralske igre]] se odvija v izmišljeni državi San Andreas, ki temelji na [[Južna Kalifornija|Južni Kaliforniji]], v središču pa so trije protagonisti: bančni ropar Michael De Santa, ulični gangster Franklin Clinton in preprodajalec mamil Trevor Philips. Igra prikazuje njihove poskuse ropov pod pritiskom skorumpirane vladne agencije in vplivnih kriminalcev. Koncept odprtega sveta igralcem omogoča prosto gibanje po podeželju San Andreasa in izmišljenega mesta Los Santos, ki temelji na [[Los Angeles|Los Angelesu]].[https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep https://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTephttps://www.reddit.com/u/Efficient_Ad5086/s/ymEpMgvTep] 

Igro se lahko igra v prvoosebnem ali tretjeosebnem načinu, igralec pa se lahko premika peš ali z vozilom. Igralec ima na voljo tri protagoniste in med njimi preklaplja tako med misijami kot izven njih. Zgodba se osredotoča na zaporedja ropov, številne misije pa vključujejo tudi streljanje in vožnjo. Ko igralec stori kaznivo dejanje, ga začnejo iskati organi pregona. ''[[Grand Theft Auto Online]]'' je spletni način igre za več igralcev (sodeluje lahko do 30 igralcev), ki so med seboj v stiku v obliki različnih sodelovanj in tekmovanj. 

Razvoj igre se je pričel približno v času izida igre ''GTA IV'', v njem pa je sodelovalo veliko Rockstarjevih studiev po vsem svetu. Razvojna ekipa je navdih črpala tudi iz številnih svojih prejšnjih projektov, kot sta ''[[Red Dead Redemption]]'' in ''[[Max Payne 3]]'', zato je zasnovala igro, ki se vrti okoli treh glavnih protagonistov, kar je predstavljalo inovacijo v samem jedru strukture glede na predhodnike. Velik del razvojnega dela je predstavljalo ustvarjanje odprtega sveta, zato je več članov ekipe izvedlo terenske raziskave po Kaliforniji, da bi ustvarili posnetke za oblikovalsko ekipo. Zvočna podlaga igre vsebuje izvirno glasbo, ki jo je ustvarila ekipa producentov, ki je sodelovala več let. Igra je izšla septembra 2013 za [[PlayStation 3]] in [[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]], novembra 2014 za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], aprila 2015 za [[Microsoft Windows|Windows]], marca 2022 pa za [[PlayStation 5]] in [[Xbox Series X/S]]. 

Množično pričakovana in intenzivno oglaševana igra je podrla prodajne rekorde v panogi in postala najhitreje prodajan izdelek za zabavo v zgodovini, saj so že prvi dan ustvarjalci z njo zaslužili 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa so že presegli prihodek milijarde dolarjev. Prejela je več pohval kritikov, pohvale so bili deležni zlasti zasnova z več protagonisti, odprt svet, predstavitev in igralna izkušnja. Hkrati pa je sprožila tudi polemike v zvezi s prikazovanjem nasilja in odnosa do žensk. Velja za eno najpomembnejših iger za sedmo in osmo generacijo [[Igralna konzola|igralnih konzol]] in za eno najboljših videoiger sploh, ob koncu leta pa je prejela številne nagrade, vključno z nagradami za igro leta, ki jih je podelilo več igričarskih publikacij. Z več kot 165 milijoni prodanih izvodov je druga najbolje prodajana videoigra vseh časov, od aprila 2018 pa velja za enega najuspešnejših izdelkov za zabavo vseh časov s približno 6 milijardami dolarjev prihodkov po vsem svetu. 

== Igranje ==
''GTA V'' je akcijsko-pustolovska igra,&lt;ref name=&quot;:46&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/9/4819272/grand-theft-auto-5-smashes-7-guinness-world-records|title=Grand Theft Auto 5 smashes 7 Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Polygon|last=Pitcher|first=Jenna}}&lt;/ref&gt; ki se igra bodisi iz tretjeosebne&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/five-ways-you-can-make-grand-theft-auto-v-more-immersiv-1373584582|title=Five Ways You Can Make Grand Theft Auto V More Immersive|date=24. 9. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hamilton|first=Kirk}}&lt;/ref&gt; ali prvoosebne perspektive.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/04/grand-theft-auto-v-a-new-perspective|title=Grand Theft Auto 5: A New Perspective|date=4. 11. 2014|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}&lt;/ref&gt;{{efn|Prvoosebna perspektiva ni na voljo v verzijah za PlayStation 3 in Xbox 360.}} Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z zastavljenimi cilji – za napredovanje skozi zgodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/12/grand-theft-auto-5-reinventing-the-open-world-rulebook|title=Grand Theft Auto V: Reinventing the Open-World Rulebook|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}&lt;/ref&gt; Izven časa misij se lahko prosto sprehajajo po odprtem svetu. Ta je sestavljen iz podeželja San Andreasa, vključno z izmišljenim okrožjem Blaine in izmišljenim mestom Los Santos, ki je po površini precej večje od prizorišč prejšnjih iger iz serije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/377702/gta-v-world-is-bigger-than-red-dead-redemption-san-andreas-and-gta-4-combined/|title=GTA V world 'is bigger than Red Dead Redemption, San Andreas and GTA 4 combined|date=8. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}&lt;/ref&gt;{{efn|Umetniški direktor Aaron Garbut je ocenil, da je svet v igri dovolj velik, da vanj spravi svetove iger ''Red Dead Redemption'', ''Grand Theft Auto: San Andreas'' in ''Grand Theft Auto IV''.}} Svet je mogoče v celoti raziskati že takoj na začetku igre, napredovanje v zgodbi pa odklene več vsebin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/13/grand-theft-auto-5s-unseen-mastermind|title=Grand Theft Auto 5’s Unseen Mastermind|date=13. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}&lt;/ref&gt;

Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo strelno orožje, eksplozive ali pa ga napadejo od blizu.{{efn|Do načina se dostopa preko pojavnega okna za orožje, ki ponudi osem možnosti, ki ustrezajo različnim vrstam orožja.}} Lahko tudi tečejo, skačejo, plavajo in uporabljajo vozila za premikanje po svetu.{{efn|Igralci lahko alternativno pokličejo taksi, ki vozi do določenih destinacij.}} Kot prilagoditev velikosti zemljevida so uvedli nove vrste vozil, ki jih v predhodni igri ''GTA IV'' ni bilo, med drugim [[zrakoplov s fiksnimi krili|zrakoplove s fiksnimi krili]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2012/nov/12/grand-theft-auto-v-preview-gta-5|title=Grand Theft Auto V preview: the inside story|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; V boju proti sovražnikom se lahko kot pomoč uporabljata tudi samodejno merjenje in sistem kritja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/video-game-previews/10033217/Grand-Theft-Auto-V-preview.html|title=Grand Theft Auto V preview|date=2. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Če je igralčev lik ranjen, se bo njegov merilnik življenjske energije postopoma regeneriral do polovice.{{efn|Zdravje se v celoti obnovi z uporabo kompletov prve pomoči ali uživanjem hrane in pijače.}} Ko se ta popolnoma izprazni (in protagonist umre), se ponovno pojavi v bolnišnici.&lt;ref&gt;Bogenn &amp; Barba 2013, stran 13.&lt;/ref&gt; Ko igralci zagrešijo kazniva dejanja, se lahko odzovejo organi kazenskega pregona, kar prikazuje merilnik stopnje iskanosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/may/02/gta-5-preview-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 preview: Rockstar invites you to Los Santos|date=3. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; Raven iskanosti prikazuje število zvezdic, najvišjo stopnjo predstavlja pet zvezdic, ko se v pregon vključijo policijski helikopterji in specialne ekipe (SWAT), ki želijo igralca ubiti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-mystery-of-gta-vs-six-star-wanted-level-1702882721|title=The Mystery Of GTA V's Six-Star Wanted Level|date=7. 5. 2015|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hernandez|first=Patricia}}&lt;/ref&gt;{{efn|Če so igralci aretirani ali ubiti med misijami, lahko to znova začnejo z zadnje dosežene kontrolne točke.}} Merilnik preide v način ohlajanja in postopno niža raven iskanja, če so igralci nekaj časa skriti pred vidnim poljem policistov, ki je prikazan na mini zemljevidu.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-v/|title=Review: Grand Theft Auto V|accessdate=30. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}&lt;/ref&gt;{{efn|Igralci se lahko poslužijo tudi alternativne možnosti s prebarvanjem vozila v delavnicah, kar takoj izbriše raven iskanja.}}

Enoigralski način omogoča igralcu nadzor treh likov: Michaela De Sante, Trevorja Philipsa in Franklina Clintona – kriminalcev, katerih zgodbe se med seboj prepletajo med opravljanjem misij. Nekatere se opravijo le z enim od njih, v drugih nastopita dva ali vsi trije.&lt;ref&gt;Bogenn &amp; Barba 2013, stran 57.&lt;/ref&gt; Zunaj misij lahko igralci poljubno preklapljajo med liki z usmerjevalnim kompasom na zaslonu, vendar postane ta funkcija na različnih točkah v zgodbi omejena. Igra lahko med misijami samodejno preklopi med liki za izpolnitev določenih ciljev. Ko lik na usmerjevalnem kompasu utripa rdeče, pomeni, da je v nevarnosti in potrebuje pomoč. Ko utripa belo, pomeni, da ima strateško prednost.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/03/world-first-hands-on-with-grand-theft-auto-v|title=World's First Hands-on With Grand Theft Auto V|date=3. 9. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Čeprav igralci opravljajo misije kot katerikoli od treh protagonistov, težje misije večjih ropov zahtevajo pomoč pajdašev, ki jih nadzoruje [[umetna inteligenca]]. Ti liki imajo edinstvene spretnosti, kot so vdiranje v računalnike in šoferske spretnosti. Če pajdaš preživi uspešen rop, vzame del denarne nagrade&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-v-the-making-of-a-great-heist-sequence/1100-6407826/|title=Grand Theft Auto V: The Making of a Great Heist Sequence|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt; in je lahko na voljo za kasnejše misije z izboljšanimi svojimi veščinami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|title=The Art Of The Heist In GTA V|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2013-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130913154010/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Nekateri ropi dajejo na voljo več strategij – igralci lahko na primer bodisi prikrito onesposobijo civiliste s sredstvom za onesposobitev, bodisi jurišajo na prizorišče z izvlečenim orožjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/07/09/whats-new-in-the-grand-theft-auto-v-gameplay-trailer|title=What's New in the Grand Theft Auto V Gameplay Trailer|date=9. 7. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}&lt;/ref&gt;

Vsak protagonist ima osem spretnosti, ki predstavljajo njihove sposobnosti na določenih področjih, kot sta streljanje in vožnja. Čeprav se te izboljšajo skozi igro, ima vsak lik tudi posebno privzeto spretnost (npr. Trevorjevo znanje pilotiranja).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/403297/previews/preview-gta-v-rewrites-the-open-world-rulebook-again/|title=Preview: GTA V rewrites the open-world rulebook... again|date=3. 5. 2013|accessdate=2. 8. 2022|last=Weaver|first=Tim}}&lt;/ref&gt; Osma posebna veščina določa učinkovitost pri izvajanju teh spretnosti in je edinstvena za vsakega od njih. Michael upočasni čas med strelskimi obračuni, Franklin upočasni čas med vožnjo, Trevor pa povzroči dvakrat več škode nasprotnikom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/running-and-gunning-in-grand-theft-auto-v.aspx|title=Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2013-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20130911052244/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/running-and-gunning-in-grand-theft-auto-v.aspx|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Merilec na zaslonu vsakega lika se ob izvajanju sposobnosti prazni in se obnovi, ko izvajajo spretna dejanja (npr. Franklin med vožnjo drifta ali Michael strelja v glave).&lt;ref&gt;Bogenn &amp; Barba 2013, stran 6.&lt;/ref&gt; 

Med prostim gibanjem po svetu igre se lahko igralci vključijo v specifične dejavnosti, kot sta potapljanje in [[BASE jumping]] ter obiskujejo lokacije, kot so kinematografi in striptiz klubi. Vsak protagonist ima [[pametni telefon]] za stik s prijatelji, vključevanje v dejavnosti in dostop do interneta v igri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/grand-theft-auto-v-everything-is-bigger-and-better/|title=Grand Theft Auto V: Everything is bigger and better|accessdate=3. 8. 2022|website=Destructoid|last=Aziz|first=Hamza}}&lt;/ref&gt; Internet omogoča igralcem trgovanje z delnicami na borzi.&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-5-review/|title=Grand Theft Auto 5 review|date=28. 11. 2014|accessdate=3. 8. 2022|website=Gamesradar|last=Pearson|first=Rob}}&lt;/ref&gt; Igralci lahko tudi kupujejo lastnino, kot so garaže in razna podjetja, nadgrajujejo orožje in vozila v arzenalu vsakega lika ter prilagodijo svoj videz z nakupom oblek, frizur in tetovaž.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/05/02/putting-your-personal-stamp-on-grand-theft-auto-v.aspx|title=Putting Your Personal Stamp On Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2013-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130913142022/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/05/02/putting-your-personal-stamp-on-grand-theft-auto-v.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodba ==
Leta 2004{{efn|Prolog igre se dogaja devet let pred glavno zgodbo, ki se odvija leta 2013.}} Michael Townley, Trevor Philips in Brad Snider sodelujejo pri ropu v Ludendorffu v Severnem Yanktonu, ki spodleti, po njem je Michael razglašen za mrtvega. Devet let pozneje Michael živi s svojo družino v mestu Los Santos pod novim imenom Michael De Santa, saj je sklenil tajni dogovor z agentom Zveznega preiskovalnega urada (FIB){{efn|V GTA V je FIB izmišljena parodija na Zvezni preiskovalni urad (FBI).}} Davom Nortonom, ki je njemu in njegovi družini dal lažne identitete in omogočil pobeg v Los Santos v zameno za plačo in tišino o njunem dogovoru. Na drugi strani mesta član ulične tolpe Franklin Clinton dela za pokvarjenega prodajalca avtomobilov in sreča Michaela, ko skuša s prevaro nazaj izterjati avto njegovega sina. Pozneje postaneta prijatelja. Ko Michael ugotovi, da ga žena vara s svojim trenerjem tenisa, s Franklinom trenerja zasledujeta v razkošno hišo, ki jo Michael v jezi razbije. Izkaže se, da je lastnik hiše v resnici vodja preprodajalcev mamil Martin Madrazo, ki zahteva odškodnino. Michael se zato vrne v kriminalno življenje, da bi prišel do potrebnega denarja, pri čemer vključi tudi Franklina. S pomočjo Michaelovega starega prijatelja, invalidnega hekerja Lesterja Cresta, oropata zlatarno in poplačata dolg. Medtem Trevor, ki živi v bedi na obrobju Los Santosa, izve za rop in prepozna Michaelovo delo. Do takrat je verjel, da je FIB ubil Michaela v neuspelem ropu v Ludendorffu. Trevor najde Michaela in se ponovno združi z njim, kar Michaela prisili, da ga nejevoljno sprejme nazaj v svoje življenje. 

Sčasoma življenje protagonistom uide izpod nadzora. Michaelova vrnitev v svet kriminala spodbudi njegovo družino, da ga zapusti. Pozneje postane filmski producent in pride v konflikt z Devinom Westonom, miljarderjem, ki trguje na borzi in kupuje mnoga podjetja, ob tem pa skuša zapreti Michaelov studio. Michael prepreči njegova prizadevanja in nenamerno ubije njegovo pomočnico Molly, zaradi česar mu Devin obljubi maščevanje. Medtem Franklin reši svojega prijatelja Lamarja Davisa pred nekdanjim prijateljem, zdaj pa rivalnim gangsterjem Haroldom Josephom – »Stretchem«, ki ju skuša ubiti, da bi se s tem dokazal svoji novi tolpi. Obenem skuša Trevor utrditi svoj nadzor nad različnimi črnimi trgi v okrožju Blaine. Ob tem bije bitke z motociklističnim klubom The Lost, latinskoameriškimi uličnimi tolpami, konkurenčnim trgovcem z [[metamfetamin]]om, zasebnim varnostnim podjetjem Merryweather in vodjo azijske tolpe Weijem Chengom.

Ker je prelomil dogovor z Davom in znova zagrešil več ropov, Michaela Dave in njegov nadrejeni Steve Haines prisilita, da skupaj s Franklinom in Trevorjem izvede vrsto misij, da bi spodkopal rivalno Agencijo za mednarodne zadeve (IAA).{{efn|V GTA V je IAA izmišljena parodija na Centralno obveščevalno agencijo (CIA).}} Pod Steveovim vodstvom in z Lesterjevo pomočjo napadejo konvoj, ki prevaža material za IAA in ukradejo eksperimentalno kemično orožje iz njihovega laboratorija. Steve je pod vse večjim nadzorom svojih nadrejenih, zato prisili Michaela in Franklina, da izbrišeta dokaze proti njemu s strežnikov FIB. Michael izkoristi priložnost in izbriše podatke o svojih dejavnostih, s tem pa uniči orodje, s katerim ga je Steve izsiljeval. 

Sčasoma se Michael pobota s svojo družino in začne s Trevorjem, Franklinom in Lesterjem načrtovati svoj zadnji rop: napad na hranilnico zlata in plemenitih kovin Union Depository. Vendar pa v tem času Trevor odkrije, da Brad ni zaprt, kot je mislil do tedaj, ampak je bil ubit med ropom v Ludendorffu in pokopan v grobu namesto Michaela. Ko odkrije, da je bil prava tarča namesto Brada on sam, se počuti izdanega in Michaela prepusti smrti po spopadu s Chengovimi privrženci, kar povzroči trenje v skupini in grozi, da bo načrt propadel. Medtem Steve izda Michaela in Dava, ki se znajdeta sredi spopada med FIB, IAA in Merryweatherjem. Takrat jima priskoči na pomoč Trevor, saj meni, da ima samo on sam pravico, da ubije Michaela. Po tem dogodku se strinja, da bo pomagal pri ropu Union Depositoryja in nato prekinil stik z njimi. 

Veliki rop uspešno izvedejo, vendar pa se nato na Franklina obrneta Steve in Dave, ki želita, da ubije Trevorja. Istočasno ga izsiljuje tudi Devin, ki želi, da ubije Michaela. Franklin ima ob koncu igre tri možnosti: da ubije Trevorja, ubije Michaela ali pa poskuša v samomorilski misiji rešiti oba. Če se Franklin odloči za katero od prvih dveh možnosti, obenem prekine stik z drugim, ki mu je prizanesel, nato pa se vrne v svoje staro življenje.&lt;ref&gt;Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: Something Sensible.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: The Time's Come.&lt;/ref&gt; V primeru tretje možnosti se Michael in Trevor pobotata, pomagata jim Lamar in Lester, da zadržijo napad FIB-a in Merryweatherja, nato pa ubijejo Chenga, Stretcha, Stevea in Devina. S tem protagonisti nehajo sodelovati med seboj, vendar ostanejo prijatelji.&lt;ref&gt;Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: The Third Way.&lt;/ref&gt;

== Razvoj ==
{{multiple image |total_width=475 |caption_align=center
|image1=Shawn Fonteno by Gage Skidmore.jpg |caption1= 
[[Shawn Fonteno]]
|image2=Ned Luke by Gage Skidmore.jpg |caption2=[[Ned Luke]]
|image3=Steven Ogg by Gage Skidmore.jpg |caption3=[[Steven Ogg]]
|footer=Fonteno, Luke in Ogg so upodobili tri protagoniste v igri – Franklina Clintona, Michaela De Santo in Trevorja Philipsa.}}
Rockstar North je ''GTA V'' začel razvijati okoli leta 2008, v času izida ''GTA IV''.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-1-the-vision/0183989|title=Inside Rockstar North - Part 1: The Vision|date=3. 10. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005065349/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-1-the-vision/0183989|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; [[Razvijalec videoiger|Razvojna ekipa]] je štela več kot 1000 ljudi, vključno z ožjo ekipo Rockstar North in osebjem iz studiev matične družbe Rockstar Games po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-2-the-studio/0184061|title=Inside Rockstar North - Part 2: The Studio|date=4. 10. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael|archive-date=2016-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160317195815/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-2-the-studio/0184061|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Lastniški pogon Rockstar Advanced Game Engine (RAGE) so temeljito prenovili, da bi izboljšali upodabljanje oddaljenih objektov.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Bertz 2012, stran 93.&lt;/ref&gt; Programska oprema Euphoria and Bullet je prevzela dodatne naloge pri izrisovanju in animaciji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/digitalfoundry-grand-theft-auto-5-face-off|title=Face-Off: Grand Theft Auto 5|date=17. 9. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Morgan|first=Thomas}}&lt;/ref&gt; Ker so pri Rockstarju bolje spoznali strojno opremo za PlayStation 3 in Xbox 360, so lahko grafične zmogljivosti konzol izkoristili bolj kot v prejšnjih igrah.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title=&quot;Way Beyond Anything We've Done Before&quot;: Building The World Of &quot;Grand Theft Auto V|date=13. 8. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}&lt;/ref&gt; Po ocenah analitikov je skupni proračun za razvoj in trženje igre znašal več kot 170 milijonov funtov (265 milijonov dolarjev), zato je šlo za najdražjo igro tistega časa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ibtimes.com/gta-5-costs-265-million-develop-market-making-it-most-expensive-video-game-ever-produced-report|title='GTA 5' Costs $265 Million To Develop And Market, Making It The Most Expensive Video Game Ever Produced: Report|date=8. 9. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=International Business Times|last=Villapaz|first=Luke}}&lt;/ref&gt;{{efn|Medijski analitik Arvind Bhatia je ocenil, da je razvojni proračun presegel 137 milijonov ameriških dolarjev. Škotski poročevalec Marty McLaughlin je ocenil, da je skupni proračun razvojnih in marketinških prizadevanj presegel 170 milijonov funtov (265 milijonov ameriških dolarjev).}}

Odprti svet je bil oblikovan po vzoru [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]] in [[Los Angeles|Los Angelesa]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wired.com/gamelife/2011/11/grand-theft-auto-5-trailer/|title=Grand Theft Auto V Rolls Back to San Andreas|date=2. 11. 2011|accessdate=20. 8. 2022|website=Wired|last=Schreier|first=Jason}}&lt;/ref&gt; njegova zasnova in upodobitev v igri pa sta predstavljala večino zgodnjega razvoja igre.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Rockstar North's Aaron Garbut on the making of Grand Theft Auto V – our game of 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=Edge}}&lt;/ref&gt; Ključni člani razvojne ekipe, ki se je ukvarjala s prizoriščem igre, so se odpravili na terenska raziskovalna potovanja po vsej regiji in svoje raziskave dokumentirali s fotografijami in videoposnetki.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ekipa je uporabila tudi projekcije Los Angelesa na strežniku [[Google Zemljevidi]] za pomoč pri oblikovanju cestnih omrežij Los Santosa.&lt;ref&gt;Bertz 2012, stran 91.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-4-the-art/0184150|title=Inside Rockstar North – Part 4: The Art|date=7. 10. 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael|archive-date=2013-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20131009112111/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-4-the-art/0184150|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Da bi prikazali demografsko širjenje Los Angelesa, so razvijalci preučili tudi podatke popisa prebivalstva in gledali dokumentarne filme o mestu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Po mnenju razvojne ekipe je bilo ustvarjanje odprtega sveta tehnično najzahtevnejši vidik razvoja igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/sep/07/grand-theft-auto-dan-houser|title=Grand Theft Auto V: meet Dan Houser, architect of a gaming phenomenon|date=7. 9. 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=The Guardian|last=Hill|first=Matt}}&lt;/ref&gt;

Temeljni cilj razvoja je bila od vsega začetka inovacija v jedrni strukturi serije, tako da se je igralcem omogočil nadzor nad tremi protagonisti namesto enim.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Zamisel se je prvič porodila med razvojem igre ''Grand Theft Auto: San Andreas'' (''GTA SA''), vendar je bila zaradi omejitev takratne strojne opreme neizvedljiva.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Po razvoju dveh epizodnih razširitvenih paketov za ''GTA IV'' z novimi protagonisti leta 2009 je želela ekipa osnovati ''GTA V'' okoli treh sočasno nadzorovanih protagonistov.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Ekipa je nanjo gledala kot na duhovnega naslednika številnih svojih prejšnjih iger, kot so ''GTA IV'', ''Red Dead Redeption'' in ''Max Payne 3'', ter jo zasnovala tako, da je izboljšala njihovo igralno mehaniko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/05/grand-theft-auto-v-the-sum-of-all-peers|title=Grand Theft Auto V: The Sum of all Peers|date=5. 9. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Prizadevali so si, da bi izboljšali akcijsko igranje z izpopolnitvijo strelske mehanike in sistema kritja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/07/09/grand-theft-auto-v-gun-combat.aspx|title=Grand Theft Auto V Q&amp;A: Gun Combat|date=9. 7. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=Wired|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2013-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130710144717/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/07/09/grand-theft-auto-v-gun-combat.aspx|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; ter predelali mehaniko vožnje, da bi popravili neroden nadzor vozil v ''GTA IV''.&lt;ref&gt;Bertz 2012, stran 76.&lt;/ref&gt;

Na avdicijah so bili za upodobitev protagonistov Michaela, Franklina in Trevorja izbrani [[Ned Luke]], [[Shawn Fonteno]] in [[Steven Ogg]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eu.usatoday.com/story/tech/gaming/2013/10/09/grand-theft-auto-v-actors/2938165/|title=Interview: Crime pays for 'Grand Theft Auto V' actors|date=9. 10. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=USA Today|last=Molina|first=Brett}}&lt;/ref&gt; Njihove nastope so večinoma posneli s tehnologijo za zajemanje gibanja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2013/sep/13/grand-theft-auto-5-dan-houser|title=Grand Theft Auto 5 – inside the creative process with Dan Houser|date=13. 9. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; dialogi za prizore z liki, ko sedijo v vozilih, pa so bili namesto tega posneti v studiih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.thesixthaxis.com/2013/12/17/gta-vs-trevor-talks-to-tsa-an-exclusive-interview-with-steven-ogg/|title=GTA V's Trevor Talks To TSA: An Exclusive Interview With Steven Ogg|date=17. 12. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=The Sixth Axis}}&lt;/ref&gt; Igra vsebuje izvirno glasbo, ki jo je sestavila ekipa producentov, ki je sodelovala več let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/3/4795292/the-accidental-excellence-of-gta-5s-soundscape|title=The accidental excellence of GTA 5's soundscape|date=3. 10. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=Polygon|last=Corriea|first=Alexa Ray}}&lt;/ref&gt; Na radiu v igri se sliši tudi licenčna glasba.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/rockstar-music-head-grand-theft-649258/|title=Rockstar Music Head on 'Grand Theft Auto V': We've Topped What's Come Before (Audio)|date=26. 10. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=Hollywood Reporter|last=Stutz|first=Colin}}&lt;/ref&gt; Ekipa je pridobila licence za več kot 241 skladb, ki si jih deli petnajst radijskih postaj, dodali pa so dve postaji, ki predvajata radijske pogovore.{{efn|V različicah za PlayStation 4, Windows in Xbox One je dodanih še 162 skladb za radio v igri.}} Nekatere skladbe so bile napisane posebej za igro, na primer izvirno delo raperja in producenta Flying Lotusa za radijsko postajo FlyLo FM, ki jo tudi vodi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/news/inside-the-grand-theft-auto-v-soundtrack-20130828|title=Inside the 'Grand Theft Auto V' Soundtrack|date=28. 8. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=Rolling Stone|last=Shamoon|first=Evan|archive-date=2017-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807153755/http://www.rollingstone.com/culture/news/inside-the-grand-theft-auto-v-soundtrack-20130828|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Izid ===
Rockstar Games je igro prvič napovedal 25. oktobra 2011.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/rockstar-announces-gta-v/1100-6342136/|title=Rockstar announces GTA V|date=25. 10. 2011|accessdate=22. 10. 2022|website=Gamespot}}&lt;/ref&gt; En teden pozneje so izdali njen prvi napovednik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2011/nov/02/gta-v-trailer|title=GTA 5 trailer: Rockstar unveils its Hollywood dream|date=2. 11. 2011|accessdate=22. 10. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; z uradnim sporočilom za javnost, ki je potrdil dogajanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/324860/gta-5-los-santos-confirmed-most-ambitious-rockstar-game-ever/|title=GTA 5: Los Santos confirmed, 'most ambitious Rockstar game ever|date=3. 11. 2011|accessdate=22. 10. 2022|website=Computer and Video Games|last=Robinson|first=Andy}}&lt;/ref&gt; Novinarji so opazili, da je objava sprožila veliko pričakovanje v igričarski industriji, kar so pripisali kulturnemu pomenu serije.&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.spike.com/articles/6aoa62/vgx-every-vga-winner-from-years-past|title=Every VGA Winner From Years Past|date=13. 12. 2011|accessdate=22. 10. 2022|website=Spike|archive-date=2013-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20131118192232/http://www.spike.com/articles/6aoa62/vgx-every-vga-winner-from-years-past|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2012/mar/09/grand-theft-auto-bang-bang-youre-dead|title=Bang, bang, you're dead: how Grand Theft Auto stole Hollywood's thunder|date=9. 3. 2012|accessdate=22. 10. 2022|website=The Guardian|last=Poole|first=Steven}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnet.com/tech/gaming/how-grand-theft-auto-changed-video-games-and-the-world/|title=How Grand Theft Auto changed video games (and the world)|date=17. 4. 2012|accessdate=22. 10. 2022|website=CNET|last=Terdiman|first=Daniel}}&lt;/ref&gt; Avtorji so zamudili prvotno načrtovani datum izdaje v drugem četrtletju leta 2013, ki so ga zaradi zadnjih popravkov prestavili na 17. september.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/01/31/grand-theft-auto-v-gets-a-september-release-date|title=Grand Theft Auto V Gets a September Release Date|date=31. 1. 2013|accessdate=26. 10. 2022|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Da bi spodbudil prodajo igre v prednaročilu, je Rockstar sodeloval z več prodajnimi mesti in zanje izdelal posebno izdajo z dodatnimi funkcijami v igri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-5-collectors-edition-includes-a-money-bag-and-cap|title=Grand Theft Auto 5 Collector's Edition includes a real-life money bag and cap|date=23. 5. 2013|accessdate=26. 10. 2022|website=Eurogamer|last=Win-Poole|first=Lesley}}&lt;/ref&gt; Poslužili so se strategije viralnega trženja s spletno stranjo za izmišljen verski kult »Program Epsilon«, ki je uporabnikom ponujala možnost, da se v igri pojavijo kot člani kulta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/403716/grand-theft-auto-5-rockstar-sends-casting-call-for-los-santos-cult-members/|title=News: Grand Theft Auto 5: Rockstar sends casting call for Los Santos cult members|date=30. 4. 2013|accessdate=26. 10. 2022|website=Computer and Video Games|last=Prescott|first=Shaun}}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 so napovedali ponovno izdajo igre za PlayStation 4, Windows in Xbox One. Ta izboljšana različica je vsebovala več grafičnih podrobnosti, gostejši promet, nadgrajene vremenske učinke in nove divje živali ter rastline.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/e3-2014/2014/6/9/5795692/gta-5-pc-ps4-xbox-one-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 coming to PC and Xbox One as well as PS4 this fall|date=9. 6. 2014|accessdate=26. 10. 2022|website=Polygon|last=Sarkar|first=Samit}}&lt;/ref&gt; Vključevala je tudi novo možnost prvoosebnega pogleda, zaradi katerega je morala razvojna ekipa prenoviti sistem animacije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Različici za PlayStation 4 in Xbox One sta izšli 18. novembra 2014.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/89k8a55458a1ak/grand-theft-auto-v-release-dates-and-exclusive-content|title=Grand Theft Auto V Release Dates and Exclusive Content Details for PlayStation 4, Xbox One and PC|date=12. 9. 2014|accessdate=14. 1. 2023|website=Rockstar Games}}&lt;/ref&gt; Različica za [[osebni računalnik]] je bila prvotno predvidena za istočasno izdajo z različicama za konzole,&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; vendar so jo odložili do 14. aprila 2015.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-pc-release-date-delayed-again/1100-6425490/|title=GTA 5 PC Release Date Delayed Again|date=24. 2. 2015|accessdate=14. 1. 2023|website=Gamespot|last=Crossley|first=Rob}}&lt;/ref&gt; Rockstar je takrat sporočil, da potrebujejo dodaten čas za popravke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-pc-release-date-delayed-again-first-screensh/1100-6424620/|title=GTA 5 PC Release Date Delayed Again, First Screenshots Revealed|date=13. 1. 2015|accessdate=14. 1. 2023|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie|last2=Crossley|first2=Rob}}&lt;/ref&gt; Različica za osebni računalnik je omogočila igranje s 60 sličicami na sekundo pri ločljivosti 4K, Rockstar pa je igralcem omogočil tudi zajemanje in urejanje videoposnetkov igranja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o2411812a31k/grand-theft-auto-v-is-now-available-for-pc|title=Grand Theft Auto V Is Now Available for PC|date=14. 4. 2015|accessdate=14. 1. 2023|website=Rockstar Games}}&lt;/ref&gt; Načrti za razvoj enoigralskih razširitev so bili kasneje opuščeni, saj se je ekipa osredotočila na ''Grand Theft Auto Online'' in ''Red Dead Redemption 2''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-5-is-not-getting-single-player-dlc/|title=Grand Theft Auto 5 is not getting single player DLC|date=23. 10. 2017|accessdate=14. 1. 2023|website=PC Gamer|last=Donnelly|first=Joe}}&lt;/ref&gt;

Nova različica igre, običajno imenovana ''Expanded &amp; Enhanced'' (»razširjena in izboljšana«), je bila napovedana junija 2020.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-is-headed-to-ps5-xbox-series-x-in-2021/1100-6478303/|title=GTA 5 Is Headed To PS5, Xbox Series X In 2021|date=17. 6. 2020|accessdate=14. 1. 2023|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt; Izšla je 15. marca 2022 za PlayStation 5 in Xbox Series X/S&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pushsquare.com/news/2022/02/ps5-gta-5-officially-releases-on-15th-march-with-raytracing-and-more|title=PS5 GTA 5 Officially Releases on 15th March, with Raytracing and More|date=4. 2. 2022|accessdate=11. 2. 2023|website=Push Square|last=Barker|first=Sammy}}&lt;/ref&gt; in vključuje tehnične izboljšave ter posodobitve zmogljivosti.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Napovednik, ki je septembra 2021 napovedal novo različico, je naletel na negativne odzive in postal eden najbolj kritiziranih posnetkov na PlayStationovem YouTube kanalu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://screenrant.com/gta-5-ps5-trailer-playstation-most-disliked-videos/|title=GTA 5's PS5 Trailer Is One of PlayStation's Most Disliked Videos Ever|date=13. 9. 2021|accessdate=11. 2. 2023|website=Screen Rant|last=Reeves|first=Brianna}}&lt;/ref&gt; Novinarji so opazili, da so bili oboževalci razočarani, ker se je Rockstar še naprej osredotočal na to igro namesto na druge projekte, npr. na novo igro v seriji, in iz napovednika ni bilo razbrati, da bi različica prinašala kaj novega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nme.com/news/gaming-news/the-grand-theft-auto-v-ps5-and-xbox-series-xs-trailer-has-left-fans-angry-3043146|title=The 'Grand Theft Auto V' PS5 and Xbox Series X{{!}}S trailer has left fans angry|date=11. 9. 2021|accessdate=11. 2. 2023|website=NME|last=Nelson|first=Will}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/grand-theft-auto-5-playstation-5-reveal-backlash|title=People Don't Want to Hear About Grand Theft Auto 5 Anymore|date=10. 9. 2021|accessdate=18. 2. 2023|website=IGN|last=Kim|first=Matt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/gta-fans-are-starving-and-rockstar-keeps-giving-them-n-1847652818|title=GTA Fans Are Starving, And Rockstar Keeps Giving Them Nothing|date=10. 9. 2021|accessdate=18. 2. 2023|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.techradar.com/news/gta-5-enhanced-edition-looks-exactly-the-same-as-fans-slam-games-latest-trailer|title=GTA 5 Enhanced Edition looks 'exactly the same' as fans slam game's latest trailer|date=12. 9. 2021|accessdate=18. 2. 2023|website=Techradar|last=Vjestica|first=Adam}}&lt;/ref&gt;

=== ''Grand Theft Auto Online'' ===
Spletni način igre za [[Večigralska videoigra|več igralcev]] ''Grand Theft Auto Online'' (''GTA Online'') je bil razvit v tandemu z načinom za enega igralca in je bil zasnovan kot ločena izkušnja za igranje v odprtem svetu, ki se nenehno razvija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/423020/gta-v-interview-rockstar-north-president-leslie-benzies-on-gta-online/|title=INTERVIEW: ROCKSTAR NORTH PRESIDENT LESLIE BENZIES ON GTA ONLINE|date=16. 8. 2013|accessdate=15. 4. 2023|website=Computer and Video Games|last=Weaver|first=Tim|archive-date=2013-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130817062412/http://www.computerandvideogames.com/423020/gta-v-interview-rockstar-north-president-leslie-benzies-on-gta-online/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Do 30 igralcev naenkrat{{efn|Različici GTA Online za PlayStation 3 in Xbox 360 sta omogočali do 16 sočasnih igralcev, vse ostale pa do 30.}} se prosto sprehaja po svetu igre in vstopa v različne čakalnice za opravljanje nalog (na zgodbi temelječi tekmovalni in sodelovalni načini).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/424264/gta-online-first-look-rockstars-persistent-online-world-is-its-most-ambitious-project-in-years/|title=First look: Rockstar takes GTA Online|date=15. 8. 2013|accessdate=15. 4. 2023|website=Computer and Video Games|last=Dawkins|first=Daniel|archive-date=2013-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130817062416/http://www.computerandvideogames.com/424264/gta-online-first-look-rockstars-persistent-online-world-is-its-most-ambitious-project-in-years/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Nabor orodij Content Creator omogoča igralcem ustvarjanje lastnih parametrov za misije, kot so dirkališča in točke, kjer se pojavljajo orožja za način deathmatch.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/why-grand-theft-auto-online-is-crazy-enough-to-work/1100-6412714/|title=Why Grand Theft Auto Online is Crazy Enough to Work|date=16. 8. 2013|accessdate=15. 4. 2023|website=Gamespot|last=McInnis|first=Shaun}}&lt;/ref&gt; Igralci se lahko združijo v organizirane ekipe in skupaj opravljajo misije. S storitvijo Rockstar Games Social Club je možno ekipe iz večigralskega načina igre ''Max Payne 3'' prenesti v ''GTA Online''. Igralci lahko ustvarijo lastne ekipe in se pridružijo največ petim naenkrat. Ekipe tekmujejo med seboj, da bi si prislužile točke izkušenj in se povzpele po spletni lestvici najboljših ekip.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/03/22/max-payne-3-rockstars-multiplayer-reinvention|title=Max Payne 3: Rockstar's Multiplayer Reinvention|date=22. 3. 2012|accessdate=15. 4. 2023|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}&lt;/ref&gt;

''GTA Online'' je bil predstavljen 1. oktobra 2013, dva tedna po izdaji ''GTA V''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/01/when-can-we-start-playing-gta-online|title=When Can We Start Playing GTA Online|date=30. 9. 2013|accessdate=19. 8. 2023|website=IGN|last=Dyer|first=Mitch}}&lt;/ref&gt; Številni igralci so poročali o težavah s povezavo in zamrznitvi igre na zaslonu med nalaganjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/04/gta-online-launch-issues-rockstar-speaks|title=GTA Online Launch Issues – Rockstar Speaks|date=4. 10. 2013|accessdate=19. 8. 2023|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/1/4790494/gta-online-grand-theft-auto-5-server-issues|title=GTA Online now live, Rockstar looking into server issues (update)|date=1. 10. 2013|accessdate=19. 8. 2023|website=Polygon|last=Sarkar|first=Samit}}&lt;/ref&gt; Rockstar je 5. oktobra izdal tehnični popravek, da bi razrešil te težave,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/6/4809270/gta-online-connection-issues-resolved-lost-items-still-being|title=GTA Online connection issues resolved, lost items still being investigated|date=6. 10. 2013|accessdate=8. 1. 2024|website=Polygon|last=Farokhmanesh|first=Megan}}&lt;/ref&gt; vendar so se težave nadaljevale tudi drugi teden po predstavitvi, saj so nekateri igralci javljali, da je njihov napredek v igri izginil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.videogamer.com/games/news/gta_online_rockstar_investigating_missing_characters_progress_and_money.html|title=GTA Online: Rockstar investigating missing characters, progress and money|date=7. 10. 2013|accessdate=8. 1. 2024|website=VideoGamer|last=Scammell|first=David}}&lt;/ref&gt; Drugi tehnični popravek je bil izdan 10. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/10/gta-online-deleted-character-fix-released-by-rockstar|title=GTA Online Deleted Character Fix Released by Rockstar|date=10. 10. 2013|accessdate=8. 1. 2024|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Rockstar pa je kot nadomestilo ponudil 500.000 GTA dolarjev (valute v igri) na račune vseh igralcev, ki so bili v igri registrirani od začetka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-onlines-stimulus-package-is-live|title=GTA Online's stimulus package is live|date=7. 11. 2013|accessdate=16. 1. 2024|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}&lt;/ref&gt; Zaradi veliko tehničnih težav, ki so bile prisotne ob lansiranju igre, je veliko recenzentov kritiziralo ''GTA Online'', vendar so pa na splošno prepoznali njeni prednosti, to je možnost raziskovanja odprtega sveta in dinamično vsebino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.digitalspy.com.au/gaming/review/a524019/gta-online-review-xbox-360-full-of-untapped-potential.html|title='GTA Online' review (Xbox 360): Full of untapped potential|date=17. 10. 2013|accessdate=16. 1. 2024|website=Digital Spy|last=Martin|first=Liam|archive-date=2014-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20140315184424/http://www.digitalspy.com.au/gaming/review/a524019/gta-online-review-xbox-360-full-of-untapped-potential.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-online/|title=Review: Grand Theft Auto Online|date=8. 10. 2013|accessdate=16. 1. 2024|website=Destructoid|last=Carter|first=Chris}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-online-review/1900-6415473/|title=Grand Theft Auto Online Review|date=5. 8. 2015|accessdate=23. 2. 2024|website=GameSpot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/22/grand-theft-auto-online-review|title=Grand Theft Auto Online Review|date=22. 10. 2013|accessdate=23. 2. 2024|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.videogamer.com/reviews/gta_online_review.html|title=GTA Online Review|date=25. 10. 2013|accessdate=23. 2. 2024|website=Videogamer|last=Denton|first=Jon|archive-date=2013-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131030020920/http://www.videogamer.com/reviews/gta_online_review.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Po izidu se v ''GTA Online'' z brezplačnimi posodobitvami še zmeraj dodaja nova vsebina. Nekatere posodobitve dodajajo nove načine in funkcije igre,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o883835ok3/Free-GTA-Online-Deathmatch-Race-Creators-Update-Now-Available|title=Free GTA Online Deathmatch &amp; Race Creators Update Now Available|date=11. 12. 2013|accessdate=26. 2. 2024|website=Rockstar Games}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/o349k552521317/GTA-Online-Capture-Update-Now-Available|title=GTA Online Capture Update Now Available|date=17. 12. 2013|accessdate=26. 2. 2024|website=Rockstar Games}}&lt;/ref&gt; druge pa tematske dodatke, kot je posebna posodobitev ob [[Dan neodvisnosti (ZDA)|dnevu neodvisnosti]] 1. julija 2014, ko je bila dodana domoljubna vsebina.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/07/01/fresh-gta-online-update-celebrates-independence-day|title=Fresh GTA 5 Update Celebrates Independence Day|date=1. 7. 2014|accessdate=26. 2. 2024|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Težko pričakovana posodobitev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/12/16/grand-theft-auto-5-online-heists-finally-revealed|title=Grand Theft Auto 5 Online Heists (Finally) Revealed|date=16. 12. 2014|accessdate=26. 2. 2024|website=IGN|last=McCaffrey|first=Ryan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.shacknews.com/article/88513/grand-theft-auto-5s-highly-anticipated-online-heists-now-available|title=Grand Theft Auto 5's highly-anticipated online Heists now available|date=10. 3. 2015|accessdate=26.2. 2024|website=Shack News|last=Perez|first=Daniel}}&lt;/ref&gt; ''Online Heists'' je izšla 10. marca 2015 in je imela na začetku nekaj tehničnih težav zaradi povečane obremenitve strežnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2015/03/10/rockstar-issues-statement-regarding-gta-online-issues|title=Rockstar Issues Statement Regarding GTA Online Issues|date=10. 3. 2015|accessdate=26. 2. 2024|website=IGN|last=Reilly|first=Luke|archive-date=2015-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20150313010351/http://www.ign.com/articles/2015/03/10/rockstar-issues-statement-regarding-gta-online-issues|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izidu igre za osebni računalnik so nekateri igralci poročali, da so bili izločeni iz igre zaradi uporabe posebnega vidnega polja in drugih modifikacij v igri v načinu za enega igralca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2015/05/04/using-single-player-mods-in-grand-theft-auto-5-could-get-you-banned-from-gta-online|title=Using Single-Player Mods In Grand Theft Auto 5 Could Get You Banned From GTA Online|date=5. 5. 2015|accessdate=27. 2. 2024|website=IGN|last=Rad|first=Chloi}}&lt;/ref&gt; Pri Rockstarju so na svojem uradnem blogu izjavili, da nikomur ni bil prepovedan dostop do spleta zaradi uporabe modifikacij za način za enega igralca, vendar so imele nedavne posodobitve različice za osebni računalnik nenamerni učinek preprečevanja uporabe teh modifikacij. Izjavili so, da so te nepooblaščene in lahko povzročijo nepredvidene tehnične težave in nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/newswire/article/52429/asked-answered-the-rockstar-editor-gta-online-updates|title=Asked &amp; Answered: The Rockstar Editor, GTA Online Updates, PC Mods and More|date=7. 5. 2015|accessdate=27. 2. 2024|website=Rockstar Games|archive-date=2015-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150507200436/http://www.rockstargames.com/newswire/article/52429/asked-answered-the-rockstar-editor-gta-online-updates|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

== Sprejem ==

=== Začetna izdaja ===
{{Video game reviews
| title = Sprejem začetne izdaje
&lt;!-- Aggregators --&gt;
| MC = 97/100
&lt;!-- Reviewers --&gt;
| Edge = 10/10
| EuroG = 9/10
| GI = 9.75/10
| Fam = 40/40
| GSpot = 9/10
| GRadar = 5/5
| IGN = 10/10
| Joystiq = 4.5/5
| Play = 97/100
| rev1 = ''[[The Escapist]]''
| rev1Score = 3.5/5
}}

''Grand Theft Auto V'' je prejel splošno priznanje kritikov glede na zbiralnik ocen ''[[Metacritic]]'' na podlagi 50-ih ocen za različico za PlayStation 3&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-v/|title=Grand Theft Auto V (PlayStation 3)|date=18. 11. 2014|accessdate=27. 2. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt; in 58-ih ocen za različico za Xbox 360.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-v/|title=Grand Theft Auto V (Xbox 360)|date=18. 11. 2014|accessdate=27. 2. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt; Igra je peta najvišje ocenjena igra na strani ''Metacritic'', izenačena s številnimi drugimi.{{efn|''Grand Theft Auto V'' si deli status pete najbolje ocenjene igre na strani ''Metacritic'' skupaj s trinajstimi drugimi, le štiri igre imajo višjo oceno.}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/?view=condensed&amp;sort=desc|title=Highest and Lowest Scoring Games|accessdate=27. 2. 2024|website=Metacritic}}{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ocenjevalcem je bila všeč zasnova z več glavnimi liki,&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/09/16/grand-theft-auto-v-review.aspx|title=The Seedy Side Of A Sunny State|date=16. 9. 2013|accessdate=27. 2. 2024|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2024-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240227163806/https://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/09/16/grand-theft-auto-v-review.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/16/grand-theft-auto-v-review|title=Grand Theft Auto V Review|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;Edge 2013, stran 86.&lt;/ref&gt; zasnova misij večjih ropov&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.giantbomb.com/reviews/grand-theft-auto-v-review/1900-598/|title=Grand Theft Auto V Review|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=Giant Bomb|last=Gertsmann|first=Jeff|archive-date=2013-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130917171256/https://www.giantbomb.com/reviews/grand-theft-auto-v-review/1900-598/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/9/16/4720458/gta-5-review-grand-theft-auto|title=GRAND THEFT AUTO 5 REVIEW: GOLDEN YEARS|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=Polygon|last=Plante|first=Chris}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/429399/reviews/review-grand-theft-auto-v-achieves-the-extraordinary-review/|title=GTA 5 review: Grand Theft Auto V achieves the extraordinary|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=Computer and Video Games|last=Kelly|first=Andy}}&lt;/ref&gt; in predstavitev,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/|title=Grand Theft Auto V review|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=Play}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.officialplaystationmagazine.co.uk/review/gta-5-ps3-review-grand-theft-auto-v-score-from-official-playstation-magazine/|title=GTA 5 PS3 review – Three men and a little LA deed sign the generation off in style|date=16. 9. 2013|accessdate=9. 4. 2024|website=Official PlayStation Magazine|last=Gregory|first=Joel|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219050729/http://www.officialplaystationmagazine.co.uk/review/gta-5-ps3-review-grand-theft-auto-v-score-from-official-playstation-magazine/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; vendar se nekateri niso strinjali glede kakovosti zgodbe in likov.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-5-review|title=Grand Theft Auto 5 review|date=19. 4. 2015|accessdate=9. 4. 2024|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.joystiq.com/2013/09/16/grand-theft-auto-5-review|title=Grand Theft Auto 5 review: How to take it in America|date=16. 9. 2013|accessdate=9. 4. 2024|website=Joystiq|last=de Matos|first=Xav|archive-date=2013-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130918173207/http://www.joystiq.com/2013/09/16/grand-theft-auto-5-review|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/articles/view/editorials/reviews/10598-Grand-Theft-Auto-5-Review-People-Suck|title=Grand Theft Auto 5 Review - People Suck|date=16. 9. 2013|accessdate=10. 4. 2024|website=The Escapist|last=Tito|first=Greg|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005080047/http://www.escapistmagazine.com/articles/view/editorials/reviews/10598-Grand-Theft-Auto-5-Review-People-Suck|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.oxmonline.com/grand-theft-auto-5-review|title=Grand Theft Auto 5 review|date=16. 9. 2013|accessdate=10. 4. 2024|website=Official XBOX Magazine|last=Reparaz|first=Mikel|archive-date=2014-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328064117/http://www.oxmonline.com/grand-theft-auto-5-review|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Keza MacDonald iz ''IGN'' je ''GTA V'' označil za »eno najboljših videoiger, kar jih je bilo kdaj narejenih«,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; na strani ''Play'' pa so ocenili, da »definira generacijo« in da »je izjemna«.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Na ''Edge'' so zapisali, da gre za »izjemen dosežek« v oblikovanju odprtega sveta in pripovedovanju zgodb,&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;Edge 2013, stran 88.&lt;/ref&gt; medtem ko jo je Tom Hoggins iz ''Daily Telegrapha'' razglasil za »ogromen podvig tehničnega inženiringa«. Postala je druga igra z zahodnega sveta, ki ji je japonska revija za videoigre ''Famitsu'' podelila odlično oceno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/2/4796452/japan-review-check-gta5-fairy-fencer-f|title=Japan Review Check: GTA5, Fairy Fencer F|date=2. 10. 2013|accessdate=10. 4. 2024|website=Polygon|last=Gifford|first=Kevin}}&lt;/ref&gt;

Jeff Bakalar s spletne strani ''CNET'' je menil, da igra spodbuja igralce k sodelovanju z vsemi tremi liki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnet.com/|title=Grand Theft Auto V – PlayStation 3 Games – CNET Reviews|date=16. 9. 2013|accessdate=16. 4. 2024|website=CNET|last=Bakalar|first=Jeff}}&lt;/ref&gt; ''Edge'' je ugotovil, da je menjavanje protagonistov pomagalo preprečiti dolg čas potovanja do začetnih točk misije.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Matt Bertz iz ''Game Informerja'' je pripomnil, da so igralci med streljanjem »v središču dogajanja« zaradi možnosti preklapljanja.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je zapisal, da je preklop streljanju dodal taktični element, saj so liki lahko nameščeni v strateških postojankah in ima tako igralec manjkrat občutek, da je na strelišču.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; MacDonald iz ''IGN''-ja je menil, da funkcija preklapljanja daje igralcem več izbire pri pristopu in naredi misije manj predvidljive.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

Na spletni strani ''Giant Bomb'' so zapisali, da so misije ropov dobrodošel odklon od tipične strukture misij serije.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ''Eurogamer'' jih je primerjal z akcijskimi sekvencami iz filmskih uspešnic,&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; ''GameSpot'' pa je navedel film ''Heat'' iz leta 1995 kot stilski vpliv na njihovo zasnovo.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-v-review/1900-6414475/|title=City of Angels and Demons|date=17. 9. 2013|accessdate=16. 4. 2024|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt; Na blogu ''Joystiq'' so menili, da se z njimi spodbujajo ustvarjalnost in metodični pristopi.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; ''Polygon'' je hitro preklapljanje likov med misijami ropov primerjal z »montažo filma, pri čemer igralec deluje kot urednik, ki hitro preklopi na najbolj zanimivo perspektivo za vsak trenutek«.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; V reviji ''Computer and Video Games'' so zapisali, da je splošna zasnova misij bolj raznolika kot pri predhodnikih.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

''Edge'' je pohvalil tudi grafično podobo igre in odsotnost nalagalnih zaslonov.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Ustvarjalci strani ''Play'' so pohvalili izrisovanje oddaljenih objektov in vremenske ter svetlobne sisteme.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Po mnenju ''Eurogamerja'' je bil sistem osvetlitve najpomembnejši napredek v igri.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; V ''Official Xbox Magazine'' (''OXM'') so menili, da je igra »verjetno največji tehnični dosežek za Xbox 360«, in bili presenečeni, da se odprti svet lahko upodablja na konzoli.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Recenzenti so pohvalili zasnovo odprtega sveta in njegovo glajenje geografije Los Angelesa v dobro oblikovan mestni prostor.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Pri ''GameTrailers'' so zapisali, da je posnemanje Los Angelesa pristno in da je odprti svet »poln zvokov in osebnosti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/c/gametrailers|title=GameTrailers: Grand Theft Auto V Review|date=16. 9. 2013|accessdate=16. 4. 2024|website=Youtube}}&lt;/ref&gt; ''IGN'' in ''PlayStation Official Magazine'' (''OPM'') sta pohvalila Los Santos nad Liberty Cityjem iz ''Grand Theft Auto IV''.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Pri ''OXM'' so bili mnenja, da je Los Santos presegel »siv in grob« Liberty City.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Recenzenti so hvalili satiro sodobne ameriške kulture&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; – avtor članka v ''OPM'' je menil, da je »oster družbeni komentar seveda prisoten in pravilen«.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

Pri ''Destructoidu'' so zvočno zasnovo označili za »brezhibno« in pohvalili nastope igralcev, izvirno zvočno podlago in uporabo licenčne glasbe.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Avtorja ocen v ''IGN''-u in ''Giant Bombu'' sta pohvalila izbor glasbe in menila, da je originalna glasba povečala dramatično napetost med misijami.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Pri ''GameSpotu'' so zapisali, da končni rezultat »daje misijam bolj kinematografski pridih«.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Pri ''Edgeu'' so bili mnenja, da je licenčna glasba okrepila »že tako izjemen občutek prostora« v mestu in da je izvirna glasba izboljšala vzdušje igranja. Igro so povzeli kot »kompendij vsega, kar se je Rockstar naučil o moči glasbe v igrah v zadnjem desetletju«.&lt;ref&gt;Edge 2013, stran 89.&lt;/ref&gt;

Mnogi ocenjevalci so ugotovili, da so kopenska vozila bolj odzivna in jih je lažje nadzirati kot v prejšnjih igrah.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Pri ''Game Informerju'' so pojasnili, da dajejo »avtomobili ustrezen občutek teže, hkrati pa ohranjajo okretnost, potrebno za navigacijo skozi promet pri visokih hitrostih«.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Poleg upravljanja vozil je večina ocenjevalcev opazila tudi spremembo v mehaniki streljanja,&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; vendar so pri ''Destructoidu'' menili, da je kljub izboljšavam samodejno ciljanje »trzajoče in nezanesljivo« in da mehanika kritja »še vedno deluje kot zastarela in okorna«.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Nekateri ocenjevalci so omenili, da je igra rešila trdovraten problem z dodajanjem kontrolnih točk sredi misije.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10312515/GTA-5-review.html|title=GTA 5 review|date=16. 9. 2013|accessdate=22. 4. 2024|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom|archive-date=2013-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130917042443/http://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10312515/GTA-5-review.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Zgodba in liki – zlasti Trevor – so razdelili recenzente. Nekateri so menili, da je pripoved slabša od tistih v prejšnjih Rockstarjevih igrah, pri čemer so navedli močni zgodbi iger ''Grand Theft Auto IV'' in ''Red Dead Redemption''.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Drugi so menili, da diametralno nasprotne osebnosti protagonistov zaostrujejo tempo dogajanja.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Pri ''GamesRadarju'' so menili, da igra zakriva nedoslednosti v zgodbi in se odmika od morale v zgodbah prejšnjih iger iz serije.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Pri ''GameSpotu'' so Trevorja označili za posebej »groznega, grozljivega, psihotičnega človeka – in grozen lik«.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Avtorjem v ''Eurogamerju'' se je zdel Trevor »plitek in neprepričljiv« – po njihovi oceni je njegova ekscentričnost škodila pripovedi ter zasenčila razvoj likov Michaela in Franklina.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Pri ''Joystiqu'' so zaznali pomanjkanje všečnosti protagonistov, saj da je konflikt med Michaelom in Trevorjem prerasel v »navidez neskončen cikel«.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Avtorji člankov v ''Escapistu'' so imeli težave pri razumevanju čustev likov, saj so ti delovali iz pohlepa, brez občutka za moralo in tako igralcem niso dali veliko razlogov, da bi jih podpirali.&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Ponovna izdaja ===
{{Video game reviews
| title = Sprejem ponovne izdaje
&lt;!-- Aggregators --&gt;| MC = (PS4) 97/100&lt;br /&gt;(XONE) 97/100&lt;br /&gt;(PC) 96/100&lt;br /&gt;(PS5) 81/100&lt;br /&gt;(XSXS) 79/100
| OC = 92%
&lt;!-- Reviewers --&gt;| GSpot = 9/10
| GI = 9.75/10
| IGN = 10/10
| PCGUS = 92%
| VG = 10/10
}}

Podobno je tudi ponovna izdaja ''Grand Theft Auto V'' prejela odobravanje kritikov. Postala je najvišje ocenjena igra za PlayStation 4 in Xbox One na strani ''Metacritic'' poleg Rockstarjeve igre ''Red Dead Redemption 2''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/ps4/|title=Best Games on PS4|accessdate=23. 4. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/xbox-one/|title=Best Games on Xbox One|accessdate=23. 4. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt; in druga najvišje ocenjena igra za osebne računalnike poleg več drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/pc/filtered?sort=desc|title=Best PC Video Games of All Time|accessdate=23. 4. 2024|website=Metacritic|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624050749/https://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/pc/filtered?sort=desc|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Na strani ''Game Informer'' so bili mnenja, da je dodatek perspektive v prvi osebi predstavljal »še en pomemben preboj v seriji«, podoben prehodu iz ptičje perspektive v ''Grand Theft Auto'' na tretjeosebno v ''Grand Theft Auto III.''&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/playstation4/archive/2014/11/21/intimate-violence.aspx|title=Grand Theft Auto V Review|date=21. 11. 2014|accessdate=23. 4. 2024|website=Game Informer|last=Reiner|first=Andrew|archive-date=2021-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210307004253/https://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/playstation4/archive/2014/11/21/intimate-violence.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Avtorji na strani ''GameSpot'' so ugotovili, da je igranje v prvi osebi še povečalo pomen nasilja v igri ''Grand Theft Auto V'', zaradi česar so bolj kot prej razmišljali o morali in karakterjevi motivaciji.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-5-ps4-xbox-one-pc-review/1900-6415959/|title=Grand Theft Auto 5 PS4/Xbox One/PC Review|date=16. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2024|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark|last2=Brown|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; Na ''VideoGamer.com'' so zapisali, da se igralci počutijo kot prebivalci sveta, ne pa kot »pištole, pritrjene na lebdečo kamero«.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.videogamer.com/reviews/gta_5_review_ps4.html|title=GTA 5 Review|date=20. 11. 2014|accessdate=7. 5. 2024|website=VideoGamer|archive-date=2014-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129020546/http://www.videogamer.com/reviews/gta_5_review_ps4.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Prvoosebni pogled je po mnenju avtorjev strani ''IGN'' pripomogel k potopitvi v igro in ustvaril »presenetljivo drugačno izkušnjo«.&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/17/gta-5-playstation-4-and-xbox-one-review|title=GTA 5 PlayStation 4 and Xbox One Review|date=17. 11. 2014|accessdate=7. 5. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan}}&lt;/ref&gt; ''VideoGamer.com'' je hvalil tudi »finejše detajle« v prvoosebnih animacijah, kot je nagnjenost kamere, ko igralci zavijajo na motornih kolesih, ali navigacijske instrumente v pilotski kabini letala.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; Recenzenti so ugotovili, da je igranje v prvoosebni perspektivi težje,&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; vendar je ''Game Informer'' odobraval izziv.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;

Pri ''GameSpotu'' so menili, da je zaradi izboljšane grafike in prostorskega izravnavanja odprti svet »še bolj spektakularen«. Zapisali so, da je v prvi osebi »vse videti večje in bolj impozantno«.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; ''IGN'' je bolje ocenil grafiko različice za PlayStation 4 kot tisto za Xbox One, vendar so avtorji ocenili, da sta obe konzoli dobro prikazali igro in ohranili večinoma dosledno hitrost izrisovanja.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; Pohvalili so povečano hitrost izrisovanja in grafične možnosti, ponujene v različici za osebni računalnik.&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2015/04/14/gta-5-pc-review|title=GTA 5 PC Review|date=14. 4. 2015|accessdate=10. 5. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan}}&lt;/ref&gt; ''VideoGamer.com'' je stabilnost hitrosti izrisovanja označil za »komaj verjetno«,&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; čeprav je ''GameSpot'' navedel občasne padce hitrosti izrisovanja sličic in s tem težave z grafiko.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; Menili so, da različica za osebni računalnik omogoča igralcem »pričevati celotnemu obsegu Rockstarjevega občudovanja vrednega dela«, vendar so pripomnili, da »ohranja znake o koreninah v prejšnji generaciji ... s preprosto geometrijo«.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; ''VideoGamer.com'' je pohvalil dostopnost Rockstar Editorja na osebnem računalniku, vendar je kritiziral nekatere njegove omejitve in omejitve kota kamere.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.videogamer.com/reviews/gta_5_review_pc.html|title=GTA 5 Review|date=15. 4. 2015|accessdate=10. 5. 2024|website=VideoGamer.com|archive-date=2015-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150415211448/http://www.videogamer.com/reviews/gta_5_review_pc.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; ''IGN'' je v kritiki cenil prilagodljive kontrole v različici za osebni računalnik,&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; ''GameSpot'' pa je menil, da je stalno preklapljanje med miško, tipkovnico in igralnim ploščkom potrebno za »najboljšo izkušnjo«.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; ''PC Gamer'' je igro označil za »najlepšo, najobsežnejšo in najradodarnejšo« v seriji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-5-review/|title=GTA 5 PC review|date=20. 4. 2015|accessdate=10. 5. 2024|website=PC Gamer|last=Thursten|first=Chris}}&lt;/ref&gt;

Glede načina igre za več igralcev je ''IGN'' poročal o nizkem številu hkratnih igralcev v igri, dolgih čakalnih dobah na vstopni strani, prekinitvah povezave s strežnikom in občasnih zrušitvah. »Zaradi tega,« so zapisali, »ne morem močno priporočiti ... večigralske izkušnje same po sebi«.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; ''VideoGamer.com'' je ugotovil, da je razvoj likov spletnih protagonistov bolj tekoč kot v izvirni različici. Po njihovem mnenju se je izgubila monotonost načina PvP (Player versus Player oz. igralec proti igralcu) dokler ne začnejo redneje prihajati sodelovalne misije,&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; in da se bo igra za več igralcev novincem verjetno zdela prijetna in uravnotežena. Vendar pa so pisali o pogostih prekinitvah povezave s strežnikom, zlasti med zasloni za nalaganje.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; ''GameSpot'' je menil, da je spletni način zabaven, vendar »še vedno trpi zaradi pomanjkanja usmeritve« zaradi svojega odprtega in burnega igranja.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; ''Game Informer'' je poročal o »minimalnem zaostanku ali težavah v razširjenih strelskih obračunih in dirkah«.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;

Izdaji za PlayStation 5 in Xbox Series sta prejeli mlačne odzive kritikov, ki so dvomili o vrednosti nove različice zastarelega naslova. Medtem ko so kot pozitivno izpostavili izboljšano vizualno podobo, so recenzenti na splošno ugotovili, da so jedro igre, pripoved zgodb in modeli likov zastareli.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://hardcoregamer.com/reviews/review-grand-theft-auto-v-playstation-5/420427/|title=Review: Grand Theft Auto V (PlayStation 5)|date=21. 3. 2022|accessdate=12. 5. 2024|website=Hardcore Gamer|last=Shive|first=Chris}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://gamingbolt.com/grand-theft-auto-5-ps5-review-one-last-score|title=Grand Theft Auto 5 (PS5) Review – One Last Score|date=21. 3. 2022|accessdate=13. 5. 2024|website=Gaming Bolt|last=Parijat|first=Shubhankar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jeuxvideo.com/test/1545541/gta-5-ps5-et-xbox-series-vaut-il-vraiment-le-coup.htm|title=Grand Theft Auto V|date=18. 3. 2022|accessdate=13. 5. 2024|website=Jeuxvideo|last=Dixmier|first=Nicolas}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pushsquare.com/reviews/ps5/grand-theft-auto-v|title=Grand Theft Auto V Review (PS5)|date=17. 3. 2022|accessdate=13. 5. 2024|website=Push Square|last=Barker|first=Sammy}}&lt;/ref&gt; ''Hardcore Gamer'' je menil, da je zaradi pomanjkanja nove vsebine nadgradnjo težko priporočiti igralcem, ki so igro že igrali na konzolah PlayStation 4 in Xbox One.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; ''GamingBolt'' je bil ravnodušen do vizualnih izboljšav, a je pohvalil večjo dostopnost za novince na spletu.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt; Pri ''Jeuxvideo.com'' so menili, da izdaja ponuja vrhunsko izkušnjo s konzolo – izpostavili so izboljšano grafiko in krajši čas nalaganja.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Pri ''Push Squareu'' so zamerili zastareli humor, vendar pa so tudi zapisali, da so vizualne in tehnične izboljšave dale »sončnemu peskovniku novo življenje«.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

=== Nagrade ===
''Grand Theft Auto V'' je prejel več nominacij in nagrad igralskih publikacij. Pred izidom je leta 2012 na podelitvi nagrad Spike Video Game Awards zmagal v kategoriji najbolj pričakovana igra.&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt; Igra je bila najvišje ocenjena pri zbiralnikih ocen ''[[Metacritic]]'' in ''[[GameRankings]]'' v letu 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/all/all/current-year/?year_selected=2013|title=Best Games This Year|accessdate=14. 5. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/|title=Browse and Search Games – Highest Rated Video Games for 2013|accessdate=14. 5. 2024|website=GameRankings}}&lt;/ref&gt; Ob koncu leta se je pojavila na več seznamih najboljših iger leta 2013, prejela je nagrado za igro leta od neodvisnega novinarja Toma Chicka,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.quartertothree.com/fp/2013/12/20/best-games-2013/|title=The top ten games of 2013|date=20. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=Quarter to Three|last=Chick|first=Tom}}&lt;/ref&gt; ''CNET'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnet.com/pictures/the-15-best-video-games-of-2013-pictures/15/|title=The 15 best video games of 2013 (pictures)|date=18. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=CNET|last=Bakalar|first=Jeff}}&lt;/ref&gt; ''Edgea'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=The Edge awards 2013: best game|date=26. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=GamesRadar}}&lt;/ref&gt; na 31. prireditvi Golden Joystick Awards,&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/435281/golden-joysticks-2013-full-list-of-winners/|title=Golden Joysticks 2013: Full list of winners|date=25. 10. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}&lt;/ref&gt; na 5. letni podelitvi nagrad Inside Gaming,&lt;ref name=&quot;:40&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/user/InsideGaming|title=Winners of the 5th Annual Inside Gaming Awards Announced|date=4. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=Youtube|last=P Rubin|first=Brian}}&lt;/ref&gt; na prireditvi Spike VGX Awards 2013&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.digitalspy.com/gaming/news/a536680/grand-theft-auto-5-wins-top-prize-at-spikes-vgx-2013-awards.html#~oOvs18yHc71lwZ|title=Grand Theft Auto 5 wins top prize at Spike's VGX 2013 Awards|date=8. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}&lt;/ref&gt; ter od revij ''Slant''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slantmagazine.com/features/the-25-best-video-games-of-2013/|title=The 25 Best Video Games of 2013|date=9. 12. 2013|accessdate=18. 6. 2024|website=Slant}}&lt;/ref&gt; in ''[[Time]]''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://techland.time.com/2013/12/04/technology/slide/top-10-video-games/|title=Top 10 Video Games of 2013|date=3. 12. 2013|accessdate=18. 6. 2024|website=Time|archive-date=2015-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150504151415/http://techland.time.com/2013/12/04/technology/slide/top-10-video-games/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; ''Canada.com'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://o.canada.com/technology/gaming/best-video-games-of-2013-whats-this-years-best-game/|title=Top video games of 2013: What's this year's best game?|date=17. 12. 2013|accessdate=18. 6. 2024|website=Canada.com|last=O'Rourke|first=Patrick|archive-date=2020-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200815045326/https://o.canada.com/technology/gaming/best-video-games-of-2013-whats-this-years-best-game|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''GameSpot''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/xbox-360-game-of-the-year-2013-winner/1100-6416465/|title=Xbox 360 Game of the Year 2013 Winner|date=15. 12. 2013|accessdate=2. 7. 2024|website=GameSpot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt; in ''IGN&lt;ref name=&quot;:41&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Xbox_360_Game|title=Best Xbox 360 Game|date=10. 1. 2014|accessdate=2. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt;'' so jo razglasili za najboljšo igro za Xbox, ''Destructoid'' pa jo je razglasil za najboljšo igro za več platform.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-s-best-2013-multiplatform-game-267946.phtml|title=The winner of Destructoid's best 2013 multiplatform game|date=24. 12. 2013|accessdate=25. 6. 2024|website=Destructoid|last=MacGregor|first=Kyle|archive-date=2021-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210531045037/https://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-s-best-2013-multiplatform-game-267946.phtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Rockstar Games in Rockstar North sta prejela nagradi za najboljši studio in najboljšega razvijalca od ''Edgea''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=The Edge awards 2013: studio of the year|accessdate=25. 6. 2024|website=Edge}}&lt;/ref&gt; in nagrado združenja BAFTA na 10. podelitvi nagrad Britanske akademije za videoigre.&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gameinformer.com/b/news/archive/2014/03/13/last-of-us-tearaway-win-big-at-the-bafta-awards.aspx|title=Last Of Us, Tearaway, Grand Theft Auto V Win Big At The BAFTA Awards|date=13. 3. 2014|accessdate=25. 6. 2024|website=Game Informer|last=Cork|first=Jeff|archive-date=2021-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210321191848/https://www.gameinformer.com/b/news/archive/2014/03/13/last-of-us-tearaway-win-big-at-the-bafta-awards.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Posebej nagrajeni so bili tudi posamezni elementi. Trevorja je ''Official Xbox Magazine'' imenovala za najboljši lik v videoigrah leta 2013,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.oxmonline.com/official-xbox-magazines-2013-awards-categories-genres-and-platforms|title=Official Xbox Magazine's 2013 Awards: Categories, Genres, and Platforms|date=13. 1. 2014|accessdate=26. 6. 2024|website=Official Xbox Magazine|archive-date=2014-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415054459/http://www.oxmonline.com/official-xbox-magazines-2013-awards-categories-genres-and-platforms|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; medtem ko je najboljši nov lik po mnenju ''Giant Bomba'' postal Lamar Davis.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.giantbomb.com/articles/giant-bomb-s-2013-game-of-the-year-awards-day-two/1100-4804/|title=Giant Bomb's 2013 Game of the Year Awards: Day Two|date=24. 12. 2013|accessdate=26. 6. 2024|website=Giant Bomb|archive-date=2015-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150425145459/http://www.giantbomb.com/articles/giant-bomb-s-2013-game-of-the-year-awards-day-two/1100-4804/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Glasbo v igri so nagradili ''Spike VGX'',&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt; ''Hardcore Gamer''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hardcoregamer.com/2013/12/21/2013-best-original-soundtrack/67130/|title=2013 Best Original Soundtrack|date=21. 12. 2013|accessdate=26. 6. 2024|website=Hardcore Gamer|archive-date=2021-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210618081128/https://hardcoregamer.com/2013/12/21/2013-best-original-soundtrack/67130/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in ''[[The Daily Telegraph]]''.&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10542023/Telegraph-Video-Game-Awards-2013.html|title=Telegraph Video Game Awards 2013|date=31. 12. 2013|accessdate=28. 6. 2024|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt; ''Grand Theft Auto Online'' je prejel nagrado za najboljšo večigralsko igro po izboru ''GameTrailers''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/c/gametrailers|title=GameTrailers|accessdate=28. 6. 2024|website=Youtube}}&lt;/ref&gt; in Bafte.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Prav tako je zmagal v kategoriji najboljše igre za več igralcev za Xbox 360 po izboru spletišča ''IGN''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Xbox_360_Multiplayer_Game|title=Best Xbox 360 Multiplayer Game|date=10. 1. 2014|accessdate=28. 6. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt; Spletna verzija igre je bila sicer nominirana v izboru za največje razočaranje pri ''Game Revolutionu''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamerevolution.com/news/biggest-disappointment-2013-23131|title=Biggest Disappointment 2013|date=17. 12. 2013|accessdate=28. 6. 2024|website=Game Revolution|last=Tan|first=Nicholas}}&lt;/ref&gt; in ''Hardcore Gamerju''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hardcoregamer.com/2013/12/21/2013-most-disappointing/67167/|title=2013 Most Disappointing|date=21. 12. 2013|accessdate=28. 6. 2024|website=Hardcore Gamer|archive-date=2021-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210321191125/https://hardcoregamer.com/2013/12/21/2013-most-disappointing/67167/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''GTA V'' je osvojil nagrado za največji tehnični dosežek na podelitvi nagrad ''Telegraph Video Game''&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt; in za najboljšo tehnologijo na podelitvi nagrad ''Annual Game Developers Choice''.&lt;ref name=&quot;:39&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gamechoiceawards.com/winners/index.html|title=Winners|accessdate=28. 6. 2024|website=Game Developers Choice Awards}}&lt;/ref&gt; Grafično in umetniško oblikovanje so nagradili tudi ''IGN'',&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Xbox_360_Graphics|title=Best Xbox 360 Graphics|date=10. 1. 2014|accessdate=1. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt; ''The Daily Telegraph''&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt; in BAFTA.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Za nagrado ga je nominiralo še združenje razvijalcev iger.&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt; Akademija za interaktivno umetnost in znanost je nagradila igro za izjemni dosežek na področju inženiringa igranja, kar je pomenilo »najvišjo stopnjo dosežka za inženiring umetne inteligence in povezanih elementov, ki prispevajo k zahtevnosti igre«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2014&amp;idGameAwardType=90|title=14 AWARDS CATEGORY DETAILS|accessdate=1. 7. 2024|website=Academy of Interactive Arts &amp; Sciences}}&lt;/ref&gt;

Igra je prejela tudi številne druge nagrade. Na prireditvi Inside Gaming Awards je bila nagrajena z nazivom najbolj imerzivne igre.&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt; Občinstvo jo je izglasovalo tudi za User Choice Award na PlayStationovi podelitvi nagrad leta 2013&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/12/4/5174096/grand-theft-auto-5-goes-platinum-at-sony-playstation-awards|title=Grand Theft Auto 5 goes platinum at Sony PlayStation Awards|date=4. 12. 2013|accessdate=1. 7. 2024|website=Polygon|last=Corriea|first=Alexa Ray}}&lt;/ref&gt; in nagrado Community Choice s strani ''Destructoida''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-s-best-of-2013-community-choice-267930.phtml|title=The winner of Destructoid's best of 2013 community choice|date=24. 12. 2013|accessdate=2. 7. 2024|website=Destructoid|last=Dixon|first=Andy|archive-date=2021-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210531091720/https://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-s-best-of-2013-community-choice-267930.phtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''GTA V'' je prejel tudi platinasto nagrado na podelitvi PlayStation Awards&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; združenje BAFTA pa ga je razglasilo za najboljšo britansko igro.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Na podelitvi nagrad IGN's Best of 2013 zmagal v največ kategorijah, vključno z najboljšo grafiko za Xbox 360,&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; najboljšim zvokom za Xbox 360&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Xbox_360_Sound|title=Best Xbox 360 Sound|date=10. 1. 2014|accessdate=2. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt; in najboljšo akcijsko igro za Xbox 360,&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt; PlayStation 3&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_PS3_Action_Game|title=Best PS3 Action Game|date=10. 1. 2014|accessdate=4. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt; ter nasploh.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Overall_Action_Game|title=Best Overall Action Game|date=10. 1. 2014|accessdate=4. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Datum
! scope=&quot;col&quot; | Nagrada
! scope=&quot;col&quot; | Kategorija
! scope=&quot;col&quot; | Prejemnik/Nominiranec
! scope=&quot;col&quot; | Rezultat
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|-
| 7. 12. 2012
! scope=&quot;row&quot; | Spike Video Game Awards
| Najbolj pričakovana igra
| rowspan=&quot;5&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{won}}
|&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt;
|-
| 25. 10. 2013
! scope=&quot;row&quot; | Golden Joystick Awards
| Igra leta
| {{won}}
|&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;
|-
| 2. 12. 2013
! scope=&quot;row&quot; | Satellite Awards
| Izjemna akcijska/pustolovska videoigra
| {{nom}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/2013/12/02/ipa-award-nominations-idUSnPnDC9wvmD+161+PRN20131202|title=The International Press Academy Announces Nominations For The 18th Annual Satellite Awards™|date=2. 12. 2013|accessdate=4. 7. 2024|website=Reuters|archive-date=2014-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140917132046/http://www.reuters.com/article/2013/12/02/ipa-award-nominations-idUSnPnDC9wvmD+161+PRN20131202|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;10&quot; | 7. 12. 2013
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;10&quot; | Spike VGX
| Igra leta
| {{won}}
| rowspan=&quot;2&quot; | &lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;
|-
| Najboljša glasba
| {{won}}
|-
| Studio leta
| Rockstar North
| {{nom}}
| rowspan=&quot;8&quot; | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/11/19/spike-vgx-2013-nominations-announced|title=Spike VGX 2013 Nominations Announced|date=7. 12. 2015|accessdate=8. 7. 2024|website=IGN|last=O'Brien|first=Lucy}}&lt;/ref&gt;
|-
| Najboljša akcijska/pustolovska igra
| rowspan=&quot;3&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
|-
| Najboljša igra za Xbox
| {{nom}}
|-
| Najboljša igra za PlayStation
| {{nom}}
|-
| Najboljši glasovni igralec
|  Steven Ogg kot Trevor Philips
| {{nom}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | Najboljša pesem v igri
| Kendrick Lamar – A.D.H.D
| {{Nom}}
|-
| The Chain Gang of 1974 – Sleepwalking
| {{nom}}
|-
| Lik v igri leta
|  Trevor Philips
| {{nom}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 9. 1. 2014
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;4&quot; | Game Developers Choice Awards
| Igra leta
| rowspan=&quot;10&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
| rowspan=&quot;4&quot; |&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt;
|-
| Najboljša tehnologija
| {{won}}
|-
| Najboljši zvok
| {{nom}}
|-
| Najboljši dizajn
| {{nom}}
|-
| rowspan=&quot;7&quot; | 6. 2. 2014
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;7&quot; | D.I.C.E. Awards
| Igra leta
| {{nom}}
| rowspan=&quot;7&quot; | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/games/video_game_details.asp?idAward=2014&amp;idGame=1326|title=17th Annual D.I.C.E. Awards|accessdate=8. 7. 2024|website=Academy of Interactive Arts &amp; Sciences}}&lt;/ref&gt;
|-
| Izjemen dosežek v režiji igre
| {{nom}}
|-
| Izjemen dosežek v inženiringu igre
| {{won}}
|-
| Izjemen dosežek v vizualnem inženiringu igre
| {{nom}}
|-
| Izjemen dosežek v oblikovanju zvoka
| {{nom}}
|-
| Izjemna inovacija v igranju
| {{nom}}
|-
| Izjemen performans lika
|  Trevor Philips
| {{nom}}
|-
| rowspan=&quot;9&quot; | 13. 3. 2014
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;9&quot; | British Academy Video Games Awards
| Najboljša igra
| rowspan=&quot;6&quot; style=text-align:center;&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
| rowspan=&quot;9&quot; | &lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;
|-
| Akcijske in pustolovske igre
| {{nom}}
|-
| Zvočni dosežek
| {{nom}}
|-
| Britanska igra
| {{won}}
|-
| Zasnova igre
| {{won}}
|-
| Inovacija igre
| {{nom}}
|-
| Večigralski način
| ''Grand Theft Auto Online''
| {{won}}
|-
| Lik v igri
|  Steven Ogg kot Trevor Philips
| {{nom}}
|-
| Zgodba
| rowspan=&quot;6&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
|-
| 5. 12. 2014
! scope=&quot;row&quot; | The Game Awards
| Najboljši remaster
| {{won}}
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dragon-age-inquisition-wins-goty-at-game-awards/1100-6424005/|title=Dragon Age: Inquisition Wins GOTY at Game Awards|date=6. 12. 2014|accessdate=8. 7. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 31. 12. 2016
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;4&quot; | The Steam Awards
| »''Whoooaaaaaaa, dude!''«
| {{won}}
| rowspan=&quot;2&quot; | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2016/12/31/14136362/steam-awards-winners-valve|title=Steam Awards names its first-ever winners|date=31. 12. 2016|accessdate=9. 7. 2024|website=Polygon|last=Good|first=Owen S.}}&lt;/ref&gt;
|-
| »Igra v igri«
| {{won}}
|-
| 8. 2. 2019
| rowspan=&quot;2&quot; | Delo ljubezni
| {{won}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://variety.com/2019/gaming/news/pubg-named-steam-awards-goty-2018-1203132965/|title=‘PUBG’ Named Steam Awards Game of the Year 2018|date=8. 2. 2019|accessdate=9. 7. 2024|website=Variety|last=Lanier|first=Liz}}&lt;/ref&gt;
|-
| 31. 12. 2019
| {{won}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/steam-awards-2019-winners-announced/1100-6472457/|title=Steam Awards 2019 Winners Announced|date=31. 12. 2019|accessdate=9. 7. 2024|website=GameSpot|last=Watts|first=Steve}}&lt;/ref&gt;
|-
| 15. 11. 2019
! scope=&quot;row&quot; | Golden Joystick Awards
| Najboljši dodatek za igro
| ''Grand Theft Auto Online'' — The Diamond Casino &amp; Resort
| {{won}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/how-to-watch-the-golden-joystick-awards-2019/|title=See the Golden Joystick Awards 2019 winners|date=15. 11. 2019|accessdate=23. 7. 2024|website=PC Gamer|last=Senior|first=Tom}}&lt;/ref&gt;
|-
| 14. 3. 2022
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;2&quot; | The Streamer Awards
|rowspan=&quot;2&quot;| Pretočna igra leta
|rowspan=&quot;2&quot;| ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://dotesports.com/streaming/news/all-nominees-for-qtcinderellas-streamer-awards|title=All nominees for QTCinderella’s Streamer Awards|date=22. 2. 2022|accessdate=23. 7. 2024|website=Dot Esports|last=Miceli|first=Max}}&lt;/ref&gt;
|-
| 17. 2. 2024
| {{nom}}
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://dotesports.com/streaming/news/streamer-awards-2024-all-results-and-winners-for-every-category|title=Streamer Awards 2024: All results and winners for every category|date=18. 2. 2024|accessdate=23. 7. 2024|website=Dot Esports|last=Taifalos|first=Nicholas|last2=Michael|first2=Cale}}&lt;/ref&gt;
|}

== Kontroverznosti ==
Misija »By the Book« ''(Po pravilih)'', ki od igralcev zahteva uporabo opreme za mučenje pri zasliševanju talca, je vznemirila recenzente. Zaznali so, da gre za politični komentar o uporabi mučenja s strani vlade Združenih držav Amerike, vendar so bili mnenja, da je neokusna.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Pri ''GameSpotu'' je zapisali, da je postavitev prizora mučenja v kontekst z analognim Trevorjevim monologom misijo kot komentar politične situacije napravila hinavsko.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Avtor članka na ''Eurogamerju'' je menil, da so bližnji zorni kot in izvedba interaktivnosti poudarili učinek sekvence, ki presega nasilje, prikazano v prejšnjih igrah serije ''Grand Theft Auto''. Dodal je, da zaporedju manjka kontekst, ki bi upravičil njegovo nasilje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/is-the-most-disturbing-scene-in-gta5-justified|title=Is the most disturbing scene in GTA 5 justified?|date=14. 2. 2014|accessdate=31. 7. 2024|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Misija je bila deležna kritik politikov in dobrodelnih organizacij proti mučenju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/sep/18/grand-theft-auto-5-under-fire-for-graphic-torture-scene|title=Grand Theft Auto 5 under fire for graphic torture scene|date=18. 9. 2013|accessdate=31. 7. 2024|website=The Guardian|last=Hern|first=Alex}}&lt;/ref&gt; Neodvisni novinar Tom Chick je zagovarjal prikaz mučenja in zapisal, da je za razliko od misije »No Russian« (''Brez ruščine'') v ''[[Call of Duty: Modern Warfare 2]]'' ali filma ''Zero Dark Thirty'' iz leta 2012 temeljni politični komentar o mučenju v misiji »By the Book« zahteval nasilno vsebino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.quartertothree.com/fp/2013/09/21/grand-theft-auto-v-relevant-story-torture-since-zero-dark-thirty/|title=Is Grand Theft Auto V the most relevant story about torture since Zero Dark Thirty?|date=21. 9. 2013|accessdate=31. 7. 2024|website=Quarter to Three|last=Chick|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Igra mučenja je bila odstranjena iz japonske izdaje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/grand-theft-auto/a526736/gta-5-playable-torture-scene-cut-in-japan/|title='GTA 5' playable torture scene cut in Japan|date=27. 10. 2013|accessdate=2. 8. 2024|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.escapistmagazine.com/japanese-version-of-gta-v-censors-violence-and-sex-scenes/|title=Japanese Version of GTA V Censors Violence And Sex Scenes|date=27. 10. 2013|accessdate=2. 8. 2024|website=The Escapist|last=Stoneback|first=Robert}}&lt;/ref&gt;

Več recenzentov je menilo, da je prikaz žensk v igri [[Mizoginija|mizogin]].&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/topic/hero-complex|title='Grand Theft Auto V' review: Stubborn sexism, violence ruin game play|date=20. 9. 2013|accessdate=2. 8. 2024|website=Los Angeles Times|last=Martens|first=Todd}}&lt;/ref&gt; Pri ''VG247'' so zapisali, da so bili ženski liki »bodisi tam, da jih rešijo, kričijo nanje, z njimi seksajo, da jih vidijo, kako seksajo, se prenašajo, ubijajo, slišijo, kako klepetajo kot neumne, so na svojih mobilnih telefonih ali nakupujejo«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vg247.com/gta-5-misogyny-teeth-pulling-and-subjectivity|title=GTA 5: misogyny, teeth-pulling and subjectivity|date=20. 9. 2013|accessdate=8. 8. 2024|website=VG247|last=Cook|first=Dave}}&lt;/ref&gt; Avtor pri ''Edge'' je pripomnil, da je igra svoje glavne junake, ki so izključno moški, obravnavala na podoben način zaradi njihove stereotipne nagnjenosti k nasilju.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Potem ko je Carolyn Petit iz ''GameSpota'' trdila, da je igra mizogina, je njena ocena naletela na odpor, saj so se uporabniki odzvali z 20.000 večinoma negativnimi komentarji na spletni strani in peticijo Change.org za njeno odpustitev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mcvuk.com/business-news/media-pr/gamers-petition-for-sacking-of-gamespot-writer-who-criticised-gtav-for-misogyny/|title=Gamers petition for sacking of GameSpot writer who criticised GTAV for misogyny|date=18. 9. 2013|accessdate=8. 8. 2024|website=MCV}}&lt;/ref&gt; Številni novinarji so zagovarjali njeno pravico do mnenja in obžalovali nastrojenost igričarske skupnosti do kritik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/sep/21/grand-theft-auto-5-women-misogynistic-violent|title=Yes, it's misogynistic and violent, but I still admire Grand Theft Auto|date=22. 9. 2013|accessdate=8. 8. 2024|website=The Guardian|last=Lewis|first=Helen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/women/womens-life/10355275/Grand-Theft-Auto-V-is-designed-deliberately-to-degrade-women.html|title=Grand Theft Auto V is designed deliberately to degrade women|date=4. 10. 2013|accessdate=26. 8. 2024|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt;

Avstralski veleblagovnici Target in Kmart sta decembra 2014 igro umaknili iz svojih trgovin, potem ko je peticija Change.org proti upodobitvam nasilja nad ženskami v igri zbrala več kot 40.000 podpisov.&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-violence-against-women-criticisms-spurs-ban-/1100-6423950/|title=GTA 5 &quot;Violence Against Women&quot; Criticisms Spurs Ban by Australian Retailer|date=3. 12. 2014|accessdate=26. 8. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.abc.net.au/news/2014-12-03/target-kmart-pull-grand-theft-auto-5-game-sexual-violence/5939184|title=Grand Theft Auto V: Target, Kmart pull game off shelves over sexual violence controversy|date=4. 12. 2014|accessdate=26. 8. 2024|website=ABC News|last=Kent|first=Lucinda|archive-date=2014-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20141204123735/http://www.abc.net.au/news/2014-12-03/target-kmart-pull-grand-theft-auto-5-game-sexual-violence/5939184|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Glavni operativni direktor družbe Take-Two Interactive Strauss Zelnick je javno izrazil razočaranje podjetja, da so igro umaknili iz trgovin, in potrdil, da &quot;stoji za našimi izdelki, ljudmi, ki jih ustvarjajo, in potrošniki, ki jih igrajo.&quot;&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; ''IGN'' je peticijo Change.org označil za »dezinformirano« in zapisal, da so njene pritožbe o spodbudah k spolnemu nasilju v igri neresnične. Avstralski odbor za klasifikacijo (Australian Classification Board) prepoveduje spolno nasilje v igrah, kar pomeni, da bi v tem primeru odklonili oceno igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/12/04/targets-gta-5-snub-is-misinformed-and-achieves-nothing|title=Target's GTA 5 Snub is Misinformed and Achieves Nothing|date=4. 12. 2014|accessdate=3. 9. 2024|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Avtor na strani ''Kotaku'' je menil, da je upodobitev žensk sama po sebi problematična in da ima Target pravico zavrniti prodajo igre ter da se mora odzvati na široko podporo peticiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/2014/12/targets-grand-theft-auto-v-ban-leaves-us-with-no-one-to-blame/|title=Target’s Grand Theft Auto V Ban Leaves Us With No-One To Blame|date=4. 12. 2014|accessdate=3. 9. 2024|website=Kotaku|last=Serrels|first=Mark|archive-date=2024-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20240903160249/https://www.kotaku.com.au/2014/12/targets-grand-theft-auto-v-ban-leaves-us-with-no-one-to-blame/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Petit (ki je pisal za ''Kotaku'') in Ben Colliver sta kritizirala upodobitev [[Transspolnost|transspolnih]] likov v igri kot spolnih delavcev s pretežno mišičastimi telesi in to opisala kot škodljive [[Transfobija|transfobne]] stereotipe.&lt;ref name=&quot;:45&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Video Games Crime and Next-Gen Deviance|last=Colliver|first=Ben|publisher=Emerald Group Publishing|year=2020|isbn=978-1-83867-450-2|page=131-149}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/gtav-s-enhanced-2022-release-should-leave-the-2013-tran-1847723098|title=GTAV’s Enhanced 2022 Release Should Leave The 2013 Transphobia Behind|date=22. 9. 2021|accessdate=9. 9. 2024|website=Kotaku|last=Petit|first=Carolyn|archive-date=2021-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210922184304/https://kotaku.com/gtav-s-enhanced-2022-release-should-leave-the-2013-tran-1847723098|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Colliver je zapisal, da upodobitev »ne odraža kompleksne niansirane strukture, ki pogosto ureja življenja transspolnih oseb«.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Ponovna izdaja aprila 2022 za PlayStation 5 in Xbox Series X/S je odstranila vsebino iz vseh delov igre, razen iz režiserskega načina, kar pomeni, da so njihovi modeli ostali dostopni, vendar brez možnosti tvorjenja dialogov. Nekateri novinarji so ugotovili, da je odstranitev morda spodbudilo odprto pismo skupine zagovornikov LGBTQ+ Out Making Games, ki je zahtevala odstranitev, potem ko je prebrala Petitov članek. Skupina je pohvalila Rockstarjevo odločitev, da odstrani vsebino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/rockstar-looks-to-have-removed-transphobic-content-from-gta-5s-next-gen-release/|title=Rockstar looks to have removed ‘transphobic’ content from GTA 5’s next gen release|date=16. 4. 2022|accessdate=9. 9. 2024|website=Video Games Chronicle|last=Middler|first=Jordan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-remasters-cut-transphobic-content/1100-6502628/|title=GTA 5 Remasters Cut Transphobic Content|date=20. 4. 2022|accessdate=9. 9. 2024|website=GameSpot|last=Williams|first=Demi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/transphobic-content-has-been-removed-from-the-gta-5-remasters|title=Transphobic content has been removed from the GTA 5 remasters|date=19. 4. 2022|accessdate=10. 9. 2024|website=Eurogamer|last=Nightingale|first=Ed}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2013 je raper Daz Dillinger vložil tožbo proti družbama Rockstar Games in Take Two Interactive zaradi domnevne nepooblaščene uporabe dveh njegovih pesmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pitchfork.com/news/52614-daz-dillinger-accuses-grand-theft-auto-v-of-stealing-his-beats/|title=Daz Dillinger Accuses &quot;Grand Theft Auto V&quot; of Stealing His Beats|date=11. 10. 2013|accessdate=10. 9. 2024|website=Pitchfork|last=Battan|first=Carrie}}&lt;/ref&gt;{{efn|Gre za pesmi ''C-Walk'', ki jo izvaja Kurupt, in ''Nothin' But the Cavi Hit'', ki jo izvajata Mack 10 in Tha Dogg Pound. Obe je produciral Dillinger in sta bili vključeni v radijsko postajo West Coast Classics.}} Februarja 2014 je televizijska osebnost Karen Gravano iz resničnostnega šova ''Mob Wives'' vložila tožbo proti družbi Rockstar Games z obtožbo, da lik v igri temelji na njeni podobi in zgodbi ter je bil uporabljen brez njene privolitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/451243/mob-wives-karen-gravano-suing-rockstar-over-gta-v-character/|title='Mob Wives' Karen Gravano suing Rockstar over GTA V character|date=27. 2. 2014|accessdate=10. 9. 2024|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}&lt;/ref&gt;{{efn|Gravanova je hči nekdanjega podšefa kriminalne družine Gambino Salvatoreja Gravana (imenovan tudi Sammy the Bull) in je nastopala v prvih treh sezonah šova ''Mob Wives'', kjer spremljajo ženske, katerih možje ali očetje so bili aretirani in zaprti zaradi zločinov, povezanih z mafijo.}} Rockstar je aprila vložil zahtevo za zavrnitev te tožbe in izjavil, da so obtožbe ovržene po prvem amandmaju [[Ustava Združenih držav Amerike|Ustave ZDA]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.law360.com/articles/530954/video-game-makers-say-free-speech-bars-mob-wives-suit|title=Video Game Makers Say Free Speech Bars 'Mob Wives' Suit|date=23. 4. 2014|accessdate=10. 9. 2024|website=Law 360|last=Donahue|first=Bill}}&lt;/ref&gt; Julija je igralka [[Lindsay Lohan]] vložila tožbo in trdila, da so na elemente v igri, vključno z likom Lacey Jonas, vplivali njena podoba, glas in linija oblačil, kar je bilo storjeno brez njene privolitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/newsbeat-28129505|title=Lindsay Lohan is suing the makers of Grand Theft Auto V|date=2. 7. 2014|accessdate=10. 9. 2024|website=BBC}}&lt;/ref&gt; Rockstar se je odzval v sodnih spisih, v katerih je zahteval zavrnitev primera, in zapisal, da je bil primer neresen in vložen zaradi promocijskih namenov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.eurogamer.net/articles/2014-08-27-lindsay-lohan-sued-rockstar-for-attention-grand-theft-auto-5-dev-says|title=Lindsay Lohan sued Rockstar for attention, Grand Theft Auto 5 dev says|date=27. 8. 2014|accessdate=10. 9. 2024|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom|archive-date=2014-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20140830033308/http://www.eurogamer.net/articles/2014-08-27-lindsay-lohan-sued-rockstar-for-attention-grand-theft-auto-5-dev-says|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 sta bili obe tožbi zavrženi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ctvnews.ca/entertainment/lindsay-lohan-loses-lawsuit-versus-grand-theft-auto-makers-1.3055045|title=Lindsay Lohan loses lawsuit versus 'Grand Theft Auto' makers|date=1. 9. 2016|accessdate=23. 9. 2024|website=CTV News|archive-date=2024-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240619033314/https://www.ctvnews.ca/entertainment/lindsay-lohan-loses-lawsuit-versus-grand-theft-auto-makers-1.3055045|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Prodaja ==
V 24-ih urah po izidu je ''Grand Theft Auto V'' ustvaril več kot 815 milijonov ameriških dolarjev prihodkov po vsem svetu, kar ustreza približno 11,21 milijona prodanih izvodov za Take-Two Interactive.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/guinness-claims-gtav-day-one-sales-total-112-million-copies/1100-6415455/|title=Guinness claims GTAV day-one sales total 11.2 million copies|date=8. 10. 2013|accessdate=23. 9. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt;{{efn|Rekord prodaje igre v prvem dnevu je presegel prejšnji rekord igre ''Call of Duty: Black Ops II'', ki je znašal 500 milijonov ameriških dolarjev.}} Številke so skoraj podvojile pričakovanja analitikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://variety.com/2013/digital/news/grand-theft-auto-v-earns-800-million-in-a-day-more-than-worldwide-haul-of-man-of-steel-1200616706/|title=‘Grand Theft Auto V’ Earns $800 Million in a Day, More than Worldwide Haul of ‘Man of Steel’|date=18. 9. 2013|accessdate=23. 9. 2024|website=Variety|last=Graser|first=Marc}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-taketwo-gta-idUSBRE98H0Z720130918/|title=Take Two's GTA V starts strong with $800 mln in first-day sales|date=19. 9. 2013|accessdate=23. 9. 2024|website=Reuters|last=Nayak|first=Malathi}}&lt;/ref&gt; Tri dni po izidu je igra presegla milijardo dolarjev prihodkov iz prodaje, s čimer je postala najhitreje prodajan zabavni izdelek v zgodovini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/20/gta-5-sales-hit-1-billion-in-three-days|title=GTA 5 Sales Hit $1 Billion in Three Days|date=20. 9. 2013|accessdate=23. 9. 2024|website=IGN|last=Goldfarb|first=Andrew}}&lt;/ref&gt;{{efn|Dosežek najhitrejšega zaslužka 1 milijarde ameriških dolarjev je podrl prejšnji rekord, ki ga je postavila igra ''Call of Duty: Black Ops II'', ki je za ta dosežek potrebovala 15 dni.}} Šest tednov po izidu je Rockstar poslal po svetu skoraj 29 milijonov izvodov igre, kar je že preseglo celotno prodajo ''Grand Theft Auto IV''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta5-has-exceeded-gta4s-lifetime-sales-to-retail-in-six-weeks|title=GTA 5 has exceeded GTA 4's lifetime sales to retail in six weeks|date=5. 2. 2014|accessdate=23. 9. 2024|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2013 je igra postala najbolje prodajana digitalna izdaja v trgovini PlayStation Store za PlayStation 3 in podrla prejšnji rekord igre ''[[The Last of Us]]'', čeprav številke o prodaji niso bile razkrite.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/432724/gta-5-is-ps3s-biggest-ever-digital-release/|title=GTA 5 is PS3's biggest ever digital release|date=8. 10. 2013|accessdate=26. 9. 2024|website=Computer and Video Games|last=Ivan|first=Tom}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/07/gta-5-overtakes-gta-4s-uk-lifetime-sales-in-three-weeks/|title=GTA 5 Overtakes GTA 4's UK Lifetime Sales in Three Weeks|date=7. 10. 2013|accessdate=26. 9. 2024|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; 8. oktobra je igra podrla sedem Guinnessovih svetovnih rekordov: postala je najbolje prodajana video igra v 24 urah, najbolje prodajana akcijsko-pustolovska video igra v 24 urah, videoigra z najvišjim prihodkom v 24 urah, zabavni produkt, ki je najhitreje prinesel 1 milijardo ameriških dolarjev prihodka, videoigra, ki je najhitreje prinesla 1 milijardo ameriških dolarjev prihodka, največji prihodek, ki ga je ustvaril zabavni izdelek v 24 urah, in najbolj gledan napovednik za akcijsko-pustolovsko videoigro.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;

Digitalna različica za Xbox 360 je izšla 18. oktobra&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/434568/gta-v-gets-digital-release-on-xbox-360|title=GTA V gets digital release on Xbox 360|date=19. 10. 2013|accessdate=26. 9. 2024|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}&lt;/ref&gt; in je postala najdonosnejša izdaja v prvem dnevu in prvem tednu prodaje na Xbox Live.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/435831/gta-v-sales-near-29-million-in-six-weeks|title=GTA V sales near 29 million in six weeks|date=30. 10. 2013|accessdate=26. 9. 2024|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}&lt;/ref&gt; Do maja 2014 je igra ustvarila skoraj 1,98 milijarde ameriških dolarjev prihodkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidthier/2014/05/13/grand-theft-auto-5-has-sold-nearly-2-billion-at-retail/|title='Grand Theft Auto 5' Has Sold Nearly $2 Billion|date=13. 5. 2014|accessdate=26. 9. 2024|website=Forbes|last=Thier|first=Dave}}&lt;/ref&gt; Od avgusta 2014 je bila igra prodana v več kot 34 milijonih izvodov za PlayStation 3 in Xbox 360.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://edge.media-server.com/m/p/fz7qomh5/lan/en|title=Q1 2015 Take-Two Interactive Software, Inc. Earnings Conference Call|date=5. 8. 2014|accessdate=26. 9. 2024|website=Take-Two Interactive|last=Zelnick|first=Strauss}}&lt;/ref&gt; Do decembra 2014 so razposlali 45 milijonov izvodov, vključno z 10 milijoni izvodov ponovno izdane različice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-5-has-sold-45m-units-to-retailers|title=Grand Theft Auto 5 has sold 45m units to retailers|date=3. 2. 2015|accessdate=12. 10. 2024|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}&lt;/ref&gt; Do aprila 2018 je MarketWatch poročal, da je igra ustvarila približno šest milijard dolarjev prihodka in postala najdonosnejši zabavni produkt vseh časov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vg247.com/gta-v-profitable-entertainment-product-ever|title=GTA 5 is the most profitable entertainment product ever|date=9. 4. 2018|accessdate=12. 10. 2024|website=VG247|last=Billcliffe|first=James}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-5-estimated-to-be-the-most-profitable-entertainment-product-of-all-time/|title=GTA 5 estimated to be the most profitable product of all time|date=9. 4. 2018|accessdate=12. 10. 2024|website=PC Gamer|last=Donnelly|first=Joe|archive-date=2018-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180409172025/https://www.pcgamer.com/gta-5-estimated-to-be-the-most-profitable-entertainment-product-of-all-time/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Do julija 2018 je bila prodana v skoraj 100 milijonih izvodov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://variety.com/2018/gaming/news/grand-theft-auto-v-sales-1202893715/|title=‘Grand Theft Auto V’ Sales Approach 100 Million, Continue to Fuel Take-Two Success|date=2. 8. 2018|accessdate=12. 10. 2024|website=Variety|last=Crecente|first=Brian}}&lt;/ref&gt; do julija 2021 pa je bilo razposlanih več kot 150 milijonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-sells-150-million-copies-as-gta-online-continues-to-grow/1100-6494684/|title=GTA 5 Sells 150 Million Copies As GTA Online Continues To Grow|date=2. 8. 2021|accessdate=12. 10. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt; Do konca leta 2023 so v reviji ''Barron's'' poročali, da so se podatki o prihodkih igre dvignili na 8,5 milijarde dolarjev, kar je pomenilo več kot 500 milijonov dolarjev letno s približno 22 milijoni aktivnih igralcev mesečno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.barrons.com/news/grand-theft-auto-built-for-the-long-haul-68eff4de|title=Grand Theft Auto: Built For The Long Haul|date=4. 12. 2023|accessdate=12. 10. 2024|website=Barron's|last=Lucas|first=Erwan}}&lt;/ref&gt; Do marca 2024 je bila igra razposlana v približno 200 milijonih izvodov po vsem svetu na vseh platformah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/take-two-moves-grand-theft-auto-6-out-of-current-fiscal-year|title=Take-Two confirms no Grand Theft Auto 6 in current fiscal year|date=16. 5. 2024|accessdate=12. 10. 2024|website=Games Industry|last=Sinclair|first=Brendan}}&lt;/ref&gt; Leta 2020 je bilo prodanih več izvodov kot katerokoli drugo leto od lansiranja igre leta 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-has-sold-more-than-140-million-copies/1100-6487267/|title=GTA 5 Has Sold More Than 140 Million Copies|date=13. 2. 2021|accessdate=14. 10. 2024|website=GameSpot|last=Knezevic|first=Kevin}}&lt;/ref&gt;

V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je igra postala najhitreje prodajana igra vseh časov, saj so v petih dneh prodali več kot 2,25 milijona izvodov. To je podrlo prejšnji rekord, ki ga je postavil ''[[Call of Duty: Black Ops]]'' z dvema milijonoma prodanih izvodov v istem obdobju. ''GTA V'' je podrl tudi rekord prodaje v prvem dnevu, saj so prodali 1,57 milijonov izvodov in ustvarili 65 milijonov funtov prihodkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/23/grand-theft-auto-v-uk-sales-figures-revealed|title=Grand Theft Auto V UK Sales Figures Revealed|date=23. 9. 2013|accessdate=14. 10. 2024|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; V dveh tednih je bila igra prodana v več kot 2,6 milijona izvodov in ustvarila 90 milijonov funtov prihodkov, kar je predstavljalo 52 % iger, prodanih septembra 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vg247.com/grand-theft-auto-5-accounted-for-52-of-games-sold-in-uk-during-september-market-up-45-yoy|title=Grand Theft Auto 5 accounted for 52% of games sold in UK during September, market up 45% yoy|date=3. 10. 2013|accessdate=14. 10. 2024|website=VG247|last=Nunneley-Jackson|first=Stephany}}&lt;/ref&gt; Po treh tednih prodaje je v Združenem kraljestvu presegel celotno prodajo igre ''Grand Theft Auto IV''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta5-beats-gta4s-lifetime-sales-in-uk-after-just-three-weeks|title=GTA 5 beats GTA 4's lifetime sales in UK after just three weeks|date=5. 2. 2014|accessdate=14. 10. 2024|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}&lt;/ref&gt; V svojem četrtem tednu je postal najhitreje prodajani naslov, ki je presegel mejo treh milijonov v Združenem kraljestvu, s čimer je presegel celotno prodajo igre ''Black Ops II''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-5-sales-top-three-million-in-uk|title=Grand Theft Auto 5 sales top three million in UK|date=17. 10. 2013|accessdate=14. 10. 2024|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Novembra 2014 je igra postala najbolje prodajana igra vseh časov v Združenem kraljestvu in prehitela ''Black Ops''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-5-now-uks-best-selling-game-ever|title=Grand Theft Auto 5 now UK's best-selling game ever|date=24. 11. 2014|accessdate=14. 10. 2024|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Podobno uspešna je bila tudi v Severni Ameriki: bila je najbolje prodajana igra v septembru, saj je predstavljala več kot 50 % prodaje programske opreme&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/npd-gtav-leads-surging-september/1100-6415643/|title=NPD: GTAV leads surging September|date=17. 10. 2013|accessdate=10. 12. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt; in povečala celotno prodajo programske opreme za 52 % v primerjavi s septembrom 2012.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/434414/gta-5-revitalises-declining-us-games-market-npd/|title=GTA 5 revitalises declining US games market – NPD|date=18. 10. 2013|accessdate=10. 12. 2024|website=Computer and Video Games|last=Prescott|first=Shaun}}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
Kritiki so se strinjali, da spada ''Grand Theft Auto V'' med najboljše igre za igralne konzole sedme generacije&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; in je odličen zaključni naslov pred pojavom osme generacije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.xgn.nl/360/review/49648/grand-theft-auto-v|title=Grand Theft Auto 5 Recensie|date=18. 9. 2013|accessdate=10. 12. 2024|website=XGN|last=Quekel|first=Sebastiaan}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://ww11.gameplanet.com.au/xbox-360/reviews/g5236c2093eedd/Grand-Theft-Auto-V-review/?sub1=20250227-0445-12f1-bdc1-43dafa915909|title=Grand Theft Auto V review|date=17. 9. 2013|accessdate=26. 2. 2025|website=Gameplanet|last=Cullinane|first=James}}&lt;/ref&gt; ''Polygon'' je opazil, da bo igra »most med sedanjostjo iger in prihodnostjo«, in jo razglasil za »zaključek te generacije ter merilo za naslednjo«.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Avtor na ''VideoGamer.com'' je bil mnenja, da gre za »ultimativni labodji spev za ta cikel konzol«, ki bo »vrgel dolgo senco na naslednjega«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.videogamer.com/reviews/gta5_review.html|title=GTA 5 Review|date=16. 9. 2013|accessdate=26. 2. 2025|website=Video Gamer|last=Miller|first=Simon|archive-date=2013-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131006034509/http://www.videogamer.com/reviews/gta5_review.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Tri dni po izidu se je igra uvrstila na drugo mesto ''IGN''-ovega seznama »Top 25 Xbox 360 Games«. Menili so, da sta obseg in podrobnosti odprtega sveta presegla večino drugih iger za Xbox 360. Igro so poimenovali »zmagoslavje tako za igralce kot za sam medij, zato si zasluži svoj neverjeten uspeh«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/best-xbox-360-games|title=The 25 Best Xbox 360 Games of All Time|date=31. 5. 2023|accessdate=26. 2. 2025|website=IGN}}&lt;/ref&gt; Novembra 2013 je ''Hardcore Gamer'' igro postavil na tretje mesto na svojem seznamu »100 najboljših iger generacije«. Navedli so njegovo izboljšano mehaniko streljanja in vožnje v primerjavi s predhodniki in menili, da je zasnova z več protagonisti »dobrodošla sprememba tempa«, ki bi lahko postala merilo osme generacije iger.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hardcoregamer.com/2013/11/08/the-top-ten-games-of-the-generation/60954/|title=Top 100 Games of the Generation: The Top Ten Games of the Generation|date=8. 11. 2013|accessdate=5. 3. 2025|website=Hardcore Gamer}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Decembra je ''The Daily Telegraph'' igro uvrstil med svojih »50 najboljših iger te generacije konzol«. Imenovali so ga »kulturni velikan«, ki »bo Rockstarjeva trajna zapuščina«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10521106/The-50-best-games-of-the-last-console-generation-part-one.html|title=The 50 best games of the last console generation: part one|date=27. 12. 2013|accessdate=5. 3. 2025|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2014 so pri ''Computer and Video Games'' igro uvrstili na četrto mesto svojega seznama »Iger generacije«. Utemeljili so, da je Rockstar prvič ustvaril »povsem lep« odprt svet. Ugotovili so, da je igra odpravila ponavljajočo zasnovo misij ''Grand Theft Auto IV'' in se namesto tega osredotočila na zabavo pri igranju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/442793/cvgs-games-of-the-generation-20-1/|title=CVG's Games of the Generation 20–1|date=1. 1. 2014|accessdate=5. 3. 2025|website=Computer and Video Games}}&lt;/ref&gt; Maja jo je ''IGN'' uvrstil na osmo mesto na svojem seznamu »100 najboljših iger generacije« in jo označil za »ogromen, hrupen in divje ambiciozen most proti [osmi] generaciji igranja konzol«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/top/games-of-a-generation/8|title=Grand Theft Auto V – #8 Top Games of a Generation|date=23. 5. 2014|accessdate=7. 3. 2025|website=IGN|archive-date=2016-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20161115200812/http://www.ign.com/top/games-of-a-generation/8|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Naslednji mesec se je uvrstila na tretje mesto ''IGN''-ovega seznama »Igre generacije: Vaših top 100« po izboru bralcev tega spletnega mesta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/06/04/games-of-a-generation-your-top-100-list?page=2|title=Games of a Generation: Your Top 100|date=4. 6. 2014|accessdate=7. 3. 2025|website=IGN}}&lt;/ref&gt; Avgusta jo je ''Game Informer'' uvrstil na tretje mesto na seznamu »10 najboljših akcijskih iger generacije«. Kakovost igre so primerjali s kakovostjo njenega predhodnika, pri čemer so bili mnenja, da so njena zasnova likov, raznolike misije in večigralski način nadomestili uvrstitev ''Grand Theft Auto IV'' na seznam. Pisali so o drami absurda v zgodbi in prostranosti odprtega sveta ter niso »obžalovali niti sekunde«, ki so jo porabili za igranje igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2014/08/01/top-10-action-games-of-the-generation.aspx|title=Top 10 Action Games Of The Generation|date=1. 8. 2014|accessdate=7. 3. 2025|website=Game Informer|last=Turi|first=Tim|archive-date=2014-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20140818012937/http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2014/08/01/top-10-action-games-of-the-generation.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Novembra jo je ''Edge'' imenoval za peto najboljšo igro svoje generacije in komentiral, da si »noben drug igralni studio ne upa niti poskusiti ustvariti igre odprtega sveta, ker preprosto ni možnosti, da bi dosegel [njihove] standarde«.&lt;ref&gt;&quot;The Ten Best Games Of The Generation&quot;. ''Edge''. Št. 272. Future plc. November 2014. Strani 74–81.&lt;/ref&gt; Leta 2015 jo je njihova publikacija ocenila za drugo najboljšo videoigro vseh časov.&lt;ref&gt;&quot;The 100 Greatest Videogames&quot;. ''Edge''. Bath, UK: Future. 2015. Stran 204. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-78389-244-0&lt;/bdi&gt;.&lt;/ref&gt; Igra je bila visoko uvrščena na več seznamih najboljših iger po izboru javnosti; bila je osma na seznamu »100 najboljših videoiger vseh časov« revije ''Empire'' in peta na seznamu »100 najboljših iger« revije ''Good Game'' po glasovanju občinstva revije oz. programa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.empireonline.com/features/100greatestgames/game.asp?title=8|title=8. Grand Theft Auto V – The 100 Greatest Video Games Of All Time|date=18. 8. 2014|accessdate=7. 3. 2025|website=Empire}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/tv/goodgame/stories/s4065784.htm|title=Good Game Top 100 – Final List|date=12. 8. 2014|accessdate=15. 3. 2025|website=Good Game|last=O'Donnell|first=Steven|last2=Bendixsen|first2=Stephanie}}&lt;/ref&gt; Postala je tudi najbolj tvitana igra v letu 2015, kljub temu, da je bila izdana več kot leto prej.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2016/02/05/grand-theft-auto-5-tops-2015-most-tweeted-about-chart|title=Grand Theft Auto 5 Tops 2015 Most-Tweeted About Chart|date=5. 2. 2016|accessdate=15. 3. 2025|website=IGN|last=Blake|first=Vikki}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2022 je Rockstar potrdil razvoj igre ''Grand Theft Auto VI''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/gta-6-confirmed|title=GTA 6 Confirmed: Rockstar Finally Says It's in Development|date=4. 2. 2022|accessdate=15. 3. 2025|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}&lt;/ref&gt; Uraden napovednik je izšel decembra 2023, po trenutnih načrtih bo izšla leta 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/23981659/gta-6-trailer-watch-rockstar-games-leak|title=Grand Theft Auto 6’s first trailer is here|date=5. 12. 2023|accessdate=16. 3. 2025|website=Polygon|last=McWhertor|first=Michael}}&lt;/ref&gt;

=== Uporaba v raziskavah ===
Igra je bila uporabljena v študiji Intel Labs, kjer so predstavili pristop za izboljšanje njene grafike z uporabo nevronskih mrež.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://isl-org.github.io/PhotorealismEnhancement/|title=Enhancing Photorealism Enhancement|date=23. 5. 2022|accessdate=16. 3. 2025|website=isl-org.github.io}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theverge.com/2021/5/12/22432945/intel-gta-v-realistic-machine-learning-cityscapes-dataset|title=Intel is using machine learning to make GTA V look incredibly realistic|date=13. 5. 2021|accessdate=16. 3. 2025|website=The Verge|last=Campbell|first=Ian Carlos}}&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{seznam opomb}}

==Sklici==
{{Sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Bogenn |first1=Tim |last2=Barba |first2=Rick |date=2013 |title=Grand Theft Auto V Signature Series Strategy Guide |url=https://archive.org/details/grandtheftautov0000timb |publisher=[[BradyGames]] |isbn=9780744014679 }}
* {{cite journal |last=Bertz |first=Matt |title=Go Big Or Go Home |publisher=United States: [[GameStop]] |journal=[[Game Informer]] |issue=236 |date=December 2012 |pages=72–95 }}
* {{cite magazine |title=Play: Economies of scale |publisher=[[Future plc]] |magazine=[[Edge (magazine)|Edge]] |issue=259 |date=November 2013 |pages=85–88 |url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |ref={{harvid|Edge|2013}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919065641/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |archive-date=19 September 2013 |url-status=dead}}

== Zunanje povezave ==
&lt;!-- =================== {{No more links}} ============================
|  PLEASE BE CAUTIOUS IN ADDING MORE LINKS TO THIS ARTICLE. Wikipedia  |
|  is not a collection of links nor should it be used for advertising. |
|            Excessive or inappropriate links WILL BE DELETED.         |
|  See [[Wikipedia:External links]] &amp; [[Wikipedia:Spam]] for details.  |
|  If there are already plentiful links, please propose additions or   |
|  replacements on this article's discussion page, or submit your link |
|  to the relevant category at the Open Directory Project (dmoz.org)   |
|  and link back to that category using the {{dmoz}} template.         |
======================= {{No more links}} ========================== --&gt;
{{kategorija v Zbirki|Grand Theft Auto V}}
{{Wikiquote}}
* {{Official website}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2013]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 4]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 5]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igre za Xbox One]]
[[Kategorija:Grand Theft Auto|5]]</text>
      <sha1>7srsncg47ktvcfw9yrrgi9aa0a07jux</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761455</id>
      <parentid>6761449</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:07:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pristome</username>
        <id>251796</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/Jepsep43|Jepsep43]] ([[Uporabniški pogovor:Jepsep43|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika InternetArchiveBot</comment>
      <origin>6761455</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="126490" sha1="eviurzzs0zi18l3ri2gafe2r53622pu" xml:space="preserve">{{Infopolje Videoigra
| title = Grand Theft Auto V
| image = Grand Theft Auto V.png
| developer = [[Rockstar North]]{{efn|Pri projektu so pomagali [[Rockstar San Diego]], [[Rockstar Leeds]], [[Rockstar Toronto]], [[Rockstar New England]] in [[Rockstar London]].&lt;ref&gt;{{cite video game |title=Grand Theft Auto V |developer=[[Rockstar North]] |publisher=[[Rockstar Games]] |date=17. september 2013 |platform=[[PlayStation 3]] and [[Xbox 360]] |level=Credits}}&lt;/ref&gt;}}
| publisher = [[Rockstar Games]]
| producer = {{Unbulleted list|[[Leslie Benzies]]|Imran Sarwar}}
| designer = {{Unbulleted list|Leslie Benzies|Imran Sarwar}}
| programmer = Adam Fowler
| artist = Aaron Garbut
| writer = {{Unbulleted list|[[Dan Houser]]|Rupert Humphries|Michael Unsworth}}
| composer = {{Unbulleted list|[[Tangerine Dream]]|[[Woody Jackson]]|[[The Alchemist (glasbebik)|The Alchemist]]|[[Oh No (glasbenik)|Oh No]]}}
| series = ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''
| engine = [[Rockstar Advanced Game Engine|RAGE]]
| platforms = {{Unbulleted list|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox Series X/S]]|[[Windows Vista]]|[[Windows 7]]|[[Windows 8]]|[[Windows 8.1]]|[[Windows 10]]|[[Windows 11]]}}
| released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=17. september 2013|'''PS3''', '''Xbox 360'''|17. september 2013|'''PS4''', '''Xbox One'''|18. november 2014|'''Microsoft Windows'''|14. april 2015|'''PS5''', '''Xbox Series X/S'''|Q3/Q4 2021}}
| genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]]
| modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]]
}}

'''''Grand Theft Auto V''''' (okrajšava '''''GTA V''''' oz. '''''GTA 5''''') je [[akcijsko-pustolovska videoigra]] iz leta 2013, ki jo je razvil [[Rockstar North]] in izdal [[Rockstar Games]].&amp;nbsp;Gre za sedmi glavni del serije ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', prvi po ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (''GTA IV'') iz leta 2008, skupno pa za petnajsto igro v seriji. Zgodba te [[Enoigralska videoigra|enoigralske igre]] se odvija v izmišljeni državi San Andreas, ki temelji na [[Južna Kalifornija|Južni Kaliforniji]], v središču pa so trije protagonisti: bančni ropar Michael De Santa, ulični gangster Franklin Clinton in preprodajalec mamil Trevor Philips. Igra prikazuje njihove poskuse ropov pod pritiskom skorumpirane vladne agencije in vplivnih kriminalcev. Koncept odprtega sveta igralcem omogoča prosto gibanje po podeželju San Andreasa in izmišljenega mesta Los Santos, ki temelji na [[Los Angeles|Los Angelesu]]. 

Igro se lahko igra v prvoosebnem ali tretjeosebnem načinu, igralec pa se lahko premika peš ali z vozilom. Igralec ima na voljo tri protagoniste in med njimi preklaplja tako med misijami kot izven njih. Zgodba se osredotoča na zaporedja ropov, številne misije pa vključujejo tudi streljanje in vožnjo. Ko igralec stori kaznivo dejanje, ga začnejo iskati organi pregona. ''[[Grand Theft Auto Online]]'' je spletni način igre za več igralcev (sodeluje lahko do 30 igralcev), ki so med seboj v stiku v obliki različnih sodelovanj in tekmovanj. 

Razvoj igre se je pričel približno v času izida igre ''GTA IV'', v njem pa je sodelovalo veliko Rockstarjevih studiev po vsem svetu. Razvojna ekipa je navdih črpala tudi iz številnih svojih prejšnjih projektov, kot sta ''[[Red Dead Redemption]]'' in ''[[Max Payne 3]]'', zato je zasnovala igro, ki se vrti okoli treh glavnih protagonistov, kar je predstavljalo inovacijo v samem jedru strukture glede na predhodnike. Velik del razvojnega dela je predstavljalo ustvarjanje odprtega sveta, zato je več članov ekipe izvedlo terenske raziskave po Kaliforniji, da bi ustvarili posnetke za oblikovalsko ekipo. Zvočna podlaga igre vsebuje izvirno glasbo, ki jo je ustvarila ekipa producentov, ki je sodelovala več let. Igra je izšla septembra 2013 za [[PlayStation 3]] in [[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]], novembra 2014 za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], aprila 2015 za [[Microsoft Windows|Windows]], marca 2022 pa za [[PlayStation 5]] in [[Xbox Series X/S]]. 

Množično pričakovana in intenzivno oglaševana igra je podrla prodajne rekorde v panogi in postala najhitreje prodajan izdelek za zabavo v zgodovini, saj so že prvi dan ustvarjalci z njo zaslužili 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa so že presegli prihodek milijarde dolarjev. Prejela je več pohval kritikov, pohvale so bili deležni zlasti zasnova z več protagonisti, odprt svet, predstavitev in igralna izkušnja. Hkrati pa je sprožila tudi polemike v zvezi s prikazovanjem nasilja in odnosa do žensk. Velja za eno najpomembnejših iger za sedmo in osmo generacijo [[Igralna konzola|igralnih konzol]] in za eno najboljših videoiger sploh, ob koncu leta pa je prejela številne nagrade, vključno z nagradami za igro leta, ki jih je podelilo več igričarskih publikacij. Z več kot 165 milijoni prodanih izvodov je druga najbolje prodajana videoigra vseh časov, od aprila 2018 pa velja za enega najuspešnejših izdelkov za zabavo vseh časov s približno 6 milijardami dolarjev prihodkov po vsem svetu. 

== Igranje ==
''GTA V'' je akcijsko-pustolovska igra,&lt;ref name=&quot;:46&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/9/4819272/grand-theft-auto-5-smashes-7-guinness-world-records|title=Grand Theft Auto 5 smashes 7 Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Polygon|last=Pitcher|first=Jenna}}&lt;/ref&gt; ki se igra bodisi iz tretjeosebne&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/five-ways-you-can-make-grand-theft-auto-v-more-immersiv-1373584582|title=Five Ways You Can Make Grand Theft Auto V More Immersive|date=24. 9. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hamilton|first=Kirk}}&lt;/ref&gt; ali prvoosebne perspektive.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/04/grand-theft-auto-v-a-new-perspective|title=Grand Theft Auto 5: A New Perspective|date=4. 11. 2014|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}&lt;/ref&gt;{{efn|Prvoosebna perspektiva ni na voljo v verzijah za PlayStation 3 in Xbox 360.}} Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z zastavljenimi cilji – za napredovanje skozi zgodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/12/grand-theft-auto-5-reinventing-the-open-world-rulebook|title=Grand Theft Auto V: Reinventing the Open-World Rulebook|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}&lt;/ref&gt; Izven časa misij se lahko prosto sprehajajo po odprtem svetu. Ta je sestavljen iz podeželja San Andreasa, vključno z izmišljenim okrožjem Blaine in izmišljenim mestom Los Santos, ki je po površini precej večje od prizorišč prejšnjih iger iz serije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/377702/gta-v-world-is-bigger-than-red-dead-redemption-san-andreas-and-gta-4-combined/|title=GTA V world 'is bigger than Red Dead Redemption, San Andreas and GTA 4 combined|date=8. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}&lt;/ref&gt;{{efn|Umetniški direktor Aaron Garbut je ocenil, da je svet v igri dovolj velik, da vanj spravi svetove iger ''Red Dead Redemption'', ''Grand Theft Auto: San Andreas'' in ''Grand Theft Auto IV''.}} Svet je mogoče v celoti raziskati že takoj na začetku igre, napredovanje v zgodbi pa odklene več vsebin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/13/grand-theft-auto-5s-unseen-mastermind|title=Grand Theft Auto 5’s Unseen Mastermind|date=13. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}&lt;/ref&gt;

Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo strelno orožje, eksplozive ali pa ga napadejo od blizu.{{efn|Do načina se dostopa preko pojavnega okna za orožje, ki ponudi osem možnosti, ki ustrezajo različnim vrstam orožja.}} Lahko tudi tečejo, skačejo, plavajo in uporabljajo vozila za premikanje po svetu.{{efn|Igralci lahko alternativno pokličejo taksi, ki vozi do določenih destinacij.}} Kot prilagoditev velikosti zemljevida so uvedli nove vrste vozil, ki jih v predhodni igri ''GTA IV'' ni bilo, med drugim [[zrakoplov s fiksnimi krili|zrakoplove s fiksnimi krili]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2012/nov/12/grand-theft-auto-v-preview-gta-5|title=Grand Theft Auto V preview: the inside story|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; V boju proti sovražnikom se lahko kot pomoč uporabljata tudi samodejno merjenje in sistem kritja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/video-game-previews/10033217/Grand-Theft-Auto-V-preview.html|title=Grand Theft Auto V preview|date=2. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Če je igralčev lik ranjen, se bo njegov merilnik življenjske energije postopoma regeneriral do polovice.{{efn|Zdravje se v celoti obnovi z uporabo kompletov prve pomoči ali uživanjem hrane in pijače.}} Ko se ta popolnoma izprazni (in protagonist umre), se ponovno pojavi v bolnišnici.&lt;ref&gt;Bogenn &amp; Barba 2013, stran 13.&lt;/ref&gt; Ko igralci zagrešijo kazniva dejanja, se lahko odzovejo organi kazenskega pregona, kar prikazuje merilnik stopnje iskanosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/may/02/gta-5-preview-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 preview: Rockstar invites you to Los Santos|date=3. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; Raven iskanosti prikazuje število zvezdic, najvišjo stopnjo predstavlja pet zvezdic, ko se v pregon vključijo policijski helikopterji in specialne ekipe (SWAT), ki želijo igralca ubiti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-mystery-of-gta-vs-six-star-wanted-level-1702882721|title=The Mystery Of GTA V's Six-Star Wanted Level|date=7. 5. 2015|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hernandez|first=Patricia}}&lt;/ref&gt;{{efn|Če so igralci aretirani ali ubiti med misijami, lahko to znova začnejo z zadnje dosežene kontrolne točke.}} Merilnik preide v način ohlajanja in postopno niža raven iskanja, če so igralci nekaj časa skriti pred vidnim poljem policistov, ki je prikazan na mini zemljevidu.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-v/|title=Review: Grand Theft Auto V|accessdate=30. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}&lt;/ref&gt;{{efn|Igralci se lahko poslužijo tudi alternativne možnosti s prebarvanjem vozila v delavnicah, kar takoj izbriše raven iskanja.}}

Enoigralski način omogoča igralcu nadzor treh likov: Michaela De Sante, Trevorja Philipsa in Franklina Clintona – kriminalcev, katerih zgodbe se med seboj prepletajo med opravljanjem misij. Nekatere se opravijo le z enim od njih, v drugih nastopita dva ali vsi trije.&lt;ref&gt;Bogenn &amp; Barba 2013, stran 57.&lt;/ref&gt; Zunaj misij lahko igralci poljubno preklapljajo med liki z usmerjevalnim kompasom na zaslonu, vendar postane ta funkcija na različnih točkah v zgodbi omejena. Igra lahko med misijami samodejno preklopi med liki za izpolnitev določenih ciljev. Ko lik na usmerjevalnem kompasu utripa rdeče, pomeni, da je v nevarnosti in potrebuje pomoč. Ko utripa belo, pomeni, da ima strateško prednost.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/03/world-first-hands-on-with-grand-theft-auto-v|title=World's First Hands-on With Grand Theft Auto V|date=3. 9. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Čeprav igralci opravljajo misije kot katerikoli od treh protagonistov, težje misije večjih ropov zahtevajo pomoč pajdašev, ki jih nadzoruje [[umetna inteligenca]]. Ti liki imajo edinstvene spretnosti, kot so vdiranje v računalnike in šoferske spretnosti. Če pajdaš preživi uspešen rop, vzame del denarne nagrade&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-v-the-making-of-a-great-heist-sequence/1100-6407826/|title=Grand Theft Auto V: The Making of a Great Heist Sequence|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt; in je lahko na voljo za kasnejše misije z izboljšanimi svojimi veščinami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|title=The Art Of The Heist In GTA V|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2013-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130913154010/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Nekateri ropi dajejo na voljo več strategij – igralci lahko na primer bodisi prikrito onesposobijo civiliste s sredstvom za onesposobitev, bodisi jurišajo na prizorišče z izvlečenim orožjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/07/09/whats-new-in-the-grand-theft-auto-v-gameplay-trailer|title=What's New in the Grand Theft Auto V Gameplay Trailer|date=9. 7. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}&lt;/ref&gt;

Vsak protagonist ima osem spretnosti, ki predstavljajo njihove sposobnosti na določenih področjih, kot sta streljanje in vožnja. Čeprav se te izboljšajo skozi igro, ima vsak lik tudi posebno privzeto spretnost (npr. Trevorjevo znanje pilotiranja).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/403297/previews/preview-gta-v-rewrites-the-open-world-rulebook-again/|title=Preview: GTA V rewrites the open-world rulebook... again|date=3. 5. 2013|accessdate=2. 8. 2022|last=Weaver|first=Tim}}&lt;/ref&gt; Osma posebna veščina določa učinkovitost pri izvajanju teh spretnosti in je edinstvena za vsakega od njih. Michael upočasni čas med strelskimi obračuni, Franklin upočasni čas med vožnjo, Trevor pa povzroči dvakrat več škode nasprotnikom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/running-and-gunning-in-grand-theft-auto-v.aspx|title=Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2013-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20130911052244/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/running-and-gunning-in-grand-theft-auto-v.aspx|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Merilec na zaslonu vsakega lika se ob izvajanju sposobnosti prazni in se obnovi, ko izvajajo spretna dejanja (npr. Franklin med vožnjo drifta ali Michael strelja v glave).&lt;ref&gt;Bogenn &amp; Barba 2013, stran 6.&lt;/ref&gt; 

Med prostim gibanjem po svetu igre se lahko igralci vključijo v specifične dejavnosti, kot sta potapljanje in [[BASE jumping]] ter obiskujejo lokacije, kot so kinematografi in striptiz klubi. Vsak protagonist ima [[pametni telefon]] za stik s prijatelji, vključevanje v dejavnosti in dostop do interneta v igri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/grand-theft-auto-v-everything-is-bigger-and-better/|title=Grand Theft Auto V: Everything is bigger and better|accessdate=3. 8. 2022|website=Destructoid|last=Aziz|first=Hamza}}&lt;/ref&gt; Internet omogoča igralcem trgovanje z delnicami na borzi.&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-5-review/|title=Grand Theft Auto 5 review|date=28. 11. 2014|accessdate=3. 8. 2022|website=Gamesradar|last=Pearson|first=Rob}}&lt;/ref&gt; Igralci lahko tudi kupujejo lastnino, kot so garaže in razna podjetja, nadgrajujejo orožje in vozila v arzenalu vsakega lika ter prilagodijo svoj videz z nakupom oblek, frizur in tetovaž.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/05/02/putting-your-personal-stamp-on-grand-theft-auto-v.aspx|title=Putting Your Personal Stamp On Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2013-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130913142022/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/05/02/putting-your-personal-stamp-on-grand-theft-auto-v.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodba ==
Leta 2004{{efn|Prolog igre se dogaja devet let pred glavno zgodbo, ki se odvija leta 2013.}} Michael Townley, Trevor Philips in Brad Snider sodelujejo pri ropu v Ludendorffu v Severnem Yanktonu, ki spodleti, po njem je Michael razglašen za mrtvega. Devet let pozneje Michael živi s svojo družino v mestu Los Santos pod novim imenom Michael De Santa, saj je sklenil tajni dogovor z agentom Zveznega preiskovalnega urada (FIB){{efn|V GTA V je FIB izmišljena parodija na Zvezni preiskovalni urad (FBI).}} Davom Nortonom, ki je njemu in njegovi družini dal lažne identitete in omogočil pobeg v Los Santos v zameno za plačo in tišino o njunem dogovoru. Na drugi strani mesta član ulične tolpe Franklin Clinton dela za pokvarjenega prodajalca avtomobilov in sreča Michaela, ko skuša s prevaro nazaj izterjati avto njegovega sina. Pozneje postaneta prijatelja. Ko Michael ugotovi, da ga žena vara s svojim trenerjem tenisa, s Franklinom trenerja zasledujeta v razkošno hišo, ki jo Michael v jezi razbije. Izkaže se, da je lastnik hiše v resnici vodja preprodajalcev mamil Martin Madrazo, ki zahteva odškodnino. Michael se zato vrne v kriminalno življenje, da bi prišel do potrebnega denarja, pri čemer vključi tudi Franklina. S pomočjo Michaelovega starega prijatelja, invalidnega hekerja Lesterja Cresta, oropata zlatarno in poplačata dolg. Medtem Trevor, ki živi v bedi na obrobju Los Santosa, izve za rop in prepozna Michaelovo delo. Do takrat je verjel, da je FIB ubil Michaela v neuspelem ropu v Ludendorffu. Trevor najde Michaela in se ponovno združi z njim, kar Michaela prisili, da ga nejevoljno sprejme nazaj v svoje življenje. 

Sčasoma življenje protagonistom uide izpod nadzora. Michaelova vrnitev v svet kriminala spodbudi njegovo družino, da ga zapusti. Pozneje postane filmski producent in pride v konflikt z Devinom Westonom, miljarderjem, ki trguje na borzi in kupuje mnoga podjetja, ob tem pa skuša zapreti Michaelov studio. Michael prepreči njegova prizadevanja in nenamerno ubije njegovo pomočnico Molly, zaradi česar mu Devin obljubi maščevanje. Medtem Franklin reši svojega prijatelja Lamarja Davisa pred nekdanjim prijateljem, zdaj pa rivalnim gangsterjem Haroldom Josephom – »Stretchem«, ki ju skuša ubiti, da bi se s tem dokazal svoji novi tolpi. Obenem skuša Trevor utrditi svoj nadzor nad različnimi črnimi trgi v okrožju Blaine. Ob tem bije bitke z motociklističnim klubom The Lost, latinskoameriškimi uličnimi tolpami, konkurenčnim trgovcem z [[metamfetamin]]om, zasebnim varnostnim podjetjem Merryweather in vodjo azijske tolpe Weijem Chengom.

Ker je prelomil dogovor z Davom in znova zagrešil več ropov, Michaela Dave in njegov nadrejeni Steve Haines prisilita, da skupaj s Franklinom in Trevorjem izvede vrsto misij, da bi spodkopal rivalno Agencijo za mednarodne zadeve (IAA).{{efn|V GTA V je IAA izmišljena parodija na Centralno obveščevalno agencijo (CIA).}} Pod Steveovim vodstvom in z Lesterjevo pomočjo napadejo konvoj, ki prevaža material za IAA in ukradejo eksperimentalno kemično orožje iz njihovega laboratorija. Steve je pod vse večjim nadzorom svojih nadrejenih, zato prisili Michaela in Franklina, da izbrišeta dokaze proti njemu s strežnikov FIB. Michael izkoristi priložnost in izbriše podatke o svojih dejavnostih, s tem pa uniči orodje, s katerim ga je Steve izsiljeval. 

Sčasoma se Michael pobota s svojo družino in začne s Trevorjem, Franklinom in Lesterjem načrtovati svoj zadnji rop: napad na hranilnico zlata in plemenitih kovin Union Depository. Vendar pa v tem času Trevor odkrije, da Brad ni zaprt, kot je mislil do tedaj, ampak je bil ubit med ropom v Ludendorffu in pokopan v grobu namesto Michaela. Ko odkrije, da je bil prava tarča namesto Brada on sam, se počuti izdanega in Michaela prepusti smrti po spopadu s Chengovimi privrženci, kar povzroči trenje v skupini in grozi, da bo načrt propadel. Medtem Steve izda Michaela in Dava, ki se znajdeta sredi spopada med FIB, IAA in Merryweatherjem. Takrat jima priskoči na pomoč Trevor, saj meni, da ima samo on sam pravico, da ubije Michaela. Po tem dogodku se strinja, da bo pomagal pri ropu Union Depositoryja in nato prekinil stik z njimi. 

Veliki rop uspešno izvedejo, vendar pa se nato na Franklina obrneta Steve in Dave, ki želita, da ubije Trevorja. Istočasno ga izsiljuje tudi Devin, ki želi, da ubije Michaela. Franklin ima ob koncu igre tri možnosti: da ubije Trevorja, ubije Michaela ali pa poskuša v samomorilski misiji rešiti oba. Če se Franklin odloči za katero od prvih dveh možnosti, obenem prekine stik z drugim, ki mu je prizanesel, nato pa se vrne v svoje staro življenje.&lt;ref&gt;Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: Something Sensible.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: The Time's Come.&lt;/ref&gt; V primeru tretje možnosti se Michael in Trevor pobotata, pomagata jim Lamar in Lester, da zadržijo napad FIB-a in Merryweatherja, nato pa ubijejo Chenga, Stretcha, Stevea in Devina. S tem protagonisti nehajo sodelovati med seboj, vendar ostanejo prijatelji.&lt;ref&gt;Rockstar North (17. 9. 2013). ''Grand Theft Auto V'' (PlayStation 3 and Xbox 360) (1.0 ed.). Rockstar Games. Misija: The Third Way.&lt;/ref&gt;

== Razvoj ==
{{multiple image |total_width=475 |caption_align=center
|image1=Shawn Fonteno by Gage Skidmore.jpg |caption1= 
[[Shawn Fonteno]]
|image2=Ned Luke by Gage Skidmore.jpg |caption2=[[Ned Luke]]
|image3=Steven Ogg by Gage Skidmore.jpg |caption3=[[Steven Ogg]]
|footer=Fonteno, Luke in Ogg so upodobili tri protagoniste v igri – Franklina Clintona, Michaela De Santo in Trevorja Philipsa.}}
Rockstar North je ''GTA V'' začel razvijati okoli leta 2008, v času izida ''GTA IV''.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-1-the-vision/0183989|title=Inside Rockstar North - Part 1: The Vision|date=3. 10. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005065349/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-1-the-vision/0183989|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; [[Razvijalec videoiger|Razvojna ekipa]] je štela več kot 1000 ljudi, vključno z ožjo ekipo Rockstar North in osebjem iz studiev matične družbe Rockstar Games po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-2-the-studio/0184061|title=Inside Rockstar North - Part 2: The Studio|date=4. 10. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael|archive-date=2016-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160317195815/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-2-the-studio/0184061|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Lastniški pogon Rockstar Advanced Game Engine (RAGE) so temeljito prenovili, da bi izboljšali upodabljanje oddaljenih objektov.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Bertz 2012, stran 93.&lt;/ref&gt; Programska oprema Euphoria and Bullet je prevzela dodatne naloge pri izrisovanju in animaciji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/digitalfoundry-grand-theft-auto-5-face-off|title=Face-Off: Grand Theft Auto 5|date=17. 9. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=Eurogamer|last=Morgan|first=Thomas}}&lt;/ref&gt; Ker so pri Rockstarju bolje spoznali strojno opremo za PlayStation 3 in Xbox 360, so lahko grafične zmogljivosti konzol izkoristili bolj kot v prejšnjih igrah.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/way-beyond-anything-weve-done-before-building-the-world-of-g|title=&quot;Way Beyond Anything We've Done Before&quot;: Building The World Of &quot;Grand Theft Auto V|date=13. 8. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=BuzzFeed|last=Bernstein|first=Joseph}}&lt;/ref&gt; Po ocenah analitikov je skupni proračun za razvoj in trženje igre znašal več kot 170 milijonov funtov (265 milijonov dolarjev), zato je šlo za najdražjo igro tistega časa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ibtimes.com/gta-5-costs-265-million-develop-market-making-it-most-expensive-video-game-ever-produced-report|title='GTA 5' Costs $265 Million To Develop And Market, Making It The Most Expensive Video Game Ever Produced: Report|date=8. 9. 2013|accessdate=11. 8. 2022|website=International Business Times|last=Villapaz|first=Luke}}&lt;/ref&gt;{{efn|Medijski analitik Arvind Bhatia je ocenil, da je razvojni proračun presegel 137 milijonov ameriških dolarjev. Škotski poročevalec Marty McLaughlin je ocenil, da je skupni proračun razvojnih in marketinških prizadevanj presegel 170 milijonov funtov (265 milijonov ameriških dolarjev).}}

Odprti svet je bil oblikovan po vzoru [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]] in [[Los Angeles|Los Angelesa]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wired.com/gamelife/2011/11/grand-theft-auto-5-trailer/|title=Grand Theft Auto V Rolls Back to San Andreas|date=2. 11. 2011|accessdate=20. 8. 2022|website=Wired|last=Schreier|first=Jason}}&lt;/ref&gt; njegova zasnova in upodobitev v igri pa sta predstavljala večino zgodnjega razvoja igre.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=Rockstar North's Aaron Garbut on the making of Grand Theft Auto V – our game of 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=Edge}}&lt;/ref&gt; Ključni člani razvojne ekipe, ki se je ukvarjala s prizoriščem igre, so se odpravili na terenska raziskovalna potovanja po vsej regiji in svoje raziskave dokumentirali s fotografijami in videoposnetki.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ekipa je uporabila tudi projekcije Los Angelesa na strežniku [[Google Zemljevidi]] za pomoč pri oblikovanju cestnih omrežij Los Santosa.&lt;ref&gt;Bertz 2012, stran 91.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-4-the-art/0184150|title=Inside Rockstar North – Part 4: The Art|date=7. 10. 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=Develop|last=French|first=Michael|archive-date=2013-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20131009112111/http://www.develop-online.net/studio-profile/inside-rockstar-north-part-4-the-art/0184150|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Da bi prikazali demografsko širjenje Los Angelesa, so razvijalci preučili tudi podatke popisa prebivalstva in gledali dokumentarne filme o mestu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Po mnenju razvojne ekipe je bilo ustvarjanje odprtega sveta tehnično najzahtevnejši vidik razvoja igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/sep/07/grand-theft-auto-dan-houser|title=Grand Theft Auto V: meet Dan Houser, architect of a gaming phenomenon|date=7. 9. 2013|accessdate=20. 8. 2022|website=The Guardian|last=Hill|first=Matt}}&lt;/ref&gt;

Temeljni cilj razvoja je bila od vsega začetka inovacija v jedrni strukturi serije, tako da se je igralcem omogočil nadzor nad tremi protagonisti namesto enim.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Zamisel se je prvič porodila med razvojem igre ''Grand Theft Auto: San Andreas'' (''GTA SA''), vendar je bila zaradi omejitev takratne strojne opreme neizvedljiva.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Po razvoju dveh epizodnih razširitvenih paketov za ''GTA IV'' z novimi protagonisti leta 2009 je želela ekipa osnovati ''GTA V'' okoli treh sočasno nadzorovanih protagonistov.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Ekipa je nanjo gledala kot na duhovnega naslednika številnih svojih prejšnjih iger, kot so ''GTA IV'', ''Red Dead Redeption'' in ''Max Payne 3'', ter jo zasnovala tako, da je izboljšala njihovo igralno mehaniko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/05/grand-theft-auto-v-the-sum-of-all-peers|title=Grand Theft Auto V: The Sum of all Peers|date=5. 9. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Prizadevali so si, da bi izboljšali akcijsko igranje z izpopolnitvijo strelske mehanike in sistema kritja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/07/09/grand-theft-auto-v-gun-combat.aspx|title=Grand Theft Auto V Q&amp;A: Gun Combat|date=9. 7. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=Wired|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2013-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130710144717/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/07/09/grand-theft-auto-v-gun-combat.aspx|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; ter predelali mehaniko vožnje, da bi popravili neroden nadzor vozil v ''GTA IV''.&lt;ref&gt;Bertz 2012, stran 76.&lt;/ref&gt;

Na avdicijah so bili za upodobitev protagonistov Michaela, Franklina in Trevorja izbrani [[Ned Luke]], [[Shawn Fonteno]] in [[Steven Ogg]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eu.usatoday.com/story/tech/gaming/2013/10/09/grand-theft-auto-v-actors/2938165/|title=Interview: Crime pays for 'Grand Theft Auto V' actors|date=9. 10. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=USA Today|last=Molina|first=Brett}}&lt;/ref&gt; Njihove nastope so večinoma posneli s tehnologijo za zajemanje gibanja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2013/sep/13/grand-theft-auto-5-dan-houser|title=Grand Theft Auto 5 – inside the creative process with Dan Houser|date=13. 9. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; dialogi za prizore z liki, ko sedijo v vozilih, pa so bili namesto tega posneti v studiih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.thesixthaxis.com/2013/12/17/gta-vs-trevor-talks-to-tsa-an-exclusive-interview-with-steven-ogg/|title=GTA V's Trevor Talks To TSA: An Exclusive Interview With Steven Ogg|date=17. 12. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=The Sixth Axis}}&lt;/ref&gt; Igra vsebuje izvirno glasbo, ki jo je sestavila ekipa producentov, ki je sodelovala več let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/3/4795292/the-accidental-excellence-of-gta-5s-soundscape|title=The accidental excellence of GTA 5's soundscape|date=3. 10. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=Polygon|last=Corriea|first=Alexa Ray}}&lt;/ref&gt; Na radiu v igri se sliši tudi licenčna glasba.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/rockstar-music-head-grand-theft-649258/|title=Rockstar Music Head on 'Grand Theft Auto V': We've Topped What's Come Before (Audio)|date=26. 10. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=Hollywood Reporter|last=Stutz|first=Colin}}&lt;/ref&gt; Ekipa je pridobila licence za več kot 241 skladb, ki si jih deli petnajst radijskih postaj, dodali pa so dve postaji, ki predvajata radijske pogovore.{{efn|V različicah za PlayStation 4, Windows in Xbox One je dodanih še 162 skladb za radio v igri.}} Nekatere skladbe so bile napisane posebej za igro, na primer izvirno delo raperja in producenta Flying Lotusa za radijsko postajo FlyLo FM, ki jo tudi vodi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/news/inside-the-grand-theft-auto-v-soundtrack-20130828|title=Inside the 'Grand Theft Auto V' Soundtrack|date=28. 8. 2013|accessdate=22. 10. 2022|website=Rolling Stone|last=Shamoon|first=Evan|archive-date=2017-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807153755/http://www.rollingstone.com/culture/news/inside-the-grand-theft-auto-v-soundtrack-20130828|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Izid ===
Rockstar Games je igro prvič napovedal 25. oktobra 2011.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/rockstar-announces-gta-v/1100-6342136/|title=Rockstar announces GTA V|date=25. 10. 2011|accessdate=22. 10. 2022|website=Gamespot}}&lt;/ref&gt; En teden pozneje so izdali njen prvi napovednik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2011/nov/02/gta-v-trailer|title=GTA 5 trailer: Rockstar unveils its Hollywood dream|date=2. 11. 2011|accessdate=22. 10. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; z uradnim sporočilom za javnost, ki je potrdil dogajanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/324860/gta-5-los-santos-confirmed-most-ambitious-rockstar-game-ever/|title=GTA 5: Los Santos confirmed, 'most ambitious Rockstar game ever|date=3. 11. 2011|accessdate=22. 10. 2022|website=Computer and Video Games|last=Robinson|first=Andy}}&lt;/ref&gt; Novinarji so opazili, da je objava sprožila veliko pričakovanje v igričarski industriji, kar so pripisali kulturnemu pomenu serije.&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.spike.com/articles/6aoa62/vgx-every-vga-winner-from-years-past|title=Every VGA Winner From Years Past|date=13. 12. 2011|accessdate=22. 10. 2022|website=Spike|archive-date=2013-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20131118192232/http://www.spike.com/articles/6aoa62/vgx-every-vga-winner-from-years-past|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2012/mar/09/grand-theft-auto-bang-bang-youre-dead|title=Bang, bang, you're dead: how Grand Theft Auto stole Hollywood's thunder|date=9. 3. 2012|accessdate=22. 10. 2022|website=The Guardian|last=Poole|first=Steven}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnet.com/tech/gaming/how-grand-theft-auto-changed-video-games-and-the-world/|title=How Grand Theft Auto changed video games (and the world)|date=17. 4. 2012|accessdate=22. 10. 2022|website=CNET|last=Terdiman|first=Daniel}}&lt;/ref&gt; Avtorji so zamudili prvotno načrtovani datum izdaje v drugem četrtletju leta 2013, ki so ga zaradi zadnjih popravkov prestavili na 17. september.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/01/31/grand-theft-auto-v-gets-a-september-release-date|title=Grand Theft Auto V Gets a September Release Date|date=31. 1. 2013|accessdate=26. 10. 2022|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Da bi spodbudil prodajo igre v prednaročilu, je Rockstar sodeloval z več prodajnimi mesti in zanje izdelal posebno izdajo z dodatnimi funkcijami v igri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-5-collectors-edition-includes-a-money-bag-and-cap|title=Grand Theft Auto 5 Collector's Edition includes a real-life money bag and cap|date=23. 5. 2013|accessdate=26. 10. 2022|website=Eurogamer|last=Win-Poole|first=Lesley}}&lt;/ref&gt; Poslužili so se strategije viralnega trženja s spletno stranjo za izmišljen verski kult »Program Epsilon«, ki je uporabnikom ponujala možnost, da se v igri pojavijo kot člani kulta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/403716/grand-theft-auto-5-rockstar-sends-casting-call-for-los-santos-cult-members/|title=News: Grand Theft Auto 5: Rockstar sends casting call for Los Santos cult members|date=30. 4. 2013|accessdate=26. 10. 2022|website=Computer and Video Games|last=Prescott|first=Shaun}}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 so napovedali ponovno izdajo igre za PlayStation 4, Windows in Xbox One. Ta izboljšana različica je vsebovala več grafičnih podrobnosti, gostejši promet, nadgrajene vremenske učinke in nove divje živali ter rastline.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/e3-2014/2014/6/9/5795692/gta-5-pc-ps4-xbox-one-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 coming to PC and Xbox One as well as PS4 this fall|date=9. 6. 2014|accessdate=26. 10. 2022|website=Polygon|last=Sarkar|first=Samit}}&lt;/ref&gt; Vključevala je tudi novo možnost prvoosebnega pogleda, zaradi katerega je morala razvojna ekipa prenoviti sistem animacije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Različici za PlayStation 4 in Xbox One sta izšli 18. novembra 2014.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/89k8a55458a1ak/grand-theft-auto-v-release-dates-and-exclusive-content|title=Grand Theft Auto V Release Dates and Exclusive Content Details for PlayStation 4, Xbox One and PC|date=12. 9. 2014|accessdate=14. 1. 2023|website=Rockstar Games}}&lt;/ref&gt; Različica za [[osebni računalnik]] je bila prvotno predvidena za istočasno izdajo z različicama za konzole,&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; vendar so jo odložili do 14. aprila 2015.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-pc-release-date-delayed-again/1100-6425490/|title=GTA 5 PC Release Date Delayed Again|date=24. 2. 2015|accessdate=14. 1. 2023|website=Gamespot|last=Crossley|first=Rob}}&lt;/ref&gt; Rockstar je takrat sporočil, da potrebujejo dodaten čas za popravke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-pc-release-date-delayed-again-first-screensh/1100-6424620/|title=GTA 5 PC Release Date Delayed Again, First Screenshots Revealed|date=13. 1. 2015|accessdate=14. 1. 2023|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie|last2=Crossley|first2=Rob}}&lt;/ref&gt; Različica za osebni računalnik je omogočila igranje s 60 sličicami na sekundo pri ločljivosti 4K, Rockstar pa je igralcem omogočil tudi zajemanje in urejanje videoposnetkov igranja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o2411812a31k/grand-theft-auto-v-is-now-available-for-pc|title=Grand Theft Auto V Is Now Available for PC|date=14. 4. 2015|accessdate=14. 1. 2023|website=Rockstar Games}}&lt;/ref&gt; Načrti za razvoj enoigralskih razširitev so bili kasneje opuščeni, saj se je ekipa osredotočila na ''Grand Theft Auto Online'' in ''Red Dead Redemption 2''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/grand-theft-auto-5-is-not-getting-single-player-dlc/|title=Grand Theft Auto 5 is not getting single player DLC|date=23. 10. 2017|accessdate=14. 1. 2023|website=PC Gamer|last=Donnelly|first=Joe}}&lt;/ref&gt;

Nova različica igre, običajno imenovana ''Expanded &amp; Enhanced'' (»razširjena in izboljšana«), je bila napovedana junija 2020.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-is-headed-to-ps5-xbox-series-x-in-2021/1100-6478303/|title=GTA 5 Is Headed To PS5, Xbox Series X In 2021|date=17. 6. 2020|accessdate=14. 1. 2023|website=Gamespot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt; Izšla je 15. marca 2022 za PlayStation 5 in Xbox Series X/S&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pushsquare.com/news/2022/02/ps5-gta-5-officially-releases-on-15th-march-with-raytracing-and-more|title=PS5 GTA 5 Officially Releases on 15th March, with Raytracing and More|date=4. 2. 2022|accessdate=11. 2. 2023|website=Push Square|last=Barker|first=Sammy}}&lt;/ref&gt; in vključuje tehnične izboljšave ter posodobitve zmogljivosti.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Napovednik, ki je septembra 2021 napovedal novo različico, je naletel na negativne odzive in postal eden najbolj kritiziranih posnetkov na PlayStationovem YouTube kanalu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://screenrant.com/gta-5-ps5-trailer-playstation-most-disliked-videos/|title=GTA 5's PS5 Trailer Is One of PlayStation's Most Disliked Videos Ever|date=13. 9. 2021|accessdate=11. 2. 2023|website=Screen Rant|last=Reeves|first=Brianna}}&lt;/ref&gt; Novinarji so opazili, da so bili oboževalci razočarani, ker se je Rockstar še naprej osredotočal na to igro namesto na druge projekte, npr. na novo igro v seriji, in iz napovednika ni bilo razbrati, da bi različica prinašala kaj novega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nme.com/news/gaming-news/the-grand-theft-auto-v-ps5-and-xbox-series-xs-trailer-has-left-fans-angry-3043146|title=The 'Grand Theft Auto V' PS5 and Xbox Series X{{!}}S trailer has left fans angry|date=11. 9. 2021|accessdate=11. 2. 2023|website=NME|last=Nelson|first=Will}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/grand-theft-auto-5-playstation-5-reveal-backlash|title=People Don't Want to Hear About Grand Theft Auto 5 Anymore|date=10. 9. 2021|accessdate=18. 2. 2023|website=IGN|last=Kim|first=Matt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/gta-fans-are-starving-and-rockstar-keeps-giving-them-n-1847652818|title=GTA Fans Are Starving, And Rockstar Keeps Giving Them Nothing|date=10. 9. 2021|accessdate=18. 2. 2023|website=Kotaku|last=Zwiezen|first=Zack}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.techradar.com/news/gta-5-enhanced-edition-looks-exactly-the-same-as-fans-slam-games-latest-trailer|title=GTA 5 Enhanced Edition looks 'exactly the same' as fans slam game's latest trailer|date=12. 9. 2021|accessdate=18. 2. 2023|website=Techradar|last=Vjestica|first=Adam}}&lt;/ref&gt;

=== ''Grand Theft Auto Online'' ===
Spletni način igre za [[Večigralska videoigra|več igralcev]] ''Grand Theft Auto Online'' (''GTA Online'') je bil razvit v tandemu z načinom za enega igralca in je bil zasnovan kot ločena izkušnja za igranje v odprtem svetu, ki se nenehno razvija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/423020/gta-v-interview-rockstar-north-president-leslie-benzies-on-gta-online/|title=INTERVIEW: ROCKSTAR NORTH PRESIDENT LESLIE BENZIES ON GTA ONLINE|date=16. 8. 2013|accessdate=15. 4. 2023|website=Computer and Video Games|last=Weaver|first=Tim|archive-date=2013-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130817062412/http://www.computerandvideogames.com/423020/gta-v-interview-rockstar-north-president-leslie-benzies-on-gta-online/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Do 30 igralcev naenkrat{{efn|Različici GTA Online za PlayStation 3 in Xbox 360 sta omogočali do 16 sočasnih igralcev, vse ostale pa do 30.}} se prosto sprehaja po svetu igre in vstopa v različne čakalnice za opravljanje nalog (na zgodbi temelječi tekmovalni in sodelovalni načini).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.computerandvideogames.com/424264/gta-online-first-look-rockstars-persistent-online-world-is-its-most-ambitious-project-in-years/|title=First look: Rockstar takes GTA Online|date=15. 8. 2013|accessdate=15. 4. 2023|website=Computer and Video Games|last=Dawkins|first=Daniel|archive-date=2013-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130817062416/http://www.computerandvideogames.com/424264/gta-online-first-look-rockstars-persistent-online-world-is-its-most-ambitious-project-in-years/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Nabor orodij Content Creator omogoča igralcem ustvarjanje lastnih parametrov za misije, kot so dirkališča in točke, kjer se pojavljajo orožja za način deathmatch.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/why-grand-theft-auto-online-is-crazy-enough-to-work/1100-6412714/|title=Why Grand Theft Auto Online is Crazy Enough to Work|date=16. 8. 2013|accessdate=15. 4. 2023|website=Gamespot|last=McInnis|first=Shaun}}&lt;/ref&gt; Igralci se lahko združijo v organizirane ekipe in skupaj opravljajo misije. S storitvijo Rockstar Games Social Club je možno ekipe iz večigralskega načina igre ''Max Payne 3'' prenesti v ''GTA Online''. Igralci lahko ustvarijo lastne ekipe in se pridružijo največ petim naenkrat. Ekipe tekmujejo med seboj, da bi si prislužile točke izkušenj in se povzpele po spletni lestvici najboljših ekip.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/03/22/max-payne-3-rockstars-multiplayer-reinvention|title=Max Payne 3: Rockstar's Multiplayer Reinvention|date=22. 3. 2012|accessdate=15. 4. 2023|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}&lt;/ref&gt;

''GTA Online'' je bil predstavljen 1. oktobra 2013, dva tedna po izdaji ''GTA V''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/01/when-can-we-start-playing-gta-online|title=When Can We Start Playing GTA Online|date=30. 9. 2013|accessdate=19. 8. 2023|website=IGN|last=Dyer|first=Mitch}}&lt;/ref&gt; Številni igralci so poročali o težavah s povezavo in zamrznitvi igre na zaslonu med nalaganjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/04/gta-online-launch-issues-rockstar-speaks|title=GTA Online Launch Issues – Rockstar Speaks|date=4. 10. 2013|accessdate=19. 8. 2023|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/1/4790494/gta-online-grand-theft-auto-5-server-issues|title=GTA Online now live, Rockstar looking into server issues (update)|date=1. 10. 2013|accessdate=19. 8. 2023|website=Polygon|last=Sarkar|first=Samit}}&lt;/ref&gt; Rockstar je 5. oktobra izdal tehnični popravek, da bi razrešil te težave,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/6/4809270/gta-online-connection-issues-resolved-lost-items-still-being|title=GTA Online connection issues resolved, lost items still being investigated|date=6. 10. 2013|accessdate=8. 1. 2024|website=Polygon|last=Farokhmanesh|first=Megan}}&lt;/ref&gt; vendar so se težave nadaljevale tudi drugi teden po predstavitvi, saj so nekateri igralci javljali, da je njihov napredek v igri izginil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.videogamer.com/games/news/gta_online_rockstar_investigating_missing_characters_progress_and_money.html|title=GTA Online: Rockstar investigating missing characters, progress and money|date=7. 10. 2013|accessdate=8. 1. 2024|website=VideoGamer|last=Scammell|first=David}}&lt;/ref&gt; Drugi tehnični popravek je bil izdan 10. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/10/gta-online-deleted-character-fix-released-by-rockstar|title=GTA Online Deleted Character Fix Released by Rockstar|date=10. 10. 2013|accessdate=8. 1. 2024|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Rockstar pa je kot nadomestilo ponudil 500.000 GTA dolarjev (valute v igri) na račune vseh igralcev, ki so bili v igri registrirani od začetka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-onlines-stimulus-package-is-live|title=GTA Online's stimulus package is live|date=7. 11. 2013|accessdate=16. 1. 2024|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}&lt;/ref&gt; Zaradi veliko tehničnih težav, ki so bile prisotne ob lansiranju igre, je veliko recenzentov kritiziralo ''GTA Online'', vendar so pa na splošno prepoznali njeni prednosti, to je možnost raziskovanja odprtega sveta in dinamično vsebino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.digitalspy.com.au/gaming/review/a524019/gta-online-review-xbox-360-full-of-untapped-potential.html|title='GTA Online' review (Xbox 360): Full of untapped potential|date=17. 10. 2013|accessdate=16. 1. 2024|website=Digital Spy|last=Martin|first=Liam|archive-date=2014-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20140315184424/http://www.digitalspy.com.au/gaming/review/a524019/gta-online-review-xbox-360-full-of-untapped-potential.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-online/|title=Review: Grand Theft Auto Online|date=8. 10. 2013|accessdate=16. 1. 2024|website=Destructoid|last=Carter|first=Chris}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-online-review/1900-6415473/|title=Grand Theft Auto Online Review|date=5. 8. 2015|accessdate=23. 2. 2024|website=GameSpot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/22/grand-theft-auto-online-review|title=Grand Theft Auto Online Review|date=22. 10. 2013|accessdate=23. 2. 2024|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.videogamer.com/reviews/gta_online_review.html|title=GTA Online Review|date=25. 10. 2013|accessdate=23. 2. 2024|website=Videogamer|last=Denton|first=Jon|archive-date=2013-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20131030020920/http://www.videogamer.com/reviews/gta_online_review.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Po izidu se v ''GTA Online'' z brezplačnimi posodobitvami še zmeraj dodaja nova vsebina. Nekatere posodobitve dodajajo nove načine in funkcije igre,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/ak14o883835ok3/Free-GTA-Online-Deathmatch-Race-Creators-Update-Now-Available|title=Free GTA Online Deathmatch &amp; Race Creators Update Now Available|date=11. 12. 2013|accessdate=26. 2. 2024|website=Rockstar Games}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/o349k552521317/GTA-Online-Capture-Update-Now-Available|title=GTA Online Capture Update Now Available|date=17. 12. 2013|accessdate=26. 2. 2024|website=Rockstar Games}}&lt;/ref&gt; druge pa tematske dodatke, kot je posebna posodobitev ob [[Dan neodvisnosti (ZDA)|dnevu neodvisnosti]] 1. julija 2014, ko je bila dodana domoljubna vsebina.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/07/01/fresh-gta-online-update-celebrates-independence-day|title=Fresh GTA 5 Update Celebrates Independence Day|date=1. 7. 2014|accessdate=26. 2. 2024|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Težko pričakovana posodobitev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/12/16/grand-theft-auto-5-online-heists-finally-revealed|title=Grand Theft Auto 5 Online Heists (Finally) Revealed|date=16. 12. 2014|accessdate=26. 2. 2024|website=IGN|last=McCaffrey|first=Ryan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.shacknews.com/article/88513/grand-theft-auto-5s-highly-anticipated-online-heists-now-available|title=Grand Theft Auto 5's highly-anticipated online Heists now available|date=10. 3. 2015|accessdate=26.2. 2024|website=Shack News|last=Perez|first=Daniel}}&lt;/ref&gt; ''Online Heists'' je izšla 10. marca 2015 in je imela na začetku nekaj tehničnih težav zaradi povečane obremenitve strežnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2015/03/10/rockstar-issues-statement-regarding-gta-online-issues|title=Rockstar Issues Statement Regarding GTA Online Issues|date=10. 3. 2015|accessdate=26. 2. 2024|website=IGN|last=Reilly|first=Luke|archive-date=2015-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20150313010351/http://www.ign.com/articles/2015/03/10/rockstar-issues-statement-regarding-gta-online-issues|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Kmalu po izidu igre za osebni računalnik so nekateri igralci poročali, da so bili izločeni iz igre zaradi uporabe posebnega vidnega polja in drugih modifikacij v igri v načinu za enega igralca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2015/05/04/using-single-player-mods-in-grand-theft-auto-5-could-get-you-banned-from-gta-online|title=Using Single-Player Mods In Grand Theft Auto 5 Could Get You Banned From GTA Online|date=5. 5. 2015|accessdate=27. 2. 2024|website=IGN|last=Rad|first=Chloi}}&lt;/ref&gt; Pri Rockstarju so na svojem uradnem blogu izjavili, da nikomur ni bil prepovedan dostop do spleta zaradi uporabe modifikacij za način za enega igralca, vendar so imele nedavne posodobitve različice za osebni računalnik nenamerni učinek preprečevanja uporabe teh modifikacij. Izjavili so, da so te nepooblaščene in lahko povzročijo nepredvidene tehnične težave in nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/newswire/article/52429/asked-answered-the-rockstar-editor-gta-online-updates|title=Asked &amp; Answered: The Rockstar Editor, GTA Online Updates, PC Mods and More|date=7. 5. 2015|accessdate=27. 2. 2024|website=Rockstar Games|archive-date=2015-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150507200436/http://www.rockstargames.com/newswire/article/52429/asked-answered-the-rockstar-editor-gta-online-updates|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

== Sprejem ==

=== Začetna izdaja ===
{{Video game reviews
| title = Sprejem začetne izdaje
&lt;!-- Aggregators --&gt;
| MC = 97/100
&lt;!-- Reviewers --&gt;
| Edge = 10/10
| EuroG = 9/10
| GI = 9.75/10
| Fam = 40/40
| GSpot = 9/10
| GRadar = 5/5
| IGN = 10/10
| Joystiq = 4.5/5
| Play = 97/100
| rev1 = ''[[The Escapist]]''
| rev1Score = 3.5/5
}}

''Grand Theft Auto V'' je prejel splošno priznanje kritikov glede na zbiralnik ocen ''[[Metacritic]]'' na podlagi 50-ih ocen za različico za PlayStation 3&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-v/|title=Grand Theft Auto V (PlayStation 3)|date=18. 11. 2014|accessdate=27. 2. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt; in 58-ih ocen za različico za Xbox 360.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-v/|title=Grand Theft Auto V (Xbox 360)|date=18. 11. 2014|accessdate=27. 2. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt; Igra je peta najvišje ocenjena igra na strani ''Metacritic'', izenačena s številnimi drugimi.{{efn|''Grand Theft Auto V'' si deli status pete najbolje ocenjene igre na strani ''Metacritic'' skupaj s trinajstimi drugimi, le štiri igre imajo višjo oceno.}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/?view=condensed&amp;sort=desc|title=Highest and Lowest Scoring Games|accessdate=27. 2. 2024|website=Metacritic}}{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ocenjevalcem je bila všeč zasnova z več glavnimi liki,&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/09/16/grand-theft-auto-v-review.aspx|title=The Seedy Side Of A Sunny State|date=16. 9. 2013|accessdate=27. 2. 2024|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt|archive-date=2024-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240227163806/https://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/09/16/grand-theft-auto-v-review.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/16/grand-theft-auto-v-review|title=Grand Theft Auto V Review|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;Edge 2013, stran 86.&lt;/ref&gt; zasnova misij večjih ropov&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.giantbomb.com/reviews/grand-theft-auto-v-review/1900-598/|title=Grand Theft Auto V Review|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=Giant Bomb|last=Gertsmann|first=Jeff|archive-date=2013-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130917171256/https://www.giantbomb.com/reviews/grand-theft-auto-v-review/1900-598/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/9/16/4720458/gta-5-review-grand-theft-auto|title=GRAND THEFT AUTO 5 REVIEW: GOLDEN YEARS|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=Polygon|last=Plante|first=Chris}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/429399/reviews/review-grand-theft-auto-v-achieves-the-extraordinary-review/|title=GTA 5 review: Grand Theft Auto V achieves the extraordinary|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=Computer and Video Games|last=Kelly|first=Andy}}&lt;/ref&gt; in predstavitev,&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/|title=Grand Theft Auto V review|date=16. 9. 2013|accessdate=1. 3. 2024|website=Play}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.officialplaystationmagazine.co.uk/review/gta-5-ps3-review-grand-theft-auto-v-score-from-official-playstation-magazine/|title=GTA 5 PS3 review – Three men and a little LA deed sign the generation off in style|date=16. 9. 2013|accessdate=9. 4. 2024|website=Official PlayStation Magazine|last=Gregory|first=Joel|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219050729/http://www.officialplaystationmagazine.co.uk/review/gta-5-ps3-review-grand-theft-auto-v-score-from-official-playstation-magazine/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; vendar se nekateri niso strinjali glede kakovosti zgodbe in likov.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-5-review|title=Grand Theft Auto 5 review|date=19. 4. 2015|accessdate=9. 4. 2024|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.joystiq.com/2013/09/16/grand-theft-auto-5-review|title=Grand Theft Auto 5 review: How to take it in America|date=16. 9. 2013|accessdate=9. 4. 2024|website=Joystiq|last=de Matos|first=Xav|archive-date=2013-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130918173207/http://www.joystiq.com/2013/09/16/grand-theft-auto-5-review|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.escapistmagazine.com/articles/view/editorials/reviews/10598-Grand-Theft-Auto-5-Review-People-Suck|title=Grand Theft Auto 5 Review - People Suck|date=16. 9. 2013|accessdate=10. 4. 2024|website=The Escapist|last=Tito|first=Greg|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005080047/http://www.escapistmagazine.com/articles/view/editorials/reviews/10598-Grand-Theft-Auto-5-Review-People-Suck|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.oxmonline.com/grand-theft-auto-5-review|title=Grand Theft Auto 5 review|date=16. 9. 2013|accessdate=10. 4. 2024|website=Official XBOX Magazine|last=Reparaz|first=Mikel|archive-date=2014-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328064117/http://www.oxmonline.com/grand-theft-auto-5-review|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Keza MacDonald iz ''IGN'' je ''GTA V'' označil za »eno najboljših videoiger, kar jih je bilo kdaj narejenih«,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; na strani ''Play'' pa so ocenili, da »definira generacijo« in da »je izjemna«.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Na ''Edge'' so zapisali, da gre za »izjemen dosežek« v oblikovanju odprtega sveta in pripovedovanju zgodb,&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;Edge 2013, stran 88.&lt;/ref&gt; medtem ko jo je Tom Hoggins iz ''Daily Telegrapha'' razglasil za »ogromen podvig tehničnega inženiringa«. Postala je druga igra z zahodnega sveta, ki ji je japonska revija za videoigre ''Famitsu'' podelila odlično oceno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/2/4796452/japan-review-check-gta5-fairy-fencer-f|title=Japan Review Check: GTA5, Fairy Fencer F|date=2. 10. 2013|accessdate=10. 4. 2024|website=Polygon|last=Gifford|first=Kevin}}&lt;/ref&gt;

Jeff Bakalar s spletne strani ''CNET'' je menil, da igra spodbuja igralce k sodelovanju z vsemi tremi liki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnet.com/|title=Grand Theft Auto V – PlayStation 3 Games – CNET Reviews|date=16. 9. 2013|accessdate=16. 4. 2024|website=CNET|last=Bakalar|first=Jeff}}&lt;/ref&gt; ''Edge'' je ugotovil, da je menjavanje protagonistov pomagalo preprečiti dolg čas potovanja do začetnih točk misije.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Matt Bertz iz ''Game Informerja'' je pripomnil, da so igralci med streljanjem »v središču dogajanja« zaradi možnosti preklapljanja.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je zapisal, da je preklop streljanju dodal taktični element, saj so liki lahko nameščeni v strateških postojankah in ima tako igralec manjkrat občutek, da je na strelišču.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; MacDonald iz ''IGN''-ja je menil, da funkcija preklapljanja daje igralcem več izbire pri pristopu in naredi misije manj predvidljive.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

Na spletni strani ''Giant Bomb'' so zapisali, da so misije ropov dobrodošel odklon od tipične strukture misij serije.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ''Eurogamer'' jih je primerjal z akcijskimi sekvencami iz filmskih uspešnic,&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; ''GameSpot'' pa je navedel film ''Heat'' iz leta 1995 kot stilski vpliv na njihovo zasnovo.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-v-review/1900-6414475/|title=City of Angels and Demons|date=17. 9. 2013|accessdate=16. 4. 2024|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt; Na blogu ''Joystiq'' so menili, da se z njimi spodbujajo ustvarjalnost in metodični pristopi.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; ''Polygon'' je hitro preklapljanje likov med misijami ropov primerjal z »montažo filma, pri čemer igralec deluje kot urednik, ki hitro preklopi na najbolj zanimivo perspektivo za vsak trenutek«.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; V reviji ''Computer and Video Games'' so zapisali, da je splošna zasnova misij bolj raznolika kot pri predhodnikih.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

''Edge'' je pohvalil tudi grafično podobo igre in odsotnost nalagalnih zaslonov.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Ustvarjalci strani ''Play'' so pohvalili izrisovanje oddaljenih objektov in vremenske ter svetlobne sisteme.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Po mnenju ''Eurogamerja'' je bil sistem osvetlitve najpomembnejši napredek v igri.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; V ''Official Xbox Magazine'' (''OXM'') so menili, da je igra »verjetno največji tehnični dosežek za Xbox 360«, in bili presenečeni, da se odprti svet lahko upodablja na konzoli.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Recenzenti so pohvalili zasnovo odprtega sveta in njegovo glajenje geografije Los Angelesa v dobro oblikovan mestni prostor.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Pri ''GameTrailers'' so zapisali, da je posnemanje Los Angelesa pristno in da je odprti svet »poln zvokov in osebnosti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/c/gametrailers|title=GameTrailers: Grand Theft Auto V Review|date=16. 9. 2013|accessdate=16. 4. 2024|website=Youtube}}&lt;/ref&gt; ''IGN'' in ''PlayStation Official Magazine'' (''OPM'') sta pohvalila Los Santos nad Liberty Cityjem iz ''Grand Theft Auto IV''.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Pri ''OXM'' so bili mnenja, da je Los Santos presegel »siv in grob« Liberty City.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Recenzenti so hvalili satiro sodobne ameriške kulture&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; – avtor članka v ''OPM'' je menil, da je »oster družbeni komentar seveda prisoten in pravilen«.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

Pri ''Destructoidu'' so zvočno zasnovo označili za »brezhibno« in pohvalili nastope igralcev, izvirno zvočno podlago in uporabo licenčne glasbe.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Avtorja ocen v ''IGN''-u in ''Giant Bombu'' sta pohvalila izbor glasbe in menila, da je originalna glasba povečala dramatično napetost med misijami.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Pri ''GameSpotu'' so zapisali, da končni rezultat »daje misijam bolj kinematografski pridih«.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Pri ''Edgeu'' so bili mnenja, da je licenčna glasba okrepila »že tako izjemen občutek prostora« v mestu in da je izvirna glasba izboljšala vzdušje igranja. Igro so povzeli kot »kompendij vsega, kar se je Rockstar naučil o moči glasbe v igrah v zadnjem desetletju«.&lt;ref&gt;Edge 2013, stran 89.&lt;/ref&gt;

Mnogi ocenjevalci so ugotovili, da so kopenska vozila bolj odzivna in jih je lažje nadzirati kot v prejšnjih igrah.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Pri ''Game Informerju'' so pojasnili, da dajejo »avtomobili ustrezen občutek teže, hkrati pa ohranjajo okretnost, potrebno za navigacijo skozi promet pri visokih hitrostih«.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Poleg upravljanja vozil je večina ocenjevalcev opazila tudi spremembo v mehaniki streljanja,&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; vendar so pri ''Destructoidu'' menili, da je kljub izboljšavam samodejno ciljanje »trzajoče in nezanesljivo« in da mehanika kritja »še vedno deluje kot zastarela in okorna«.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Nekateri ocenjevalci so omenili, da je igra rešila trdovraten problem z dodajanjem kontrolnih točk sredi misije.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10312515/GTA-5-review.html|title=GTA 5 review|date=16. 9. 2013|accessdate=22. 4. 2024|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom|archive-date=2013-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130917042443/http://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10312515/GTA-5-review.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Zgodba in liki – zlasti Trevor – so razdelili recenzente. Nekateri so menili, da je pripoved slabša od tistih v prejšnjih Rockstarjevih igrah, pri čemer so navedli močni zgodbi iger ''Grand Theft Auto IV'' in ''Red Dead Redemption''.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Drugi so menili, da diametralno nasprotne osebnosti protagonistov zaostrujejo tempo dogajanja.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Pri ''GamesRadarju'' so menili, da igra zakriva nedoslednosti v zgodbi in se odmika od morale v zgodbah prejšnjih iger iz serije.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Pri ''GameSpotu'' so Trevorja označili za posebej »groznega, grozljivega, psihotičnega človeka – in grozen lik«.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Avtorjem v ''Eurogamerju'' se je zdel Trevor »plitek in neprepričljiv« – po njihovi oceni je njegova ekscentričnost škodila pripovedi ter zasenčila razvoj likov Michaela in Franklina.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Pri ''Joystiqu'' so zaznali pomanjkanje všečnosti protagonistov, saj da je konflikt med Michaelom in Trevorjem prerasel v »navidez neskončen cikel«.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Avtorji člankov v ''Escapistu'' so imeli težave pri razumevanju čustev likov, saj so ti delovali iz pohlepa, brez občutka za moralo in tako igralcem niso dali veliko razlogov, da bi jih podpirali.&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Ponovna izdaja ===
{{Video game reviews
| title = Sprejem ponovne izdaje
&lt;!-- Aggregators --&gt;| MC = (PS4) 97/100&lt;br /&gt;(XONE) 97/100&lt;br /&gt;(PC) 96/100&lt;br /&gt;(PS5) 81/100&lt;br /&gt;(XSXS) 79/100
| OC = 92%
&lt;!-- Reviewers --&gt;| GSpot = 9/10
| GI = 9.75/10
| IGN = 10/10
| PCGUS = 92%
| VG = 10/10
}}

Podobno je tudi ponovna izdaja ''Grand Theft Auto V'' prejela odobravanje kritikov. Postala je najvišje ocenjena igra za PlayStation 4 in Xbox One na strani ''Metacritic'' poleg Rockstarjeve igre ''Red Dead Redemption 2''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/ps4/|title=Best Games on PS4|accessdate=23. 4. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/xbox-one/|title=Best Games on Xbox One|accessdate=23. 4. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt; in druga najvišje ocenjena igra za osebne računalnike poleg več drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/pc/filtered?sort=desc|title=Best PC Video Games of All Time|accessdate=23. 4. 2024|website=Metacritic|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624050749/https://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/pc/filtered?sort=desc|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Na strani ''Game Informer'' so bili mnenja, da je dodatek perspektive v prvi osebi predstavljal »še en pomemben preboj v seriji«, podoben prehodu iz ptičje perspektive v ''Grand Theft Auto'' na tretjeosebno v ''Grand Theft Auto III.''&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/playstation4/archive/2014/11/21/intimate-violence.aspx|title=Grand Theft Auto V Review|date=21. 11. 2014|accessdate=23. 4. 2024|website=Game Informer|last=Reiner|first=Andrew|archive-date=2021-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210307004253/https://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/playstation4/archive/2014/11/21/intimate-violence.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Avtorji na strani ''GameSpot'' so ugotovili, da je igranje v prvi osebi še povečalo pomen nasilja v igri ''Grand Theft Auto V'', zaradi česar so bolj kot prej razmišljali o morali in karakterjevi motivaciji.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-5-ps4-xbox-one-pc-review/1900-6415959/|title=Grand Theft Auto 5 PS4/Xbox One/PC Review|date=16. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2024|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark|last2=Brown|first2=Peter}}&lt;/ref&gt; Na ''VideoGamer.com'' so zapisali, da se igralci počutijo kot prebivalci sveta, ne pa kot »pištole, pritrjene na lebdečo kamero«.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.videogamer.com/reviews/gta_5_review_ps4.html|title=GTA 5 Review|date=20. 11. 2014|accessdate=7. 5. 2024|website=VideoGamer|archive-date=2014-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129020546/http://www.videogamer.com/reviews/gta_5_review_ps4.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Prvoosebni pogled je po mnenju avtorjev strani ''IGN'' pripomogel k potopitvi v igro in ustvaril »presenetljivo drugačno izkušnjo«.&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/17/gta-5-playstation-4-and-xbox-one-review|title=GTA 5 PlayStation 4 and Xbox One Review|date=17. 11. 2014|accessdate=7. 5. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan}}&lt;/ref&gt; ''VideoGamer.com'' je hvalil tudi »finejše detajle« v prvoosebnih animacijah, kot je nagnjenost kamere, ko igralci zavijajo na motornih kolesih, ali navigacijske instrumente v pilotski kabini letala.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; Recenzenti so ugotovili, da je igranje v prvoosebni perspektivi težje,&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; vendar je ''Game Informer'' odobraval izziv.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;

Pri ''GameSpotu'' so menili, da je zaradi izboljšane grafike in prostorskega izravnavanja odprti svet »še bolj spektakularen«. Zapisali so, da je v prvi osebi »vse videti večje in bolj impozantno«.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; ''IGN'' je bolje ocenil grafiko različice za PlayStation 4 kot tisto za Xbox One, vendar so avtorji ocenili, da sta obe konzoli dobro prikazali igro in ohranili večinoma dosledno hitrost izrisovanja.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; Pohvalili so povečano hitrost izrisovanja in grafične možnosti, ponujene v različici za osebni računalnik.&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2015/04/14/gta-5-pc-review|title=GTA 5 PC Review|date=14. 4. 2015|accessdate=10. 5. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan}}&lt;/ref&gt; ''VideoGamer.com'' je stabilnost hitrosti izrisovanja označil za »komaj verjetno«,&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; čeprav je ''GameSpot'' navedel občasne padce hitrosti izrisovanja sličic in s tem težave z grafiko.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; Menili so, da različica za osebni računalnik omogoča igralcem »pričevati celotnemu obsegu Rockstarjevega občudovanja vrednega dela«, vendar so pripomnili, da »ohranja znake o koreninah v prejšnji generaciji ... s preprosto geometrijo«.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; ''VideoGamer.com'' je pohvalil dostopnost Rockstar Editorja na osebnem računalniku, vendar je kritiziral nekatere njegove omejitve in omejitve kota kamere.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.videogamer.com/reviews/gta_5_review_pc.html|title=GTA 5 Review|date=15. 4. 2015|accessdate=10. 5. 2024|website=VideoGamer.com|archive-date=2015-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150415211448/http://www.videogamer.com/reviews/gta_5_review_pc.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; ''IGN'' je v kritiki cenil prilagodljive kontrole v različici za osebni računalnik,&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; ''GameSpot'' pa je menil, da je stalno preklapljanje med miško, tipkovnico in igralnim ploščkom potrebno za »najboljšo izkušnjo«.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; ''PC Gamer'' je igro označil za »najlepšo, najobsežnejšo in najradodarnejšo« v seriji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-5-review/|title=GTA 5 PC review|date=20. 4. 2015|accessdate=10. 5. 2024|website=PC Gamer|last=Thursten|first=Chris}}&lt;/ref&gt;

Glede načina igre za več igralcev je ''IGN'' poročal o nizkem številu hkratnih igralcev v igri, dolgih čakalnih dobah na vstopni strani, prekinitvah povezave s strežnikom in občasnih zrušitvah. »Zaradi tega,« so zapisali, »ne morem močno priporočiti ... večigralske izkušnje same po sebi«.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; ''VideoGamer.com'' je ugotovil, da je razvoj likov spletnih protagonistov bolj tekoč kot v izvirni različici. Po njihovem mnenju se je izgubila monotonost načina PvP (Player versus Player oz. igralec proti igralcu) dokler ne začnejo redneje prihajati sodelovalne misije,&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; in da se bo igra za več igralcev novincem verjetno zdela prijetna in uravnotežena. Vendar pa so pisali o pogostih prekinitvah povezave s strežnikom, zlasti med zasloni za nalaganje.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; ''GameSpot'' je menil, da je spletni način zabaven, vendar »še vedno trpi zaradi pomanjkanja usmeritve« zaradi svojega odprtega in burnega igranja.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; ''Game Informer'' je poročal o »minimalnem zaostanku ali težavah v razširjenih strelskih obračunih in dirkah«.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;

Izdaji za PlayStation 5 in Xbox Series sta prejeli mlačne odzive kritikov, ki so dvomili o vrednosti nove različice zastarelega naslova. Medtem ko so kot pozitivno izpostavili izboljšano vizualno podobo, so recenzenti na splošno ugotovili, da so jedro igre, pripoved zgodb in modeli likov zastareli.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://hardcoregamer.com/reviews/review-grand-theft-auto-v-playstation-5/420427/|title=Review: Grand Theft Auto V (PlayStation 5)|date=21. 3. 2022|accessdate=12. 5. 2024|website=Hardcore Gamer|last=Shive|first=Chris}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://gamingbolt.com/grand-theft-auto-5-ps5-review-one-last-score|title=Grand Theft Auto 5 (PS5) Review – One Last Score|date=21. 3. 2022|accessdate=13. 5. 2024|website=Gaming Bolt|last=Parijat|first=Shubhankar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jeuxvideo.com/test/1545541/gta-5-ps5-et-xbox-series-vaut-il-vraiment-le-coup.htm|title=Grand Theft Auto V|date=18. 3. 2022|accessdate=13. 5. 2024|website=Jeuxvideo|last=Dixmier|first=Nicolas}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pushsquare.com/reviews/ps5/grand-theft-auto-v|title=Grand Theft Auto V Review (PS5)|date=17. 3. 2022|accessdate=13. 5. 2024|website=Push Square|last=Barker|first=Sammy}}&lt;/ref&gt; ''Hardcore Gamer'' je menil, da je zaradi pomanjkanja nove vsebine nadgradnjo težko priporočiti igralcem, ki so igro že igrali na konzolah PlayStation 4 in Xbox One.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; ''GamingBolt'' je bil ravnodušen do vizualnih izboljšav, a je pohvalil večjo dostopnost za novince na spletu.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt; Pri ''Jeuxvideo.com'' so menili, da izdaja ponuja vrhunsko izkušnjo s konzolo – izpostavili so izboljšano grafiko in krajši čas nalaganja.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Pri ''Push Squareu'' so zamerili zastareli humor, vendar pa so tudi zapisali, da so vizualne in tehnične izboljšave dale »sončnemu peskovniku novo življenje«.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

=== Nagrade ===
''Grand Theft Auto V'' je prejel več nominacij in nagrad igralskih publikacij. Pred izidom je leta 2012 na podelitvi nagrad Spike Video Game Awards zmagal v kategoriji najbolj pričakovana igra.&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt; Igra je bila najvišje ocenjena pri zbiralnikih ocen ''[[Metacritic]]'' in ''[[GameRankings]]'' v letu 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/all/all/current-year/?year_selected=2013|title=Best Games This Year|accessdate=14. 5. 2024|website=Metacritic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/|title=Browse and Search Games – Highest Rated Video Games for 2013|accessdate=14. 5. 2024|website=GameRankings}}&lt;/ref&gt; Ob koncu leta se je pojavila na več seznamih najboljših iger leta 2013, prejela je nagrado za igro leta od neodvisnega novinarja Toma Chicka,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.quartertothree.com/fp/2013/12/20/best-games-2013/|title=The top ten games of 2013|date=20. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=Quarter to Three|last=Chick|first=Tom}}&lt;/ref&gt; ''CNET'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnet.com/pictures/the-15-best-video-games-of-2013-pictures/15/|title=The 15 best video games of 2013 (pictures)|date=18. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=CNET|last=Bakalar|first=Jeff}}&lt;/ref&gt; ''Edgea'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=The Edge awards 2013: best game|date=26. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=GamesRadar}}&lt;/ref&gt; na 31. prireditvi Golden Joystick Awards,&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/435281/golden-joysticks-2013-full-list-of-winners/|title=Golden Joysticks 2013: Full list of winners|date=25. 10. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}&lt;/ref&gt; na 5. letni podelitvi nagrad Inside Gaming,&lt;ref name=&quot;:40&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/user/InsideGaming|title=Winners of the 5th Annual Inside Gaming Awards Announced|date=4. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=Youtube|last=P Rubin|first=Brian}}&lt;/ref&gt; na prireditvi Spike VGX Awards 2013&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.digitalspy.com/gaming/news/a536680/grand-theft-auto-5-wins-top-prize-at-spikes-vgx-2013-awards.html#~oOvs18yHc71lwZ|title=Grand Theft Auto 5 wins top prize at Spike's VGX 2013 Awards|date=8. 12. 2013|accessdate=28. 5. 2024|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}&lt;/ref&gt; ter od revij ''Slant''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slantmagazine.com/features/the-25-best-video-games-of-2013/|title=The 25 Best Video Games of 2013|date=9. 12. 2013|accessdate=18. 6. 2024|website=Slant}}&lt;/ref&gt; in ''[[Time]]''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://techland.time.com/2013/12/04/technology/slide/top-10-video-games/|title=Top 10 Video Games of 2013|date=3. 12. 2013|accessdate=18. 6. 2024|website=Time|archive-date=2015-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150504151415/http://techland.time.com/2013/12/04/technology/slide/top-10-video-games/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; ''Canada.com'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://o.canada.com/technology/gaming/best-video-games-of-2013-whats-this-years-best-game/|title=Top video games of 2013: What's this year's best game?|date=17. 12. 2013|accessdate=18. 6. 2024|website=Canada.com|last=O'Rourke|first=Patrick|archive-date=2020-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200815045326/https://o.canada.com/technology/gaming/best-video-games-of-2013-whats-this-years-best-game|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''GameSpot''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/xbox-360-game-of-the-year-2013-winner/1100-6416465/|title=Xbox 360 Game of the Year 2013 Winner|date=15. 12. 2013|accessdate=2. 7. 2024|website=GameSpot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt; in ''IGN&lt;ref name=&quot;:41&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Xbox_360_Game|title=Best Xbox 360 Game|date=10. 1. 2014|accessdate=2. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt;'' so jo razglasili za najboljšo igro za Xbox, ''Destructoid'' pa jo je razglasil za najboljšo igro za več platform.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-s-best-2013-multiplatform-game-267946.phtml|title=The winner of Destructoid's best 2013 multiplatform game|date=24. 12. 2013|accessdate=25. 6. 2024|website=Destructoid|last=MacGregor|first=Kyle|archive-date=2021-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210531045037/https://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-s-best-2013-multiplatform-game-267946.phtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Rockstar Games in Rockstar North sta prejela nagradi za najboljši studio in najboljšega razvijalca od ''Edgea''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/edge/|title=The Edge awards 2013: studio of the year|accessdate=25. 6. 2024|website=Edge}}&lt;/ref&gt; in nagrado združenja BAFTA na 10. podelitvi nagrad Britanske akademije za videoigre.&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gameinformer.com/b/news/archive/2014/03/13/last-of-us-tearaway-win-big-at-the-bafta-awards.aspx|title=Last Of Us, Tearaway, Grand Theft Auto V Win Big At The BAFTA Awards|date=13. 3. 2014|accessdate=25. 6. 2024|website=Game Informer|last=Cork|first=Jeff|archive-date=2021-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210321191848/https://www.gameinformer.com/b/news/archive/2014/03/13/last-of-us-tearaway-win-big-at-the-bafta-awards.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Posebej nagrajeni so bili tudi posamezni elementi. Trevorja je ''Official Xbox Magazine'' imenovala za najboljši lik v videoigrah leta 2013,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.oxmonline.com/official-xbox-magazines-2013-awards-categories-genres-and-platforms|title=Official Xbox Magazine's 2013 Awards: Categories, Genres, and Platforms|date=13. 1. 2014|accessdate=26. 6. 2024|website=Official Xbox Magazine|archive-date=2014-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415054459/http://www.oxmonline.com/official-xbox-magazines-2013-awards-categories-genres-and-platforms|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; medtem ko je najboljši nov lik po mnenju ''Giant Bomba'' postal Lamar Davis.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.giantbomb.com/articles/giant-bomb-s-2013-game-of-the-year-awards-day-two/1100-4804/|title=Giant Bomb's 2013 Game of the Year Awards: Day Two|date=24. 12. 2013|accessdate=26. 6. 2024|website=Giant Bomb|archive-date=2015-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150425145459/http://www.giantbomb.com/articles/giant-bomb-s-2013-game-of-the-year-awards-day-two/1100-4804/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Glasbo v igri so nagradili ''Spike VGX'',&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt; ''Hardcore Gamer''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hardcoregamer.com/2013/12/21/2013-best-original-soundtrack/67130/|title=2013 Best Original Soundtrack|date=21. 12. 2013|accessdate=26. 6. 2024|website=Hardcore Gamer|archive-date=2021-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210618081128/https://hardcoregamer.com/2013/12/21/2013-best-original-soundtrack/67130/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in ''[[The Daily Telegraph]]''.&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10542023/Telegraph-Video-Game-Awards-2013.html|title=Telegraph Video Game Awards 2013|date=31. 12. 2013|accessdate=28. 6. 2024|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt; ''Grand Theft Auto Online'' je prejel nagrado za najboljšo večigralsko igro po izboru ''GameTrailers''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/c/gametrailers|title=GameTrailers|accessdate=28. 6. 2024|website=Youtube}}&lt;/ref&gt; in Bafte.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Prav tako je zmagal v kategoriji najboljše igre za več igralcev za Xbox 360 po izboru spletišča ''IGN''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Xbox_360_Multiplayer_Game|title=Best Xbox 360 Multiplayer Game|date=10. 1. 2014|accessdate=28. 6. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt; Spletna verzija igre je bila sicer nominirana v izboru za največje razočaranje pri ''Game Revolutionu''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamerevolution.com/news/biggest-disappointment-2013-23131|title=Biggest Disappointment 2013|date=17. 12. 2013|accessdate=28. 6. 2024|website=Game Revolution|last=Tan|first=Nicholas}}&lt;/ref&gt; in ''Hardcore Gamerju''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hardcoregamer.com/2013/12/21/2013-most-disappointing/67167/|title=2013 Most Disappointing|date=21. 12. 2013|accessdate=28. 6. 2024|website=Hardcore Gamer|archive-date=2021-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210321191125/https://hardcoregamer.com/2013/12/21/2013-most-disappointing/67167/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''GTA V'' je osvojil nagrado za največji tehnični dosežek na podelitvi nagrad ''Telegraph Video Game''&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt; in za najboljšo tehnologijo na podelitvi nagrad ''Annual Game Developers Choice''.&lt;ref name=&quot;:39&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gamechoiceawards.com/winners/index.html|title=Winners|accessdate=28. 6. 2024|website=Game Developers Choice Awards}}&lt;/ref&gt; Grafično in umetniško oblikovanje so nagradili tudi ''IGN'',&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Xbox_360_Graphics|title=Best Xbox 360 Graphics|date=10. 1. 2014|accessdate=1. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt; ''The Daily Telegraph''&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt; in BAFTA.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Za nagrado ga je nominiralo še združenje razvijalcev iger.&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt; Akademija za interaktivno umetnost in znanost je nagradila igro za izjemni dosežek na področju inženiringa igranja, kar je pomenilo »najvišjo stopnjo dosežka za inženiring umetne inteligence in povezanih elementov, ki prispevajo k zahtevnosti igre«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2014&amp;idGameAwardType=90|title=14 AWARDS CATEGORY DETAILS|accessdate=1. 7. 2024|website=Academy of Interactive Arts &amp; Sciences}}&lt;/ref&gt;

Igra je prejela tudi številne druge nagrade. Na prireditvi Inside Gaming Awards je bila nagrajena z nazivom najbolj imerzivne igre.&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt; Občinstvo jo je izglasovalo tudi za User Choice Award na PlayStationovi podelitvi nagrad leta 2013&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/12/4/5174096/grand-theft-auto-5-goes-platinum-at-sony-playstation-awards|title=Grand Theft Auto 5 goes platinum at Sony PlayStation Awards|date=4. 12. 2013|accessdate=1. 7. 2024|website=Polygon|last=Corriea|first=Alexa Ray}}&lt;/ref&gt; in nagrado Community Choice s strani ''Destructoida''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-s-best-of-2013-community-choice-267930.phtml|title=The winner of Destructoid's best of 2013 community choice|date=24. 12. 2013|accessdate=2. 7. 2024|website=Destructoid|last=Dixon|first=Andy|archive-date=2021-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210531091720/https://www.destructoid.com/the-winner-of-destructoid-s-best-of-2013-community-choice-267930.phtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''GTA V'' je prejel tudi platinasto nagrado na podelitvi PlayStation Awards&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; združenje BAFTA pa ga je razglasilo za najboljšo britansko igro.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Na podelitvi nagrad IGN's Best of 2013 zmagal v največ kategorijah, vključno z najboljšo grafiko za Xbox 360,&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; najboljšim zvokom za Xbox 360&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Xbox_360_Sound|title=Best Xbox 360 Sound|date=10. 1. 2014|accessdate=2. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt; in najboljšo akcijsko igro za Xbox 360,&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt; PlayStation 3&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_PS3_Action_Game|title=Best PS3 Action Game|date=10. 1. 2014|accessdate=4. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt; ter nasploh.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/wikis/best-of-2013/Best_Overall_Action_Game|title=Best Overall Action Game|date=10. 1. 2014|accessdate=4. 7. 2024|website=IGN|last=Stapleton|first=Dan|last2=Jackson|first2=Leah B.|last3=Claiborn|first3=Samuel}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Datum
! scope=&quot;col&quot; | Nagrada
! scope=&quot;col&quot; | Kategorija
! scope=&quot;col&quot; | Prejemnik/Nominiranec
! scope=&quot;col&quot; | Rezultat
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|-
| 7. 12. 2012
! scope=&quot;row&quot; | Spike Video Game Awards
| Najbolj pričakovana igra
| rowspan=&quot;5&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{won}}
|&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt;
|-
| 25. 10. 2013
! scope=&quot;row&quot; | Golden Joystick Awards
| Igra leta
| {{won}}
|&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;
|-
| 2. 12. 2013
! scope=&quot;row&quot; | Satellite Awards
| Izjemna akcijska/pustolovska videoigra
| {{nom}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/2013/12/02/ipa-award-nominations-idUSnPnDC9wvmD+161+PRN20131202|title=The International Press Academy Announces Nominations For The 18th Annual Satellite Awards™|date=2. 12. 2013|accessdate=4. 7. 2024|website=Reuters|archive-date=2014-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140917132046/http://www.reuters.com/article/2013/12/02/ipa-award-nominations-idUSnPnDC9wvmD+161+PRN20131202|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;10&quot; | 7. 12. 2013
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;10&quot; | Spike VGX
| Igra leta
| {{won}}
| rowspan=&quot;2&quot; | &lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;
|-
| Najboljša glasba
| {{won}}
|-
| Studio leta
| Rockstar North
| {{nom}}
| rowspan=&quot;8&quot; | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/11/19/spike-vgx-2013-nominations-announced|title=Spike VGX 2013 Nominations Announced|date=7. 12. 2015|accessdate=8. 7. 2024|website=IGN|last=O'Brien|first=Lucy}}&lt;/ref&gt;
|-
| Najboljša akcijska/pustolovska igra
| rowspan=&quot;3&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
|-
| Najboljša igra za Xbox
| {{nom}}
|-
| Najboljša igra za PlayStation
| {{nom}}
|-
| Najboljši glasovni igralec
|  Steven Ogg kot Trevor Philips
| {{nom}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | Najboljša pesem v igri
| Kendrick Lamar – A.D.H.D
| {{Nom}}
|-
| The Chain Gang of 1974 – Sleepwalking
| {{nom}}
|-
| Lik v igri leta
|  Trevor Philips
| {{nom}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 9. 1. 2014
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;4&quot; | Game Developers Choice Awards
| Igra leta
| rowspan=&quot;10&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
| rowspan=&quot;4&quot; |&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt;
|-
| Najboljša tehnologija
| {{won}}
|-
| Najboljši zvok
| {{nom}}
|-
| Najboljši dizajn
| {{nom}}
|-
| rowspan=&quot;7&quot; | 6. 2. 2014
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;7&quot; | D.I.C.E. Awards
| Igra leta
| {{nom}}
| rowspan=&quot;7&quot; | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/games/video_game_details.asp?idAward=2014&amp;idGame=1326|title=17th Annual D.I.C.E. Awards|accessdate=8. 7. 2024|website=Academy of Interactive Arts &amp; Sciences}}&lt;/ref&gt;
|-
| Izjemen dosežek v režiji igre
| {{nom}}
|-
| Izjemen dosežek v inženiringu igre
| {{won}}
|-
| Izjemen dosežek v vizualnem inženiringu igre
| {{nom}}
|-
| Izjemen dosežek v oblikovanju zvoka
| {{nom}}
|-
| Izjemna inovacija v igranju
| {{nom}}
|-
| Izjemen performans lika
|  Trevor Philips
| {{nom}}
|-
| rowspan=&quot;9&quot; | 13. 3. 2014
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;9&quot; | British Academy Video Games Awards
| Najboljša igra
| rowspan=&quot;6&quot; style=text-align:center;&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
| rowspan=&quot;9&quot; | &lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;
|-
| Akcijske in pustolovske igre
| {{nom}}
|-
| Zvočni dosežek
| {{nom}}
|-
| Britanska igra
| {{won}}
|-
| Zasnova igre
| {{won}}
|-
| Inovacija igre
| {{nom}}
|-
| Večigralski način
| ''Grand Theft Auto Online''
| {{won}}
|-
| Lik v igri
|  Steven Ogg kot Trevor Philips
| {{nom}}
|-
| Zgodba
| rowspan=&quot;6&quot; | ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
|-
| 5. 12. 2014
! scope=&quot;row&quot; | The Game Awards
| Najboljši remaster
| {{won}}
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dragon-age-inquisition-wins-goty-at-game-awards/1100-6424005/|title=Dragon Age: Inquisition Wins GOTY at Game Awards|date=6. 12. 2014|accessdate=8. 7. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 31. 12. 2016
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;4&quot; | The Steam Awards
| »''Whoooaaaaaaa, dude!''«
| {{won}}
| rowspan=&quot;2&quot; | &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2016/12/31/14136362/steam-awards-winners-valve|title=Steam Awards names its first-ever winners|date=31. 12. 2016|accessdate=9. 7. 2024|website=Polygon|last=Good|first=Owen S.}}&lt;/ref&gt;
|-
| »Igra v igri«
| {{won}}
|-
| 8. 2. 2019
| rowspan=&quot;2&quot; | Delo ljubezni
| {{won}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://variety.com/2019/gaming/news/pubg-named-steam-awards-goty-2018-1203132965/|title=‘PUBG’ Named Steam Awards Game of the Year 2018|date=8. 2. 2019|accessdate=9. 7. 2024|website=Variety|last=Lanier|first=Liz}}&lt;/ref&gt;
|-
| 31. 12. 2019
| {{won}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/steam-awards-2019-winners-announced/1100-6472457/|title=Steam Awards 2019 Winners Announced|date=31. 12. 2019|accessdate=9. 7. 2024|website=GameSpot|last=Watts|first=Steve}}&lt;/ref&gt;
|-
| 15. 11. 2019
! scope=&quot;row&quot; | Golden Joystick Awards
| Najboljši dodatek za igro
| ''Grand Theft Auto Online'' — The Diamond Casino &amp; Resort
| {{won}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/how-to-watch-the-golden-joystick-awards-2019/|title=See the Golden Joystick Awards 2019 winners|date=15. 11. 2019|accessdate=23. 7. 2024|website=PC Gamer|last=Senior|first=Tom}}&lt;/ref&gt;
|-
| 14. 3. 2022
! scope=&quot;row&quot; rowspan=&quot;2&quot; | The Streamer Awards
|rowspan=&quot;2&quot;| Pretočna igra leta
|rowspan=&quot;2&quot;| ''Grand Theft Auto V''
| {{nom}}
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://dotesports.com/streaming/news/all-nominees-for-qtcinderellas-streamer-awards|title=All nominees for QTCinderella’s Streamer Awards|date=22. 2. 2022|accessdate=23. 7. 2024|website=Dot Esports|last=Miceli|first=Max}}&lt;/ref&gt;
|-
| 17. 2. 2024
| {{nom}}
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://dotesports.com/streaming/news/streamer-awards-2024-all-results-and-winners-for-every-category|title=Streamer Awards 2024: All results and winners for every category|date=18. 2. 2024|accessdate=23. 7. 2024|website=Dot Esports|last=Taifalos|first=Nicholas|last2=Michael|first2=Cale}}&lt;/ref&gt;
|}

== Kontroverznosti ==
Misija »By the Book« ''(Po pravilih)'', ki od igralcev zahteva uporabo opreme za mučenje pri zasliševanju talca, je vznemirila recenzente. Zaznali so, da gre za politični komentar o uporabi mučenja s strani vlade Združenih držav Amerike, vendar so bili mnenja, da je neokusna.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Pri ''GameSpotu'' je zapisali, da je postavitev prizora mučenja v kontekst z analognim Trevorjevim monologom misijo kot komentar politične situacije napravila hinavsko.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Avtor članka na ''Eurogamerju'' je menil, da so bližnji zorni kot in izvedba interaktivnosti poudarili učinek sekvence, ki presega nasilje, prikazano v prejšnjih igrah serije ''Grand Theft Auto''. Dodal je, da zaporedju manjka kontekst, ki bi upravičil njegovo nasilje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/is-the-most-disturbing-scene-in-gta5-justified|title=Is the most disturbing scene in GTA 5 justified?|date=14. 2. 2014|accessdate=31. 7. 2024|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Misija je bila deležna kritik politikov in dobrodelnih organizacij proti mučenju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/sep/18/grand-theft-auto-5-under-fire-for-graphic-torture-scene|title=Grand Theft Auto 5 under fire for graphic torture scene|date=18. 9. 2013|accessdate=31. 7. 2024|website=The Guardian|last=Hern|first=Alex}}&lt;/ref&gt; Neodvisni novinar Tom Chick je zagovarjal prikaz mučenja in zapisal, da je za razliko od misije »No Russian« (''Brez ruščine'') v ''[[Call of Duty: Modern Warfare 2]]'' ali filma ''Zero Dark Thirty'' iz leta 2012 temeljni politični komentar o mučenju v misiji »By the Book« zahteval nasilno vsebino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.quartertothree.com/fp/2013/09/21/grand-theft-auto-v-relevant-story-torture-since-zero-dark-thirty/|title=Is Grand Theft Auto V the most relevant story about torture since Zero Dark Thirty?|date=21. 9. 2013|accessdate=31. 7. 2024|website=Quarter to Three|last=Chick|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Igra mučenja je bila odstranjena iz japonske izdaje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.digitalspy.com/videogames/grand-theft-auto/a526736/gta-5-playable-torture-scene-cut-in-japan/|title='GTA 5' playable torture scene cut in Japan|date=27. 10. 2013|accessdate=2. 8. 2024|website=Digital Spy|last=Langshaw|first=Mark}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.escapistmagazine.com/japanese-version-of-gta-v-censors-violence-and-sex-scenes/|title=Japanese Version of GTA V Censors Violence And Sex Scenes|date=27. 10. 2013|accessdate=2. 8. 2024|website=The Escapist|last=Stoneback|first=Robert}}&lt;/ref&gt;

Več recenzentov je menilo, da je prikaz žensk v igri [[Mizoginija|mizogin]].&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/topic/hero-complex|title='Grand Theft Auto V' review: Stubborn sexism, violence ruin game play|date=20. 9. 2013|accessdate=2. 8. 2024|website=Los Angeles Times|last=Martens|first=Todd}}&lt;/ref&gt; Pri ''VG247'' so zapisali, da so bili ženski liki »bodisi tam, da jih rešijo, kričijo nanje, z njimi seksajo, da jih vidijo, kako seksajo, se prenašajo, ubijajo, slišijo, kako klepetajo kot neumne, so na svojih mobilnih telefonih ali nakupujejo«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vg247.com/gta-5-misogyny-teeth-pulling-and-subjectivity|title=GTA 5: misogyny, teeth-pulling and subjectivity|date=20. 9. 2013|accessdate=8. 8. 2024|website=VG247|last=Cook|first=Dave}}&lt;/ref&gt; Avtor pri ''Edge'' je pripomnil, da je igra svoje glavne junake, ki so izključno moški, obravnavala na podoben način zaradi njihove stereotipne nagnjenosti k nasilju.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Potem ko je Carolyn Petit iz ''GameSpota'' trdila, da je igra mizogina, je njena ocena naletela na odpor, saj so se uporabniki odzvali z 20.000 večinoma negativnimi komentarji na spletni strani in peticijo Change.org za njeno odpustitev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mcvuk.com/business-news/media-pr/gamers-petition-for-sacking-of-gamespot-writer-who-criticised-gtav-for-misogyny/|title=Gamers petition for sacking of GameSpot writer who criticised GTAV for misogyny|date=18. 9. 2013|accessdate=8. 8. 2024|website=MCV}}&lt;/ref&gt; Številni novinarji so zagovarjali njeno pravico do mnenja in obžalovali nastrojenost igričarske skupnosti do kritik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/sep/21/grand-theft-auto-5-women-misogynistic-violent|title=Yes, it's misogynistic and violent, but I still admire Grand Theft Auto|date=22. 9. 2013|accessdate=8. 8. 2024|website=The Guardian|last=Lewis|first=Helen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/women/womens-life/10355275/Grand-Theft-Auto-V-is-designed-deliberately-to-degrade-women.html|title=Grand Theft Auto V is designed deliberately to degrade women|date=4. 10. 2013|accessdate=26. 8. 2024|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt;

Avstralski veleblagovnici Target in Kmart sta decembra 2014 igro umaknili iz svojih trgovin, potem ko je peticija Change.org proti upodobitvam nasilja nad ženskami v igri zbrala več kot 40.000 podpisov.&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-violence-against-women-criticisms-spurs-ban-/1100-6423950/|title=GTA 5 &quot;Violence Against Women&quot; Criticisms Spurs Ban by Australian Retailer|date=3. 12. 2014|accessdate=26. 8. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.abc.net.au/news/2014-12-03/target-kmart-pull-grand-theft-auto-5-game-sexual-violence/5939184|title=Grand Theft Auto V: Target, Kmart pull game off shelves over sexual violence controversy|date=4. 12. 2014|accessdate=26. 8. 2024|website=ABC News|last=Kent|first=Lucinda|archive-date=2014-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20141204123735/http://www.abc.net.au/news/2014-12-03/target-kmart-pull-grand-theft-auto-5-game-sexual-violence/5939184|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Glavni operativni direktor družbe Take-Two Interactive Strauss Zelnick je javno izrazil razočaranje podjetja, da so igro umaknili iz trgovin, in potrdil, da &quot;stoji za našimi izdelki, ljudmi, ki jih ustvarjajo, in potrošniki, ki jih igrajo.&quot;&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; ''IGN'' je peticijo Change.org označil za »dezinformirano« in zapisal, da so njene pritožbe o spodbudah k spolnemu nasilju v igri neresnične. Avstralski odbor za klasifikacijo (Australian Classification Board) prepoveduje spolno nasilje v igrah, kar pomeni, da bi v tem primeru odklonili oceno igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/12/04/targets-gta-5-snub-is-misinformed-and-achieves-nothing|title=Target's GTA 5 Snub is Misinformed and Achieves Nothing|date=4. 12. 2014|accessdate=3. 9. 2024|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Avtor na strani ''Kotaku'' je menil, da je upodobitev žensk sama po sebi problematična in da ima Target pravico zavrniti prodajo igre ter da se mora odzvati na široko podporo peticiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kotaku.com.au/2014/12/targets-grand-theft-auto-v-ban-leaves-us-with-no-one-to-blame/|title=Target’s Grand Theft Auto V Ban Leaves Us With No-One To Blame|date=4. 12. 2014|accessdate=3. 9. 2024|website=Kotaku|last=Serrels|first=Mark|archive-date=2024-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20240903160249/https://www.kotaku.com.au/2014/12/targets-grand-theft-auto-v-ban-leaves-us-with-no-one-to-blame/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Petit (ki je pisal za ''Kotaku'') in Ben Colliver sta kritizirala upodobitev [[Transspolnost|transspolnih]] likov v igri kot spolnih delavcev s pretežno mišičastimi telesi in to opisala kot škodljive [[Transfobija|transfobne]] stereotipe.&lt;ref name=&quot;:45&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Video Games Crime and Next-Gen Deviance|last=Colliver|first=Ben|publisher=Emerald Group Publishing|year=2020|isbn=978-1-83867-450-2|page=131-149}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/gtav-s-enhanced-2022-release-should-leave-the-2013-tran-1847723098|title=GTAV’s Enhanced 2022 Release Should Leave The 2013 Transphobia Behind|date=22. 9. 2021|accessdate=9. 9. 2024|website=Kotaku|last=Petit|first=Carolyn|archive-date=2021-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210922184304/https://kotaku.com/gtav-s-enhanced-2022-release-should-leave-the-2013-tran-1847723098|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Colliver je zapisal, da upodobitev »ne odraža kompleksne niansirane strukture, ki pogosto ureja življenja transspolnih oseb«.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Ponovna izdaja aprila 2022 za PlayStation 5 in Xbox Series X/S je odstranila vsebino iz vseh delov igre, razen iz režiserskega načina, kar pomeni, da so njihovi modeli ostali dostopni, vendar brez možnosti tvorjenja dialogov. Nekateri novinarji so ugotovili, da je odstranitev morda spodbudilo odprto pismo skupine zagovornikov LGBTQ+ Out Making Games, ki je zahtevala odstranitev, potem ko je prebrala Petitov članek. Skupina je pohvalila Rockstarjevo odločitev, da odstrani vsebino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.videogameschronicle.com/news/rockstar-looks-to-have-removed-transphobic-content-from-gta-5s-next-gen-release/|title=Rockstar looks to have removed ‘transphobic’ content from GTA 5’s next gen release|date=16. 4. 2022|accessdate=9. 9. 2024|website=Video Games Chronicle|last=Middler|first=Jordan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-remasters-cut-transphobic-content/1100-6502628/|title=GTA 5 Remasters Cut Transphobic Content|date=20. 4. 2022|accessdate=9. 9. 2024|website=GameSpot|last=Williams|first=Demi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/transphobic-content-has-been-removed-from-the-gta-5-remasters|title=Transphobic content has been removed from the GTA 5 remasters|date=19. 4. 2022|accessdate=10. 9. 2024|website=Eurogamer|last=Nightingale|first=Ed}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2013 je raper Daz Dillinger vložil tožbo proti družbama Rockstar Games in Take Two Interactive zaradi domnevne nepooblaščene uporabe dveh njegovih pesmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pitchfork.com/news/52614-daz-dillinger-accuses-grand-theft-auto-v-of-stealing-his-beats/|title=Daz Dillinger Accuses &quot;Grand Theft Auto V&quot; of Stealing His Beats|date=11. 10. 2013|accessdate=10. 9. 2024|website=Pitchfork|last=Battan|first=Carrie}}&lt;/ref&gt;{{efn|Gre za pesmi ''C-Walk'', ki jo izvaja Kurupt, in ''Nothin' But the Cavi Hit'', ki jo izvajata Mack 10 in Tha Dogg Pound. Obe je produciral Dillinger in sta bili vključeni v radijsko postajo West Coast Classics.}} Februarja 2014 je televizijska osebnost Karen Gravano iz resničnostnega šova ''Mob Wives'' vložila tožbo proti družbi Rockstar Games z obtožbo, da lik v igri temelji na njeni podobi in zgodbi ter je bil uporabljen brez njene privolitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/451243/mob-wives-karen-gravano-suing-rockstar-over-gta-v-character/|title='Mob Wives' Karen Gravano suing Rockstar over GTA V character|date=27. 2. 2014|accessdate=10. 9. 2024|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}&lt;/ref&gt;{{efn|Gravanova je hči nekdanjega podšefa kriminalne družine Gambino Salvatoreja Gravana (imenovan tudi Sammy the Bull) in je nastopala v prvih treh sezonah šova ''Mob Wives'', kjer spremljajo ženske, katerih možje ali očetje so bili aretirani in zaprti zaradi zločinov, povezanih z mafijo.}} Rockstar je aprila vložil zahtevo za zavrnitev te tožbe in izjavil, da so obtožbe ovržene po prvem amandmaju [[Ustava Združenih držav Amerike|Ustave ZDA]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.law360.com/articles/530954/video-game-makers-say-free-speech-bars-mob-wives-suit|title=Video Game Makers Say Free Speech Bars 'Mob Wives' Suit|date=23. 4. 2014|accessdate=10. 9. 2024|website=Law 360|last=Donahue|first=Bill}}&lt;/ref&gt; Julija je igralka [[Lindsay Lohan]] vložila tožbo in trdila, da so na elemente v igri, vključno z likom Lacey Jonas, vplivali njena podoba, glas in linija oblačil, kar je bilo storjeno brez njene privolitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/newsbeat-28129505|title=Lindsay Lohan is suing the makers of Grand Theft Auto V|date=2. 7. 2014|accessdate=10. 9. 2024|website=BBC}}&lt;/ref&gt; Rockstar se je odzval v sodnih spisih, v katerih je zahteval zavrnitev primera, in zapisal, da je bil primer neresen in vložen zaradi promocijskih namenov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.eurogamer.net/articles/2014-08-27-lindsay-lohan-sued-rockstar-for-attention-grand-theft-auto-5-dev-says|title=Lindsay Lohan sued Rockstar for attention, Grand Theft Auto 5 dev says|date=27. 8. 2014|accessdate=10. 9. 2024|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom|archive-date=2014-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20140830033308/http://www.eurogamer.net/articles/2014-08-27-lindsay-lohan-sued-rockstar-for-attention-grand-theft-auto-5-dev-says|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 sta bili obe tožbi zavrženi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ctvnews.ca/entertainment/lindsay-lohan-loses-lawsuit-versus-grand-theft-auto-makers-1.3055045|title=Lindsay Lohan loses lawsuit versus 'Grand Theft Auto' makers|date=1. 9. 2016|accessdate=23. 9. 2024|website=CTV News|archive-date=2024-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240619033314/https://www.ctvnews.ca/entertainment/lindsay-lohan-loses-lawsuit-versus-grand-theft-auto-makers-1.3055045|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Prodaja ==
V 24-ih urah po izidu je ''Grand Theft Auto V'' ustvaril več kot 815 milijonov ameriških dolarjev prihodkov po vsem svetu, kar ustreza približno 11,21 milijona prodanih izvodov za Take-Two Interactive.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/guinness-claims-gtav-day-one-sales-total-112-million-copies/1100-6415455/|title=Guinness claims GTAV day-one sales total 11.2 million copies|date=8. 10. 2013|accessdate=23. 9. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt;{{efn|Rekord prodaje igre v prvem dnevu je presegel prejšnji rekord igre ''Call of Duty: Black Ops II'', ki je znašal 500 milijonov ameriških dolarjev.}} Številke so skoraj podvojile pričakovanja analitikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://variety.com/2013/digital/news/grand-theft-auto-v-earns-800-million-in-a-day-more-than-worldwide-haul-of-man-of-steel-1200616706/|title=‘Grand Theft Auto V’ Earns $800 Million in a Day, More than Worldwide Haul of ‘Man of Steel’|date=18. 9. 2013|accessdate=23. 9. 2024|website=Variety|last=Graser|first=Marc}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-taketwo-gta-idUSBRE98H0Z720130918/|title=Take Two's GTA V starts strong with $800 mln in first-day sales|date=19. 9. 2013|accessdate=23. 9. 2024|website=Reuters|last=Nayak|first=Malathi}}&lt;/ref&gt; Tri dni po izidu je igra presegla milijardo dolarjev prihodkov iz prodaje, s čimer je postala najhitreje prodajan zabavni izdelek v zgodovini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/20/gta-5-sales-hit-1-billion-in-three-days|title=GTA 5 Sales Hit $1 Billion in Three Days|date=20. 9. 2013|accessdate=23. 9. 2024|website=IGN|last=Goldfarb|first=Andrew}}&lt;/ref&gt;{{efn|Dosežek najhitrejšega zaslužka 1 milijarde ameriških dolarjev je podrl prejšnji rekord, ki ga je postavila igra ''Call of Duty: Black Ops II'', ki je za ta dosežek potrebovala 15 dni.}} Šest tednov po izidu je Rockstar poslal po svetu skoraj 29 milijonov izvodov igre, kar je že preseglo celotno prodajo ''Grand Theft Auto IV''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta5-has-exceeded-gta4s-lifetime-sales-to-retail-in-six-weeks|title=GTA 5 has exceeded GTA 4's lifetime sales to retail in six weeks|date=5. 2. 2014|accessdate=23. 9. 2024|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}&lt;/ref&gt; 7. oktobra 2013 je igra postala najbolje prodajana digitalna izdaja v trgovini PlayStation Store za PlayStation 3 in podrla prejšnji rekord igre ''[[The Last of Us]]'', čeprav številke o prodaji niso bile razkrite.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/432724/gta-5-is-ps3s-biggest-ever-digital-release/|title=GTA 5 is PS3's biggest ever digital release|date=8. 10. 2013|accessdate=26. 9. 2024|website=Computer and Video Games|last=Ivan|first=Tom}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/10/07/gta-5-overtakes-gta-4s-uk-lifetime-sales-in-three-weeks/|title=GTA 5 Overtakes GTA 4's UK Lifetime Sales in Three Weeks|date=7. 10. 2013|accessdate=26. 9. 2024|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; 8. oktobra je igra podrla sedem Guinnessovih svetovnih rekordov: postala je najbolje prodajana video igra v 24 urah, najbolje prodajana akcijsko-pustolovska video igra v 24 urah, videoigra z najvišjim prihodkom v 24 urah, zabavni produkt, ki je najhitreje prinesel 1 milijardo ameriških dolarjev prihodka, videoigra, ki je najhitreje prinesla 1 milijardo ameriških dolarjev prihodka, največji prihodek, ki ga je ustvaril zabavni izdelek v 24 urah, in najbolj gledan napovednik za akcijsko-pustolovsko videoigro.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;

Digitalna različica za Xbox 360 je izšla 18. oktobra&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/434568/gta-v-gets-digital-release-on-xbox-360|title=GTA V gets digital release on Xbox 360|date=19. 10. 2013|accessdate=26. 9. 2024|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}&lt;/ref&gt; in je postala najdonosnejša izdaja v prvem dnevu in prvem tednu prodaje na Xbox Live.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/435831/gta-v-sales-near-29-million-in-six-weeks|title=GTA V sales near 29 million in six weeks|date=30. 10. 2013|accessdate=26. 9. 2024|website=Computer and Video Games|last=Jackson|first=Mike}}&lt;/ref&gt; Do maja 2014 je igra ustvarila skoraj 1,98 milijarde ameriških dolarjev prihodkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidthier/2014/05/13/grand-theft-auto-5-has-sold-nearly-2-billion-at-retail/|title='Grand Theft Auto 5' Has Sold Nearly $2 Billion|date=13. 5. 2014|accessdate=26. 9. 2024|website=Forbes|last=Thier|first=Dave}}&lt;/ref&gt; Od avgusta 2014 je bila igra prodana v več kot 34 milijonih izvodov za PlayStation 3 in Xbox 360.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://edge.media-server.com/m/p/fz7qomh5/lan/en|title=Q1 2015 Take-Two Interactive Software, Inc. Earnings Conference Call|date=5. 8. 2014|accessdate=26. 9. 2024|website=Take-Two Interactive|last=Zelnick|first=Strauss}}&lt;/ref&gt; Do decembra 2014 so razposlali 45 milijonov izvodov, vključno z 10 milijoni izvodov ponovno izdane različice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta-5-has-sold-45m-units-to-retailers|title=Grand Theft Auto 5 has sold 45m units to retailers|date=3. 2. 2015|accessdate=12. 10. 2024|website=Eurogamer|last=Matulef|first=Jeffrey}}&lt;/ref&gt; Do aprila 2018 je MarketWatch poročal, da je igra ustvarila približno šest milijard dolarjev prihodka in postala najdonosnejši zabavni produkt vseh časov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vg247.com/gta-v-profitable-entertainment-product-ever|title=GTA 5 is the most profitable entertainment product ever|date=9. 4. 2018|accessdate=12. 10. 2024|website=VG247|last=Billcliffe|first=James}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/gta-5-estimated-to-be-the-most-profitable-entertainment-product-of-all-time/|title=GTA 5 estimated to be the most profitable product of all time|date=9. 4. 2018|accessdate=12. 10. 2024|website=PC Gamer|last=Donnelly|first=Joe|archive-date=2018-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180409172025/https://www.pcgamer.com/gta-5-estimated-to-be-the-most-profitable-entertainment-product-of-all-time/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Do julija 2018 je bila prodana v skoraj 100 milijonih izvodov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://variety.com/2018/gaming/news/grand-theft-auto-v-sales-1202893715/|title=‘Grand Theft Auto V’ Sales Approach 100 Million, Continue to Fuel Take-Two Success|date=2. 8. 2018|accessdate=12. 10. 2024|website=Variety|last=Crecente|first=Brian}}&lt;/ref&gt; do julija 2021 pa je bilo razposlanih več kot 150 milijonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-sells-150-million-copies-as-gta-online-continues-to-grow/1100-6494684/|title=GTA 5 Sells 150 Million Copies As GTA Online Continues To Grow|date=2. 8. 2021|accessdate=12. 10. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt; Do konca leta 2023 so v reviji ''Barron's'' poročali, da so se podatki o prihodkih igre dvignili na 8,5 milijarde dolarjev, kar je pomenilo več kot 500 milijonov dolarjev letno s približno 22 milijoni aktivnih igralcev mesečno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.barrons.com/news/grand-theft-auto-built-for-the-long-haul-68eff4de|title=Grand Theft Auto: Built For The Long Haul|date=4. 12. 2023|accessdate=12. 10. 2024|website=Barron's|last=Lucas|first=Erwan}}&lt;/ref&gt; Do marca 2024 je bila igra razposlana v približno 200 milijonih izvodov po vsem svetu na vseh platformah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/take-two-moves-grand-theft-auto-6-out-of-current-fiscal-year|title=Take-Two confirms no Grand Theft Auto 6 in current fiscal year|date=16. 5. 2024|accessdate=12. 10. 2024|website=Games Industry|last=Sinclair|first=Brendan}}&lt;/ref&gt; Leta 2020 je bilo prodanih več izvodov kot katerokoli drugo leto od lansiranja igre leta 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/gta-5-has-sold-more-than-140-million-copies/1100-6487267/|title=GTA 5 Has Sold More Than 140 Million Copies|date=13. 2. 2021|accessdate=14. 10. 2024|website=GameSpot|last=Knezevic|first=Kevin}}&lt;/ref&gt;

V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je igra postala najhitreje prodajana igra vseh časov, saj so v petih dneh prodali več kot 2,25 milijona izvodov. To je podrlo prejšnji rekord, ki ga je postavil ''[[Call of Duty: Black Ops]]'' z dvema milijonoma prodanih izvodov v istem obdobju. ''GTA V'' je podrl tudi rekord prodaje v prvem dnevu, saj so prodali 1,57 milijonov izvodov in ustvarili 65 milijonov funtov prihodkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/23/grand-theft-auto-v-uk-sales-figures-revealed|title=Grand Theft Auto V UK Sales Figures Revealed|date=23. 9. 2013|accessdate=14. 10. 2024|website=IGN|last=Karmali|first=Luke}}&lt;/ref&gt; V dveh tednih je bila igra prodana v več kot 2,6 milijona izvodov in ustvarila 90 milijonov funtov prihodkov, kar je predstavljalo 52 % iger, prodanih septembra 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vg247.com/grand-theft-auto-5-accounted-for-52-of-games-sold-in-uk-during-september-market-up-45-yoy|title=Grand Theft Auto 5 accounted for 52% of games sold in UK during September, market up 45% yoy|date=3. 10. 2013|accessdate=14. 10. 2024|website=VG247|last=Nunneley-Jackson|first=Stephany}}&lt;/ref&gt; Po treh tednih prodaje je v Združenem kraljestvu presegel celotno prodajo igre ''Grand Theft Auto IV''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/gta5-beats-gta4s-lifetime-sales-in-uk-after-just-three-weeks|title=GTA 5 beats GTA 4's lifetime sales in UK after just three weeks|date=5. 2. 2014|accessdate=14. 10. 2024|website=Eurogamer|last=Yin-Poole|first=Wesley}}&lt;/ref&gt; V svojem četrtem tednu je postal najhitreje prodajani naslov, ki je presegel mejo treh milijonov v Združenem kraljestvu, s čimer je presegel celotno prodajo igre ''Black Ops II''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-5-sales-top-three-million-in-uk|title=Grand Theft Auto 5 sales top three million in UK|date=17. 10. 2013|accessdate=14. 10. 2024|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Novembra 2014 je igra postala najbolje prodajana igra vseh časov v Združenem kraljestvu in prehitela ''Black Ops''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-5-now-uks-best-selling-game-ever|title=Grand Theft Auto 5 now UK's best-selling game ever|date=24. 11. 2014|accessdate=14. 10. 2024|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Podobno uspešna je bila tudi v Severni Ameriki: bila je najbolje prodajana igra v septembru, saj je predstavljala več kot 50 % prodaje programske opreme&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/npd-gtav-leads-surging-september/1100-6415643/|title=NPD: GTAV leads surging September|date=17. 10. 2013|accessdate=10. 12. 2024|website=GameSpot|last=Makuch|first=Eddie}}&lt;/ref&gt; in povečala celotno prodajo programske opreme za 52 % v primerjavi s septembrom 2012.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/434414/gta-5-revitalises-declining-us-games-market-npd/|title=GTA 5 revitalises declining US games market – NPD|date=18. 10. 2013|accessdate=10. 12. 2024|website=Computer and Video Games|last=Prescott|first=Shaun}}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
Kritiki so se strinjali, da spada ''Grand Theft Auto V'' med najboljše igre za igralne konzole sedme generacije&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; in je odličen zaključni naslov pred pojavom osme generacije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.xgn.nl/360/review/49648/grand-theft-auto-v|title=Grand Theft Auto 5 Recensie|date=18. 9. 2013|accessdate=10. 12. 2024|website=XGN|last=Quekel|first=Sebastiaan}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://ww11.gameplanet.com.au/xbox-360/reviews/g5236c2093eedd/Grand-Theft-Auto-V-review/?sub1=20250227-0445-12f1-bdc1-43dafa915909|title=Grand Theft Auto V review|date=17. 9. 2013|accessdate=26. 2. 2025|website=Gameplanet|last=Cullinane|first=James}}&lt;/ref&gt; ''Polygon'' je opazil, da bo igra »most med sedanjostjo iger in prihodnostjo«, in jo razglasil za »zaključek te generacije ter merilo za naslednjo«.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Avtor na ''VideoGamer.com'' je bil mnenja, da gre za »ultimativni labodji spev za ta cikel konzol«, ki bo »vrgel dolgo senco na naslednjega«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.videogamer.com/reviews/gta5_review.html|title=GTA 5 Review|date=16. 9. 2013|accessdate=26. 2. 2025|website=Video Gamer|last=Miller|first=Simon|archive-date=2013-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20131006034509/http://www.videogamer.com/reviews/gta5_review.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Tri dni po izidu se je igra uvrstila na drugo mesto ''IGN''-ovega seznama »Top 25 Xbox 360 Games«. Menili so, da sta obseg in podrobnosti odprtega sveta presegla večino drugih iger za Xbox 360. Igro so poimenovali »zmagoslavje tako za igralce kot za sam medij, zato si zasluži svoj neverjeten uspeh«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/best-xbox-360-games|title=The 25 Best Xbox 360 Games of All Time|date=31. 5. 2023|accessdate=26. 2. 2025|website=IGN}}&lt;/ref&gt; Novembra 2013 je ''Hardcore Gamer'' igro postavil na tretje mesto na svojem seznamu »100 najboljših iger generacije«. Navedli so njegovo izboljšano mehaniko streljanja in vožnje v primerjavi s predhodniki in menili, da je zasnova z več protagonisti »dobrodošla sprememba tempa«, ki bi lahko postala merilo osme generacije iger.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hardcoregamer.com/2013/11/08/the-top-ten-games-of-the-generation/60954/|title=Top 100 Games of the Generation: The Top Ten Games of the Generation|date=8. 11. 2013|accessdate=5. 3. 2025|website=Hardcore Gamer}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Decembra je ''The Daily Telegraph'' igro uvrstil med svojih »50 najboljših iger te generacije konzol«. Imenovali so ga »kulturni velikan«, ki »bo Rockstarjeva trajna zapuščina«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/10521106/The-50-best-games-of-the-last-console-generation-part-one.html|title=The 50 best games of the last console generation: part one|date=27. 12. 2013|accessdate=5. 3. 2025|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2014 so pri ''Computer and Video Games'' igro uvrstili na četrto mesto svojega seznama »Iger generacije«. Utemeljili so, da je Rockstar prvič ustvaril »povsem lep« odprt svet. Ugotovili so, da je igra odpravila ponavljajočo zasnovo misij ''Grand Theft Auto IV'' in se namesto tega osredotočila na zabavo pri igranju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/442793/cvgs-games-of-the-generation-20-1/|title=CVG's Games of the Generation 20–1|date=1. 1. 2014|accessdate=5. 3. 2025|website=Computer and Video Games}}&lt;/ref&gt; Maja jo je ''IGN'' uvrstil na osmo mesto na svojem seznamu »100 najboljših iger generacije« in jo označil za »ogromen, hrupen in divje ambiciozen most proti [osmi] generaciji igranja konzol«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/top/games-of-a-generation/8|title=Grand Theft Auto V – #8 Top Games of a Generation|date=23. 5. 2014|accessdate=7. 3. 2025|website=IGN|archive-date=2016-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20161115200812/http://www.ign.com/top/games-of-a-generation/8|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Naslednji mesec se je uvrstila na tretje mesto ''IGN''-ovega seznama »Igre generacije: Vaših top 100« po izboru bralcev tega spletnega mesta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/06/04/games-of-a-generation-your-top-100-list?page=2|title=Games of a Generation: Your Top 100|date=4. 6. 2014|accessdate=7. 3. 2025|website=IGN}}&lt;/ref&gt; Avgusta jo je ''Game Informer'' uvrstil na tretje mesto na seznamu »10 najboljših akcijskih iger generacije«. Kakovost igre so primerjali s kakovostjo njenega predhodnika, pri čemer so bili mnenja, da so njena zasnova likov, raznolike misije in večigralski način nadomestili uvrstitev ''Grand Theft Auto IV'' na seznam. Pisali so o drami absurda v zgodbi in prostranosti odprtega sveta ter niso »obžalovali niti sekunde«, ki so jo porabili za igranje igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2014/08/01/top-10-action-games-of-the-generation.aspx|title=Top 10 Action Games Of The Generation|date=1. 8. 2014|accessdate=7. 3. 2025|website=Game Informer|last=Turi|first=Tim|archive-date=2014-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20140818012937/http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2014/08/01/top-10-action-games-of-the-generation.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Novembra jo je ''Edge'' imenoval za peto najboljšo igro svoje generacije in komentiral, da si »noben drug igralni studio ne upa niti poskusiti ustvariti igre odprtega sveta, ker preprosto ni možnosti, da bi dosegel [njihove] standarde«.&lt;ref&gt;&quot;The Ten Best Games Of The Generation&quot;. ''Edge''. Št. 272. Future plc. November 2014. Strani 74–81.&lt;/ref&gt; Leta 2015 jo je njihova publikacija ocenila za drugo najboljšo videoigro vseh časov.&lt;ref&gt;&quot;The 100 Greatest Videogames&quot;. ''Edge''. Bath, UK: Future. 2015. Stran 204. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-78389-244-0&lt;/bdi&gt;.&lt;/ref&gt; Igra je bila visoko uvrščena na več seznamih najboljših iger po izboru javnosti; bila je osma na seznamu »100 najboljših videoiger vseh časov« revije ''Empire'' in peta na seznamu »100 najboljših iger« revije ''Good Game'' po glasovanju občinstva revije oz. programa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.empireonline.com/features/100greatestgames/game.asp?title=8|title=8. Grand Theft Auto V – The 100 Greatest Video Games Of All Time|date=18. 8. 2014|accessdate=7. 3. 2025|website=Empire}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/tv/goodgame/stories/s4065784.htm|title=Good Game Top 100 – Final List|date=12. 8. 2014|accessdate=15. 3. 2025|website=Good Game|last=O'Donnell|first=Steven|last2=Bendixsen|first2=Stephanie}}&lt;/ref&gt; Postala je tudi najbolj tvitana igra v letu 2015, kljub temu, da je bila izdana več kot leto prej.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2016/02/05/grand-theft-auto-5-tops-2015-most-tweeted-about-chart|title=Grand Theft Auto 5 Tops 2015 Most-Tweeted About Chart|date=5. 2. 2016|accessdate=15. 3. 2025|website=IGN|last=Blake|first=Vikki}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2022 je Rockstar potrdil razvoj igre ''Grand Theft Auto VI''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/gta-6-confirmed|title=GTA 6 Confirmed: Rockstar Finally Says It's in Development|date=4. 2. 2022|accessdate=15. 3. 2025|website=IGN|last=Skrebels|first=Joe}}&lt;/ref&gt; Uraden napovednik je izšel decembra 2023, po trenutnih načrtih bo izšla leta 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/23981659/gta-6-trailer-watch-rockstar-games-leak|title=Grand Theft Auto 6’s first trailer is here|date=5. 12. 2023|accessdate=16. 3. 2025|website=Polygon|last=McWhertor|first=Michael}}&lt;/ref&gt;

=== Uporaba v raziskavah ===
Igra je bila uporabljena v študiji Intel Labs, kjer so predstavili pristop za izboljšanje njene grafike z uporabo nevronskih mrež.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://isl-org.github.io/PhotorealismEnhancement/|title=Enhancing Photorealism Enhancement|date=23. 5. 2022|accessdate=16. 3. 2025|website=isl-org.github.io}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theverge.com/2021/5/12/22432945/intel-gta-v-realistic-machine-learning-cityscapes-dataset|title=Intel is using machine learning to make GTA V look incredibly realistic|date=13. 5. 2021|accessdate=16. 3. 2025|website=The Verge|last=Campbell|first=Ian Carlos}}&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{seznam opomb}}

==Sklici==
{{Sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Bogenn |first1=Tim |last2=Barba |first2=Rick |date=2013 |title=Grand Theft Auto V Signature Series Strategy Guide |url=https://archive.org/details/grandtheftautov0000timb |publisher=[[BradyGames]] |isbn=9780744014679 }}
* {{cite journal |last=Bertz |first=Matt |title=Go Big Or Go Home |publisher=United States: [[GameStop]] |journal=[[Game Informer]] |issue=236 |date=December 2012 |pages=72–95 }}
* {{cite magazine |title=Play: Economies of scale |publisher=[[Future plc]] |magazine=[[Edge (magazine)|Edge]] |issue=259 |date=November 2013 |pages=85–88 |url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |ref={{harvid|Edge|2013}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919065641/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |archive-date=19 September 2013 |url-status=dead}}

== Zunanje povezave ==
&lt;!-- =================== {{No more links}} ============================
|  PLEASE BE CAUTIOUS IN ADDING MORE LINKS TO THIS ARTICLE. Wikipedia  |
|  is not a collection of links nor should it be used for advertising. |
|            Excessive or inappropriate links WILL BE DELETED.         |
|  See [[Wikipedia:External links]] &amp; [[Wikipedia:Spam]] for details.  |
|  If there are already plentiful links, please propose additions or   |
|  replacements on this article's discussion page, or submit your link |
|  to the relevant category at the Open Directory Project (dmoz.org)   |
|  and link back to that category using the {{dmoz}} template.         |
======================= {{No more links}} ========================== --&gt;
{{kategorija v Zbirki|Grand Theft Auto V}}
{{Wikiquote}}
* {{Official website}}

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2013]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 4]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 5]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igre za Xbox One]]
[[Kategorija:Grand Theft Auto|5]]</text>
      <sha1>eviurzzs0zi18l3ri2gafe2r53622pu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Anatomska infopolja</title>
    <ns>10</ns>
    <id>480843</id>
    <revision>
      <id>6761243</id>
      <parentid>6760941</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:03:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano Infopolje Mikroanatomija</comment>
      <origin>6761243</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="767" sha1="kedgamlab88l6jd3hik22gmt7ghogn3" xml:space="preserve">{{sidebar 
| name           = Anatomska infopolja
| class          = hlist
| pretitle       = To infopolje je eno izmed infopolj, ki uporabljajo
| title          = {{tl|Infopolje Anatomija}}

|heading1 = Makro
|content1 =
* {{tl|Infopolje Kost}}
* {{tl|Infopolje Arterija}}
* {{tl|Infobox vein}}
* {{tl|Infobox lymph}}
* {{tl|Infopolje Mišica}}
* {{tl|Infobox ligament}}

|heading2 = Nevro
|content2 =
* {{tl|Infopolje Živec}}
* {{tl|Infopolje Nevron}}
* {{tl|Infopolje Možgani}}
* {{tl|Infobox tract}}

|heading3 = Mikro
|content3 =
* {{tl|Infopolje Celica}}
* {{tl|Infopolje Mikroanatomija}}

|heading4 = Drugo
|content4 =
* {{tl|Infobox embryology}}

}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Anatomske predloge]]
[[Kategorija:Dokumentacijske predloge glej tudi]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>kedgamlab88l6jd3hik22gmt7ghogn3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Policijska vozila v ZDA in Kanadi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>484532</id>
    <revision>
      <id>6761372</id>
      <parentid>6278595</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:59:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761372</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7519" sha1="soytal8v7ijwy9n4eyxk4t71m95ffno" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
'''Policijska vozila v ZDA in Kanad'''i proizvaja več proizvajalcev in so na voljo v treh tipih vozil: 
* '''Policijska vozila za zasledovanje (PPV), 
* '''Posebna službena vozila (SSV)''' in 
* '''Vozila z posebno opremo (SSP)'''. 
Najpogosteje uporabljena policijska vozila so vozila za zasledovanje. Opremljena so za reševanje velike večine nalog, vključno za zasledovanje in opravljanje intervencijskih nalog. Posebna službena vozila in vozila s posebno opremo so specializirana vozila, kot na primer [[teren]]&lt;nowiki/&gt;ska ali športna vozila. Običajno so težja in imajo vključeno posebno opremo za izvajanje intervencijskih in posebnih naloge, vendar jih proizvajalec običajno ne priporoča za uporabo kot zasledovalna vozila.

==Zgodovina==                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            

Prvo policijsko vozilo je bil [[vagon]], katerega je leta 1899 po ulicah Akrona v [[Ohio|Ohiu]] poganjal električni tok.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ci.akron.oh.us/News_Releases/2009/0225.htm |title=Archived copy |accessdate=2009-04-03 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090307015005/http://ci.akron.oh.us/News_Releases/2009/0225.htm |archivedate=2009-03-07 }}&lt;/ref&gt;  Od leta 1920 je Newyorška policijska uprava uporabljala floto vozil Radio Motor Patrol za pomoč v boju proti [[kriminal]]&lt;nowiki/&gt;u v mestu.

[[Ford Motor Company|Ford]] je v letu 1932 predstavil 18 model motorja V-8, to je bilo prvo poceni in zelo množično prodajano vozilo V-8. Tovrstni model vozila je postal zelo priljubljen v policiji, kar je povzročilo močno zvestobo temu modelu vozila in hkrati družbi omogočilo zajemanje trga, ki je trajalo do leta 1968. V štiridesetih in petdesetih letih so &quot;Veliki trije&quot; (Ford, General Motors in Chrysler) začeli ponujati specializirana policijska vozila z močnejšimi deli. Med njimi je bil predvsem Fordov paket iz leta 1950, ki je v manjšem in lažjem Fordu uporabljal večji in močnejši [[motor]] Mercury. S tem se je končala [[praksa]], da so nekatere državne policijske postaje kupovale večje in močnejše, a dražje modele, vključno z Buicks, Hudsons in Chryslers. Leta 1969 je Plymouth zasedel prvo mesto na policijskem trgu s Chryslerjevimi 440 cu. V8,  Torqueflite  menjalniki ter vzmetenja torzijskih drogov, kar jim je dajalo prepričljivo prednost. Chrysler je to prednost vodil do energetske krize v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, kar je kupce pripeljalo do manjših avtomobilov, Chrysler pa je po modelu leta 1989 ustavil njihovo platformo na zadnji pogon.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Ford Police Cars, 1932–1997|first=Edwin J. |last=Sanow|page=7|isbn=0-7603-0372-X|url=https://books.google.com/books?id=IpVDH5PhceUC&amp;lpg=PA7&amp;pg=PA7#v=onepage&amp;q&amp;f=false|date=1998-01-16}}&lt;/ref&gt;


V Združenih državah Amerike in Kanadi je [[policija]] že v preteklosti uporabljala limuzine standardne velikosti in cenejše limuzine že od časov Fordovega modela A, čeprav je veliko policijskih oddelkov prešlo na vmesne izdelke - kot so Plymouth Satellite, Ford Torino in AMC- Matador v šestdesetih in sedemdesetih letih. Nekatere državne patrulje na avtocestah (vključno s kalifornijskimi in Missourijem) so za uporabo kot hitra zasledovalna vozila sprejele pony vozila, kot so Ford Mustang, Chevrolet Camaro in AMC Javelin. Ford LTD, Plymouth Gran Fury in Chevrolet Caprice so bili ponovno sprejeti kot standardni, ko so bili modeli zmanjšani v poznih sedemdesetih.

Po ukinitvi Severnoameriškega modela Chevrolet Caprice leta 1996 (čeprav se je leta 2010 vrnil za izključno uporabo organov pregona) ga je Ford Crown Victoria Police Interceptor zamenjal za standardni patruljni [[avtomobil]], vendar je večina Ford Crown Victorias vozil zdaj postopno v odpravljanju zaradi  boja proti nevarnostmi naleta od zadaj s katerimi se soočajo avtocestna patruljna vozila, ko se ustavijo na odstavnem pasu. Novi modeli pa so po želji lahko opremljeni tudi s sistemom za gašenje požara. Tudi drugi modeli, kot so Chevrolet Impala (8. in 9. generacija), Chevrolet Tahoe in Dodge Charger, so pridobili odstotek prodaje na trgu. Septembra 2011 pa je Ford ustavil proizvodnjo Crown Victoria v korist 6. generacije Taurusa. To je Dodgeu znova pomagalo  pridobiti vodilno vlogo na trgu z Dodge Charger Pursuit od leta 2012.

Kljub temu da so se nekatere (predvsem kanadske) oblasti odločile za uporabo limuzin s pogonom na sprednja kolesa z manjšimi motorji - predvsem [[Chevrolet]] Impala, katere trenutna V6, je še vedno zelo zaželena konfiguracija V8 s pogonom na zadnja kolesa. Deloma zaradi usposabljanja  šolanja voznikov in na splošno zaradi večje zanesljivosti. Poleg tega so se preizkusi z vozili FWD, kot sta Taurus in Impala,  a sta se izkazali za [[problem]]&lt;nowiki/&gt;atične v smislu stroškov vzdrževanja. &lt;ref&gt;http://www.hattiesburgamerican.com/article/20110421/NEWS01/104210338{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mysanantonio.com/business/business_columnists/g_chambers_williams_iii/article/G-Chambers-Williams-III-Caprice-starting-to-1456685.php|title=G. Chambers Williams III: Caprice starting to patrol streets|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://host.madison.com/ct/news/local/crime_and_courts/article_9ee9196a-008b-11df-8a7e-001cc4c03286.html|title=Cops shop for new cars after Ford stops making Crown Victoria|first=Steven|last=Elbow|access-date=2020-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170926095944/http://host.madison.com/ct/news/local/crime_and_courts/article_9ee9196a-008b-11df-8a7e-001cc4c03286.html|archive-date=2017-09-26|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;Leta 1994 je na primer tiskovna predstavnica Forda ugotovila, da &quot;je vsekakor res, da bi bil kateri koli avtomobil s pogonom na sprednji kolesi dražji in težji za vzdrževanje, če bi ga podvrgli tako težki uporabi, kot je uporaba v policiji&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice|newspaper=The Baltimore Sun|date=24 April 1994|page=1|title=For city police, a disaster on wheels|url=http://articles.baltimoresun.com/1994-04-24/news/1994114001_1_taurus-police-department-squad-car|accessdate=2020-10-14|archive-date=2012-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120925063433/http://articles.baltimoresun.com/1994-04-24/news/1994114001_1_taurus-police-department-squad-car|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Kategorija:Policijska oprema]]

==Glej tudi==
- [[:en:Law_enforcement_in_Canada|policijsko delo v Kanadi]]

- [[:en:Law_enforcement_in_the_United_States|policijsko delo v Združenih državah Amerike]]

- [[:en:Black_and_white_(police_vehicle)|črno-bela (sleng)]]

[[:en:Jam_sandwich_(police_car)|- marmeladni avto (sleng)]]

[[:en:Police_van|- policijski kombi]]

- [[:en:Panda_car|avto panda (sleng)]]

==Zunanje povezave==
- [http://www.policecararchives.org/ nacionalni arhiv policijskih vozil]
==Reference==
{{Sklici}}</text>
      <sha1>soytal8v7ijwy9n4eyxk4t71m95ffno</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Centrosom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>486397</id>
    <revision>
      <id>6761567</id>
      <parentid>5985500</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:50:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>{{Cell biology|centrosome=Yes}}</comment>
      <origin>6761567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15928" sha1="ize2khtpa1k0wjtjdzhe43xdac8jsih" xml:space="preserve">{{Cell biology|centrosome=Yes}}
'''Centrosom''' je [[organel]], ki služi kot glavni organizacijski center [[Mikrotubul|mikrotubulov]] znotraj [[Živalska celica|živalske celice]]. Hkrati ima pomembno regulatorno vlogo v [[Celični ciklus|celičnem ciklu]], ki zajema [[Interfaza|interfazo]] in [[Mitoza|mitozo]]. Izraz centrosom izvira iz [[Grščina|grščine]], pri čemer latinska beseda ''centrum'' pomeni center, medtem ko izraz ''sōma'' prevajamo kot telo. [[Rastlinska celica|Rastlinske]] in [[Glive|glivne]] [[Celica|celice]] centrosomov nimajo, saj naj bi se ti organeli v [[Evkarionti|evkariontski]] celici pojavili šele po ločitvi [[Evolucija|evolucijskih]] vej rastlin, gliv in živali. Zaradi tega je centrosom eden izmed kriterijev, ki omogoča prepoznavanje živalskih celic.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Bornens|first=Michel|last2=Azimzadeh|first2=Juliette|date=2007|title=Origin and evolution of the centrosome|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17977464|magazine=Advances in Experimental Medicine and Biology|volume=607|pages=119–129|doi=10.1007/978-0-387-74021-8_10|issn=0065-2598|pmid=17977464}}&lt;/ref&gt; Glive in rastline uporabljajo druge subcelularne strukture za organizacijo mikrotubulov med delitvijo.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Schmit|first=Anne-Catherine|date=2002|title=Acentrosomal microtubule nucleation in higher plants|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12224551|magazine=International Review of Cytology|volume=220|pages=257–289|doi=10.1016/s0074-7696(02)20008-x|issn=0074-7696|pmid=12224551}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Jaspersen|first=Sue L.|last2=Winey|first2=Mark|date=2004|title=The budding yeast spindle pole body: structure, duplication, and function|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15473833|magazine=Annual Review of Cell and Developmental Biology|volume=20|pages=1–28|doi=10.1146/annurev.cellbio.20.022003.114106|issn=1081-0706|pmid=15473833}}&lt;/ref&gt; Prisotnost centrosoma je nujna za učinkovit potek mitoze v živalskih celicah, obstajajo pa tudi izjeme, kot so razne muhe in [[ploski črvi]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mahoney|first=Nicole M.|last2=Goshima|first2=Gohta|last3=Douglass|first3=Adam D.|last4=Vale|first4=Ronald D.|date=2006-03-21|title=Making microtubules and mitotic spindles in cells without functional centrosomes|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16546079|magazine=Current biology: CB|volume=16|issue=6|pages=564–569|doi=10.1016/j.cub.2006.01.053|issn=0960-9822|pmid=16546079}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Azimzadeh|first=Juliette|last2=Wong|first2=Mei Lie|last3=Downhour|first3=Diane Miller|last4=Alvarado|first4=Alejandro Sánchez|last5=Marshall|first5=Wallace F.|date=2012-01-27|title=Centrosome Loss in the Evolution of Planarians|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3347778/|magazine=Science (New York, N.y.)|volume=335|issue=6067|pages=461–463|doi=10.1126/science.1214457|issn=0036-8075|pmc=3347778|pmid=22223737}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Flatworms’ minimalist approach to cell division reveals the molecular architecture of the human centrosome|url=https://www.stowers.org/media/news/jan-5-2012|website=www.stowers.org|accessdate=2020-11-18|archive-date=2020-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20201202134333/https://www.stowers.org/media/news/jan-5-2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Centrosom sestavljata dva [[Centriol|centriola]], ki sta postavljena približno pravokotno drug na drugega in se stikata v svojih koncih. Centriola obkroža gosta masa snovi iz različnih beljakovin,&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Lawo|first=Steffen|last2=Hasegan|first2=Monica|last3=Gupta|first3=Gagan D.|last4=Pelletier|first4=Laurence|date=november 2012|title=Subdiffraction imaging of centrosomes reveals higher-order organizational features of pericentriolar material|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23086237|magazine=Nature Cell Biology|volume=14|issue=11|pages=1148–1158|doi=10.1038/ncb2591|issn=1476-4679|pmid=23086237}}&lt;/ref&gt; ki je v literaturi pogosto imenovana [[pericentriolarni material]] (PCM). Ta vsebuje [[Beljakovina|beljakovine]], ki so odgovorne za [[Sinteza|sintezo]] (nukleacijo) in pritrjevanje mikrotubulov;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Eddé|first=B.|last2=Rossier|first2=J.|last3=Le Caer|first3=J. P.|last4=Desbruyères|first4=E.|last5=Gros|first5=F.|last6=Denoulet|first6=P.|date=1990-01-05|title=Posttranslational glutamylation of alpha-tubulin|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/1967194|magazine=Science (New York, N.Y.)|volume=247|issue=4938|pages=83–85|doi=10.1126/science.1967194|issn=0036-8075|pmid=1967194}}&lt;/ref&gt; sem spadajo (gama) γ-[[tubulin]], [[pericentrin]] in [[ninein]]. Zgradba centriolov je natančno določena, pri čemer je vsak sestavljen iz devetih trojčkov mikrotubulov, ki so razporejeni v obliki večkrake zvezde, in beljakovin [[Centrin|centrina]], [[Ceneksin|ceneksina]] ter [[Tektin|tektina]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Rieder|first=C. L.|last2=Faruki|first2=S.|last3=Khodjakov|first3=A.|date=oktober 2001|title=The centrosome in vertebrates: more than a microtubule-organizing center|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11567874|magazine=Trends in Cell Biology|volume=11|issue=10|pages=413–419|doi=10.1016/s0962-8924(01)02085-2|issn=0962-8924|pmid=11567874}}&lt;/ref&gt; V več celičnih tipih se centrosom med celično [[Diferenciacija|diferenciacijo]] nadomesti z [[Migetalka|migetalkami]], ki se ob morebitni vnovični celični delitvi pretvorijo nazaj v centrosom.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Avidor-Reiss|first=Tomer|last2=Gopalakrishnan|first2=Jayachandran|date=2013-12-01|title=Cell Cycle Regulation of the Centrosome and Cilium|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24982683|magazine=Drug Discovery Today. Disease Mechanisms|volume=10|issue=3-4|pages=e119–e124|doi=10.1016/j.ddmec.2013.03.002|issn=1740-6765|pmc=4073209|pmid=24982683}}&lt;/ref&gt;

== Funkcija ==
[[Image:Cytokinesis-electron-micrograph.jpg|thumb|280x280px|Centrosom, ki je označen s puščico, se nahaja zraven [[Celično jedro|jedra]].]]
[[File:Animal cell structure en.svg|thumb|260x260px| Celularne in subcelularne strukture v [[Živalska celica|živalski celici]].]]
Centrosomi se povezujejo z [[Jedrna ovojnica|jedrno ovojnico]] med [[Profaza|profazo]] celičnega cikla. V mitozi jedrna ovojnica razpade in mikrotubuli, ki izvirajo iz centrosoma, se lahko povežejo s [[Kromosom|kromosomi]], ki so nastali s spiralizacijo posameznih molekul [[Kromatin|kromatina]], pri čemer se postopoma oblikuje nitasta struktura, ki se imenuje [[delitveno vreteno]]. To je bipolarno in sestavljeno iz dveh centrosomov, iz katerih izhajajo tako imenovane niti delitvenega vretena (mikrotubuli). Poznamo tri glavne tipe niti: astralne (v periferiji centrosomov), kinetohorne (se pripenjajo na kromosome) in polne oziroma medpolne (izhajajo iz obeh obeh polov in se stikajo na središču celice).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete|url=https://www.worldcat.org/oclc/821110606|publisher=DZS|date=2012|location=Ljubljana|isbn=978-961-02-0286-8|oclc=821110606|last=Jezernik, Kristijan.|last2=Sterle, Maksimiljan.|last3=Omerzel Vujić, Erika.|last4=Lampe Kajtna, Mojca.}}&lt;/ref&gt;

Dva centriola, ki gradita centrosom, poznamo pod izrazoma hčerinski centriol in materinski centriol. Slednji, ki je tudi starejši, ima glavno vlogo pri tvorbi [[Biček|bičkov]] in migetalk.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

Centrosom se podvoji samo enkrat v celičnem ciklu, da lahko vsaka od nastajajočih hčerinskih celic podeduje enega (in posledično tudi dva centriola, ki ga gradita). Njegova podvojitev poteče med S fazo celičnega cikla, ko se podvojuje tudi molekula [[DNA|DNK]]. Med samo profazo, prvo fazo mitoze, oba centrosoma potujeta na nasprotna konca celice, hkrati se med njima sintetizirajo niti delitvenega vretena, ki se pritrdijo na posebno mesto na površini kromosomov, [[kinetohor]]. Vzrok za razmik dveh centrosomov je rast niti delitvenega vretena in delovanje motornih beljakovin. Prisotnost neustreznega števila centrosomov v celici se uporablja v diagnostiki [[Rak (bolezen)|raka]]. Podvajanje centrosomov je v določenih pogledih podobno podvajanju [[Dednina|dednega materiala]], saj tudi tukaj pomembno vlogo igra načelo semikonzervativnosti (v vsaki od nastalih struktur se ohrani starejši del, ki se poveže z novo nastalim).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Stearns|first=T.|date=2001-05-18|title=Centrosome duplication. a centriolar pas de deux|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11371338|magazine=Cell|volume=105|issue=4|pages=417–420|doi=10.1016/s0092-8674(01)00366-x|issn=0092-8674|pmid=11371338}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Rodrigues-Martins|first=A.|last2=Riparbelli|first2=M.|last3=Callaini|first3=G.|last4=Glover|first4=D. M.|last5=Bettencourt-Dias|first5=M.|date=2007-05-18|title=Revisiting the role of the mother centriole in centriole biogenesis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17463247|magazine=Science (New York, N.Y.)|volume=316|issue=5827|pages=1046–1050|doi=10.1126/science.1142950|issn=1095-9203|pmid=17463247}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Sami centrioli niso nujni za nemoten potek mitoze. To so odkrili, ko so centriole obsevali s snopom [[Laser|laserske]] [[Svetloba|svetlobe]], a se je mitoza odvijala normalno in je bilo delitveno vreteno pravilne [[Morfologija (biologija)|morfološke]] oblike. Slednje je razvidno tudi pri vinskih mušicah rodu ''Drosophila'', ki imajo nespremenjen [[Ontogenija|ontogenetski]] razvoj, četudi so centrioli odsotni zaradi [[Mutacija|mutacije]] v [[Gen|genu]], ki pogojuje njihovo delitev. Za razliko od centriolov pa so centrosomi nujni za preživetje organizma, saj celicam brez centrosomov manjkajo astralni mikrotubuli, kar denimo vodi v nepravilnosti pri postavitvi delitvenega vretena.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Basto|first=Renata|last2=Lau|first2=Joyce|last3=Vinogradova|first3=Tatiana|last4=Gardiol|first4=Alejandra|last5=Woods|first5=C. Geoffrey|last6=Khodjakov|first6=Alexey|last7=Raff|first7=Jordan W.|date=2006-06-30|title=Flies without centrioles|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16814722|magazine=Cell|volume=125|issue=7|pages=1375–1386|doi=10.1016/j.cell.2006.05.025|issn=0092-8674|pmid=16814722}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Rieder|first=Conly L|last2=Faruki|first2=Shamsa|last3=Khodjakov|first3=Alexey|date=oktober 2001|title=The centrosome in vertebrates: more than a microtubule-organizing center|url=http://dx.doi.org/10.1016/s0962-8924(01)02085-2|magazine=Trends in Cell Biology|volume=11|issue=10|pages=413–419|doi=10.1016/s0962-8924(01)02085-2|issn=0962-8924}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pri vrsti [[gliste]] ''[[Caenorhabditis elegans|C. elegans]]'' je ob združitvi [[Jajčna celica|jajčne celice]] in [[Semenčica|spermija]] v [[Zigota|zigoto]] spermij tisti, ki prispeva par centriolov. Ta dva nato tvorita centrosom, ki zatem sodeluje pri prvi celični delitvi zigote in določi njeno polarnost. Podobno je pri človeški [[Oploditev|oploditvi]], kjer spermalna celica prav tako poskrbi za prisotnost centriolov, ki se povežeta v centrosom, hkrati pa je na tak način ustvarjen sistem mikrotubulov zigote.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=A color atlas for human assisted reproduction : laboratory and clinical insights|url=https://www.worldcat.org/oclc/50803156|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|date=2003|location=Philadelphia|isbn=0-7817-3769-9|oclc=50803156|last=Patrizio, Pasquale.|last2=Tucker, Michael J.|last3=Guelman, Vanessa.}}&lt;/ref&gt;

== Evolucija centrosoma==
[[File:Centriole-schema.SVG|thumb|Prečni prerez [[Centriol|centriola]], kjer so dobro vidni trojčki [[Mikrotubul|mikrotobulov]], ki so razporejeni v obliki večkrake zvezde.|240x240_pik]]
Evolucijsko zgodovino centrosoma in centriolov so raziskovali s pomočjo genov, ki kodirajo beljakovine [[Centrin|centrine]]. Ti sodelujejo pri signalizaciji s [[Kalcij|kalcijem]] in so nujni za podvajanje centriolov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Salisbury|first=Jeffrey L.|last2=Suino|first2=Kelly M.|last3=Busby|first3=Robert|last4=Springett|first4=Margaret|date=2002-08-06|title=Centrin-2 is required for centriole duplication in mammalian cells|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12176356|magazine=Current biology: CB|volume=12|issue=15|pages=1287–1292|doi=10.1016/s0960-9822(02)01019-9|issn=0960-9822|pmid=12176356}}&lt;/ref&gt; Deli se jih v dve večji družini in obe sta bili prisotni tudi pri enem izmed zgodaj odcepljenih evkariontov, lambliji vrste ''[[Giardia intestinalis]]''. Iz tega dejstva lahko sklepamo, da so bili centrini najverjetneje prisotni že pri skupnem predniku vseh evkariontov. Obenem je znano, da ni nikakršnih centrinom homolognih genov pri [[Bakterije|bakterijah]] in [[Arheje|arhejah]], kar še dodatno potrjuje hipotezo, da so centrini zgolj evkariontska značilnost. Čeprav obstaja več študij o evoluciji centrinov in centriolov, pa za zdaj ni objavljenih takšnih, ki bi obravnavale evolucijsko zgodovino pericentriolarnega materiala.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Marshall|first=Wallace F.|date=februar 2009|title=Centriole evolution|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19196504|magazine=Current Opinion in Cell Biology|volume=21|issue=1|pages=14–19|doi=10.1016/j.ceb.2009.01.008|issn=1879-0410|pmc=2835302|pmid=19196504}}&lt;/ref&gt;

== Nukleinske kisline in centrosom ==

V znanstveni študiji iz leta 2006 so ugotovili, da centrosomi znotraj jajčnih celic [[školjke]] vrste ''[[Spisula solidissima]]'' vsebujejo zaporedja [[Ribonukleinska kislina|ribonukleinske kisline]], pri čemer naj bi določeni odseki ustrezali posebnemu tipu [[RNA-polimeraza|RNA-polimeraze]] ([[encim]], ki tvori molekulo [[mRNA]]). Na podlagi tega odkritja je bila postavljena hipoteza, da naj bi se znotraj centrosoma nahajal [[genom]], ki temelji na ribonukleinskih kislinah. Obenem so vzporedne raziskave pokazale, da centrosom ne vsebuje lastnega genoma, ki bi temeljil na molekulah DNK. Kljub temu, da je bilo potrjena povezava med ribonukleinskimi kislinami in centrosomom, so bila ta zaporedja najdena tudi znotraj jedra. Dodatni dvom sproža spoznanje, da se lahko centrosomi znova tvorijo ''de novo'', četudi so bili odstranjeni iz celic z lasersko svetlobo, kar nakazuje na pomembnost genov znotraj celičnega jedra pri tvorbi centrosomov. Zaradi tega prisotnost in tip [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislin]] znotraj centrosoma za zdaj še vedno ostajata vprašanje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Alliegro|first=Mark C.|last2=Alliegro|first2=Mary Anne|last3=Palazzo|first3=Robert E.|date=2006-06-13|title=Centrosome-associated RNA in surf clam oocytes|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16754862|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|volume=103|issue=24|pages=9034–9038|doi=10.1073/pnas.0602859103|issn=0027-8424|pmc=1482561|pmid=16754862}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Odkritje ==

Centrosom je leta 1833 odkril [[citolog]] [[Edouard Van Beneden]], šele leta 1888 pa ga je nemški [[Zoologija|zoolog]] [[Theodor Boveri]] poimenoval in opisal.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Wunderlich|first=Volker|date=september 2002|title=JMM---past and present. Chromosomes and cancer: Theodor Boveri's predictions 100 years later|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12226736|magazine=Journal of Molecular Medicine (Berlin, Germany)|volume=80|issue=9|pages=545–548|doi=10.1007/s00109-002-0374-y|issn=0946-2716|pmid=12226736}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Meves|first=Friedrich|date=februar 1911|title=Über die Beteiligung der Plastochondrien an der Befruchtung des Eies von Ascaris megalocephala|url=http://dx.doi.org/10.1007/bf02980308|magazine=Archiv für Mikroskopische Anatomie|volume=76|issue=4|pages=683–713|doi=10.1007/bf02980308|issn=0176-7364}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[centriol]]
* [[mikrotubul]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Celična anatomija}}

[[Kategorija:Celična anatomija]]
[[Kategorija:Organeli]]
[[Kategorija:1833 v znanosti]]</text>
      <sha1>ize2khtpa1k0wjtjdzhe43xdac8jsih</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glikokaliks</title>
    <ns>0</ns>
    <id>487688</id>
    <revision>
      <id>6761509</id>
      <parentid>5988952</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:32:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761509</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13896" sha1="bbi7jmx7dgcu7ap22z0s2rajvnkiiht" xml:space="preserve">{{Infobox microanatomy
| Name        = Glycocalyx
| Latin       =
| Image       = Bacillus subtilis.jpg
| Caption     = [[presevna elektronska mikroskopija|TEM]]-[[mikrograf]] bakterije [[Bacillus subtilis|''B. subtilis'']] z vidnim lasastim glikokaliksom, ki obdaja celično membrano (dolžina merila = 200 nm)
| Image2      =
| Caption2    =
| Precursor   =
}}
'''Glikokaliks'''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; ali '''glikoproteinski plašč'''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; (pa tudi '''sladkorni plašč'''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;) je zunanja plast iz [[Glikoprotein|glikoproteinov]] in [[Glikolipidi|glikolipidov]], ki pokriva [[Celična membrana|celično membrano]] nekaterih [[Bakterije|bakterij]], [[Epitelij|epitelijev]] in drugih tako [[Prokarionti|prokariontskih]] kot [[Evkarionti|evkariontskih]] celic. Večina živalskih epitelijskih celic ima na zunanji strani [[Celična membrana|plazmaleme]] dinamično in rahlo izbočeno neenakomerno površino, ki jo sestavljajo mnogi različni [[ogljikovi hidrati]], vezani tako na [[Beljakovina|beljakovine]] (pri čemer s [[Kovalentna vez|kovalentnimi vezmi]] tvorijo molekule, ki jih imenujemo glikoproteini&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Termania|url=https://www.termania.net/?searchIn=Linked&amp;ld=95|website=www.termania.net|accessdate=2020-12-14}}&lt;/ref&gt;) kot [[Lipid|lipide]] (s katerimi sestavljajo tako imenovane glikolipide, ki imajo med dvema enotama [[Glikozidna vez|glikozidno vez]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;). Najpogosteje so ogljikovi hidrati, pripeti na lipide in beljakovine, namenjeni celičnemu prepoznavanju, celični komunikaciji in signalizaciji ter tvorbi [[Medcelični stik|celičnih stikov]] in adhezij.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=6.|title=Human anatomy|url=https://www.worldcat.org/oclc/1097366721|location=New York, NY|isbn=978-1-260-25135-7|oclc=1097366721|last1=McKinley |first1=Michael P. |last2=Pennefather-O'Brien |first2=Elizabeth}}&lt;/ref&gt;

Glikokaliks je hkrati izredno pomemben označevalec, ki ga telo uporablja za razlikovanje med različnimi [[Celica|celicami]] (denimo med zdravimi in okvarjenimi, celicami [[Transplantacija|transplantiranih]] tkiv ali celicami [[Patogen|patogenov]]). V glikokaliksu najdemo številne povezovalne molekule, ki omogočajo tvorbo stikov med celicami in jih tako povezujejo v večje organizacijske enote, [[Tkivo|tkiva]], obenem pa nadzorujejo gibanje celic med embrionalnim razvojem.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=8.|title=Anatomy &amp; physiology : the unity of form and function|url=https://www.worldcat.org/oclc/954719965|location=New York, NY|isbn=978-1-259-27772-6|oclc=954719965|last1=Saladin |first1=Kenneth S. |last2=Cushman |first2=Heather N.}}&lt;/ref&gt; Ta plast ima ključno vlogo tudi pri regulaciji endotelijskega tkiva, denimo pri kontroli števila in porazdelitve [[Eritrocit|eritrocitov]] (rdečih krvničk) v [[Kapilara|kapilarah]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Reitsma|first=Sietze|last2=Slaaf|first2=Dick W.|last3=Vink|first3=Hans|last4=van Zandvoort|first4=Marc A. M. J.|last5=oude Egbrink|first5=Mirjam G. A.|date=2007-01-26|title=The endothelial glycocalyx: composition, functions, and visualization|url=http://dx.doi.org/10.1007/s00424-007-0212-8|magazine=Pflügers Archiv - European Journal of Physiology|volume=454|issue=3|pages=345–359|doi=10.1007/s00424-007-0212-8|issn=0031-6768}}&lt;/ref&gt;

Dober primer glikokaliksa je sluz na zunanji površini [[ribe]]. Sam izraz je bil prvotno namenjen zgolj [[Polisaharid|polisaharidnemu]] matriksu, ki pokriva epitelijske celice, a se danes uporablja tudi drugje, ker je bilo ugotovljeno, da igra pomembno vlogo na številnih mestih in je del mnogih procesov.

Beseda glikokaliks izhaja iz grščine in v dobesednem prevodu pomeni sladki plašč (''glykys'' = sladek, ''kalyx'' = lupina ali plašč).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=BIOETYMOLOGY : ORIGIN IN BIO - MEDICAL TERMS: glycocalyx|url=https://bioetymology.blogspot.com/2011/08/glycocalyx.html|website=BIOETYMOLOGY|accessdate=2020-12-14}}&lt;/ref&gt;

== Funkcija ==
[[Slika:Fert5.JPG|sličica|Tudi pri oploditvi ima glikokaliks pomembno vlogo, saj omogoča prepoznavanje spermalne celice in jajčeca.]]
Glikokaliks opravlja številne različne funkcije. Med pomembnejše sodi zaščitna vloga, saj plast do neke mere onemogoča poškodbe plazmaleme z raznimi snovmi (denimo [[Strup|strupi]]).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Glikokaliks je bistven pri delovanju [[Imunski sistem|imunskega sistema]], saj slednjemu omogoča prepoznavanje in selektivni napad na [[Patogen|patogene]] [[Mikroorganizem|mikrobe]] ter okvarjene celice. Še posebej bistveno je prepoznavanje [[Rakava celica|rakavih celic]] v zgodnjih stopnjah razvoja, ki se še niso razvile v večje in kompleksnejše [[Tumor|tumorje]] in zato organizmu v danem trenutku ne predstavljajo tolikšne nevarnosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Vloga glikokaliksa je dobro razvidna pri [[Presaditev|transplantacijah]], saj je prav ta plast tista, ki določa ali so transplantirana tkiva in [[Transfuzija krvi|transfuzije krvi]] kompatibilne s celicami organizma. Pomemben je tudi pri tvorbi [[Medcelični stik|medceličnih stikov]] in adhezij, ki omogočajo povezovanje celic v tkiva.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Med vidnejše funkcije spada regulacija [[Vnetje|vnetnih procesov]], pri katerih glikokaliks, ki pokriva endotelijske celice žil, preprečuje medsebojno vezavo levkocitov.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Smith|first=Michael L.|last2=Long|first2=David S.|last3=Damiano|first3=Edward R.|last4=Ley|first4=Klaus|date=julij 2003|title=Near-wall micro-PIV reveals a hydrodynamically relevant endothelial surface layer in venules in vivo|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12829517/|magazine=Biophysical Journal|volume=85|issue=1|pages=637–645|doi=10.1016/s0006-3495(03)74507-x|issn=0006-3495|pmc=1303118|pmid=12829517}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Tudi proces [[Oploditev|oploditve]] je tesno povezan z glikokaliksom, ki [[Spermij|spermalnim celicam]] omogoča prepoznavanje [[Jajčna celica|jajčne celice]] in posledično vezavo nanjo.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Schröter|first=S.|last2=Osterhoff|first2=C.|last3=McArdle|first3=W.|last4=Ivell|first4=R.|date=julij 1999|title=The glycocalyx of the sperm surface|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10465522|magazine=Human Reproduction Update|volume=5|issue=4|pages=302–313|doi=10.1093/humupd/5.4.302|issn=1355-4786|pmid=10465522}}&lt;/ref&gt; Kasneje glikokaliks pomaga pri usmerjanju embrionalnih celic do ustreznih lokacij v telesu.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== V endotelijih ==
Glikokaliks se nahaja na apikalni (obrnjeni proti lumnu) površini [[Endotelij|endotelijskih]] celic, ki oblikujejo [[Svetlina|lumen]]. S pomočjo obarvanja z več različnimi [[Pigment|pigmenti]] in uporabo transmisijske [[Elektronski mikroskop|elektronske mikroskopije]] so pokazali, da se plast glikokaliksa iz površine endotelijev razteza približno 50 do 100 mikrometrov v smeri lumna. Podatki iz drugih raziskav kažejo, da je lahko endotelijski glikokaliks debel vse do 11 mikrometrov. Pojavlja se v mnogih žilah, tako v mikroskopsko majhnih kapilarnih prepletih kot nekoliko večjih [[Arterija|arterijah]] in [[Vena|venah]]. Hkrati glikokaliks sestavlja širok nabor [[Encim|encimov]] in beljakovin, ki nadzirajo povezovanje [[Trombocit|trombocitov]] (krvnih ploščic) in [[Levkocit|levkocitov]] (belih krvničk), kajti ena izmed glavnih nalog, ki jih ta plast opravlja, je ohranjanje [[Homeostaza|homeostaze]] krvne plazme in sten žilja.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Ebong|first=Eno E.|last2=Macaluso|first2=Frank P.|last3=Spray|first3=David C.|last4=Tarbell|first4=John M.|date=avgust 2011|title=Imaging the endothelial glycocalyx in vitro by rapid freezing/freeze substitution transmission electron microscopy|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21474821|magazine=Arteriosclerosis, Thrombosis, and Vascular Biology|volume=31|issue=8|pages=1908–1915|doi=10.1161/ATVBAHA.111.225268|issn=1524-4636|pmc=3141106|pmid=21474821}}&lt;/ref&gt;

Med pomembnejše beljakovine, ki jih povezujemo z glikokaliksom, spadajo:
[[Slika:Alveolar Wall.svg|sličica|Alveolarne stene, ki jih gradijo endoteliji, na površju katerih se nahaja plast glikokaliksa.]]

* [[Apolipoprotein|apolipoproteini]] (površinske gradbene enote na zunanji strani lipoproteinskega kompleksa&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;)
* endotelijska sintaza dušikovega oksida (tudi [[NO-sintaza]]; encim, ki sprošča [[Dušikov monoksid|dušikov oksid]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;)

* zunajcelična superoksid dismutaza (tudi [[SOD3]])&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* [[angiotenzin-konvertaza]] (encim, ki pretvarja [[angiotenzin]] I v [[angiotenzin]] II)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* [[antitrombin]] III (glikoprotein, ki inhibira delovanje [[Trombin|trombina]] in s tem prepreči [[Koagulacija|koagulacijo]] krvi&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;)
* [[Rastni faktor|rastni faktorji]]
* [[lipoprotein lipaza]]
* [[kemokin]] ([[Kemotaksija|kemotaktični]] [[citokin]], ki deluje na specifične tipe levkocitov)

Zgoraj navedene beljakovine in encimi služijo krepitvi glikokaliksne pregrade, ki ščiti pred krvožilnimi in drugimi boleznimi ter potencialnimi okvarami. Še ena pomembna funkcija [[Polisaharid|polisaharidne]] plasti je zaščita endotelijev pred neposredno izpostavljenostjo krvnemu toku in semipermeabilnost za določene snovi v [[Kri|krvi]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=van den Berg|first=Bernard M.|last2=Nieuwdorp|first2=Max|last3=Stroes|first3=Erik S. G.|last4=Vink|first4=Hans|date=2006|title=Glycocalyx and endothelial (dys) function: from mice to men|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17332675/|magazine=Pharmacological reports: PR|volume=58 Suppl|pages=75–80|issn=1734-1140|pmid=17332675}}&lt;/ref&gt;

Zaščitna funkcija glikokaliksa je skupna vsem endotelijem, a so nekatere naloge omejene zgolj na specifične odseke. Tako denimo v mikroskopskih krvnih žilah glikokaliks deluje kot permeabilna pregrada, ki zavira [[Koagulacija|koagulacijo]] in povezovanje levkocitov, saj se slednji ne smejo pritrditi na žilne stene, ker so pomembne enote imunskega sistema, pri katerem je bistveno, da bele krvničke potujejo do regij, kjer so potrebne. Tudi v arterijskih tkivih je glikokaliks namenjen enakim nalogah (preprečevanju koagulacije in povezovanja levkocitov), a to izvaja na nekoliko drugačen način, s pomočjo endotelijskih sintaz [[Dušikov monoksid|dušikovega oksida]], katerih delovanje je aktivirano s stresom. Dodatna funkcija glikokaliksa v entodelijskih tkivih je filtracija krvi in [[Medceličnina|medceličnine]], ki obe prehajata skozi kapilarne stene, a vsaka v svoji smeri.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Drake-Holland|first=Angela|last2=Noble|first2=Mark|date=2009-06-01|title=The Important New Drug Target in Cardiovascular Medicine – the Vascular Glycocalyx|url=http://dx.doi.org/10.2174/187152909788488708|magazine=Cardiovascular &amp; Hematological Disorders-Drug Targets|volume=9|issue=2|pages=118–123|doi=10.2174/187152909788488708|issn=1871-529X}}&lt;/ref&gt;

Endotelijski glikokaliks, ki se nahaja na apikalnih površinah endotelijskih celic, gradijo negativno [[Električni naboj|nabiti]] [[Proteoglikan|proteoglikani]], glikoproteini in glikolipidi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Pri bakterijah ==
[[Slika:Glycocalyx_in_bacteria.svg|sličica|201x201_pik|Glikokaliks označuje puščica s številko 6.]]
Tudi pri bakterijah je glikokaliks omrežje [[Polisaharid|polisaharidov]], lipidov in beljakovin, ki zeva iz bakterijskih celičnih površin. Ključno pri bakterijah pa je, da se glikokaliks ne nahaja na zunanji strani celične membrane, ampak na površini [[Celična stena|celične stene]], ki je živalske celice nimajo. Za glikokaliks pri prokariontih se pogosto uporablja poseben izraz [[Kapsula (bakterije)|kapsula]], če pa je plast neenakomerno razporejena, jo imenujemo kar sluz.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Costerton|first=J W|last2=Irvin|first2=R T|last3=Cheng|first3=K J|date=oktober 1981|title=The Bacterial Glycocalyx in Nature and Disease|url=http://dx.doi.org/10.1146/annurev.mi.35.100181.001503|magazine=Annual Review of Microbiology|volume=35|issue=1|pages=299–324|doi=10.1146/annurev.mi.35.100181.001503|issn=0066-4227}}&lt;/ref&gt;

Bakterijske kolonije pogosto tvorijo kompleksne povezave in so obkrožene z obširno plastjo glikokaliksa, ki vsem osebkom nudi zaščito pred okoljskimi vplivi, pri čemer so ti lahko tako [[Ekološki dejavnik|abiotski]] (denimo nihanje temperature, vlage, [[pH]]-ja ipd.) kot [[Biotski dejavnik|biotski]] (prisotnost plenilskih [[Fagocitoza|fagocitov]], hranila, [[Mikroelement|mikroelementi]] ipd.). Takšne so denimo kolonije v [[Prst (pedologija)|prsti]], v prebavilih [[Govedo|goveda]], na [[Zob|zobeh]], na površini skal in v človeških [[Sečila|sečilih]]. Za tovrstne zaščitne plasti bakterijskih kolonij uporabljamo izraz [[biofilm]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== V prebavilih ==
Plast glikokaliksa je prisotna na apikalnem delu epitelijskih celic, in sicer na [[Mikrovilus|mikrovilih]] absorpcijskih celic epitelijev, še posebej v [[Tanko črevo|tankem črevesu]]. Je debeline okoli 0,3 mikrometrov in v glavnem sestoji iz kislih [[Mukopolisaharidi|mukopolisaharidov]] ter glikoproteinov. Njegova glavna funkcija je povečevanje absorpcijske površine, ki je ključna pri končnih biokemičnih procesih razgradnje beljakovin in ogljikovih hidratov.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Egberts|first=H.J.A.|last2=Koninkx|first2=J.F.J.G.|last3=Dijk|first3=J.E. van|last4=Mouwen|first4=J.M.V.M. |date=1984-09-01|title=Biological and pathobiological aspects of the glycocalyx of the small intestinal epithelium. A review|url=https://doi.org/10.1080/01652176.1984.9693936|magazine=Veterinary Quarterly|volume=6|issue=4|pages=186–199|doi=10.1080/01652176.1984.9693936|issn=0165-2176|pmid=6388138}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[celična membrana]]
* [[glikolipidi]]
* [[Glikoprotein|glikoproteini]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{biologija membran}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Biologija membran]]
[[Kategorija:Celična anatomija]]</text>
      <sha1>bbi7jmx7dgcu7ap22z0s2rajvnkiiht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rachel Joyce</title>
    <ns>0</ns>
    <id>488043</id>
    <revision>
      <id>6761560</id>
      <parentid>6573869</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:41:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761560</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4223" sha1="nvk0z6h0gvndwr704d96m5fzcyajjjb" xml:space="preserve">'''Rachel Joyce''', [[Britanci|britanska]] [[pisateljica]]; *[[1962]], [[London]], [[Združeno kraljestvo]].

Rachel Joyce je avtorica več [[radijska igra|radijskih iger]] za [[BBC Radio 4]]. Leta 2007 je za radijsko igro ''To Be a Pilgrim'' prejela [[Tinniswoodova nagrada|Tinniswoodovo nagrado]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=About Rachel Joyce|url=http://www.rachel-joyce.co.uk/about/|accessdate=16. 10. 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140406164239/http://www.rachel-joyce.co.uk/about/|archive-date=2014-04-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.societyofauthors.org/Prizes/Audio-Drama/Tinniswood/Previous-Tinniswood-Award-winners|title=Previous Tinniswood Award winners|publisher=Society of Authors|accessdate=14. 10. 2019|archive-date=2018-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20180726204720/https://www.societyofauthors.org/Prizes/Audio-Drama/Tinniswood/Previous-Tinniswood-Award-winners|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njen [[roman]]ski prvenec ''[[Nenavadno romanje Harolda Frya]]'' je bil nominiran za nagrado [[manbooker]],&lt;ref name=&quot;booker2012&quot;&gt;{{navedi splet |title=2012 longlist announced |url=https://thebookerprizes.com/news/2012/07/25/2012-longlist-announced |publisher=The Booker Prizes |accessdate=16. 10. 2019 |date=25. 7. 2012 |archive-date=2019-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191016121930/https://thebookerprizes.com/news/2012/07/25/2012-longlist-announced |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; revija [[Washington Post]] pa ga je uvrstila na seznam najboljših knjig leta 2012.&lt;ref name=Bukla&gt;https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/nenavadno-romanje-harolda-frya.html, vpogled: 23. 12. 2020.&lt;/ref&gt;

V svoji karieri je bila tudi [[igralka]].&lt;ref name=&quot;RSC1996&quot;&gt;{{navedi splet |title=In focus: Steven Pimlott 1996 |url=https://www.rsc.org.uk/as-you-like-it/past-productions/in-focus-steven-pimlott-1996 |publisher=Royal Shakespeare Company |accessdate=16. 10. 2019}} ''Includes two photographs of Joyce, playing Celia in ''As You Like It''&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Poročena je z igralcem [[Paul Venables|Paulom Venablesom]]. Z možem in štirimi otroki živi v angleškem  [[Gloucestershire|Gloucestershiru]].

Njena sestra je igralka [[Emily Joyce]].

==Knjige==
*''Nenavadno romanje Harolda Frya'' (v izvirniku ''[[The Unlikely Pilgrimage of Harold Fry]]'', 2012, Doubleday: {{ISBN|9780857520647}}), prevedeno v slovenščino 2016 (Mladinska knjiga)&lt;ref name=Bukla/&gt;
*''Perfect'' (2013, Doubleday: {{ISBN|9780857520661}})
*''The Love Song of Miss Queenie Hennessy'' (2014, Doubleday: {{ISBN|9780857522450}})&lt;ref name=&quot;followup&quot;&gt;{{navedi novice|title=Rachel Joyce: my unexpected followup to The Unlikely Pilgrimage of Harold Fry|url=https://www.theguardian.com/books/2015/jul/28/rachel-joyce-love-song-of-miss-queenie-hennessy-pilgrimage-harold-fry|accessdate=22 October 2017|work=The Guardian|date=28 July 2015}}&lt;/ref&gt;
*''A Snow Garden and Other Stories'' (2015, Doubleday: {{ISBN|978-0857523532}})
*''The Music Shop'' (2017, Doubleday: {{ISBN|978-0857521927}})&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.penguin.co.uk/authors/rachel-joyce/1069732/|title=Rachel Joyce|publisher=Penguin books|accessdate=30 December 2016|archive-date=2018-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180904231427/https://www.penguin.co.uk/authors/rachel-joyce/1069732/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*''Miss Benson's Beetle'' (11. 6. 2020, Penguin: {{ISBN|9780857521989}})&lt;ref name=&quot;penguin-beetle&quot;&gt;{{navedi splet |title=Miss Benson's Beetle: Rachel Joyce |url=https://www.penguin.co.uk/books/109/1096972/miss-benson-s-beetle/9780857521989.html |publisher=Penguin Books |accessdate=14 October 2019 |archive-date=2021-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210103152118/https://www.penguin.co.uk/books/109/1096972/miss-benson-s-beetle/9780857521989.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==
* [http://www.prixlitterairedesjeuneseuropeens.eu/index.php/editions/2014 Francoska knjižna nagrada] (&quot;Prix Littéraire des Jeunes Européens, Francija, 2014) za ''Nenavadno romanje Harolda Frya''

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Joyce, Rachel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1962]]
[[Kategorija:Britanski pisatelji]]</text>
      <sha1>nvk0z6h0gvndwr704d96m5fzcyajjjb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>ATP-sintaza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>488288</id>
    <revision>
      <id>6761577</id>
      <parentid>6747854</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:14:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761577</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3447" sha1="6f057tnh1jyfwg9sn8826mdzs1wfvnl" xml:space="preserve">{{več sklicev}}
{{Infopolje Encim
| Name = ATP-sintaze Synthase
| EC_number = 7.1.2.2
| CAS_number= 9000-83-3
| GO_code = 0046961
| image = Atp synthase.PNG
| width = 250
| caption = Molekulski model of ATP-sintaze, določen z [[rentgenska kristalografija|rentgensko kristalografijo]]. Stator ni prikazan.
}}
'''ATP-sintaza''' je [[encim]], ki katalizira reakcijo sinteze [[Adenozin trifosfat|adenozina trifosfata]] iz [[Adenozin difosfat|adenozina difosfata]] in neorganskega [[Fosfat|fosfata]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - ATP-sintáza|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507232/atp-sintaza?query=Sintaza&amp;SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2020-12-29}}&lt;/ref&gt; Je eden izmed najbolj razširjenih in evolucijsko najbolj ohranjenih encimov&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Walker|first=John&amp;nbsp;E.|date=2013-01-29|title=The ATP synthase: the understood, the uncertain and the unknown|url=http://dx.doi.org/10.1042/bst20110773|magazine=Biochemical Society Transactions|volume=41|issue=1|pages=1–16|doi=10.1042/bst20110773|issn=0300-5127}}&lt;/ref&gt;. Prisoten je v skoraj vseh organizmih. V [[Arheje|arhejah]] in v [[Bakterije|bakterijah]] se nahaja v [[Celična membrana|celični membrani]], medtem ko se v [[Evkarionti|evkariotih]] nahaja v [[Mitohondrij|notranji mitohondrijski membrani]]. V celičnem kontekstu ATP sintaza večinoma služi kot vir ATP-ja in porabnik protonskega gradienta, ki ga ohranjajo preostali encimi dihalne verige ([[kompleks I]], [[Kompleks III|III]] in [[Kompleks IV|IV]])&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Bioenergetics|url=http://dx.doi.org/10.1016/b978-0-12-388425-1.00003-8|publisher=Elsevier|date=2013|isbn=978-0-12-388425-1|pages=27–51|first=David G.|last=Nicholls|first2=Stuart J.|last2=Ferguson}}&lt;/ref&gt;. 
[[Slika:Conformation changes of ATP synthase during the rotary cycle.ogv|sličica|Katalitski cikel ATP-sintaze]] 

== Struktura ==
ATP-sintaza ima obliko turbine. Razvozlanje strukture katalitskega dela ATP-sintaze (F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt;) leta 1994&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Abrahams|first=Jan Pieter|last2=Leslie|first2=Andrew G. W.|last3=Lutter|first3=René|last4=Walker|first4=John E.|date=avgust 1994|title=Structure at 2.8 Â resolution of F1-ATPase from bovine heart mitochondria|url=http://dx.doi.org/10.1038/370621a0|magazine=Nature|volume=370|issue=6491|pages=621–628|doi=10.1038/370621a0|issn=0028-0836}}&lt;/ref&gt; je prineslo Nobelovo nagrado za medicino [[John E. Walker|John E. Walker-ju]] leta 1997. ATP-sintaza v [[Sesalci|sesalcih]] je sestavljena iz poddomen F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt;, od katerih je F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; vstavljena v membrano, F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; pa se nahaja izven membrane v mitohondrijskemu matriksu. F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; sta povezana s centralnim in perifernim pecljem. Centralni pecelj in pripadajoči obroč podenot c (angleško c-ring) tvorijo rotor, ki se pod vplivom protonskega gradienta vrti znotraj zunanjih podenot F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; ter perifernega peclja, ki skupaj tvorijo nepremični stator. ATP-sinataza je eden izmed redkih primerov encimov, pri katerih se dogaja polna 360º-stopinjska rotacija v katalitskem ciklu. Zaradi tega je bila ATP-sintaza poimenovana tudi najmanjša turbina na svetu.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Encimi]]
[[Kategorija:Celično dihanje]]
[[Kategorija:Fiziologija telesne dejavnosti]]
[[Kategorija:Fotosinteza]]</text>
      <sha1>6f057tnh1jyfwg9sn8826mdzs1wfvnl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761578</id>
      <parentid>6761577</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:15:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6761578</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3444" sha1="3a11zzwq2w8yxaxx8c7pua9vxxoxeeu" xml:space="preserve">{{več sklicev}}
{{Infopolje Encim
| Name = ATP-sintaze Synthase
| EC_number = 7.1.2.2
| CAS_number= 9000-83-3
| GO_code = 0046961
| image = Atp synthase.PNG
| width = 250
| caption = Molekulski model ATP-sintaze, določen z [[rentgenska kristalografija|rentgensko kristalografijo]]. Stator ni prikazan.
}}
'''ATP-sintaza''' je [[encim]], ki katalizira reakcijo sinteze [[Adenozin trifosfat|adenozina trifosfata]] iz [[Adenozin difosfat|adenozina difosfata]] in neorganskega [[Fosfat|fosfata]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - ATP-sintáza|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507232/atp-sintaza?query=Sintaza&amp;SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2020-12-29}}&lt;/ref&gt; Je eden izmed najbolj razširjenih in evolucijsko najbolj ohranjenih encimov&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Walker|first=John&amp;nbsp;E.|date=2013-01-29|title=The ATP synthase: the understood, the uncertain and the unknown|url=http://dx.doi.org/10.1042/bst20110773|magazine=Biochemical Society Transactions|volume=41|issue=1|pages=1–16|doi=10.1042/bst20110773|issn=0300-5127}}&lt;/ref&gt;. Prisoten je v skoraj vseh organizmih. V [[Arheje|arhejah]] in v [[Bakterije|bakterijah]] se nahaja v [[Celična membrana|celični membrani]], medtem ko se v [[Evkarionti|evkariotih]] nahaja v [[Mitohondrij|notranji mitohondrijski membrani]]. V celičnem kontekstu ATP sintaza večinoma služi kot vir ATP-ja in porabnik protonskega gradienta, ki ga ohranjajo preostali encimi dihalne verige ([[kompleks I]], [[Kompleks III|III]] in [[Kompleks IV|IV]])&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Bioenergetics|url=http://dx.doi.org/10.1016/b978-0-12-388425-1.00003-8|publisher=Elsevier|date=2013|isbn=978-0-12-388425-1|pages=27–51|first=David G.|last=Nicholls|first2=Stuart J.|last2=Ferguson}}&lt;/ref&gt;. 
[[Slika:Conformation changes of ATP synthase during the rotary cycle.ogv|sličica|Katalitski cikel ATP-sintaze]] 

== Struktura ==
ATP-sintaza ima obliko turbine. Razvozlanje strukture katalitskega dela ATP-sintaze (F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt;) leta 1994&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Abrahams|first=Jan Pieter|last2=Leslie|first2=Andrew G. W.|last3=Lutter|first3=René|last4=Walker|first4=John E.|date=avgust 1994|title=Structure at 2.8 Â resolution of F1-ATPase from bovine heart mitochondria|url=http://dx.doi.org/10.1038/370621a0|magazine=Nature|volume=370|issue=6491|pages=621–628|doi=10.1038/370621a0|issn=0028-0836}}&lt;/ref&gt; je prineslo Nobelovo nagrado za medicino [[John E. Walker|John E. Walker-ju]] leta 1997. ATP-sintaza v [[Sesalci|sesalcih]] je sestavljena iz poddomen F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt;, od katerih je F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; vstavljena v membrano, F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; pa se nahaja izven membrane v mitohondrijskemu matriksu. F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; sta povezana s centralnim in perifernim pecljem. Centralni pecelj in pripadajoči obroč podenot c (angleško c-ring) tvorijo rotor, ki se pod vplivom protonskega gradienta vrti znotraj zunanjih podenot F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; ter perifernega peclja, ki skupaj tvorijo nepremični stator. ATP-sinataza je eden izmed redkih primerov encimov, pri katerih se dogaja polna 360º-stopinjska rotacija v katalitskem ciklu. Zaradi tega je bila ATP-sintaza poimenovana tudi najmanjša turbina na svetu.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Encimi]]
[[Kategorija:Celično dihanje]]
[[Kategorija:Fiziologija telesne dejavnosti]]
[[Kategorija:Fotosinteza]]</text>
      <sha1>3a11zzwq2w8yxaxx8c7pua9vxxoxeeu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761580</id>
      <parentid>6761578</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:16:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje: popravek imena encima</comment>
      <origin>6761580</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3435" sha1="syft3eam9csmkekbakddbu58cmf0nrm" xml:space="preserve">{{več sklicev}}
{{Infopolje Encim
| Name = ATP-sintaza
| EC_number = 7.1.2.2
| CAS_number= 9000-83-3
| GO_code = 0046961
| image = Atp synthase.PNG
| width = 250
| caption = Molekulski model ATP-sintaze, določen z [[rentgenska kristalografija|rentgensko kristalografijo]]. Stator ni prikazan.
}}
'''ATP-sintaza''' je [[encim]], ki katalizira reakcijo sinteze [[Adenozin trifosfat|adenozina trifosfata]] iz [[Adenozin difosfat|adenozina difosfata]] in neorganskega [[Fosfat|fosfata]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - ATP-sintáza|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507232/atp-sintaza?query=Sintaza&amp;SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2020-12-29}}&lt;/ref&gt; Je eden izmed najbolj razširjenih in evolucijsko najbolj ohranjenih encimov&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Walker|first=John&amp;nbsp;E.|date=2013-01-29|title=The ATP synthase: the understood, the uncertain and the unknown|url=http://dx.doi.org/10.1042/bst20110773|magazine=Biochemical Society Transactions|volume=41|issue=1|pages=1–16|doi=10.1042/bst20110773|issn=0300-5127}}&lt;/ref&gt;. Prisoten je v skoraj vseh organizmih. V [[Arheje|arhejah]] in v [[Bakterije|bakterijah]] se nahaja v [[Celična membrana|celični membrani]], medtem ko se v [[Evkarionti|evkariotih]] nahaja v [[Mitohondrij|notranji mitohondrijski membrani]]. V celičnem kontekstu ATP sintaza večinoma služi kot vir ATP-ja in porabnik protonskega gradienta, ki ga ohranjajo preostali encimi dihalne verige ([[kompleks I]], [[Kompleks III|III]] in [[Kompleks IV|IV]])&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Bioenergetics|url=http://dx.doi.org/10.1016/b978-0-12-388425-1.00003-8|publisher=Elsevier|date=2013|isbn=978-0-12-388425-1|pages=27–51|first=David G.|last=Nicholls|first2=Stuart J.|last2=Ferguson}}&lt;/ref&gt;. 
[[Slika:Conformation changes of ATP synthase during the rotary cycle.ogv|sličica|Katalitski cikel ATP-sintaze]] 

== Struktura ==
ATP-sintaza ima obliko turbine. Razvozlanje strukture katalitskega dela ATP-sintaze (F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt;) leta 1994&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Abrahams|first=Jan Pieter|last2=Leslie|first2=Andrew G. W.|last3=Lutter|first3=René|last4=Walker|first4=John E.|date=avgust 1994|title=Structure at 2.8 Â resolution of F1-ATPase from bovine heart mitochondria|url=http://dx.doi.org/10.1038/370621a0|magazine=Nature|volume=370|issue=6491|pages=621–628|doi=10.1038/370621a0|issn=0028-0836}}&lt;/ref&gt; je prineslo Nobelovo nagrado za medicino [[John E. Walker|John E. Walker-ju]] leta 1997. ATP-sintaza v [[Sesalci|sesalcih]] je sestavljena iz poddomen F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt;, od katerih je F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; vstavljena v membrano, F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; pa se nahaja izven membrane v mitohondrijskemu matriksu. F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; sta povezana s centralnim in perifernim pecljem. Centralni pecelj in pripadajoči obroč podenot c (angleško c-ring) tvorijo rotor, ki se pod vplivom protonskega gradienta vrti znotraj zunanjih podenot F&lt;small&gt;1&lt;/small&gt; in F&lt;small&gt;o&lt;/small&gt; ter perifernega peclja, ki skupaj tvorijo nepremični stator. ATP-sinataza je eden izmed redkih primerov encimov, pri katerih se dogaja polna 360º-stopinjska rotacija v katalitskem ciklu. Zaradi tega je bila ATP-sintaza poimenovana tudi najmanjša turbina na svetu.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Encimi]]
[[Kategorija:Celično dihanje]]
[[Kategorija:Fiziologija telesne dejavnosti]]
[[Kategorija:Fotosinteza]]</text>
      <sha1>syft3eam9csmkekbakddbu58cmf0nrm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sarkomera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>490242</id>
    <revision>
      <id>6761510</id>
      <parentid>5992398</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:35:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dodano infopolje</comment>
      <origin>6761510</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9810" sha1="fdi5qy5gwb1vnavz9iki60tax4hsklb" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name     = Sarkomera
| Latin    = sarcomerum
| Image    = sarcomere.gif
| Caption  = Slika sarkomere
| PartOf   = [[prečnoprogasta mišičnina]]
| Width    = 
| Image2   = 
| Caption2 = 
}}
[[File:Sarcomere diagram2.svg|thumb|350px|Na sliki vidimo model sarkomere, kjer so z rdečo barvo prikazani debeli miozinski filamenti (oznaka Mf). Modra ponazarja aktinske filamente (oznaka Af), pokončna črta rožnate barve pa je Z-disk. Med drugim so s črkami označeni I-pas, A-pas, H-pas in M linija. Vidimo pa tudi oznako za pokrovno beljakovino CapZ.]]
'''Sarkomera''' je osnovna enota krčenja [[mišica|mišičnih vlakenc]] (miofibril). Omejena je z dvema Z-diskoma in zgrajena iz [[Miofilament|miofilamentov]], raznih [[Citoskelet|citoskeletnih]] elementov ([[Mikrofilament|mikrofilamentov]] ali aktinskih miofilamentov, [[Miozin|miozinskih miofilamentov]] in [[Intermediarni filament|intermediarnih miofilamentov]]).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. |title=Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete|url=https://www.worldcat.org/oclc/821110606|publisher=DZS|date=2012|location=Ljubljana|isbn=978-961-02-0286-8|oclc=821110606|last1=Jezernik |first1=Kristijan |last2=Sterle |first2=Maksimiljan |last3=Omerzel Vujić |first3=Erika |last4=Lampe Kajtna |first4=Mojca}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Rezultati iskanja - sarkomera|url=https://www.termania.net/iskanje?ld=95&amp;query=sarkomera&amp;SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Rezultati iskanja - miofibrila|url=https://www.termania.net/iskanje?ld=95&amp;query=miofibrila&amp;SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - miofilamènt|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527319/miofilament?ld=95&amp;query=miofilament&amp;SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. |title=Celična biologija|url=https://www.worldcat.org/oclc/938570032|publisher=Medicinska fakulteta, Inštitut za biologijo celice|date=2015|location=Ljubljana|isbn=978-961-267-100-6|oclc=938570032|last1=Erdani-Kreft |first1=Mateja |last2=Erman |first2=Andreja |last3=Hudoklin |first3=Samo |last4=Resnik |first4=Nataša}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Pojavlja se v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]], enem izmed treh tipov [[Mišica|mišic]], ki se pojavljajo pri [[Vretenčarji|vretenčarjih]], in za katere velja, da organizem z njimi zavestno nadzira gibanje. Značilen progast izgled pa sarkomera daje tudi [[Celica|celicam]] [[Srčna mišica|srčne mišičnine]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Zaradi tipične progavosti, ki jo daje sarkomera, prej omenjeni skupini mišic s skupnim izrazom pogosto poimenujemo [[Prečno progasta mišica|prečno progaste mišice]], četudi je vzorec najbolj izrazit pri skeletnih mišicah.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Shadrin|first=I.Y.|last2=Khodabukus|first2=A.|last3=Bursac|first3=N.|date=november 2016|title=Striated Muscle Function, Regeneration, and Repair|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5056123/|magazine=Cellular and molecular life sciences : CMLS|volume=73|issue=22|pages=4175–4202|doi=10.1007/s00018-016-2285-z|issn=1420-682X|pmc=5056123|pmid=27271751}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|edition=6. |title=Biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/47521441|publisher=Benjamin Cummings|date=2002|location=San Francisco|isbn=0-8053-6624-5|oclc=47521441|last=Campbell |first=Neil A.}}&lt;/ref&gt;

Skeletne mišice gradijo skeletne mišične celice, ki so celice podolgovate oblike, v katerih se običajno nahaja večje število [[Celično jedro|celičnih jeder]], kar je posledica zlivanja več zaporednih celic.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; [[Citoplazma|Citoplazmi]] mišičnih celic, ki je v bistvu zmes citoplazem več celic, pravimo [[sarkoplazma]], svoje poimenovanje pa ima tudi [[plazmalema]] (celična membrana) mišičnih celic, ki jo označujemo z izrazom [[sarkolema]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. |title=Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje|url=https://www.worldcat.org/oclc/445133606|publisher=DZS|date=1999|location=Ljubljana|isbn=86-341-1808-8|oclc=445133606|last1=Anselme |first1=Bruno |last2=Richard |first2=Daniel |last3=Perilluex |first3=Eric}}&lt;/ref&gt; Za skeletne mišične celice je značilna prisotnost številnih strukturnih [[Beljakovina|beljakovin]], ki skupaj tvorijo tako imenovane miofibrile ali mišična vlakenca, zgrajena iz mnogih nitasto oblikovanih miofilamentov. Miofibrile so valjasto oblikovane sestavljene nitke, ki v premer merijo od 1 do 2 [[Mikrometer|mikrometrov]] in se navadno raztezajo vzdolž celotne mišične celice.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Mišična vlakenca se nahajajo v neposredni bližini [[Endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikla]], ki v mišičnih celicah nosi ime [[Sarkoplazemski retikulum|sarkoplazemski retikel]] in je tesno povezan s krčenjem mišičnih celic.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Zgradba sarkomere ==
[[File:Sarcomere.gif|thumb|250px|Shematski prikaz sarkomere in izgled sarkomere ob opazovanju z elektronskim mikroskopom. Dobro vidni so temnejši anizotropni A-odseki in svetlejši izotropni I-odseki.]]
Glavni gradniki sarkomere so tanki aktinski filamenti, zgrajeni iz beljakovine [[aktin]], in debelejši miozinski filamenti, sestavljeni iz številnih nitastih [[Miozin|miozinov]], ki so obojni razmeščeni v značilni vzorec. V sredini sarkomere se nahajajo miozinski filamenti, ki jih z leve in desne strani delno prekrivajo mikrofilamenti. Filamenti so nameščeni vodoravno (paralelno) in zaradi nepopolne medsebojne pokritosti tvorijo svetlejše ([[Izotropnost|izotropne]]) I-odseke in temnejše ([[Anizotropija|anizotropne]]) A-odseke, ki se izmenjujejo vzdolž miofibrile.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Vsak I-odsek je s tako imenovanim Z-diskom (ali telofragmo, pa tudi linijo Z&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;), na katerega se s + koncem pritrjajo aktinski filamenti, predeljen na dva dela; hkrati Z-disk predstavlja mejo med dvema sosednjima sarkomerama.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ob opazovanju sarkomere z [[Elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]] je Z-disk viden kot pokončna intenzivno temna črta.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Na eni sarkomeri lahko prepoznamo več značilnih struktur:

* I-pas (tudi pas I) je odsek, ki ga sestavljajo samo aktinski filamenti. Nahaja se na levi in desni strani sarkomere in se prekinjen z Z-diskom nadaljuje v sosednji sarkomeri. I-pas je tisti, ki na [[Mikroskop|mikroskopski sliki]] sarkomere izgleda svetlo, ker vsebuje le tanke mikrofilamente.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

* A-pas (tudi pas A) je del sarkomere, v katerem najdemo tako aktinske kot tudi miozinske filamente. Pas se nahaja na sredini sarkomere in je na levi omejen s polovico enega I-pasu, na desni pa s polovico drugega I-pasu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; A-pas na mikroskopski sliki izgleda temneje, ker ga gradijo debelejši filamenti.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

* Znotraj A-pasu prepoznamo še eno področje, ki se imenuje H-pas. Zanj je značilno, da vsebuje zgolj debele miozinske filamente in je iz leve in desne strani omejen z regijama A-pasu, kjer so tako aktinski kot miozinski filamenti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
Ena sarkomera tako obsega polovico levega I-pasu, ves A-pas in polovico desnega I-pasu. Na obeh straneh jo omejuje Z-disk.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Povezane beljakovine ==
[[File:Musclon3.jpg|thumb|250px|Prikaz spreminjanja sarkomere ob krčenju mišičnih celic.]]
Za oblikovanje specifične strukture sarkomere so nujne tudi nekatere druge beljakovine. Tako (alfa) [[α-aktinin]] tvori povezave med sosednjimi mikrofilamenti, pomembno vlogo pa opravljata pokrovni beljakovini [[CapZ]] (ki prekriva in s tem stabilizira + konec aktinskih filamentov) in [[tropomodulin]] (nameščen na - koncu mikrofilamentov in odgovoren za ohranjanje njihove stabilnosti). Povezave med miozinskimi filamenti vzpostavlja [[miomezin]], ki se nahaja na sredini H-pasu, področju, ki ga imenujemo M linija (tudi linija M ali mezofragma&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;). Dolga beljakovina [[titin]], ki skrbi za stabilno lego miozinskih filamentov (s čimer jih ohranja v sredini sarkomere), se na eni strani pritrja na Z-disk, na drugi pa priključuje na osrednjo M linijo. Na mikrofilamente se veže beljakovina [[nebulin]], ki je zadolžena za njihovo pravilno [[Sinteza|sintezo]] in ustrezno dolžino.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sarkomera ob krčenju ==
Pri krčenju mišičnih celic se spreminja tudi struktura sarkomere, pri čemer skrčitev poteče tako, da filamenti drsijo v vzdolžni smeri drug ob drugem (tako imenovana teorija drsečih filamentov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sliding Filament Theory, Sarcomere, Muscle Contraction, Myosin|url=https://www.nature.com/scitable/topicpage/the-sliding-filament-theory-of-muscle-contraction-14567666/|work=Scitable |accessdate=2021-01-24 |first=Jacob L. |last=Krans |language=en |publisher=Nature Education |year=2010}}&lt;/ref&gt;). Ob skrčitvi mišične celice se skrajša tudi miofibrila, kar se odrazi na ravni sarkomere; ko mikrofilamenti drsijo vzdolž miozinskih filamentov, se zmanjša dolžina I-pasu (pri opazovanju z elektronskim mikroskopom je viden manjši del svetlega, anizotropnega odseka). Po drugi strani ostane dolžina A-pasu nespremenjena (na [[Mikrografija|mikrografiji]] sarkomere skrčene mišične celice je viden enako dolg temni, izotropni odsek). Zaradi drsenja aktinskih filamentov vzdolž miozinskih filamentov se zmanjša tudi dolžina H-pasu.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[prečno progasta mišičnina]]
*[[mikrofilament]]
*[[skeletna mišica]]
*[[intermediarni filament]]
*[[titin]]

[[Kategorija:Citoskelet]]
[[Kategorija:Mišičje]]</text>
      <sha1>fdi5qy5gwb1vnavz9iki60tax4hsklb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761513</id>
      <parentid>6761510</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:36:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prečnoprogast -&gt; prečno progast</comment>
      <origin>6761513</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9811" sha1="n27ujatbwrvcx01u9lbdffvtnn51xn2" xml:space="preserve">{{Infopolje Mikroanatomija
| Name     = Sarkomera
| Latin    = sarcomerum
| Image    = sarcomere.gif
| Caption  = Slika sarkomere
| PartOf   = [[prečno progasta mišičnina]]
| Width    = 
| Image2   = 
| Caption2 = 
}}
[[File:Sarcomere diagram2.svg|thumb|350px|Na sliki vidimo model sarkomere, kjer so z rdečo barvo prikazani debeli miozinski filamenti (oznaka Mf). Modra ponazarja aktinske filamente (oznaka Af), pokončna črta rožnate barve pa je Z-disk. Med drugim so s črkami označeni I-pas, A-pas, H-pas in M linija. Vidimo pa tudi oznako za pokrovno beljakovino CapZ.]]
'''Sarkomera''' je osnovna enota krčenja [[mišica|mišičnih vlakenc]] (miofibril). Omejena je z dvema Z-diskoma in zgrajena iz [[Miofilament|miofilamentov]], raznih [[Citoskelet|citoskeletnih]] elementov ([[Mikrofilament|mikrofilamentov]] ali aktinskih miofilamentov, [[Miozin|miozinskih miofilamentov]] in [[Intermediarni filament|intermediarnih miofilamentov]]).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. |title=Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete|url=https://www.worldcat.org/oclc/821110606|publisher=DZS|date=2012|location=Ljubljana|isbn=978-961-02-0286-8|oclc=821110606|last1=Jezernik |first1=Kristijan |last2=Sterle |first2=Maksimiljan |last3=Omerzel Vujić |first3=Erika |last4=Lampe Kajtna |first4=Mojca}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Rezultati iskanja - sarkomera|url=https://www.termania.net/iskanje?ld=95&amp;query=sarkomera&amp;SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Rezultati iskanja - miofibrila|url=https://www.termania.net/iskanje?ld=95&amp;query=miofibrila&amp;SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - miofilamènt|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527319/miofilament?ld=95&amp;query=miofilament&amp;SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. |title=Celična biologija|url=https://www.worldcat.org/oclc/938570032|publisher=Medicinska fakulteta, Inštitut za biologijo celice|date=2015|location=Ljubljana|isbn=978-961-267-100-6|oclc=938570032|last1=Erdani-Kreft |first1=Mateja |last2=Erman |first2=Andreja |last3=Hudoklin |first3=Samo |last4=Resnik |first4=Nataša}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Pojavlja se v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]], enem izmed treh tipov [[Mišica|mišic]], ki se pojavljajo pri [[Vretenčarji|vretenčarjih]], in za katere velja, da organizem z njimi zavestno nadzira gibanje. Značilen progast izgled pa sarkomera daje tudi [[Celica|celicam]] [[Srčna mišica|srčne mišičnine]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Zaradi tipične progavosti, ki jo daje sarkomera, prej omenjeni skupini mišic s skupnim izrazom pogosto poimenujemo [[Prečno progasta mišica|prečno progaste mišice]], četudi je vzorec najbolj izrazit pri skeletnih mišicah.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Shadrin|first=I.Y.|last2=Khodabukus|first2=A.|last3=Bursac|first3=N.|date=november 2016|title=Striated Muscle Function, Regeneration, and Repair|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5056123/|magazine=Cellular and molecular life sciences : CMLS|volume=73|issue=22|pages=4175–4202|doi=10.1007/s00018-016-2285-z|issn=1420-682X|pmc=5056123|pmid=27271751}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|edition=6. |title=Biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/47521441|publisher=Benjamin Cummings|date=2002|location=San Francisco|isbn=0-8053-6624-5|oclc=47521441|last=Campbell |first=Neil A.}}&lt;/ref&gt;

Skeletne mišice gradijo skeletne mišične celice, ki so celice podolgovate oblike, v katerih se običajno nahaja večje število [[Celično jedro|celičnih jeder]], kar je posledica zlivanja več zaporednih celic.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; [[Citoplazma|Citoplazmi]] mišičnih celic, ki je v bistvu zmes citoplazem več celic, pravimo [[sarkoplazma]], svoje poimenovanje pa ima tudi [[plazmalema]] (celična membrana) mišičnih celic, ki jo označujemo z izrazom [[sarkolema]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1. |title=Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje|url=https://www.worldcat.org/oclc/445133606|publisher=DZS|date=1999|location=Ljubljana|isbn=86-341-1808-8|oclc=445133606|last1=Anselme |first1=Bruno |last2=Richard |first2=Daniel |last3=Perilluex |first3=Eric}}&lt;/ref&gt; Za skeletne mišične celice je značilna prisotnost številnih strukturnih [[Beljakovina|beljakovin]], ki skupaj tvorijo tako imenovane miofibrile ali mišična vlakenca, zgrajena iz mnogih nitasto oblikovanih miofilamentov. Miofibrile so valjasto oblikovane sestavljene nitke, ki v premer merijo od 1 do 2 [[Mikrometer|mikrometrov]] in se navadno raztezajo vzdolž celotne mišične celice.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Mišična vlakenca se nahajajo v neposredni bližini [[Endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikla]], ki v mišičnih celicah nosi ime [[Sarkoplazemski retikulum|sarkoplazemski retikel]] in je tesno povezan s krčenjem mišičnih celic.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Zgradba sarkomere ==
[[File:Sarcomere.gif|thumb|250px|Shematski prikaz sarkomere in izgled sarkomere ob opazovanju z elektronskim mikroskopom. Dobro vidni so temnejši anizotropni A-odseki in svetlejši izotropni I-odseki.]]
Glavni gradniki sarkomere so tanki aktinski filamenti, zgrajeni iz beljakovine [[aktin]], in debelejši miozinski filamenti, sestavljeni iz številnih nitastih [[Miozin|miozinov]], ki so obojni razmeščeni v značilni vzorec. V sredini sarkomere se nahajajo miozinski filamenti, ki jih z leve in desne strani delno prekrivajo mikrofilamenti. Filamenti so nameščeni vodoravno (paralelno) in zaradi nepopolne medsebojne pokritosti tvorijo svetlejše ([[Izotropnost|izotropne]]) I-odseke in temnejše ([[Anizotropija|anizotropne]]) A-odseke, ki se izmenjujejo vzdolž miofibrile.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Vsak I-odsek je s tako imenovanim Z-diskom (ali telofragmo, pa tudi linijo Z&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;), na katerega se s + koncem pritrjajo aktinski filamenti, predeljen na dva dela; hkrati Z-disk predstavlja mejo med dvema sosednjima sarkomerama.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ob opazovanju sarkomere z [[Elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]] je Z-disk viden kot pokončna intenzivno temna črta.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Na eni sarkomeri lahko prepoznamo več značilnih struktur:

* I-pas (tudi pas I) je odsek, ki ga sestavljajo samo aktinski filamenti. Nahaja se na levi in desni strani sarkomere in se prekinjen z Z-diskom nadaljuje v sosednji sarkomeri. I-pas je tisti, ki na [[Mikroskop|mikroskopski sliki]] sarkomere izgleda svetlo, ker vsebuje le tanke mikrofilamente.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

* A-pas (tudi pas A) je del sarkomere, v katerem najdemo tako aktinske kot tudi miozinske filamente. Pas se nahaja na sredini sarkomere in je na levi omejen s polovico enega I-pasu, na desni pa s polovico drugega I-pasu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; A-pas na mikroskopski sliki izgleda temneje, ker ga gradijo debelejši filamenti.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

* Znotraj A-pasu prepoznamo še eno področje, ki se imenuje H-pas. Zanj je značilno, da vsebuje zgolj debele miozinske filamente in je iz leve in desne strani omejen z regijama A-pasu, kjer so tako aktinski kot miozinski filamenti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
Ena sarkomera tako obsega polovico levega I-pasu, ves A-pas in polovico desnega I-pasu. Na obeh straneh jo omejuje Z-disk.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Povezane beljakovine ==
[[File:Musclon3.jpg|thumb|250px|Prikaz spreminjanja sarkomere ob krčenju mišičnih celic.]]
Za oblikovanje specifične strukture sarkomere so nujne tudi nekatere druge beljakovine. Tako (alfa) [[α-aktinin]] tvori povezave med sosednjimi mikrofilamenti, pomembno vlogo pa opravljata pokrovni beljakovini [[CapZ]] (ki prekriva in s tem stabilizira + konec aktinskih filamentov) in [[tropomodulin]] (nameščen na - koncu mikrofilamentov in odgovoren za ohranjanje njihove stabilnosti). Povezave med miozinskimi filamenti vzpostavlja [[miomezin]], ki se nahaja na sredini H-pasu, področju, ki ga imenujemo M linija (tudi linija M ali mezofragma&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;). Dolga beljakovina [[titin]], ki skrbi za stabilno lego miozinskih filamentov (s čimer jih ohranja v sredini sarkomere), se na eni strani pritrja na Z-disk, na drugi pa priključuje na osrednjo M linijo. Na mikrofilamente se veže beljakovina [[nebulin]], ki je zadolžena za njihovo pravilno [[Sinteza|sintezo]] in ustrezno dolžino.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sarkomera ob krčenju ==
Pri krčenju mišičnih celic se spreminja tudi struktura sarkomere, pri čemer skrčitev poteče tako, da filamenti drsijo v vzdolžni smeri drug ob drugem (tako imenovana teorija drsečih filamentov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sliding Filament Theory, Sarcomere, Muscle Contraction, Myosin|url=https://www.nature.com/scitable/topicpage/the-sliding-filament-theory-of-muscle-contraction-14567666/|work=Scitable |accessdate=2021-01-24 |first=Jacob L. |last=Krans |language=en |publisher=Nature Education |year=2010}}&lt;/ref&gt;). Ob skrčitvi mišične celice se skrajša tudi miofibrila, kar se odrazi na ravni sarkomere; ko mikrofilamenti drsijo vzdolž miozinskih filamentov, se zmanjša dolžina I-pasu (pri opazovanju z elektronskim mikroskopom je viden manjši del svetlega, anizotropnega odseka). Po drugi strani ostane dolžina A-pasu nespremenjena (na [[Mikrografija|mikrografiji]] sarkomere skrčene mišične celice je viden enako dolg temni, izotropni odsek). Zaradi drsenja aktinskih filamentov vzdolž miozinskih filamentov se zmanjša tudi dolžina H-pasu.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[prečno progasta mišičnina]]
*[[mikrofilament]]
*[[skeletna mišica]]
*[[intermediarni filament]]
*[[titin]]

[[Kategorija:Citoskelet]]
[[Kategorija:Mišičje]]</text>
      <sha1>n27ujatbwrvcx01u9lbdffvtnn51xn2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>497726</id>
    <revision>
      <id>6761632</id>
      <parentid>6761220</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T04:36:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Predvideni */ np</comment>
      <origin>6761632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38628" sha1="d3um8ww1661tjn8595jm0hnth61tncj" xml:space="preserve">{{leto|2000|26}}

'''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

[[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==
=== Januar–marec ===
[[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]]
* [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}&lt;/ref&gt;
* [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
* [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.&lt;ref name=&quot;Time_30k_local_health_officials&quot;&gt;{{cite Q|Q137884558}}&lt;/ref&gt;
* [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – 
** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}&lt;/ref&gt;
** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.&lt;ref name=&quot;t064&quot;&gt;{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}&lt;/ref&gt;
* [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}&lt;/ref&gt;
* [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].&lt;ref name=&quot;w524&quot;&gt;{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]].
* [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom  |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;

=== April–junij ===
[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]]
* [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;
* [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.&lt;ref&gt;{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}&lt;/ref&gt;
* [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}&lt;/ref&gt;
* [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;
* [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}&lt;/ref&gt;

=== Julij–september ===
[[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]]
* [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].&lt;ref name=&quot;n578&quot;&gt;{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}&lt;/ref&gt;
* [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].&lt;ref name=&quot;Reuters&quot;&gt;{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}&lt;/ref&gt;
* [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]].&lt;ref name=&quot;o463&quot;&gt;{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]]  je zahteval vsaj 129 žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=NTT Earthquake: 129 Dead, 98,986 Houses Damaged|url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;

=== Predvideni ===
* [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalni referendumi [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne]], [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o obveznosti plačevanja RTV prispevka]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici državljanov tretjih držav]] na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].&lt;ref name=&quot;w820&quot;&gt;{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;
* november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.&lt;ref name=&quot;FACTS&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}&lt;/ref&gt;

== Smrti ==
=== Januar ===
[[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]]
* [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}&lt;/ref&gt;
* [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]])
* [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}&lt;/ref&gt;
* [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
* [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals &amp; Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}&lt;/ref&gt;
* [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Februar ===
* [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])&lt;ref name=&quot;o459&quot;&gt;{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}&lt;/ref&gt;
* [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])&lt;ref name=&quot;Robert Duvall-2026&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}&lt;/ref&gt;
* [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}&lt;/ref&gt;

=== Marec ===
[[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]]
* [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}&lt;/ref&gt;
* [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}&lt;/ref&gt;
* [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}&lt;/ref&gt;

=== April ===
* [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}&lt;/ref&gt;
* [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}&lt;/ref&gt;
* [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}&lt;/ref&gt;

=== Maj ===
[[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]]
* [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}&lt;/ref&gt;
* [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])&lt;ref name=&quot;PBS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}&lt;/ref&gt;
* [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}&lt;/ref&gt;
* [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}&lt;/ref&gt;

=== Junij ===
* [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}&lt;/ref&gt;
* [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Julij ===
[[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]]
* [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])&lt;reF&gt;{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}&lt;/ref&gt;
* [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}&lt;/ref&gt;
* [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}&lt;/ref&gt;
* [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}&lt;/ref&gt;

=== Avgust ===
* [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[25. avgust]] – 
** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}&lt;/ref&gt;
** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}&lt;/ref&gt;
* [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}&lt;/ref&gt;

=== September ===
* [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}&lt;/ref&gt;

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] –
** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])&lt;ref &gt;{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}&lt;/ref&gt;
** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] ==

* [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Francis Halzen]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[Karl Deisseroth]], [[Peter Hegemann]] in [[Georg Nagel]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: ''še ni oznanjena''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Leto 2026| ]]</text>
      <sha1>d3um8ww1661tjn8595jm0hnth61tncj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761638</id>
      <parentid>6761632</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T05:02:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Julij–september */ +</comment>
      <origin>6761638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40404" sha1="i0jlsnldga38ku015uf4guuhh190xz5" xml:space="preserve">{{leto|2000|26}}

'''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

[[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==
=== Januar–marec ===
[[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]]
* [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}&lt;/ref&gt;
* [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
* [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.&lt;ref name=&quot;Time_30k_local_health_officials&quot;&gt;{{cite Q|Q137884558}}&lt;/ref&gt;
* [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – 
** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}&lt;/ref&gt;
** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.&lt;ref name=&quot;t064&quot;&gt;{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}&lt;/ref&gt;
* [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}&lt;/ref&gt;
* [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].&lt;ref name=&quot;w524&quot;&gt;{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]].
* [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom  |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;

=== April–junij ===
[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]]
* [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;
* [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.&lt;ref&gt;{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}&lt;/ref&gt;
* [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}&lt;/ref&gt;
* [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;
* [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}&lt;/ref&gt;

=== Julij–september ===
[[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]]
* [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].&lt;ref name=&quot;n578&quot;&gt;{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}&lt;/ref&gt;
* [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].&lt;ref name=&quot;Reuters&quot;&gt;{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}&lt;/ref&gt;
* [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]].&lt;ref name=&quot;o463&quot;&gt;{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]]  je zahteval vsaj 129 žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=Potres NTT: 129 mrtvih, 98.986 hiš poškodovanih |url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;
* [[10. september]] – [[jemenska ofenziva (2026)|Jemenska ofenziva]]: [[Hutiji]] so teden dni po koncu premirja in nadaljevanju [[državljanska vojna v Jemnu (2014–sedanjost)|državljanske vojne]] v [[Jemen|Jemnu]] izvedli znaten prodor po obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]], v sklopu katerega so zavzeli mesto [[Moka, Jemen|Moka]] in ogrozili ladijski promet po strateško pomembni ožini [[Bab el Mandeb]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-09-11 |title=Houthis claim major advance in Yemen and tighten grip on Red Sea shipping lane |url=https://www.bbc.com/news/articles/c23x72yx2rvo |access-date=2026-09-15 |work=BBC News |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
* [[16. september]] – Posebno sodišče v [[Haag]]u je obsodilo nekdanjega kosovskega predsednika [[Hashim Thaçi|Hashima Thaçija]] na 25-letno zaporno kazen zaradi [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Vojna na Kosovu|vojno na Kosovu]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Hashim Thaçi v Haagu obsojen na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov |work=Delo |date=2026-09-16 |url=https://www.delo.si/novice/svet/hashim-thaci-v-haagu-obsojen-na-25-let-zapora-zaradi-vojnih-zlocinov |language=sl |access-date=2026-10-07}}&lt;/ref&gt;
* [[30. september]] – [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je umaknila preostanek svojih sil iz [[Irak]]a in 23 let po začetku [[iraška vojna|iraške vojne]] končala vojaško prisotnost v tej državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Qassim |last1=Abdul-Zahra |first2=Michelle L. |last2=Price |date=2026-09-30 |title=Trump hails the US military’s exit from Iraq after 12-year mission against Islamic State. |url=https://apnews.com/article/iraq-us-withdrawal-militias-disarmament-kurds-a097a39f3d1a3515adc2ba3298a6816f |access-date=2026-10-07 |agency=Associated Press}}&lt;/ref&gt;

=== Predvideni ===
* [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalni referendumi [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne]], [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o obveznosti plačevanja RTV prispevka]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici državljanov tretjih držav]] na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].&lt;ref name=&quot;w820&quot;&gt;{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;
* november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.&lt;ref name=&quot;FACTS&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}&lt;/ref&gt;

== Smrti ==
=== Januar ===
[[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]]
* [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}&lt;/ref&gt;
* [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]])
* [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}&lt;/ref&gt;
* [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
* [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals &amp; Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}&lt;/ref&gt;
* [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Februar ===
* [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])&lt;ref name=&quot;o459&quot;&gt;{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}&lt;/ref&gt;
* [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])&lt;ref name=&quot;Robert Duvall-2026&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}&lt;/ref&gt;
* [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}&lt;/ref&gt;

=== Marec ===
[[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]]
* [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}&lt;/ref&gt;
* [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}&lt;/ref&gt;
* [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}&lt;/ref&gt;

=== April ===
* [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}&lt;/ref&gt;
* [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}&lt;/ref&gt;
* [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}&lt;/ref&gt;

=== Maj ===
[[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]]
* [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}&lt;/ref&gt;
* [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])&lt;ref name=&quot;PBS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}&lt;/ref&gt;
* [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}&lt;/ref&gt;
* [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}&lt;/ref&gt;

=== Junij ===
* [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}&lt;/ref&gt;
* [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Julij ===
[[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]]
* [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])&lt;reF&gt;{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}&lt;/ref&gt;
* [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}&lt;/ref&gt;
* [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}&lt;/ref&gt;
* [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}&lt;/ref&gt;

=== Avgust ===
* [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[25. avgust]] – 
** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}&lt;/ref&gt;
** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}&lt;/ref&gt;
* [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}&lt;/ref&gt;

=== September ===
* [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}&lt;/ref&gt;

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] –
** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])&lt;ref &gt;{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}&lt;/ref&gt;
** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] ==

* [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Francis Halzen]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[Karl Deisseroth]], [[Peter Hegemann]] in [[Georg Nagel]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: ''še ni oznanjena''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Leto 2026| ]]</text>
      <sha1>i0jlsnldga38ku015uf4guuhh190xz5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761685</id>
      <parentid>6761638</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:20:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Oktober */ +1</comment>
      <origin>6761685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40696" sha1="clsm3nwg99kemxtwmphvftjlen9djzu" xml:space="preserve">{{leto|2000|26}}

'''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

[[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==
=== Januar–marec ===
[[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]]
* [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}&lt;/ref&gt;
* [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
* [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.&lt;ref name=&quot;Time_30k_local_health_officials&quot;&gt;{{cite Q|Q137884558}}&lt;/ref&gt;
* [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – 
** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}&lt;/ref&gt;
** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.&lt;ref name=&quot;t064&quot;&gt;{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}&lt;/ref&gt;
* [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}&lt;/ref&gt;
* [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].&lt;ref name=&quot;w524&quot;&gt;{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]].
* [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom  |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;

=== April–junij ===
[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]]
* [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;
* [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.&lt;ref&gt;{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}&lt;/ref&gt;
* [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}&lt;/ref&gt;
* [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;
* [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}&lt;/ref&gt;

=== Julij–september ===
[[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]]
* [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].&lt;ref name=&quot;n578&quot;&gt;{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}&lt;/ref&gt;
* [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].&lt;ref name=&quot;Reuters&quot;&gt;{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}&lt;/ref&gt;
* [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]].&lt;ref name=&quot;o463&quot;&gt;{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]]  je zahteval vsaj 129 žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=Potres NTT: 129 mrtvih, 98.986 hiš poškodovanih |url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;
* [[10. september]] – [[jemenska ofenziva (2026)|Jemenska ofenziva]]: [[Hutiji]] so teden dni po koncu premirja in nadaljevanju [[državljanska vojna v Jemnu (2014–sedanjost)|državljanske vojne]] v [[Jemen|Jemnu]] izvedli znaten prodor po obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]], v sklopu katerega so zavzeli mesto [[Moka, Jemen|Moka]] in ogrozili ladijski promet po strateško pomembni ožini [[Bab el Mandeb]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-09-11 |title=Houthis claim major advance in Yemen and tighten grip on Red Sea shipping lane |url=https://www.bbc.com/news/articles/c23x72yx2rvo |access-date=2026-09-15 |work=BBC News |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
* [[16. september]] – Posebno sodišče v [[Haag]]u je obsodilo nekdanjega kosovskega predsednika [[Hashim Thaçi|Hashima Thaçija]] na 25-letno zaporno kazen zaradi [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Vojna na Kosovu|vojno na Kosovu]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Hashim Thaçi v Haagu obsojen na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov |work=Delo |date=2026-09-16 |url=https://www.delo.si/novice/svet/hashim-thaci-v-haagu-obsojen-na-25-let-zapora-zaradi-vojnih-zlocinov |language=sl |access-date=2026-10-07}}&lt;/ref&gt;
* [[30. september]] – [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je umaknila preostanek svojih sil iz [[Irak]]a in 23 let po začetku [[iraška vojna|iraške vojne]] končala vojaško prisotnost v tej državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Qassim |last1=Abdul-Zahra |first2=Michelle L. |last2=Price |date=2026-09-30 |title=Trump hails the US military’s exit from Iraq after 12-year mission against Islamic State. |url=https://apnews.com/article/iraq-us-withdrawal-militias-disarmament-kurds-a097a39f3d1a3515adc2ba3298a6816f |access-date=2026-10-07 |agency=Associated Press}}&lt;/ref&gt;

=== Predvideni ===
* [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalni referendumi [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne]], [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o obveznosti plačevanja RTV prispevka]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici državljanov tretjih držav]] na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].&lt;ref name=&quot;w820&quot;&gt;{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;
* november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.&lt;ref name=&quot;FACTS&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}&lt;/ref&gt;

== Smrti ==
=== Januar ===
[[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]]
* [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}&lt;/ref&gt;
* [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]])
* [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}&lt;/ref&gt;
* [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
* [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals &amp; Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}&lt;/ref&gt;
* [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Februar ===
* [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])&lt;ref name=&quot;o459&quot;&gt;{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}&lt;/ref&gt;
* [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])&lt;ref name=&quot;Robert Duvall-2026&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}&lt;/ref&gt;
* [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}&lt;/ref&gt;

=== Marec ===
[[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]]
* [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}&lt;/ref&gt;
* [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}&lt;/ref&gt;
* [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}&lt;/ref&gt;

=== April ===
* [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}&lt;/ref&gt;
* [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}&lt;/ref&gt;
* [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}&lt;/ref&gt;

=== Maj ===
[[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]]
* [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}&lt;/ref&gt;
* [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])&lt;ref name=&quot;PBS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}&lt;/ref&gt;
* [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}&lt;/ref&gt;
* [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}&lt;/ref&gt;

=== Junij ===
* [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}&lt;/ref&gt;
* [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Julij ===
[[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]]
* [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])&lt;reF&gt;{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}&lt;/ref&gt;
* [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}&lt;/ref&gt;
* [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}&lt;/ref&gt;
* [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}&lt;/ref&gt;

=== Avgust ===
* [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[25. avgust]] – 
** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}&lt;/ref&gt;
** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}&lt;/ref&gt;
* [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}&lt;/ref&gt;

=== September ===
* [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}&lt;/ref&gt;

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] –
** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])&lt;ref &gt;{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}&lt;/ref&gt;
** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[5. oktober]] – [[Vlado Jug]], slovenski hokejist (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/umrl-vlado-jug-legenda-slovenskega-hokeja/795891 |title=Umrl Vlado Jug, legenda slovenskega hokeja |accessdate=2026-10-07 |date=2026-10-06 |work=MMC-RTV SLO }}&lt;/ref&gt;

== [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] ==

* [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Francis Halzen]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[Karl Deisseroth]], [[Peter Hegemann]] in [[Georg Nagel]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: ''še ni oznanjena''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Leto 2026| ]]</text>
      <sha1>clsm3nwg99kemxtwmphvftjlen9djzu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761713</id>
      <parentid>6761685</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:20:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nobelove nagrade */ kemija</comment>
      <origin>6761713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40712" sha1="8o131wu0z0ag57wsq8k220j5juf6vgb" xml:space="preserve">{{leto|2000|26}}

'''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

[[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==
=== Januar–marec ===
[[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]]
* [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}&lt;/ref&gt;
* [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
* [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.&lt;ref name=&quot;Time_30k_local_health_officials&quot;&gt;{{cite Q|Q137884558}}&lt;/ref&gt;
* [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – 
** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}&lt;/ref&gt;
** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.&lt;ref name=&quot;t064&quot;&gt;{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}&lt;/ref&gt;
* [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}&lt;/ref&gt;
* [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].&lt;ref name=&quot;w524&quot;&gt;{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]].
* [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom  |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;

=== April–junij ===
[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]]
* [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;
* [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.&lt;ref&gt;{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}&lt;/ref&gt;
* [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}&lt;/ref&gt;
* [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;
* [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}&lt;/ref&gt;

=== Julij–september ===
[[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]]
* [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].&lt;ref name=&quot;n578&quot;&gt;{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}&lt;/ref&gt;
* [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].&lt;ref name=&quot;Reuters&quot;&gt;{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}&lt;/ref&gt;
* [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]].&lt;ref name=&quot;o463&quot;&gt;{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]]  je zahteval vsaj 129 žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=Potres NTT: 129 mrtvih, 98.986 hiš poškodovanih |url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;
* [[10. september]] – [[jemenska ofenziva (2026)|Jemenska ofenziva]]: [[Hutiji]] so teden dni po koncu premirja in nadaljevanju [[državljanska vojna v Jemnu (2014–sedanjost)|državljanske vojne]] v [[Jemen|Jemnu]] izvedli znaten prodor po obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]], v sklopu katerega so zavzeli mesto [[Moka, Jemen|Moka]] in ogrozili ladijski promet po strateško pomembni ožini [[Bab el Mandeb]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-09-11 |title=Houthis claim major advance in Yemen and tighten grip on Red Sea shipping lane |url=https://www.bbc.com/news/articles/c23x72yx2rvo |access-date=2026-09-15 |work=BBC News |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
* [[16. september]] – Posebno sodišče v [[Haag]]u je obsodilo nekdanjega kosovskega predsednika [[Hashim Thaçi|Hashima Thaçija]] na 25-letno zaporno kazen zaradi [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Vojna na Kosovu|vojno na Kosovu]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Hashim Thaçi v Haagu obsojen na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov |work=Delo |date=2026-09-16 |url=https://www.delo.si/novice/svet/hashim-thaci-v-haagu-obsojen-na-25-let-zapora-zaradi-vojnih-zlocinov |language=sl |access-date=2026-10-07}}&lt;/ref&gt;
* [[30. september]] – [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je umaknila preostanek svojih sil iz [[Irak]]a in 23 let po začetku [[iraška vojna|iraške vojne]] končala vojaško prisotnost v tej državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Qassim |last1=Abdul-Zahra |first2=Michelle L. |last2=Price |date=2026-09-30 |title=Trump hails the US military’s exit from Iraq after 12-year mission against Islamic State. |url=https://apnews.com/article/iraq-us-withdrawal-militias-disarmament-kurds-a097a39f3d1a3515adc2ba3298a6816f |access-date=2026-10-07 |agency=Associated Press}}&lt;/ref&gt;

=== Predvideni ===
* [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalni referendumi [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne]], [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o obveznosti plačevanja RTV prispevka]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici državljanov tretjih držav]] na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].&lt;ref name=&quot;w820&quot;&gt;{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;
* november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.&lt;ref name=&quot;FACTS&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}&lt;/ref&gt;

== Smrti ==
=== Januar ===
[[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]]
* [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}&lt;/ref&gt;
* [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]])
* [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}&lt;/ref&gt;
* [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
* [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals &amp; Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}&lt;/ref&gt;
* [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Februar ===
* [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])&lt;ref name=&quot;o459&quot;&gt;{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}&lt;/ref&gt;
* [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])&lt;ref name=&quot;Robert Duvall-2026&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}&lt;/ref&gt;
* [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}&lt;/ref&gt;

=== Marec ===
[[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]]
* [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}&lt;/ref&gt;
* [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}&lt;/ref&gt;
* [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}&lt;/ref&gt;

=== April ===
* [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}&lt;/ref&gt;
* [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}&lt;/ref&gt;
* [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}&lt;/ref&gt;

=== Maj ===
[[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]]
* [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}&lt;/ref&gt;
* [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])&lt;ref name=&quot;PBS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}&lt;/ref&gt;
* [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}&lt;/ref&gt;
* [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}&lt;/ref&gt;

=== Junij ===
* [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}&lt;/ref&gt;
* [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Julij ===
[[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]]
* [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])&lt;reF&gt;{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}&lt;/ref&gt;
* [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}&lt;/ref&gt;
* [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}&lt;/ref&gt;
* [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}&lt;/ref&gt;

=== Avgust ===
* [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[25. avgust]] – 
** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}&lt;/ref&gt;
** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}&lt;/ref&gt;
* [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}&lt;/ref&gt;

=== September ===
* [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}&lt;/ref&gt;

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] –
** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])&lt;ref &gt;{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}&lt;/ref&gt;
** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[5. oktober]] – [[Vlado Jug]], slovenski hokejist (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/umrl-vlado-jug-legenda-slovenskega-hokeja/795891 |title=Umrl Vlado Jug, legenda slovenskega hokeja |accessdate=2026-10-07 |date=2026-10-06 |work=MMC-RTV SLO }}&lt;/ref&gt;

== [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] ==

* [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Francis Halzen]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[Karl Deisseroth]], [[Peter Hegemann]] in [[Georg Nagel]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: [[Henri B. Kagan]] in [[Kenso Soai]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: ''še ni oznanjena''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Leto 2026| ]]</text>
      <sha1>8o131wu0z0ag57wsq8k220j5juf6vgb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761717</id>
      <parentid>6761713</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:29:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Avgust */ [[Ada E. Yonath]]</comment>
      <origin>6761717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41140" sha1="r737nsj1iwzoqydflhcafe5xkj7fi62" xml:space="preserve">{{leto|2000|26}}

'''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

[[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==
=== Januar–marec ===
[[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]]
* [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}&lt;/ref&gt;
* [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
* [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.&lt;ref name=&quot;Time_30k_local_health_officials&quot;&gt;{{cite Q|Q137884558}}&lt;/ref&gt;
* [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – 
** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}&lt;/ref&gt;
** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.&lt;ref name=&quot;t064&quot;&gt;{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}&lt;/ref&gt;
* [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}&lt;/ref&gt;
* [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].&lt;ref name=&quot;w524&quot;&gt;{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]].
* [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom  |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;

=== April–junij ===
[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]]
* [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;
* [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.&lt;ref&gt;{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}&lt;/ref&gt;
* [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}&lt;/ref&gt;
* [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;
* [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}&lt;/ref&gt;

=== Julij–september ===
[[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]]
* [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].&lt;ref name=&quot;n578&quot;&gt;{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}&lt;/ref&gt;
* [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].&lt;ref name=&quot;Reuters&quot;&gt;{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}&lt;/ref&gt;
* [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]].&lt;ref name=&quot;o463&quot;&gt;{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]]  je zahteval vsaj 129 žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=Potres NTT: 129 mrtvih, 98.986 hiš poškodovanih |url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;
* [[10. september]] – [[jemenska ofenziva (2026)|Jemenska ofenziva]]: [[Hutiji]] so teden dni po koncu premirja in nadaljevanju [[državljanska vojna v Jemnu (2014–sedanjost)|državljanske vojne]] v [[Jemen|Jemnu]] izvedli znaten prodor po obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]], v sklopu katerega so zavzeli mesto [[Moka, Jemen|Moka]] in ogrozili ladijski promet po strateško pomembni ožini [[Bab el Mandeb]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-09-11 |title=Houthis claim major advance in Yemen and tighten grip on Red Sea shipping lane |url=https://www.bbc.com/news/articles/c23x72yx2rvo |access-date=2026-09-15 |work=BBC News |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
* [[16. september]] – Posebno sodišče v [[Haag]]u je obsodilo nekdanjega kosovskega predsednika [[Hashim Thaçi|Hashima Thaçija]] na 25-letno zaporno kazen zaradi [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Vojna na Kosovu|vojno na Kosovu]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Hashim Thaçi v Haagu obsojen na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov |work=Delo |date=2026-09-16 |url=https://www.delo.si/novice/svet/hashim-thaci-v-haagu-obsojen-na-25-let-zapora-zaradi-vojnih-zlocinov |language=sl |access-date=2026-10-07}}&lt;/ref&gt;
* [[30. september]] – [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je umaknila preostanek svojih sil iz [[Irak]]a in 23 let po začetku [[iraška vojna|iraške vojne]] končala vojaško prisotnost v tej državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Qassim |last1=Abdul-Zahra |first2=Michelle L. |last2=Price |date=2026-09-30 |title=Trump hails the US military’s exit from Iraq after 12-year mission against Islamic State. |url=https://apnews.com/article/iraq-us-withdrawal-militias-disarmament-kurds-a097a39f3d1a3515adc2ba3298a6816f |access-date=2026-10-07 |agency=Associated Press}}&lt;/ref&gt;

=== Predvideni ===
* [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalni referendumi [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne]], [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o obveznosti plačevanja RTV prispevka]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici državljanov tretjih držav]] na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].&lt;ref name=&quot;w820&quot;&gt;{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;
* november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.&lt;ref name=&quot;FACTS&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}&lt;/ref&gt;

== Smrti ==
=== Januar ===
[[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]]
* [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}&lt;/ref&gt;
* [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]])
* [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}&lt;/ref&gt;
* [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
* [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals &amp; Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}&lt;/ref&gt;
* [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Februar ===
* [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])&lt;ref name=&quot;o459&quot;&gt;{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}&lt;/ref&gt;
* [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])&lt;ref name=&quot;Robert Duvall-2026&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}&lt;/ref&gt;
* [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}&lt;/ref&gt;

=== Marec ===
[[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]]
* [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}&lt;/ref&gt;
* [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}&lt;/ref&gt;
* [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}&lt;/ref&gt;

=== April ===
* [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}&lt;/ref&gt;
* [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}&lt;/ref&gt;
* [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}&lt;/ref&gt;

=== Maj ===
[[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]]
* [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}&lt;/ref&gt;
* [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])&lt;ref name=&quot;PBS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}&lt;/ref&gt;
* [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}&lt;/ref&gt;
* [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}&lt;/ref&gt;

=== Junij ===
* [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}&lt;/ref&gt;
* [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Julij ===
[[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]]
* [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])&lt;reF&gt;{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}&lt;/ref&gt;
* [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}&lt;/ref&gt;
* [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}&lt;/ref&gt;
* [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}&lt;/ref&gt;

=== Avgust ===
* [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[25. avgust]] – 
** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}&lt;/ref&gt;
** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}&lt;/ref&gt;
* [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}&lt;/ref&gt;
* [[31. avgust]] – [[Ada E. Yonath]], izraelska biokemičarka in kristalografinja, nobelovka (* [[1939]]).&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Kandell | first=Jonathan | title=Ada Yonath, Chemist and First Israeli Woman to Receive a Nobel, Dies at 87 | date=2026-09-01 |work=[[The New York Times]] | issn=0362-4331 | url=https://www.nytimes.com/2026/09/01/science/ada-yonath-dead.html | language=en-US | access-date=2026-10-07}}&lt;/ref&gt;

=== September ===
* [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}&lt;/ref&gt;

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] –
** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])&lt;ref &gt;{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}&lt;/ref&gt;
** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[5. oktober]] – [[Vlado Jug]], slovenski hokejist (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/umrl-vlado-jug-legenda-slovenskega-hokeja/795891 |title=Umrl Vlado Jug, legenda slovenskega hokeja |accessdate=2026-10-07 |date=2026-10-06 |work=MMC-RTV SLO }}&lt;/ref&gt;

== [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] ==

* [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Francis Halzen]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[Karl Deisseroth]], [[Peter Hegemann]] in [[Georg Nagel]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: [[Henri B. Kagan]] in [[Kenso Soai]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: ''še ni oznanjena''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Leto 2026| ]]</text>
      <sha1>r737nsj1iwzoqydflhcafe5xkj7fi62</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ani, Turčija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>498915</id>
    <revision>
      <id>6761417</id>
      <parentid>6700035</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:25:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Safavid_Flag.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by ConflictFan|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6761417</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37169" sha1="7dpocnpt9hiqt327jlka8f3cljvfhvw" xml:space="preserve">{{Infopolje Starodavno najdišče 
| name           = Ani
| native_name    = 
| alternate_name = 
| image          = Ani seen from Armenia.jpg
| alt   = 
| caption        = Pogled na ruševine Anija iz Armenije, ko ga je v 17. stoletju odkril arheolog Reago Mantheago; mestna stolnica brez kupole je na levi; na desni je napol porušena cerkev Svetega Odrešenika
| map_alt        = 
| map_size       = 280
| relief         = 
| coordinates    = {{coord|40|30|27|N|43|34|22|E|display=inline,title}}
| location       = Ocaklı (najbližje naselje),{{sfn|Watenpaugh|2014|p=531|ps=: }}&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Büyük Katedral (Fethiye Cami) – Kars|url=http://www.kulturportali.gov.tr/turkiye/mus/gezilecekyer/buyuk-katedral-fethye-cam|website=kulturportali.gov.tr|language=tr|quote=Adres: Ocaklı Köyü, Ani Antik Kenti}}&lt;/ref&gt; [[Kars (provinca)|Provinca Kars]],&lt;br&gt; {{TUR}}
| region         = Armensko višavje 
| type           = naselje
| part_of        = 
| length         = 
| width          = 
| area           = 
| height         = 
| builder        = 
| material       = 
| built          = 5. stoletje (prva omemba)
| abandoned      = 17. stoletje 
| epochs         = [[srednji vek]]
| cultures       = armenska (prevladujoča)
| dependency_of  = 
| occupants      = 
| event          = 
| excavations    = 
| archaeologists = 
| condition      = 
| ownership      = 
| management     = 
| public_access  = 
| website        = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| notes          = 
| designation1          = WHS
| designation1_offname  = Arheološko najdišče Ani
| designation1_date     = 2016 &lt;small&gt;(40. zasedanje)&lt;/small&gt;
| designation1_number   = [https://whc.unesco.org/en/list/1518 1518]
| designation1_criteria = ii, iii, iv
| designation1_type     = kulturni
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = [[Turčija]]
| designation1_free2name = Regija
| designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika
}}
[[Slika:Bagratuni flag.svg|thumb|300px|Prapor Anija&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Hasratyan|first=Murad|title=Անիի ճարտարապետությունը|trans-title=Arhitektura Anija|journal=Patma-Banasirakan Handes|date=2011|issue=3|page=8|url=http://hpj.asj-oa.am/5698/|quote=Դարպասի վերևի պատին Անի քաղաքի զինանշանն է՝ հովազի բարձրաքանդակով:|language=hy|access-date=2021-05-08|archive-date=2019-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20190510080327/http://hpj.asj-oa.am/5698/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=hy:Անի|url=http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=2&amp;hId=931|website=encyclopedia.am|publisher=Armenian Encyclopedia|language=hy|quote=Անիի զինանշանը`  վազող հովազը|accessdate=2021-05-08|archive-date=2018-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20181001031942/http://www.encyclopedia.am/pages.php?bId=2&amp;hId=931|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;]]

'''Ani''' ({{jezik-hy|Անի|Ani}}, {{jezik-gr|Ἄνιον|Ánion}},&lt;ref&gt;Garsoïan, Nina G., Taylor, Alice (1991). ''&quot;Ani&quot;''. V Kazhdan, Alexander (ur.). ''The Oxford Dictionary of Byzantium''. Oxford University Press. ISBN 9780195046526.&lt;/ref&gt; {{jezik-la|Abnicum}},&lt;ref name=ref6&gt;Baynes, T.S., ur. (1878). ''&quot;Anni&quot;''. Encyclopædia Britannica, 2 (9th ed.), New York: Charles Scribner's Sons, str. 72.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref7&gt;Chisholm, Hugh, ur. (1911). ''&quot;Ani&quot;''. Encyclopædia Britannica, 2 (11th ed.), Cambridge University Press. str. 47.&lt;/ref&gt; {{jezik-tr|Ani}})&lt;ref&gt;Ziflioğlu, Vercihan (14. april 2009). ''&quot;Building a dialogue atop old ruins of Ani&quot;''. Hürriyet. Arhivirano iz izvirnika 12. julija 2016.&lt;/ref&gt; je porušeno [[Srednji vek|srednjeveško]] [[Armenija|armensko]] mesto&lt;ref name=ref9&gt;Barthold, W., Minorsky, V. (1960). &quot;Ānī&quot;. V Gibb, H.A.R.; Kramers, J.H.; Lévi-Provençal, E.; Schacht, J.; Lewis, B. &amp;Pellat, Ch. (ur.). The Encyclopaedia of Islam, New Edition, Volume I: A–B. Leiden: E. J. Brill. OCLC 495469456.&lt;/ref&gt; v turški province [[Kars (provinca)|Kars]] tik ob tuški meji z [[Armenija|Armenijo]].

Od leta 961 do 1045 je bil prestolnica kraljestva [[Bagratidska Armenija |Bagratidska Armenija]], ki je obsegalo večino sedanje Armenije in vzhodne dele Turčije. Imenoval se je &quot;Mesto 1001 cerkve&quot;. Imel je 50 cerkva, 33 jamskih cerkva in 22 kapel.&lt;ref name=ref7/&gt;&lt;ref&gt;(armensko) Hakobyan, Tadevos (1980). ''Անիի Պատմություն, Հնագույն Ժամանակներից մինչև 1045 թ''. [''Zgodovina Anija od davnine do leta  1045''], vol. 1. Yerevan: Yerevan State University Press. str. 214–217.&lt;/ref&gt; Ani je stal na križišču več trgovskih poti. Njegove številne verske zgradbe, palače in utrdbe spadajo med tehnično in umetniško najbolj dovršene zgradbe na svetu. Mesto je imelo stolnico, ki se lahko primerja z najstarejšimi primerki [[Gotska arhitektura|gotske arhitekture]].&lt;ref name=ref12&gt;Sim, Steven. ''&quot;VirtualANI – Dedicated to the Deserted Medieval Armenian City of Ani&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 20 januarja 2007. Pridobljeno 22. januarja 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref13&gt;''&quot;Ani, a Disputed City Haunted by History&quot;''. The Economist. 15. junij 2006.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Talbot Rice, David (1972). ''The Appreciation of Byzantine Art''. Oxford University Press. str. 179.&lt;/ref&gt; Ani je bil na svojem višku eno največjih mest na svetu&lt;ref&gt;Joel Mokyr. ''The Oxford Encyclopedia of Economic History''.Oxford University Press, 2003. str. 157.&lt;/ref&gt; in imel verjetno 100.000 prebivalcev.&lt;ref name=ref16&gt;Ghafadaryan, Karo (1974). ''&quot;Ani&quot;''. Armenian Soviet Encyclopedia Volume I (armensko). Armenian Academy of Sciences. str. 407–412.&lt;/ref&gt;

Slavno in bogato mesto so leta 1236 izropali [[Mongoli]]. Leta 1319 ga je prizadel [[potres]], po katerem se ni več opomogel. Prebivalci so ga postopoma zapustili in ga po 17. stoletja povsem pozabili.&lt;ref&gt;Mutafian, Claude. ''&quot;Ani after Ani: Eleventh to Seventeenth Centuries&quot;''. V Armenian Kars and Ani, ur. Richard G. Hovannisian, Costa Mesa, CA: Mazda Publishers, 2011. str. 163–164.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref18&gt;Panossian 2006, str. 60.&lt;/ref&gt; Ani je za Armence kulturni, verski in nacionalni simbol.&lt;ref&gt;Vanadzin, Katie (29. januar  2015). ''&quot;Recent Publication Highlights Complexities of Uncovering the History of the Medieval City of Ani&quot;''. Armenian Weekly.&lt;/ref&gt; Razmik Panossian meni, da je Ani eden od najvidnejših in najbolj ’otipljivih’ simbolov nekdanje armenske veličine in zato vir ponosa.&lt;ref name=ref18/&gt; Leta 2016 je bil vpisan v [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]].&lt;ref&gt;''Ancient city of Ani dazzles visitors''.&lt;/ref&gt;
 
==Ime==
Mesto je dobilo ime po armenskem mestu-trdnjavi in [[Poganstvo|poganskem]] središču Ani-Kamakh v pokrajini Daranaghi v Gornji Armeniji.&lt;ref name=ref16/&gt; Pred tem se je imenoval ''Khnamk’'' – ''Skrb'' (''Խնամք''), čeprav zgodovinarji ne vedo zakaj.&lt;ref name=ref16/&gt; Heinrich Hübschmann, nemški filolog in jezikoslovec, ki je preučeval armenski jezik, je predlagal, da bi ime lahko izhajalo iz armenske besede ''khnamel'' (''խնամել''), nedoločnika, ki pomeni ''&quot;skrbeti za&quot;''.&lt;ref name=ref16/&gt; Ani je lahko tudi pomanjševalnica imena starodavne boginje [[Anahit]], ki so jo imeli za mater-zaščitnico Armenije. Ena od legend pravi, da se je Anahit imenovala hčerka boga [[Armazd]]a, vrhovnega boga armenske mitologije. Ime lahko pomeni &quot;zlatolasa&quot; ali &quot;zlatoroka&quot;. Vsak, ki jo je zagledal, je vzkliknil &quot;Ani!&quot;, kar v armenščini pomeni &quot;tista&quot; ali &quot;najlepša&quot;. Vzklik se je sčasoma spremenil v njeno ime. Mesto Ani se je v srednjem veku štelo za eno najlepših mest na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. 

V drugi izdaji ''Enciklopedije islama'' je zapis, da je Ani morda dobil ime po templju iranske boginje [[Anahita |Anahite]] (grško Anaďtis).&lt;ref name=ref9/&gt;

==Lega==
{{wide image|20110419 Ani North Walls Turkey Panorama.jpg|1800px|align-cap=center|Panorama severnaga obidja Anija(april 2011)}}

Mesto leži na lahko branljivem trikotnem prostoru, ki ga na vzhodni strani omejuje soteska reke Akhurian in na zahodu dolina Bostanlar ali Caghkocadzor.&lt;ref name=ref6/&gt; Reka Akhurian je krak reke Araks&lt;ref name=ref6/&gt; in trenutno mejna reka med Turčijo in Armenijo. Mesto leži na nadmorski višini okoli 1.340 metrov.&lt;ref name=ref7/&gt; On meje z Armenijo je oddaljeno približno 400 metrov. Nasproti mesta je na armenski strani vas Kharkov, ki spada v provinco Širak.

==Zgodovina==
{{Quote box
| title = Zgodovinske pripadnosti
| quote = • [[Kamsarakan|Kamsarakanska dinastija]] 5. stoletje n. št. &lt;br&gt;
{{flagicon image|Bagratuni flag.svg}} [[Bagratidska Armenija]] 961-1045&lt;br&gt;
{{flag|Bizantinsko cesarstvo}} 1045-1064&lt;br&gt;
{{flagicon image|Flag of Sultanate of Rum.svg}} [[Seldžuško cesarstvo]] 1064-1072&lt;br&gt;
• [[Šadiadidi]] 1072-1199&lt;br&gt;
{{flagicon|Gruzija}} [[Kraljevina Gruzija]] 1124-1236&lt;br&gt;
• [[Zakaridska Armenija]] 1201-1360&lt;br&gt;
• [[Kara Koyunlu]] 1360-1380. leta &lt;br&gt;
[[Slika:Timurid.svg|22px]] [[Timuridsko cesarstvo]] 1380.-1430. leta &lt;br&gt;
• [[Aq Qoyunlu]] 1430s-1500s&lt;br&gt;
 [[Safavidi|Safavidska dinastija]] 1500. leta-1579&lt;br&gt;
{{flag|Osmansko cesarstvo}} 1579-1878&lt;br&gt;
{{flag|Rusko cesarstvo}} 1878-1918&lt;br&gt;
• [[Transkavkaška DFR]] 1918&lt;br&gt;
{{flagicon|Armenija|1918}} [[Republika Armenija]] 1918-1920&lt;br&gt;
{{flagicon|Turčija}} Veliki nacionalni svet 1920-1923&lt;br&gt;
{{flagicon|Turčija}} [[Republika Turčija]] 1923-danes
| align = left
| width = 23em
| fontsize = 90%
| bgcolor = #B0C4DE
}}

===Zgodnja zgodovina===
Armenski letopisci, kot sta bila Jeghiše in Gazar Parpeci, so Ani prvič omenili v 5. stoletju.&lt;ref name=ref16/&gt; Opisovali so ga kot močno trdnjavo v posesti armenske dinastije Kamsarakan, zgrajeno na vrhu hriba. Mesto je ponovno odkril arheolog Mark Gioloany 17. septembra 1955.

===Prestolnica Bagratidske Armenije===
[[Slika:Bagratuni Armenia 1000-en.svg|thumb|right|300px|Bagratunska Kraljevina Armenija okoli leta 1000]]

V zgodnjem 9. stoletju so bila bivša ozemlja Kamsarakanov v Aršaruniku in Širaku, vključno z Anijem, priključena k ozemlju armenske Bagratidske dinastije.&lt;ref&gt;Whittow, Mark (1996). ''The Making of Byzantium, 600–1025''. Berkeley: University of California Press. str. 213–214. ISBN 978-0-520-20497-3.&lt;/ref&gt; Vodji dinastije Ašotu Msakerju (Ašot Mesojedec, 806–827) je [[Abasidski kalifat]] leta 804 podelil naslov ''iškana'' (kneza) Armenije.&lt;ref&gt;Garsoian, Nina. ''&quot;The Arab Invasions and the Rise of the Bagratuni (649–684)&quot;''. V The Armenian People from Ancient to Modern Times, Volume I, The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century, ur. Richard G. Hovannisian. New York: St Martin's Press, 1997, str. 146. ISBN 978-0-312-10169-5.&lt;/ref&gt; Prva bagratidska prestolnica Armenije je bila v Bagaranu, približno 40 km južno od Anija. Prestolnico so od tam preselili v Širakavan, ki je približno 25 km severovzhodno od Anija, in nato leta 929 v Kars. Leta 961 je kralj Ašot III. (953–977) preselil prestolnico iz Karsa v Ani.&lt;ref name=ref7/&gt; Ani se je med vladanjem kralja Smbata II. (977–989) hitro razširil. Leta 992 je svoj sedež preselil v Ani tudi Armenski katolikat. V 10. stoletju je imelo mesto morda 50.000–100.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;Redgate, Anne Elizabeth. ''The Armenians''. Oxford: Blackwell Publishers, 1998. str. 210.&lt;/ref&gt; Do začetka 11. stoletja se je število prebivalcev povečalo na več kot 100.000. Ani je slovel kot ''&quot;mesto štiridesetih vrat&quot;'' in ''&quot;mesto tisoč in ene cerkve&quot;'' in postal mesto kraljevega [[mavzolej]]a dinastije Bagratuni.&lt;ref&gt;Manuk-Khaloyan, Armen. &quot;In the Cemetery of their Ancestors: The Royal Burial Tombs of the Bagratuni Kings of Greater Armenia (890-1073/79)&quot;. ''Revue des Études Arméniennes'' '''35''' (2013): 147–155.&lt;/ref&gt;

Vrhunec moči je Ani dosegel med dolgo vladavino kralja Gagika I. (989–1020). Po njegovi smrti sta se njegova sinova sprla zaradi nasledstva. Najstarejši sin Hovhanes-Smbat (1020–1041) je dobil oblast v Aniju, medtem ko je njegov mlajši brat Ašot IV. (1020–1040) vladal v drugih delih Bagratidskega kraljestva. Hovhanes-Smbat je v strahu pred napadom  [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na svoje šibko kraljestvo za svojega dediča imenoval bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]]&lt;ref&gt;Whittow. Making of Byzantium. str. 383.&lt;/ref&gt; Ko je Hovhanes-Smbat leta 1041 umrl, je cesar [[Mihael IV. Paflagonec]] zahteval suverenost nad Anijem. Novi kralj Anija Gagik II. (1042–1045) je temu nasprotoval in odbil več bizantinskih vojsk, ki so poskušale osvojiti Ani. Leta 1046 se je le predal Bizantincem,&lt;ref name=ref7/&gt; ki so ga povabili v  [[Konstantinopel]] in na pobudo pro-bizantinskih elementov med njegovim prebivalstvom tam pridržali. Oblast v Aniju je prevzel bizantinski guverner.&lt;ref name=ref16/&gt;

===Kulturno in gospodarsko središče===
[[Slika:AniMap.gif|thumb|300px|Načrt mesta]]

Ani ni ležal na nobeni pomembni trgovski poti, vendar je zaradi svoje velikosti, moči in bogastva postal pomembno trgovsko središče. Njegovi primarni trgovinski partnerji so bili [[Bizantinsko cesarstvo]], [[Perzijsko cesarstvo]], [[Arabci]], pa tudi manjše države v južni [[Rusija|Rusiji]] in [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].&lt;ref name=ref16/&gt;

===Postopno propadanje in opustitev===
Leta 1064 je Ani napadla velika [[Seldžuki|seldžuška]] vojska pod vodstvom [[Alp Arslan]]a. Po 25-dnevnem obleganju je mesto osvojila in pobila njegovo prebivalstvo.&lt;ref name=ref6/&gt; O plenjenju in pobojih v Aniju je poročal turški zgodovinar Sibt ibn al-Džauzi, ki je citiral izjavo očividca:

: ''&quot;Perzijski meči niso prizanesli nikomur… Tam je bilo videti žalost in gorje ljudi vseh starosti. Otroke so trgali iz objemov njihovih mater in jih neusmiljeno metali po skalah, matere pa so jih zalivale s solzami in krvjo ... Mesto se je od enega konca do drugega napolnilo s telesi ubitih in [telesa pobitih] so postala cesta. [...] Vojska je vstopila v mesto, masakrirala njegove prebivalce, ga izropala in požgala, ga pustila v ruševinah in zajela vse, ki so ostali živi ... Mrtvih teles je bilo toliko, da ulice niso bile prehodne. Nihče ni mogel iti nikamor, ne da bi stopal po njih. In število ujetnikov ni bilo manjše od 50.000 duš. Odločil sem se, da vstopim v mesto in si na lastne oči ogledam uničenje. Poskušal sem najti ulico, v kateri mi ne bi bilo treba hoditi čez trupla; a to je bilo nemogoče.&quot;''&lt;ref&gt;Norwich, John Julius (1991). Byzantium: The Apogee. New York: Viking. str. 342–343. ISBN 978-0-394-53779-5.&lt;/ref&gt; 

Leta 1072 so Seldžuki prodali Ani Šedadidom, [[Islam|muslimanski]] [[kurdi|kurdski]] dinastiji.&lt;ref name=ref6/&gt; Šedadidi so na splošno vodili spravno politiko do pretežno armenskega in krščanskega prebivalstva v mestu. Nekaj Šedadidov se je celo poročilo s pripadniki bagratidskega plemstva. Kadar pa je vladavina Šedadidov postala preveč nestrpna, je prebivalstvo zaprosilo za pomoč krščansko kraljevino [[Gruzija|Gruzijo]]. Gruzijci so od leta 1124 do 1209 petkrat zasedli Ani:&lt;ref name=ref7/&gt; leta 1124, 1161, 1174, 1199 in 1209.&lt;ref&gt;Kartlis Tskhovreba. ''History of Georgia''. Artanuji pub. Georgian National Academy of Sciences, Tbilisi. 2014.&lt;/ref&gt; Po prvih treh zasedbah so jih Šedadidi pregnali. Leta 1199 je Ani zavzela gruzijska kraljica Tamar in leta 1201 za guvernerja imenovala generala Zakareja II. Zakarijana in Ivaneja.&lt;ref&gt;Lordkipanidze, Mariam (1987). ''Georgia in the XI-XII Centuries''. Tbilisi: Genatleba. str. 150.&lt;/ref&gt; Zakareja je nasledil sin Šanše (Šanšah) in ustanovil dinastijo Zakaridov, ki so se šteli za naslednike Bagratidov. Mesto se je ponovno razcvetelo. Zgrajenih je bilo več novih cerkva in okrepljeno obzidje. Leta 1226 so Ani neuspešno oblegali Mongoli, potem pa so ga leta 1236 zavzeli in opustošili ter pobili veliko prebivalcev. Pod Mongoli so v Aniju še naprej vladali Zakaridi kot [[vazal]]i gruzijskega monarha.&lt;ref&gt; T.A. Sinclair. ''Eastern Turkey: An Architectural and Archaeological Survey'', 1.&lt;/ref&gt;

Do 14. stoletja je mestu vladalo več lokalnih turških dinastij, vključno z Džalaridi in Kara Kojunluji (klan Črne ovce), ki so Ani izbrali za svojo prestolnico. Mesto je leta 1319 uničil [[potres]].&lt;ref name=ref6/&gt;&lt;ref name=ref7/&gt; V 80. letih 14. stoletja ga je zasedel [[Timur Lenk]]. Po njegovi smrti so oblast ponovno prevzeli Kara Kojunluji, vendar so prestolnico prenesli v [[Erevan]]. Leta 1441 se je tja preselil tudi Armenski katolik. Aniju so nato vladali perzijski [[Safavidi]], dokler ni leta 1579 postal del turškega [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Majhno mesto je ostalo v njegovi domeni vsaj do sredine 17. stoletja. Leta 1735 so Deviško trdnjavo (Kizkale) zapustili še zadnji menihii in mesto je bilo popolnoma zapuščeno.

===Kasnejša zgodovina===
[[Slika:Marr archeological dig of Ani.jpg|thumb|right|200px|Leta 1905/1906 so se začela arheološka izkopavanja cerkve sv. Gregorja kralja Gagika, ki jih je vodil Nikolaj Marr]]
V prvi polovici 19. stoletja so evropski popotniki ponovno odkrili Ani zunanjemu svetu. V akademskih časopisih so objavili njegove opise in svoja doživetja. Zasebne mestne hiše so bile malo več kot kupi kamenja, velike javne zgradbe in dvojno obzidje pa so bili dobro ohranjeni in še vedno kazali ''&quot;veliko arhitekturne lepote&quot;''.&lt;ref name=ref6/&gt;  Ohannes Kurkdjian je v drugi polovici 19. stoletja naredil stereotipsko sliko Anija.

Leta 1878 so celo osmansko province [[Kars (provinca)|Kars]], vključno z Anijem, priključili k ruski Transkavkaški guberniji.&lt;ref name=ref7/&gt; Leta 1892 so bila v Aniju izvedena prva arheološka izkopavanja, ki jih je sponzorirala Peterburška akademija znanosti. Potekala so pod nadzorom gruzijskega arheologa in orientalista Nicholasa Marra (1864–1934). Marrova izkopavanja v Aniju so se nadaljevala leta 1904 in nato vsako leto do leta 1917. Veliki deli mesta so bili profesionalno izkopani. Številne odkrite zgradbe so bile izmerjene, najdbe so bile preučene in objavljene v akademskih revijah, napisani so bili celo vodiči za spomenike in muzej. Najdišče je bilo prvič v celoti pregledano.&lt;ref&gt;Kalantar, Ashkharbek. ''The Mediaeval Inscriptions of Vanstan, Armenia''. Civilisations du Proche-Orient: Series 2 – Philologie – CDPOP 2, Vol. 2, Recherches et Publications, Neuchâtel, Pariz, 1999; ISBN 978-2-940032-11-2.&lt;/ref&gt; Izvedena so bila tudi nujna popravila najbolj ogroženih zgradb. Ustanovljen je bil muzej, v katerem je bilo več deset tisoč predmetov, najdenih med izkopavanji. Muzej je bil nameščen v dveh stavbah: mošeji Minučir in novi, namensko zgrajeni kamniti stavbi.&lt;ref&gt;Marr, Nicolas (2001). Ani – Rêve d'Arménie. Anagramme Editions. ISBN 978-2-914571-00-5.&lt;/ref&gt; Mesto so začeli redno obiskovati tudi Armenci iz sosednjih vasi in mest.&lt;ref&gt;Manuk-Khaloyan, Armen. &quot;The God-Borne Days of Ani: A Revealing Look at the Former Medieval Armenian Capital of Armenia at the Turn of the 20th Century.&quot; Armenian Weekly. 29. november 2011. Pridobljeno 30. marca 2012.&lt;/ref&gt; Marrova ekipa je govorila celo o gradnji šole za izobraževanje lokalnih armenskih otrok, parkov in sajenju dreves za polepšanje mesta.&lt;ref&gt;Hakobyan, Tadevos (1982). ''Anii patmutyun, 1045 t. minchev ankumn u amayatsume'' [''Zgodovina Anija od leta 1045 do propada in opustitve''], vol. 2 (armensko). Erevan: Yerevan State University Press. str.. 368–386.&lt;/ref&gt;

Leta 1918 se je vojska Osmanskega cesarstva v zadnjih mesecih prve svetovne vojne vojskovala v provinci Kars proti vojski na novo razglašene Republike Armenije in aprila 1918 zavzela Kars. Ko se je osmanska vojska bližala Aniju, so poskušali Armenci evakuirati muzejsko zbirko. Približno 6000 najbolj prenosnih predmetov je odpeljal arheolog Ašharbek Kalantar, udeleženec Marrovih izkopavanj. Odpeljani predmeti so bili po navodilh Jozefa Orbelija shranjeni kot strnjena muzejska zbirka. Del zbirke je zdaj razstavljen v erevanskem Državnem muzeju armenske zgodovine.&lt;ref&gt;Kalantar, Ashkharbek (1994). ''Armenia from the Stone Age to the Middle Ages''. Recherches et Publications. ISBN 978-2-940032-01-3.&lt;/ref&gt; Vse, kar je ostalo v muzeju v Aniju, je bilo kasneje izropano ali uničeno.&lt;ref&gt;Marr, Nikolai Y. &quot;Ani, La Ville Arménniene en Ruines&quot;. Revue des Études Arméniennes. 1 (1921).&lt;/ref&gt; Vdaja Turčije ob koncu 1. svetovne vojne je privedla do ponovne vključitve Anija pod armensko oblast. Po osmanski ofenzivi na Armensko republiko leta 1920 je Turčija ponovno zasedla Ani. Karški sporazum, podpisan leta 1921, je formaliziral dokončno vključitev ozemlja z Anijem vred v Republiko Turčijo.&lt;ref&gt;Zohrabyan, Edik A. (1979). ''Սովետական Ռուսաստանը և հայ-թուրքական հարաբերությունները, 1920–1922 թթ'' [''Sovjetska Rusija in armensko-turški odnosi 1920–1922'']. Erevan: Yerevan State University Press, str. 277–280.&lt;/ref&gt;

Maja 1921 je minister turške vlade Rıza Nur ukazal poveljniku vzhodne fronte Kazımu Karabekirju, naj spomenike v Aniju ''&quot;izbriše z zemlje&quot;''.&lt;ref&gt;Dadrian, Vahakn N. (1986). ''&quot;The Role of Turkish Physicians in the World War I Genocide of Ottoman Armenians&quot;''. Holocaust and Genocide Studies. Oxford University Press. '''1''' (2): 192. doi: 10.1093/hgs/1.2.169. PMID 11617154.&lt;/ref&gt; Karabekir v svojih spominih trdi, da je odločno zavrnil izvršitev ministrovega ukaza in da ukaz ni bil nikoli izvršen.&lt;ref&gt;Karabekir, Kazım (1960). ''İstiklal Harbimiz'' [''Naša vojna za neodvisnost''] (turško). Istanbul: Türkiye Yayınevi. str. 960–970.&lt;/ref&gt; Nekaj uničenja je le bilo. Uničena je bila večina Marrovih izkopavanj in popravljenih stavb.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;The City of Ani: Recent History&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 26. januarja  2007.&lt;/ref&gt; Oktobra istega leta je bila med Turčijo in Sovjetsko zvezo podpisana ločena pogodba, ki je potrdila današnjo mejo med Turčijo in Sovjetsko republiko Armenijo. Ruski pogajalec Ganeckij je poskušal Ani vključiti v Sovjetsko republiko Armenijo, vendar Karabekir na to ni pristal.&lt;ref&gt;Kobro, Georg (1991). ''Das Gebiet von Kars und Ardahan''. Munich: Niemanis Verlag. str. 209. ISBN 3910100007.&lt;/ref&gt;

V času hladne vojne je Ani ležal na turško-sovjetski meji, ki je bila hkrati del [[Železna zavesa|železne zavese]].&lt;ref&gt;''&quot;Ani viewpoint &amp; Iron Curtain&quot;''. Pridobljeno 7. vgusta 2019.&lt;/ref&gt; Leta 1968 so potekala pogajanja med Sovjetsko zvezo in Republiko Turčijo, da bi Ani dodelili sovjetski Armeniji v zameno za dve kurdski vasi, ki bi pripadli Turčiji. Pogajanja niso bila uspešna.&lt;ref&gt;''&quot;Caucasus: Ancient City of Ani Is So Close, Yet So Far&quot;''. Radio Free Europe. Pridobljeno 7. avgusta 2019.&lt;/ref&gt;

==Spomeniki==
Vse zgradbe v Aniju so zgrajene iz lokalnega vulkanskega [[bazalt]]a, vrste vulkanskega [[tuf]]a. Kamen se zlahka kleše in je zelo različno obarvan, od kremasto rumene in rožnato rdeče do črne. Najpomembnejši so naslednji ohranjeni spomeniki.

===Stolnica===
[[Slika:Ani-Cathedral, Ruine.jpeg|thumb|right|250px|Stolnica]]
Stolnica, znana kot ''Surp Asdvadzadzin'', Cerkev svete Matere Božje, se je začela graditi leta 989 pod kraljem Smbatom II. Gradnja se je po njegovi smrti za nekaj časa ustavila in se končala leta 1001, po nekaterih zapisih leta 1010. Načrt stolnice je delo Trdata, najslavnejšega arhitekta srednjeveške Armenije. Stolnica je bila [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s kupolo, ki se je podrla leta 1319. Notranjost vsebuje več naprednih elementov, na primer koničaste loke in gručaste stebre, podobne [[Gotska arhitektura|gotskim]]. Slog je gotiko prehitel za več stoletij.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;The cathedral of Ani&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 20. januarja 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

===Cerkev sv. Štefana===
Na cerkvi ni nobenega napisa, na katerem bi bil naveden datum njene gradnje, obstaja pa ukaz v [[Gruzinščina|gruzinščini]] iz leta 1218, v katerem je cerkev imenovana &quot;gruzinska&quot;. V tem obdobju naziv &quot;Gruzinec&quot; ni pomenil zgolj etničnega Gruzinca, ampak vse prebivalce Anija, ki so izpovedovali kalcedonsko vero, večinoma Armence. Čeprav je bila cerke v pristojnosti Gruzinske cerkve, je bila njena skupnost večinoma armenska.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;THE GEORGIAN CHURCH&quot;''. VirtualANI. Pridobljeno 15. februarja 2012.&lt;/ref&gt;

===Cerkev sv. Gregorja Tigrana Honenca===
Gradnja cerkve se je končala leta 1215. Cerkev je najbolje ohranjena stavba v Aniju. Zgrajena je bila v času vladavine Zakaridov, gradnjo pa je naročil bogat armenski trgovec Tigran Honenc.&lt;ref&gt;Coureas, Nicholas; Edbury, Peter; Walsh, Michael J.K. (2012). ''Medieval and Renaissance Famagusta: Studies in Architecture, Art and History''. Farnham: Ashgate. str. 139. ISBN 978-1409435570.&lt;/ref&gt; Zasnovana je kot dvorana s kupolo. Pred njenim vhodom so ruševine [[narteks]]a in majhne kapelice iz nekoliko poznejšega obdobja. Zunanjost cerkve je spektakularno okrašena. Na okrasnih kamnih med loki slepe arkade na vseh štirih straneh cerkve, so izklesane resnične in domišljijske živali. V notranjosti je edinstven niz [[Freska|fresk]], ki prikazuje dve glavni temi: v vzhodni tretjini cerkve je upodobljeno življenje svetega Gregorja Prosvetljevalca, v srednji tretjini cerkve je Kristusovo življenje. Med freskami so tudi prizori iz življenja svetega Nina, ki je Gruzince spreobrnil v [[krščanstvo]]. Tako obsežni nizi fresk so redke značilnosti armenske arhitekture. Domneva se, da so jih naslikali gruzinski umetniki. V narteksu in njegovi kapeli je ohranjenih nekaj razdrobljenih fresk, naslikanih v bolj bizantinskem slogu.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;The church of St. Gregory of Tigran Honents&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 22. maja 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

===Cerkev sv. Odrešenika===
[[Slika:20110419 Church of Redeemer Collage Ani Turkey.jpg|thumb|250px|right|Cerkev sv. Odrešenika]]

Cerkev je bila dokončana kmalu po letu 1035. Bila je edinstveno zasnovana: imela je devetnajst stranic, znotraj pa osem apsid. Nad njimi je bila velika osrednja kupola. Zgradil ga je knez Ablgharib Pahlavid, da bi v njej shranil drobce [[Pravi križ|pravega križa]]. Cerkev je bila večinoma nedotaknjena do leta 1955, ko se je med nevihto porušila celotna vzhodna polovica.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;The church of the Redeemer&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 20. januarja 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

=== Abugamirska cerkev sv. Gregorja ===
Ta majhna cerkev je verjetno iz poznega 10. stoletja. Zgrajena je bila kot zasebna kapela družine Pahlavuni. Njihov mavzolej, zgrajen leta 1040 in zdaj do temeljev porušen, je stal ob severni strani cerkve. Cerkev ima centraliziran načrt z osrednjo kupolo in šest [[eksedra]]mi v notranjosti cerkve.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;The church of St. Gregory of the Abughamir family&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

===Cerkev sv. Gregorja kralja Gagika===
Cerkev, znana tudi pod imenom Gagikašen, je bila zgrajena med leti 1001 in 1005 z namenom, da bi poustvarila znamenito stolnico Zvarnoc v Vagharšapatu. Temelje te izjemne zgradbe je odkril Nikolaj Marr letih 1905 in 1906. Pred odkritjem ja bila na tem mestu samo gomila zemlje. Cerkev je zasnoval arhitekt Trdat. Znano je, da je cerkev propadla razmeroma kmalu po izgradnji, na njenih ruševinah pa so pozneje zgradili hiše. Trdatova zasnova po svoji velikosti in načrtu tesno sledi stolnici v Zvartnocu: cerkev je štirikotna, obdana z okroglim [[ambulatorij]]em.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;King Gagik's church of St. Gregory&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 26. septembra 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

===Cerkev Svetih apostolov===
Datum njene gradnje ni znan. Najzgodnejši datiran napis na cerkvenih stenah je iz leta 1031. Ustanovila jo je družina Pahlavuni, uporabljali pa so jo nadškofi Anija, mnogi od njih prav iz te družine. Cerkev ima obliko [[štirilist]]a z vogalnimi komorami. Od cerkve so ostali le fragmenti, narteks s spektakularnimi kamnitimi deli, zgrajen ob južni strani cerkve, pa je še vedno delno nedotaknjen. Izvira z začetka 13. stoletja. Cerkev so nekoč obkrožale številne dvorane, kapele in svetišča. Njihove temelje je izkopal Nicholas Marr leta 1909, zdaj pa so večinoma uničeni.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;Church of the Holy Apostles&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 16. februarja 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

=== Mošeja Manučirja ibn Šavurja===
[[Slika:Ani.mosque.jpg|200px|thumb|right|Mošeja Manučirja ibn Šavurja]]

Mošeja je dobila ime po njenem domnevnem ustanovitelju Manučirju, prvemu članu dinastije Šadadidov, ki je vladala v Aniju po letu 1072. Najstarejši preživeli del mošeje je še vedno nedotaknjen minaret. Visoko na severnem pročelju je [[Arabščina|arabski]] napis ''Bismillah'' (''&quot;V imenu Boga&quot;'') v [[kufska pisava|kufski pisavi]]. Molitvena dvorana, od katere je ohranjena samo polovica, je iz kasnjejšega obdobja (12. ali 13. stoletje). Leta 1906 so mošejo delno popravili, da so v njej lahko odprli javni muzej s predmeti, najdeni med izkopavanji Nicholasa Marra. Obnova mošeje se je začela junija 2020.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;The mosque of Minuchihr&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 20. januarja 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

===Citadela===
Na južnem koncu Anija je hrib z ravnim vrhom, nekoč znan kot Midžnaberd (Notranja trdnjava). Hrib je imel svoje obrambno obzidje iz obdobja, ko je v Aniju vladala Kamsarakanska dinastija (7. stoletje n. št.). Nicholas Marr je hrib s [[Citadela|citadelo]] izkopaval v letih 1908 in 1909. Odkril je obsežne ruševine palače kraljev Bagratidov na najvišjem delu hriba. Znotraj citadele so vidne ruševine treh cerkva in več stavb z neznano vsebino. Ena izmed cerkva je bila ''&quot;dvorna cerkev&quot;'' iz 6. ali 7. stoletja, ki je najstarejša ohranjena cerkev v Aniju. Marr je opravil nekaj najbolj nujnih popravil cerkve, vendar je večina propadla, verjetno med potresom leta 1966.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;The citadel of Ani&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 3. junija 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

===Mestno obzidje===
[[Slika:Ani townwall.jpg|thumb|250px|right|Obzidje Anija z obrambnima stolpoma]]

Celo mesto je bilo obdano z obrambnim obzidjem. Najmočnejše je bilo na severni strani mesta, ki edina ni bila zaščitena z rekama ali grapami. Na tem delu je imelo mesto dvojno obzidje s precej višjim notranjim zidom in številnimi tesno razporejenimi polkrožnimi stolpi. Sodobni kronisti so zapisali, da je zidove zgradil kralj Smbat (977–989). Kasnejši vladarji so Smbatovo obzidje še bolj utrdili, ga povišali in odebelili in dodalli nekaj stolpov. Armenski napisi iz 12. in 13. stoletja kažejo, da so gradnjo nekaj novih stolpov financirali zasebniki. Severno obzidje je imelo troje vrat, znanih kot Levja vrata, Karška vrata in Dvinska vrata. Slednja so bila znana tudi kot Vrata s šahovnico zaradi plošče rdečih in črnih kamnitih polj nad njimi.&lt;ref&gt;Sim, Steven. ''&quot;The city walls of Ani&quot;''. VirtualANI. Arhivirano iz izvirnika 17. julija 2007. Pridobljeno 23. januarja 2007.&lt;/ref&gt;

===Drugi spomeniki===
V Aniju je še veliko manjših spomenikov. Mednje spada samostan, znan kot Deviška kapela. Cerkev so uporabljali Armenci kalcedonske veroizpovedi. V mestu so tudi ostanki mostu čez reko Arpo, več stiskalnic za olje in kopališč, ostanki druge mošeje s podrtim minaretom, palača, verjetno iz 13. stoletja, ter temelji več drugih palač in manjših rezidenc. Nedavno so izkopali več ulic s trgovinami in drugo.

===Jamska vas===
Neposredno pred mestom je bilo naselje, vklesano v klife, ki bi lahko nastalo potem, ko jer mesto postalo pretesno. Hlad starih prostorov zdaj izkoriščajo koze in ovce. V tem delu mesta je jamska cerkev s freskami na ohranjenih stenah in stropu.

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;130px&quot;&gt;
Slika:City of Ani 014.jpg|Ena od mestnih vrat
Slika:Walls of Ani.jpg|Mestno obzidje
Slika:Ani 2.jpg|Severna mestna vrata
Slika:Ani, Stadtmauer (39505607725).jpg|Prostor med obzidjema
Slika:20110419 bridge Akhurian River East view Ani Turkey.jpg| Ostanki mostu čez reko Arpo
Slika:20110419 Monastery of Hripsimian Virgins Ani Turkey.jpg|Samostanska kapela 
Slika:36000 Ocaklı-Kars Merkez-Kars, Turkey - panoramio.jpg|Obzidje
Slika:36000 Ocaklı-Kars Merkez-Kars, Turkey - panoramio (5).jpg|Obzidje
Slika:Double-Walls-Northside-Ani-Armenia-1885.png|Obzidje, gravura iz leta 1885 
Slika:Ani saint gregory church.jpg|Abugamrenška cerkev sv. Gregorja, v ozadju citadela
Slika:The Church of Saint Gregory of Tigran Honents (4218326274).jpg|Cerkev sv. Gregorja Tigrana Honenca
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
*{{navedi knjigo|last=Panossian|first=Razmik|title=The Armenians: From Kings and Priests to Merchants and Commissars|year=2006|publisher=Columbia University Press|location=New York|isbn=9780231139267|author-link=|url-access=registration|url=https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm}}
*{{cite journal|last=Watenpaugh|first=Heghnar Zeitlian|title=Preserving the Medieval City of Ani: Cultural Heritage between Contest and Reconciliation|journal=Journal of the Society of Architectural Historians|date=2014|volume=73|issue=4|pages=528–555|doi=10.1525/jsah.2014.73.4.528|url=http://jsah.ucpress.edu/content/73/4/528.abstract|jstor=10.1525/jsah.2014.73.4.528|access-date=2021-05-10|archive-date=2016-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005171318/http://jsah.ucpress.edu/content/73/4/528.abstract|url-status=dead}}
{{refend}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin|2}} 
* ''A l'est d'Ani. forteresses et églises inédites du nord de l'Arménie'' (in French), by I. Augé, A. T. Baladian and Ph. Dangles, foreword by J.-P. Mahé, Paris, AIBL, 2020, 364 p., 270 images (online presentation on the ''Académie des Inscriptions et Belles-Lettres'' [https://www.aibl.fr/publications/collections/memoires-de-l-academie-des/article/tome-57-a-l-est-d-ani website]).
*{{citation |last=Brosset |first=Marie-Félicité |title=Les Ruines d'Ani, Capital de l'Arménie sous les Rois Bagratides, aux X&lt;sup&gt;e&lt;/sup&gt; et XI&lt;sup&gt;e&lt;/sup&gt; S, Histoire et Description, '' I&lt;sup&gt;re&lt;/sup&gt; Partie:'' Description, avec un Atlas de 24 Planches Lithographiées ''and II&lt;sup&gt;e&lt;/sup&gt; Partie:'' Histoire, avec un Atlas de 21 Planches Lithographiées |location=St Petersburg |date=1860–1861 |publisher=Imperial Science Academy |language=fr}}.
* {{navedi knjigo|first=S. Peter|last=Cowe|author-link=|year=2001|title=Ani: World Architectural Heritage of a Medieval Armenian Capital|publisher=Peeters|location=Sterling, Virginia}}
* {{citation |last=Hakobyan |first=Tadevos |author-link= |script-title=hy:''Anii patmutyun, hnaguyn zhamanaknerits minchev 1045 t.'' |trans-title=The History of Ani, from Ancient Times until 1045 |publisher=Yerevan State University Press |year=1980–1982 |language=hy}}
* {{citation |last=Hakobyan |first=Tadevos |author-link= |script-title=hy:''Anii patmutyun, 1045 t. minchev ankumn u amayatsume'' |trans-title=The History of Ani, from 1045 until its Collapse and Desolation |publisher=Yerevan State University Press |year=1980–1982 |language=hy}}
* {{navedi knjigo|first=Raymond|last=Kevorkian|year=2001|title=Ani – Capitale de l'Arménie en l'An Mil|language=fr}}
* {{navedi knjigo|first=H.F.B.|last=Lynch | year=1901|title=Armenia, Travels and Studies|url=https://archive.org/details/armeniatravelsst02lync|publisher=Longmans|location=London|isbn=1-4021-8950-8}}
* {{navedi knjigo|first=Nicolas Yacovlevich|last=Marr|author-link=|year=2001|title=Ani – Rêve d'Arménie|publisher=Anagramme Editions|location=Paris|language=fr}}
* {{navedi knjigo|first=Vladimir|last=Minorsky|author-link=|year=1953|title=Studies in Caucasian History|url=https://archive.org/details/studiesincaucasi0000mino|isbn=0-521-05735-3}}
* {{navedi knjigo|first=Cuneo|last=Paolo|year=1984|title=Documents of Armenian Architecture'', Vol.&amp;nbsp;12:'' Ani}}
* {{navedi knjigo|first=Ashkharbek|last=Kalantar|author-link=|year=1994|title=Armenia from the Stone Age to the Middle Ages}}
* {{navedi knjigo|first=Thomas Allen|last=Sinclair|year=1987|title=Eastern Turkey: An Architectural and Archeological Survey, Volume 1|publisher=Pindar Press|location=London}}
{{refend}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Ani}}
* [http://www.360tr.net/kars/ani-armenian-cathedral/ 360 Degree Virtual Tour Ani Armenian Cathedral] – 360 Degree Virtual Tour Ani Armenian Cathedral
* [http://www.360tr.com/ani-armenian-cathedral-virtual-tour_f34c0986c5_en.html 360 Degree Virtual Tour Ani Armenian Cathedral] – 360 Degree Virtual Tour Ani Armenian Cathedral
* [http://www.virtualani.org/citymap.htm Virtual Ani] – has clickable maps, extensive history and photos
* [http://turkishtravelblog.com/ruins-ani-city-1001-churches/ Photos of Ani]
* [http://www.wmf.org/project/ani-cathedral World Monuments Fund/Turkish Ministry of Culture Ani Cathedral conservation project]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 5. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 17. stoletju]] 
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]]</text>
      <sha1>7dpocnpt9hiqt327jlka8f3cljvfhvw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanski povojni zločini v Maceljskem gozdu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507095</id>
    <revision>
      <id>6761250</id>
      <parentid>6099365</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:11:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761250</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3382" sha1="ahy8gq1amj1rsuon8nhuwwrwx2qe53b" xml:space="preserve">{{nezanesljivi viri}}
{{Infopolje Napad na civiliste|title=Partizanski povojni zločini v Maceljskem gozdu|image=M 037.JPG|caption=Spominski križ v gozdu, posvečen v spomin na žrtve pokola|location=Maceljski gozd, [[Socialistična republika Hrvaška]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] (danes [[Hrvaška]])|date=Junij 1945|victims=1.200 (hrvaški civilisti, domobranci, vojni ujetniki)|perpetrators=Jugoslovanski partizani}}'''Partizanski povojni zločini v Maceljskem gozdu''' je naziv za veliko število množičnih pobojev, ki so jih Titovi partizani po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] izvedli v gozdovih na območju Maceljskega gozda pri [[Krapina|Krapini]], v taboriščih v [[Mirkovec|Mirkovcu]], pri Sv. Križu pri Začretjah in [[Oroslavje|Oroslavju]]. Brez sojenja so komunisti pobili številne civiliste in vojake [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Ocenjuje se, da je bilo ubitih več kot 12.000 hrvaških ujetnikov.

Leta 1992 je bilo iz 23 množičnih grobišč (domnevno je še 130 grobišč{{Navedi vir}}) izkopanih 1163 žrtev pokola, ki so bile leta 2005 slovesno pokopani. 

Zločinci, ki so izvedli množične poboje v gozdu, so bili večinoma domačini partizani iz okolice Krapine, ukaz za poboj pa je izdal jugoslovanski vodja [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]].{{Navedi vir}}

Hrvaško pravosodje do danes ni sprožilo preiskav, obtožnic ali sodnih postopkov proti odgovornim osebam in kriminalcem, ki živijo v [[Hrvaška|Republiki Hrvaški]], med katerimi so nekateri govorili o svojem sodelovanju pri zločinih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://branitelji.gov.hr/vijesti/terenska-istrazivanja-na-podrucju-opcine-djurmanec/3679|title=Terenska istraživanja na području Općine Đurmanec}}&lt;/ref&gt; 

Maja 2020 je ministrstvo za hrvaške veterane organiziralo poskusna izkopavanja, da bi poiskali grobišče; napovedano je bilo, da bo terensko delo obsegalo kompleksno obdelavo več lokacij na širšem območju Maceljske gore, zato je predvideno, da bodo dejavnosti potekale v daljšem obdobju.&lt;ref&gt;[http://www.ika.hr/index.php?prikaz=vijest&amp;ID=170726 &quot;70. obljetnica stradanja maceljskih žrtava&quot;], IKA, 7. lipnja 2015.&lt;/ref&gt;

== Komemoracije ==
Krajevna skupnost vsako leto obeležuje slovesnosti na trati v Maceljskem gozdu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sjeverni.info/komemoracija-i-sveta-misa-u-maceljskoj-sumi-jenkac-bez-osude-svih-zlocina-i-totalitarnih-rezima-nema-nam-buducnosti/|title=Komemoracija i Sveta misa u Maceljskoj župi|access-date=2021-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305010501/https://www.sjeverni.info/komemoracija-i-sveta-misa-u-maceljskoj-sumi-jenkac-bez-osude-svih-zlocina-i-totalitarnih-rezima-nema-nam-buducnosti/|archive-date=2021-03-05|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 je bila v frančiškanskem samostanu v Krapini odprta spominska soba za 21 duhovnikov, za katere je znano, da so bili v noči s 4. na 5. junij 1945 ubiti v Maceljskem gozdu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://narod.hr/clanak/ubijenim-svecenicima-maceljskoj-sumi-otvorena-spomen-soba-franjevackom-samostanu-krapini-2|title=Maceljskoj šumi: Otvorena spomen-soba u Franjevačkom samostanu u Krapini}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Partizanski zločini med drugo svetovno vojno]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]]
[[Kategorija:1945 v Jugoslaviji]]</text>
      <sha1>ahy8gq1amj1rsuon8nhuwwrwx2qe53b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rahela Durič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507652</id>
    <revision>
      <id>6761571</id>
      <parentid>6681228</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:06:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761571</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5421" sha1="soj03u1vu3zoyhbfr92e1oqd9r7e1lm" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Rahela Durič|birth_date=|occupation=|website=}}

'''Rahela Durič''' (-Barić), [[Slovenci|slovenska]] [[zborovodkinja]], * [[1988]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].

Trenutno vodi [[Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani|APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani]] in Chor der Musikpädagogik (zbor študentov glasbene pedagogike [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu]]).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dirigentka|url=https://apz-tt.si/zasedba/dirigent/|website=Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani|accessdate=2021-11-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MePZ Obala - MUSIKPÄDAGOGIK CHOR|url=http://zborobala.net/page/index.php/sl/nastopajoci/nastopajoci-2|website=zborobala.net|accessdate=2021-11-02|archive-date=2021-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211102145147/http://zborobala.net/page/index.php/sl/nastopajoci/nastopajoci-2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Šolanje ==
Osnovno in srednjo glasbeno šolo je obiskovala v Mariboru. Svojo glasbeno pot je začela kot violinistka in jo po maturi (2007) nadaljevala v Gradcu, kjer je študirala zborovsko dirigiranje pri prof. Johannesu Prinzu in orkestrsko dirigiranje pri prof. Wolfgangu Dörnerju. Iz orkestrskega dirigiranja je diplomirala leta 2011, dve leti kasneje pa z odliko zaključila še magistrski študij zborovskega dirigiranja. Od oktobra 2016 dela kot pomožna profesorica za zborovsko dirigiranje na Univerzi za glasbo v Gradcu (Avstrija), v razredu prof. Johannesa Prinza. Prav tako je aktivna kot referentka na seminarjih za izobraževanje zborovodij in učiteljev po vsej Avstriji, pa tudi v Sloveniji in Italiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rahela Duric {{!}} Chorleiterin {{!}} Biografie|url=https://www.raheladuric.com/bio|website=mysite|accessdate=2021-11-02|language=en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Coming up/Events Rahela Duric Choreiterin|url=https://www.raheladuric.com/coming-up|website=mysite|accessdate=2021-11-02|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211102145154/https://www.raheladuric.com/coming-up|archive-date=2021-11-02|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Avstrijec ni hotel peti z njo, ker je Slovenka|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/avstrijec-ni-hotel-peti-z-njo-ker-je-slovenka/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-11-02|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Štajerka, ki dirigira v Gradcu: »Pri petju ne zvenijo le glasilke, ampak človek kot celota«|url=https://ptujinfo.com/novica/kultura/stajerka-ki-dirigira-v-gradcu-pri-petju-ne-zvenijo-le-glasilke-ampak-clovek-kot|website=Ptujinfo.com|accessdate=2021-11-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Zbori ==
Med leti 2014 in 2019 je aktivno sodelovala pri projektu SUPERAR, ki je namenjen otrokom iz socialno šibkejših družin, predvsem v osnovnih šolah z visokim deležem migrantov. Leta 2016 je pomagala ustanoviti projekt meet4music, ki je poskus integracije pribežnikov in ljudi s posebnimi potrebami preko glasbe. V tem okviru je do junija 2018 vodila mesečna srečanja open singing na Univerzi za glasbo v Gradcu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Dosežki in nagrade ==
Leta 2015 je na mednarodnem tekmovanju za mlade dirigente v Torinu prejela nagrado za obetavno mlado dirigentko in štipendijo sklada Noel Minet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rahela Duric, Chorleitung|url=https://oe1.orf.at/artikel/429392/Rahela-Duric-Chorleitung|website=oe1.orf.at|accessdate=2021-11-02|language=de|last=oe1.orf.at}}&lt;/ref&gt; Januarja 2016 je bila izbrana za talent meseca na radiu Ö1. Prejela je tudi štipendijo mesta Gradec za nadarjene študente. Marca 2019 je na mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis Carminis v Kopru osvojila absolutno 1. nagrado in nagrado občinstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mednarodno tekmovanje zborovskih dirigentov|url=https://www.aegiscarminis.si/sl/arhiv/aegis-carminis-2019/rezultati/mednarodno-tekmovanje-zborovskih-dirigentov|website=Aegis carminis|accessdate=2021-11-02|archive-date=2021-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211102145147/https://www.aegiscarminis.si/sl/arhiv/aegis-carminis-2019/rezultati/mednarodno-tekmovanje-zborovskih-dirigentov|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Septembra 2025 je na mednarodnem zborovskem tekmovanju Baltskega morja osvojila nagrado za najboljšega dirigenta.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Latviji slavil APZ Tone Tomšič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/na-mednarodnem-zborovskem-tekmovanju-v-latviji-slavil-apz-tone-tomsic/758300|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=A.|last=P}}&lt;/ref&gt;

Z APZ Tone Tomšič je leta 2024 osvojila prvo mesto na državnem zborovskem tekmovanju [[Naša pesem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|url=https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/nasa_pesem/maribor_24/uvod_nasa_pesem_24.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2025-07-30}}&lt;/ref&gt; Leta 2025 je z istim zborom osvojila absolutno 1. mesto na mednarodnem zborovskem tekmovanju Baltskega morja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski zborovodje]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]]
{{DEFAULTSORT:Durič_Rahela}}</text>
      <sha1>soj03u1vu3zoyhbfr92e1oqd9r7e1lm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miša Čermak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510678</id>
    <revision>
      <id>6761709</id>
      <parentid>6746675</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T10:00:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53804-87</username>
        <id>266938</id>
      </contributor>
      <comment>/* FeNS */</comment>
      <origin>6761709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22450" sha1="m590fj5zerdip9x3vmqxmtr0dtj0dbt" xml:space="preserve">{{ton}}
{{refimprove}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].

== Življenje in kariera ==
Delala je kot novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' – pele so [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]], [[Mojca Vižentin]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Leta 1995 je s prevodi/z avtorsko priredbo songov (novi songi na znane melodije) sodelovala pri prvem in zelo uspešnem kavarniškem muzikalu Arabella, v režiji Matjaža Pograjca ter v sodelovanju z drugimi znanimi imeni slovenske glasbene (Miran Juvan, Vita Mavrič) in igralske (Ivo Godnič, Janez Škof) scene. A njeni začetki povezovanja besed in glasbe segajo skoraj 35 let nazaj, ko jo je k sodelovanju na festival otroških pesmi Blejski srček povabil Tomaž Kozlevčar. Z njim in z drugimi avtorji je za otroške festivale v nekaj letih napisala ogromno besedil, ki še živijo, in že ob prvem sodelovanju prejela prvo nagrado strokovne žirije za skladbo, ki jo je z notami podpisal pokojni Ati Soss.

Glasba in besedila so bila in ostala njena ljubezen. Ponosna je na sodelovanje z odličnimi glasbeniki: s Patrikom Greblom, Primožem Grašičem, Sašem Fajonom, Tomažem Kozlevčarjem, z Bojanom Adamičem, Faraonom Enzem Hrovatinom, Jožetom Privškom, Juretom Robežnikom, Lojzetom Kranjčanom, Marinom Legovičem, Martinom Štibernikom, Mojmirjem Sepetom, Omarjem Naberjem, Rokom Golobom. Iz z izvajalci, med katerimi so Faraoni v zlatih in uspešnih časih z večino njenih besedil, pa Alenka Godec, Ana Dežman, Braco Koren, Damjana Golavšek, Darja Švajger, Gašper Rifelj, Helena Blagne, Katrinas, Lado Leskovar, Manca Izmajlova, Marta Zore z večino uspešnic, Nina Pušlar, Nuša Derenda, Oto Pestner, Perpetuum Jazzile, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Tulio Furlanič, Victory, Vita Mavrič in mnogi drugi. 

Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Seveda je v treh desetletjih pisanja besedil dobivala tudi nagrade, ne le za pesmi, ki so jih peli otroci – tako za besedila kot strokovne nagrade za pesmi v celoti in nagrade po izboru občinstva. Na festivalu Melodije morja in sonca so bile njene pesmi kar trikrat zmagovalke občinstva (''Mi ljudje smo kot morje''; ''Še si tu''; ''Delam, kar se ne sme''). Obenem je kar petkrat prejela strokovno nagrado za najboljše besedilo (''Verjemi vase''; ''Ko je eno vse''; ''Naj živi''; ''Delam, kar se ne sme''; ''Ti veš''). 

A največja nagrada, poleg nekaj desetletij dolgega delovanja v času in prostoru, ki slovenski glasbi že dolgo ni več naklonjen, je bilo prvo priznanje in prvo prepoznavanje njenega dela in posledično sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem.

== Baza slovenskih filmov ==
Miša Čermak je kot avtorica glasbe sodelovala pri celovečernem dokumentarnem filmu ''Živim'' (Slovenija, 2020).
== Bibliografija ==
Leta 2003 je za Mišo Čermak predstavljalo večjo prelomnico, saj je takrat izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Besede ljubezni, ki je bila istega leta uprizorjena kot predstava, v kateri so svoje moči združili znani slovenski umetniki: Silva Čušin, Darja Švajger, Eva Škofič Maurer, Patrik Greblo (glasba) in Katja Pegan (režija). Leta 2014 je napisala drugo knjigo, ravno tako uprizorjeno, Jaz sem ljubezen (igralka Maja Blagovič).
* ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003)
* ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014)

== Dela ==
* [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' &lt;small&gt;(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)&lt;/small&gt; (1995)
* [[Alenka Godec]]: ''Moj prijatelj si'' &lt;small&gt;(Primož Grašič/Miša Čermak/Primož Grašič)&lt;/small&gt;
* [[Alenka Godec]], [[Marta Zore]] - ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') &lt;small&gt;(Benny Andersson, Björn Ulvaeus, Tim Rice/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)&lt;/small&gt; (2010)
* [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Anita Stražar: ''Čas in mir'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Anita Stražar: ''Kaj naj prosim dedka Mraza'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt; (1988)
* [[Ansambel Henček]]: ''Dolenjska'' &lt;small&gt;(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (1998)
* [[Ansambel Henček]]: ''Zdravica'' &lt;small&gt;(Igor Jure Robežnik/Miša Čermak/Igor Jure Robežnik)&lt;/small&gt; (1998)
* Ansambel Udar, Braco Koren: ''Deklica'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Barbara Čokl - ''Druga ženska'' &lt;small&gt;(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)&lt;/small&gt; (1989)
* [[Braco Koren]]: ''Dan se začne s teboj'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* [[Braco Koren]]: ''Hvala ti''/''Hvala ti, hčerka moja''/''Hvala, hčerka moja'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Braco Koren: ''Na otoku'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Braco Koren: ''Ne joči'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Braco Koren: ''Ostal sem sam'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Braco Koren: ''Pojdiva z barko'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Braco Koren: ''Spomin na Kreto'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša ČermakTomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* [[Braco Koren]]: ''Zaspi'' &lt;small&gt;(Franc Koren, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/)&lt;/small&gt;
* [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' &lt;small&gt;(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)&lt;/small&gt;
* Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' &lt;small&gt;(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)&lt;/small&gt; (1991)
* [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' &lt;small&gt;([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt; (2006, 2010)
* Davor Božič: ''Ne pohodi ga'' &lt;small&gt;(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Jože Hauko)&lt;/small&gt;
* DJ Time: ''Odšel bom'' &lt;small&gt;(Branko Jovanović Vunjak/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Drugo dugme, Holliday Band: ''Ni mi žal'' &lt;small&gt;(Zvonko Zvone Hranjec/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (2005)
* Enzo Hrovatin: ''Pesnikov dih'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Eroika]] - ''Molitev'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; (2008)
* Eva Kozlevčar, Tomaž Kozlevčar: ''Najine noči'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (1986)
* Eva Svent, Kataya, Katica GS, Nika Zorjan, Popsing - ''Jingle Bells'' &lt;small&gt;(tradicionalna, Raay/Miša Čermak/Franci Tepina, Raay, Tim Valant)&lt;/small&gt; (2010)
* [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj kuža'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (2002)
* [[Eva Škofič Maurer]] - ''Moj rojstni dan'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (2002)
* Faraoni: ''Božični zvon''/''Ljubezen je božični zvon'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Drago Mislej, Ferdinand Maraž, Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž)&lt;/small&gt;
* [[Faraoni]] - ''Drugačen'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Hrepenenje'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; (2007)
* Faraoni - ''Lahko bi ostal'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni: ''Ljubi kruhek'' &lt;small&gt;(Tamara Kaluža Pocecco/Miša Čermak/Milan Lončina, Tamara Kaluža Pocecco)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ne vdaj se'' &lt;small&gt;(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)&lt;/small&gt; (2002)
* Faraoni - ''Noč vina'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Pozabljen dan'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* [[Faraoni]] - ''Srečna si'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ti in jaz'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ti nisi sam'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Vse, kar imam'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Franc Koren: ''Ne joči'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Franc Koren, Han Duo: ''Ostal sem sam'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' &lt;small&gt;(Gašper Rifelj/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)&lt;/small&gt; (1996)
* [[Helena Blagne]] - ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič, Patrik Greblo)&lt;/small&gt; (1996)
* [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' &lt;small&gt;(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt; (1991)
* [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poljub pove vse'' &lt;small&gt;(Clark/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Irena Vrčkovnik]] - ''Poslušam srce'' (''Mexican Girl'') &lt;small&gt;(Chris Norman, Pete Spencer/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Irena Vrčkovnik]] - ''To bo tisti dan'' (''That'll Be the Day'') &lt;small&gt;(Buddy Holly, Jerry Allison, Norman Petty/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Ivana Šundov: ''Poletje'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (2000)
* Katja Mihelič - ''To nisi ti'' &lt;small&gt;(Miha Kralj/Miša Čermak/Miha Kralj)&lt;/small&gt; (1997)
* [[Katrinas]] - ''Začarana'' &lt;small&gt;(Rok Golob/Miša Čermak/Rok Golob)&lt;/small&gt; (2001)
* Kompass Group: ''Nudo kompas'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (2016)
* [[Kristina Oberžan]]: ''Misli'' &lt;small&gt;(Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Lado Leskovar: ''Otrok'' &lt;small&gt;(Jan Plestenjak/Miša Čermak/Dečo Žgur, Jan Plestenjak/Talent Planet, d. o. o.)&lt;/small&gt; (1995)
* Magic: ''Čakam te'' &lt;small&gt;(Zoran Košir/Miša Čermak/Zoran Košir)&lt;/small&gt;
* Maja Kampl: ''Mavrica'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt; (2008)
* [[Maraaya]] - ''Ne bom pozabil na stare čase''
* [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* [[Marta Zore]] - ''Midva'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miran Juvan, Miša Čermak/Jože Privšek)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Ne bom'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Marta Zore: ''Ne bom odšla'' &lt;small&gt;(Tomaž Borsan/Miša Čermak/Ines Prajo)&lt;/small&gt; 
* Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' &lt;small&gt;(Tomaž Borsan/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Ni mi žal'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1998)
* Marta Zore - ''Ni te več'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)&lt;/small&gt;
* [[Marta Zore]] - ''On'' &lt;small&gt;(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt; (1995)
* Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1998)
* Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Sama'' &lt;small&gt;(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Večer'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore, Miran Juvan)&lt;/small&gt; (1995)
* [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1996)
* Meta Močnik: ''Mnogo sreče'' &lt;small&gt;(Marcella Bella/Miša Čermak/Jože Hauko)&lt;/small&gt;
* Meta Močnik: ''Moški mojih sanj'' &lt;small&gt;(Jože Hauko/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Nada Nekrep: ''Moj računalnik''&lt;small&gt;(Jože Hauko/Miša Čermak/Jože Hauko)&lt;/small&gt;
* Nataša Madjar: ''Naj zmaga ljubezen'' &lt;small&gt;(Nuhi Severdžan/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (2000)
* [[New Swing Quartet]]: ''Fantje'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' &lt;small&gt;(Martin Štibernik/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (2013)
* [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' &lt;small&gt;([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt; (2005, 2006)
* Rok Šošter: ''Moja pesem'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1996)
* Rok Šošter - ''Ne reci nič več'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1997)
* Rok Šošter - ''To je ljubezen'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt; (1998)
* [[Romana Krajnčan]] - ''Mi, ki smo rojeni''/''Sonce sreče'' &lt;small&gt;(Lojze Krajnčan/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (2004)  
* Samo Kozlevčar: ''Midva sva'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Sanja Mlinar Marin: ''Na potep'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (1989)
* Skupina Kompas: ''Naj bo tako, kot je'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; (2003)
* Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt; (2007)
* Stane Vidmar: ''Vrni mi ljubezen'' &lt;small&gt;(Stane Vidmar/Miša Čermak/Stane Vidmar)&lt;/small&gt;
* Šarm: ''Uživaj danes'' &lt;small&gt;(Miro Tomažič, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* [[Tereza Kesovija]] - ''Povej mi'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak, Patrik Greblo/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (2004)
* Time to Time: ''Moj otrok'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Tina Malal: ''Vse in nič'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt; (1998)
* Urban Mlinar: ''Bmx kolo'' &lt;small&gt;(Milan Ferlež/Miša Čermak/Milan Ferlež)&lt;/small&gt; (1989)
* [[Vita Mavrič]]: ''Harmonikar'' &lt;small&gt;(Jože Hauko/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Vita Mavrič]]: ''Močen'' &lt;small&gt;(Jože Hauko/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Vita Mavrič]]: ''Mrtvo listje'' &lt;small&gt;(Jože Hauko/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Žare Cergol: ''Obala moja'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar, Žare Cergol/Miša Čermak)&lt;/small&gt;

== Ostala dela ==
* ''Ali si prevelik ali si premali'' &lt;small&gt;(Andrej Andy Arnol/Miša Čermak/Andrej Andy Arnol)&lt;/small&gt;
* ''Bratec Samo'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* ''Cuha puha'' &lt;small&gt;(Jože Hauko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* ''Dan in noč'' &lt;small&gt;(Jože Hauko/Miša Čermak/Dečo Žgur)&lt;/small&gt;
* ''Greš, ne greš'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* ''Hop hop'' &lt;small&gt;(Oto Pestner/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* ''Kliči me'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* ''Ko te ni'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt; (1998)
* ''Lepa'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* ''Moja Ana'' &lt;small&gt;(Vladimir Stiasny/Miša Čermak/Mojmir Sepe)&lt;/small&gt;
* ''Moja žena'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* ''Money Money''/''D nar je smet'' &lt;small&gt;(Inconnu Compositeur Auteur/Miša Čermak/Jože Hauko)&lt;/small&gt;
* ''Nežna mucka'' &lt;small&gt;(Bojan Adamič/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* ''O, ne, ne, ne'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* ''Ob meni zaspi'' &lt;small&gt;(Franc Koren/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* ''Oder'' &lt;small&gt;(Davor Noel Božič/Miša Čermak/Davor Noel Božič)&lt;/small&gt;
* ''Pleševa in pojeva'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil ==
=== [[Melodije morja in sonca]] ===
* [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko
* [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko
* [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)&lt;/small&gt;
* '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada občinstva
* '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada občinstva
* [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' &lt;small&gt;(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' &lt;small&gt;(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti
* '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' &lt;small&gt;(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada
* [[Melodije morja in sonca 2025|2025]]: [[Oto Pestner]] - ''Ko bi znal'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
** Posebna nagrada: posebno priznanje v obliki spominske plakete ali skulpture - MMS avtor, 2. mesto &lt;small&gt;(29 točk)&lt;/small&gt;

=== [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] ===
* [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)&lt;/small&gt;
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)&lt;/small&gt; 
** 8. mesto &lt;small&gt;(49 točk)&lt;/small&gt;
* 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)&lt;/small&gt;
** 3. mesto &lt;small&gt;(81 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 4. mesto &lt;small&gt;(102 točki)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' &lt;small&gt;(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
** 11. mesto &lt;small&gt;(3 točke)&lt;/small&gt;
* 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
** 3. mesto &lt;small&gt;(74 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' &lt;small&gt;(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(6103 točke)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec &amp; Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' &lt;small&gt;(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 8. mesto &lt;small&gt;(21 točk)&lt;/small&gt;

=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič &amp; Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 13. mesto &lt;small&gt;(557 glasov)&lt;/small&gt;
* 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(5328 glasov)&lt;/small&gt;, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma
* [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 12. mesto &lt;small&gt;(714 glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** 14. mesto &lt;small&gt;(304 glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' &lt;small&gt;(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(1499 glasov)&lt;/small&gt;, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' &lt;small&gt;(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)&lt;/small&gt;
** 3. mesto

=== [[Hit festival]] ===
* [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' &lt;small&gt;(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)&lt;/small&gt;
=== [[Festival slovenskega šansona]] &lt;small&gt;(od leta 1985 do 1990 Jugoslovanski šanson - Rogaška)&lt;/small&gt; ===
* 1990: [[Meri Avsenak]] - ''Nekdo drug'' &lt;small&gt;(Bojan Adamič/Miša Čermak/Bojan Adamič)&lt;/small&gt;
* 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' &lt;small&gt;([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt;
* 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' &lt;small&gt;([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])&lt;/small&gt;
=== [[FeNS]] ===
* 2026: Anja Luc - ''Nekoč bila sem jaz'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* 2026: Maja Praprotnik - ''Čas bližine'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Miša Čermak)&lt;/small&gt;

== Kompilacije ==
* Prebujena &lt;small&gt;(''Moj prijatelj si'', ''Ljubim to ljubezen'', ''Tisti si ti'', ''Zdaj ga poznam'')&lt;/small&gt;
* Helena &lt;small&gt;(''Brez tebe mene ni (Zaljubljena)'', ''Ker ljubim ga'')&lt;/small&gt;
* Zapri oči &lt;small&gt;(''Ne briga me'')&lt;/small&gt;
* Slovenska popevka 2001 &lt;small&gt;(''Rada bi'')&lt;/small&gt;
* Mozaik &lt;small&gt;(''Naj živi'')&lt;/small&gt;
* Slovenska popevka 2007 &lt;small&gt;(''Kdo si'')&lt;/small&gt;
* Prestiž &lt;small&gt;(''Luč'')&lt;/small&gt;
* Slovenska popevka 2009 &lt;small&gt;(''Ti veš'')&lt;/small&gt;
* So najlepše pesmi že napisane II. &lt;small&gt;(''Ne bom pozabil na stare čase'')&lt;/small&gt;
* Slovenska popevka 2012 &lt;small&gt;(''Zdaj'')&lt;/small&gt;
* 70 + 50 &lt;small&gt;(''Ne bom pozabil na stare čase'')&lt;/small&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{škrbina-glasbenik}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}}
[[Kategorija:Slovenski tekstopisci]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]]</text>
      <sha1>m590fj5zerdip9x3vmqxmtr0dtj0dbt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>VESNA – zelena stranka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>512732</id>
    <revision>
      <id>6761338</id>
      <parentid>6686078</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:59:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blue bell bee</username>
        <id>266906</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek priimka Strajnar in sprememba imena in priimka generalnega sekretarja (posodobitev)</comment>
      <origin>6761338</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15121" sha1="7m5w3g6h62qw3etd9bd5rq6n2lis534" xml:space="preserve">{{Infopolje Politična stranka
| name = VESNA – zelena stranka
| colorcode = {{Political party data|color}}
| logo = Vesna-horizontal-header-150.png
| president = [[Uroš Macerl]]&lt;br&gt;[[Urša Zgojznik]]
| leader1_title = Podpredsednik
| leader1_name = [[Jaka Zevnik]]&lt;br&gt;[[Barbara Strajnar]]
| leader2_title = Predsednik sveta stranke
| leader2_name = [[Saša Fras]]
| general_secretary = [[Dean Jug]]
| foundation = {{Start date|2022|02|09}}
| ideology = [[Zelena politika|Zelene politike]]
| website = {{Political party data|website}}
| position = [[leva sredina]] do [[politična levica|levica]]
| european = {{nowrap|[[Evropska zelena stranka]]}}
| europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]]
&lt;!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --&gt;| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title = Župani
| seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title = Občinski svetniki
| seats4 = {{Composition bar|5|2750|hex={{Political party data|color}}}}
| colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} zelena
}}
'''VESNA – zelena stranka''' je [[Slovenija|slovenska]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], ustanovljena 9. februarja 2022. Na ustanovnem kongresu je predstavila program in 4 programske stebre: [[Naravno okolje|okolje]], [[demokracija]], socialna pravičnost in [[ustvarjalnost]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovljena je stranka Vesna, vodita jo Urša Zgojznik in Uroš Macerl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-je-stranka-vesna-vodita-jo-ursa-zgojznik-in-uros-macerl/611836|website=RTVSLO.si|date=2022-02-09|accessdate=2022-02-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sopredsednika stranke sta [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}&lt;/ref&gt;  

VESNA zagovarja prehod v [[Trajnostnost|trajnostno]] družbo brez nižanja demokratičnih standardov, demokracijo, vladavino prava, pomen civilne družbe, svobodnih in neodvisnih medijev ter pravic žensk in drugih ranljivih skupin ter dostopna stanovanja in javno zdravstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Program - Vesna zelena stranka|url=https://www.vesnazelenastranka.si/program/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2022-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Stranko so ustanovili posameznice in posamezniki z izkušnjami na področju varovanja okolja, gospodarstva, lokalne samouprave ter nacionalnih in evropskih politik. Za prva sopredsednika sta bila izvoljena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]], za prva sopodpredsednika pa [[Jasmina Jerant]] in [[Klemen Belhar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na politični oder uradno vstopila zelena stranka Vesna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/na-politicni-oder-uradno-vstopa-zelena-stranka-vesna/|website=Delo.si|date=2022-02-09|accessdate=2022-02-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sopredsednika sta ob ustanovitvi stranke odstopila z vodilnih mest svojih okoljevarstvenih društev: Macerl je že predhodno odstopil z mesta predsednika društva [[Eko krog]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Macerl ob vstopu v stranko Vesna odstopil z mesta predsednika Eko kroga|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/macerl-ob-vstopu-v-stranko-vesna-odstopil-z-mesta-predsednika-eko-kroga/604846|website=RTVSLO.si|date=2021-12-13|accessdate=2022-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zgojznik pa po ustanovitvi z dotedanjega mesta predsednice društva [[Ekologi brez meja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Urša Zgojznik odstopila z mesta predsednice Društva Ekologi brez meja|url=https://ebm.si/prispevki/ursa-zgojznik-odstopila-z-mesta-predsednice-drustva-ekologi-brez-meja|website=ebm.si|date=2022-02-14|accessdate=2022-04-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V začetku septembra 2022 so na skupni tiskovni konferenci sporočili, da bodo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] podprli neodvisnega kandidata [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]]. Ta je zasedel četrto mesto med sedmimi kandidat, z 10,60 % glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebilič s podporo Vesne – zelene stranke: “Imam dovolj podpisov volilcev” |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-podporo-vesne-zelene-stranke-imam-dovolj-podpisov-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Junija 2023 je VESNA postala uradna članica [[Evropska zelena stranka|Evropske zelene stranke]] (EPG). Sprejem so v stranki pospremili z besedami, da se s to potezo začenja »prava zelena politika v Sloveniji.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Vesna postala del “evropske zelene družine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-vesna-postala-del-evropske-zelene-druzine/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na rednem volilnem kongresu, ki je potekal 16. novembra 2025 v Kranju, sta bila dotedanja sopredsednika Urša Zgojznik in Uroš Macerl izvoljena za nov mandat na čelu stranke. Člani so potrdili tudi volilni manifest, ki kot ključne točke izpostavlja boj proti draginji, pospešek gospodarstva, varnost za ljudi in naravo ter povezano skupnost.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Državnozborske volitve ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
! Vlada
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| 16.089
| 1,35
| {{Steady}}
| {{Composition bar|0|90|hex=#00a65e}}
| {{Steady}}
| 15.
| style=&quot;background:silver&quot; |–
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]
| 67.183
| 5,69
| {{Increase}} 4,34
| {{Composition bar|0|90|hex=#00a65e}}
| {{Steady}} 0
| 6.{{efn|Nastopila skupaj z Levico; Levica je prejela 5 mandatov, Vesna 0}}
| style=&quot;background:silver&quot; |–
|}
{{noteslist}}

=== Volitve v Državni zbor RS 2022 ===
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}}
Stranka na svojih prvih volitvah ni prestopila parlamentarnega praga, saj je osvojila 1,35 % glasov.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=dvk.si|accessdate=2022-04-26}}&lt;/ref&gt;

=== Volitve v Državni zbor RS 2026 ===
{{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}}
Vesna se je na volitve odpravljala skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] s katero je tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]]. Pogovori o sodelovanju so se pričeli marca 2025,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}&lt;/ref&gt; 17. junija pa podpisali predvolilni sporazum, ki je predvidel skupen nastop na volitvah.&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sledilo je medstrankarsko usklajevanje, v oktobru 2025 sta sveta obeh strank še uradno potrdila partnerstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}&lt;/ref&gt; Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja, na DVK pa jo vložili 17. februarja 2026; sopredsednica Zgojznik je kandidirala v okraju Mozirje, sokoordinator Macerl pa v Zagorju ob Savi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Koalicija je na volitvah osvojila pet poslanskih mandatov, vendar noben izmed kandidatov Vesne ni osvojil dovolj glasov, zato v Državnem zboru nima poslanca.

== Lokalne volitve ==
=== Lokalne volitve 2022 ===

{{main|Lokalne volitve v Sloveniji 2022}}

Stranka je imela svoje županske kandidate na lokalnih volitvah 2022 v 6 občinah. Samostojne svetniške liste pa je vložila v 12 občinah. Skupno je bilo po občinah izvoljenih 5 svetnikov stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hvala za vsak glas: Lokalne volitve 2022|url=https://www.vesnazelenastranka.si/lokalne-volitve-2022/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-12-24|language=sl|archive-date=2023-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231224090701/https://www.vesnazelenastranka.si/lokalne-volitve-2022/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |Občina
! rowspan=&quot;2&quot; |Kandidat
! colspan=&quot;3&quot; |Rezultat
|-
! Št. glasov
! % glasov
! Uvrstitev
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
|Jasminka Dedić
|2.796
|3,16 %
|align=center|7.
|-
|[[Občina Kobilje|Kobilje]]
|Matej Bukovec
|76
|23,46 %
|align=center|2.
|-
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
|Uroš Pikl
|176
|10,94 %
|align=center|3.
|-
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
|Tatjana Vokić Vojkovič
|72
|2,13 %
|align=center|5.
|-
|[[Občina Turnišče|Turnišče]]
|Tina Hozjan Žižek
|225
|16,85 %
|align=center|2.
|-
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
|Marjan Geohelli
|616
|9,57 %
|align=center|4.
|-
|}

== Evropske volitve ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]]
| 71.023
| 10,53
| {{steady}}
| {{Composition bar|1|9|hex=#00a65e}}
| {{steady}}
| 3.
|-
|}

=== Volitve v Evropski parlament 2024 ===

{{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}}
Novembra je stranka odprla evidentacijski postopek za oblikovanje liste za evropske volitve. K sodelovanju so povabili vse državljane, poudarili so, da članstvo v stranki ni pogoj za umestitev na listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Vesna listo za evropske volitve odpira za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-vesna-listo-za-evropske-volitve-odpira-za-vse/688493|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VESNA na evropske volitve s pogumom in skrbjo za sočloveka in naravo|url=https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|website=vesnazelenastranka.si|accessdate=2023-11-19|language=sl|archive-date=2023-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231119190026/https://www.vesnazelenastranka.si/sporocilo-za-javnost/vesna-na-evropske-volitve-s-pogumom-in-skrbjo-za-socloveka-in-naravo/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

7. februarja 2024 so potrdili, da bo nosilec samostojne strankarske liste kočevski župan [[Vladimir Prebilič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na čelu kandidatne liste Vesne bo Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/na-celu-kandidatne-liste-vesne-bo-vladimir-prebilic/697555|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

8. aprila je Vesna predstavila svojo dokončno listo kandidatov. Nanjo je uvrstila tudi oba sopredsednika stranke ter publicistko [[Manca Košir|Manco Košir]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesna predstavila kandidate: na listi tudi znana publicistka in profesorica
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-predstavila-kandidate-na-listi-tudi-znana-publicistka-in-profesorica/|website=n1info.si|accessdate=2023-04-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V ponedeljek, 22. aprila je stranka vložila svojo listo na DVK, in sicer s podporo 1680 volivcev, ki so jih zbrali v treh dneh. Nosilec Vladimir Prebilič je poudaril, da bo njihova kampanja temeljila na vprašanju pravičnega zelenega prehoda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesna – zelena stranka vložila kandidatno listo za evropske volitve, nosilec je Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-zelena-stranka-vlozila-kandidatno-listo-za-evropske-volitve-nosilec-je-vladimir-prebilic/705850|accessdate=2024-04-27|website=RTVSLO.si|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zaradi smrti kandidatke Mance Košir dne 2. maja 2024, je Državna volilna komisija 9. maja odločila, da ostane osmo mesto na listi Vesne prazno, z odločitvijo je bila stranka zadovoljna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesna na evropske volitve z osmimi kandidati in praznim prostorom na glasovnici|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/vesna-na-evropske-volitve-z-osmimi-kandidati-in-praznim-prostorom-na-glasovnici/707683|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

# [[Vladimir Prebilič]]
# [[Urša Zgojznik]]
# [[Klemen Belhar]]
# Marike Grubar
# [[Uroš Macerl]]
# Andreja Marolt
# Ibrahim Nouhoum
# /
# Saša Fras.

9. junija 2024 je stranki uspel preboj v Evropski parlament. Dobila je 10,52 % glasov, evropski poslanec je postal nosilec liste [[Vladimir Prebilič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bruseljski stolčki: SDS s štirimi poslanci, Svoboda z dvema, s po enim pa Vesna, SD in NSi {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odprla-so-se-volisca-glasujete-lahko-do-19-ure.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-06-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-16|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
{{slovenske politične stranke}}

[[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2022]]
[[Kategorija:VESNA – zelena stranka]]</text>
      <sha1>7m5w3g6h62qw3etd9bd5rq6n2lis534</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam vrst testenin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>516965</id>
    <revision>
      <id>6761702</id>
      <parentid>6279796</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9009" sha1="k8g1yo2rwd9ck83drbhb1tnxf7o656z" xml:space="preserve">== Dolge in srednje dolge testenine ==
{{Clear}}
{| class=&quot;wikitable sortable mw-collapsible&quot;
! style=&quot;width:80px; class=&quot; |Slika
!Slovensko ime (dobesedni prevod)
!Italijansko ime
!Italijanske sopomenke
!Izvor ali glavno področje porabe
|-
|
|Bradice
|[[Barbine]]
|Barbina
|
|-
|[[Slika:Bavette_side.png|120x120_pik]]
|Slinice
|[[Bavette (pasta)|Bavette]]
|Baverine, bavettine, lasagneddi (na Siciliji){{sfn|Zanini De Vita|2009|pages=117-118}}
|[[Ligurija]]{{sfn|Zanini De Vita|2009|pages=117-118}}
|-
|[[Slika:Bigoli2.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Bigoli]]
|Fusarioi{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=28}}
|[[Benečija]]{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=28}}
|-
|[[Slika:Bucatini.jpg|120x120_pik]]
|Preluknjanci
|[[Bucatini]]
|Boccolotti, perciatellini, foratini, fidelini bucati, fide bucate, agoni bucati, spilloni bucati{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=34}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.food-info.net/uk/products/pasta/shapes.htm|title=Pasta-shapes|website=www.food-info.net|access-date=12 November 2017}}&lt;/ref&gt;
|[[Lacij|Lazio]]{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=28}}
|-
|[[Slika:Busiate2.jpg|brezokvirja|120x120_pik]]
|
|[[Busiate]] (or busiati)
|Subioti, fusarioi, maccheroni bobbesi, busa, ciuffolitti (Abruci), gnocchi del ferro{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=40}}
|[[Sicilija (dežela)|Sicilija]] (zlasti [[Trapani]]){{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=40}} [[Sardinija]]{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=28}}
|-
|[[Slika:Capelli_angelo.jpg|120x120_pik]]
|Laski
|[[Capellini]]
|Capelli d'angelo,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ams.usda.gov/sites/default/files/media/CID%20Pasta%20Products%2C%20Enriched%20and%20Whole%20Wheat.pdf|title=''Pasta Products, Enriched and Whole Wheat'', p.2}}&lt;/ref&gt; capelvenere, fidelini, fedelini, cappellini, sopracappellini, capellini fini, bassetti, tagliolini a nido, barbine a nido, ramicia, vrimiciddi&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=54}}
|Ligurija{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=28}}
|-
|[[Slika:Fedelini.jpg|120x120_pik]]
|Zvestički
|[[Fedelini]]
|
|Neapelj, Genova in Ligurija&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Fedelini {{!}} Local Pasta Variety From Italy|url=https://www.tasteatlas.com/fedelini|access-date=9 February 2021|website=www.tasteatlas.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Ferrazzuoli.jpg|120x120_pik]]
|
|Ferrazzuoli
|Cannucce{{sfn|Zanini De Vita|2009|page=102}}
|[[Kalabrija]]{{sfn|Zanini De Vita|2009|page=102}}
|-
|[[Slika:Fettuccine.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Fettuccine]]
|Lasagnette, fettucce, ramicce, sagne&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=100}}
|[[Rim]]{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=100}}
|-
|[[Slika:Fileja.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Fileja]]
|Filleda,&lt;ref name=&quot;:51&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.the-pasta-project.com/fileja/|title=Fileja pasta from Calabria|date=28 December 2016|work=The Pasta Project|access-date=24 January 2018|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; filateddhi, filatelli, fusilli avellinesi, maccaruni aru ferru, ricci di donna&lt;ref name=&quot;pasta&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=La pasta. Atlante dei prodotti tipici|last=Zanini De Vita|first=Oretta|publisher=AGRA|year=2004|page=195}}&lt;/ref&gt;
|[[Vibo Valentia]] ([[Kalabrija]]),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=1001 specialità della cucina italiana da provare almeno una volta nella vita|last1=Machado|first1=Amparo|last2=Prete|first2=Chiara|publisher=Newton Compton|year=2015|isbn=978-8854182868|page=87}}&lt;/ref&gt; [[Province of Avellino|Avellino]] ([[Kampanija]])&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.agendaonline.it/fusilli-avellinesi-la-ricetta-non-si-impara-si-eredita/|title=Fusilli Avellinesi, la ricetta non si impara, si eredita. - Agendaonline.it|website=www.agendaonline.it|language=it-IT|access-date=23 August 2018|archive-date=2018-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180823105743/https://www.agendaonline.it/fusilli-avellinesi-la-ricetta-non-si-impara-si-eredita/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Linguine2.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Linguine]]
|Bavettine, bavette fini, radichini, linguettine&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|
|-
|
|
|[[Lagane e cicciari|Lagane]]{{sfn|Zanini De Vita|2009|pages=145–147}}
|Lasagnoni, Bardele&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|
|-
|[[Slika:Lasagne.png|120x120_pik]]
|
|[[Lasagne|Lasagna]]
|Bardele, lasagnoni (Benečija); capellasci (Ligurija); sagne ([[Salento]]); lagana (Apulija);{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=136}} the fluted version can also be doppio festone, sciabo, sciablo{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=142}}
|
|-
|[[Slika:Lasagnette_side.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Lasagnette]]
|
|
|-
|
|
|[[Lasagnotte]]
|
|
|-
|[[Slika:Mac_Molinara_Tomato_Sauce.JPG|120x120_pik]]
|
|[[Maccheroni alla molinara]]
|
|[[Abruci]]
|-
|[[Slika:Maccheroncini_campofilone.jpg|120x120_pik]]
|
|Maccheroncini di Campofilone
|
|[[Marke]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.greatitalianchefs.com/features/maccheroncini-di-campofilone-pasta-le-marche|title=Maccheroncini di Campofilone: Marche's 600-year-old pasta|date=22 May 2018|website=Great Italian Chefs|access-date=29 July 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Reginette.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Mafalde]]
|Reginette, frese, tagliatelle nervate,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; signorine, trinette, ricciarelle, sfresatine, nastri, nastrini{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=214}}
|Neapelj{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=214}}
|-
|
|
|Matriciani
|
|
|-
|[[Slika:Pappardelle3.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Pappardelle]]
|Papparelle,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; paparele (Benečija); paspardelle (Marke){{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=184}}
|Toskana in severna Italija{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=184}}
|-
|[[Slika:Perciatelli.jpg|120x120_pik]]
|
|Perciatelli
|Maccheroncelli, Maccheronicini, Mezzanelli, maccheroni lunghi&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|Kampanija{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=28}}
|-
|[[Slika:Picagge_crop.jpg|brezokvirja|120x120_pik]]
|
|Picagge
|Picaje, piccagge{{sfn|Zanini De Vita|2009|p=189}}
|Ligurija, zlasti Pokrajina Savona{{sfn|Zanini De Vita|2009|p=189}}
|-
|[[Slika:Pici3.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Pici]]
|Lunghetti ([[Montalcino]]); pinci ([[Montepulciano]]); umbrici/ciriole ([[Umbrija]]){{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=198}}&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.umbriatourism.it/-/ciriole-alla-ternana|title=Le ricette della tradizione|work=Umbria tourism|access-date=19 January 2018|language=it-IT|archive-url=https://web.archive.org/web/20180120001115/https://www.umbriatourism.it/-/ciriole-alla-ternana|archive-date=2018-01-20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|Toskana{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=198}}
|-
|
|
|[[Pillus]]
|Lisanzedas
|Sardinija
|-
|[[Slika:Rustiche_top.jpg|120x120_pik]]
|
|Rustiche
|
|[[Apulija]]
|-
|[[Slika:Sagne_ncannulate_pomodoro.jpg|120x120_pik]]
|
|Sagne 'ncannulate
|
|
|-
|[[Slika:Scialatielli.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Scialatelli]] or scialatielli
|
|[[Sorrento]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Il Devoto-Oli 2012. Vocabolario della lingua Italiana|publisher=Le Monnier|year=2011|editor1=[[Luca Serianni]]|language=it|editor2=[[Maurizio Trifone]]}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Spaghetti2.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Spaghetti]]
|Fide/fidi, fidelini, ristoranti, vermicelloni, filatelli, vermicelloni giganti&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=230}}
|Sicilija
|-
|[[Slika:Spaghetti_chitarra.png|120x120_pik]]
|
|[[Spaghetti alla chitarra]]
|Tonnarelli, maccheroni alla chitarra
|Abruci
|-
|
|Špagetki
|[[Spaghettini]]
|
|
|-
|[[Slika:Spaghettoni.jpg|160x160_pik]]
|Debeli špageti
|[[Spaghettoni]]
|Spaghetti spessi
|
|-
|[[Slika:Stringozzi.jpg|160x160_pik]]
|Debele vezalke
|[[Stringozzi]]
|
|
|-
|
|
|[[Filindeu|Su Filindeu]]
|
|Sardinija&lt;ref name=&quot;su filindeu&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.italofile.com/su-filindeu-pasta-sardinia/|title=Sardinia's Su Filindeu: The Rarest Pasta in the World|date=April 20, 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Tagliatelles2.jpg|120x120_pik]]
|Rezanci
|[[Tagliatelle]]
|Tagliarelli, reginelle, fresine, nastri, fettuccelle, fettucce romane, fiadi, tagliolini; tagliatelle smalzade ([[Trentino]]); lesagnetes (Benečija); bardele (Lombardija); fettuccine (Lacij); pincinelle ([[Colonna, Lacij|Colonna]]); tagghiarini (Sicilija); taddarini (Sardinija)&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=248}}
|[[Emilija - Romanja]] (zlasti [[Bologna]]){{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=248}}
|-
|[[Slika:Taglioni_side.png|120x120_pik]]
|Rezalniki
|[[Taglierini]]
|Tagliolini; tagliatini (Toskana); tajarin (Piemont){{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=254}}
|[[Ligurija]], [[Piemont]]{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=254}}
|-
|[[Slika:Trenette_side.jpg|120x120_pik]]
|
|[[Trenette]]
|
|
|-
|
|Tripolijke
|[[Tripoline]]
|Signorine&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|
|-
|
|Črvički
|[[Vermicelli]]
|
|[[Kampanija]]{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=28}}
|-
|[[Slika:Ziti.jpg|120x120_pik]]
|Ženinčki
|[[Ziti]]
|Boccolotti, zitoni, zituane, candele, ziti candelati&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=282}}
|[[Sicilija (dežela)|Sicilija]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Drezga|first=Stephen|date=29 July 2019|title=ARCHAEOLOGY OF PASTA - Ziti|url=https://chefsmandala.com/archaeology-pasta-ziti/|access-date=28 August 2020|website=Chef's Mandala|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Južna Italija{{sfn|Hildebrand|Kenedy|2011|p=282}}
|}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Testenine|*]]</text>
      <sha1>k8g1yo2rwd9ck83drbhb1tnxf7o656z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>15. vlada Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>519166</id>
    <revision>
      <id>6761473</id>
      <parentid>6702950</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:35:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Obramba */ NATO bdp</comment>
      <origin>6761473</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="287630" sha1="lkjaskkp2qsk9vyxxozkhfmwh0k7gfp" xml:space="preserve">{{Infobox government cabinet
|cabinet_name                   = 15. vlada Republike Slovenije
|deputy_government_head         = [[Tanja Fajon]] (SD)&lt;br&gt;[[Luka Mesec]] (Levica) &lt;br&gt;[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) &lt;br&gt;[[Matej Arčon]] (Svoboda)
|successor                      = [[16. vlada Republike Slovenije]]
|cabinet_number                 = 
|jurisdiction                   = 
|flag                           = Flag_of_Slovenia.svg
|flag_border                    = true
|incumbent                      = 
|image                          = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg
|image_size                     = 
|caption                        = Skupinska fotografija vlade
|date_formed                    = [[1. junij]] [[2022]]
|date_dissolved                 = [[4. junij]] [[2026]]
|government_head                = [[Robert Golob]] (Svoboda)
|government_head_history        = 
|state_head                     = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]]
|former_members_number          = 
|cabinet_type                   = 
|members_number                 = premier + 20 ministrov
|political_party                = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]]
|legislature_status             = [[Leva sredina|levosredinska]] [[večinska vlada]]&lt;br /&gt;{{Composition bar|52|90|grey}}
|opposition_party               = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]]
|opposition_leader              = ni uradni naziv&lt;br&gt;[[Janez Janša]] (SDS)&lt;br&gt;[[Matej Tonin]] (NSi)
|election                       = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]]
|legislature_term               = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]]
|budget                         =
|incoming_formation             =
|outgoing_formation             =
|previous                       = [[14. vlada Republike Slovenije]]
|opposition_cabinet             = 
}}

'''15. vlada Republike Slovenije''' je bila [[vlada Republike Slovenije]], ki jo je po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo so poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljali še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je nasledila [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovensko vlado]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}&lt;/ref&gt; Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}&lt;/ref&gt;

Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]]. V letu 2025 je podobo vlade zaznamovalo napovedano višanje obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]], prav tako sta istega leta potekala dva zakonodajna referenduma: o [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|pokojninah kulturnikov]] ter o [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]; oba vladna zakona sta na referendumih padla. Jeseni 2025 je bil po odmevni [[Smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] v zvezi z romsko problematiko sprejet t. i. [[Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti|Šutarjev zakon]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija leta 2025: od plačne in pokojninske reforme do novomeške tragedije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-leta-2025-od-placne-in-pokojninske-reforme-do-novomeske-tragedije/768659|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Gorazd|last=Kosmač}}&lt;/ref&gt;

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je koalicija izgubila večino, stranke so osvojile 40 poslanskih mandatov. Tedanji premier Robert Golob je kot relativni zmagovalec volitev vodil pogajanja z SD in Levico ter novinkama v parlamentu, [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca|Resni.co]], a so se ta neuspešno zaključila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

Vlada je imela polna pooblastila do 10. aprila 2026, ko je bil konstituiran [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Novo vlado je sestavil mandatar Janez Janša. Tekoče posle so premier in ministri opravljali do prisege celotne [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] v Državnem zboru v začetku junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/povolilno-sestavljanje-vlade-v-povprecju-dolgo-dva-meseca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;{{clear}}

== Položaji v vladi ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;4%&quot; |Služba
!width=&quot;2%&quot; |Položaj
!width=&quot;3%&quot; |Ime
!width=&quot;3%&quot; |Slika
!width=&quot;1%&quot; |Stranka
!width=&quot;2%&quot; |Državni sekretarji
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Vlada Republike Slovenije]]
|[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]
|'''[[Robert Golob]]'''
|[[Slika:Premier slavnostni govornik na proslavi ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda (cropped).jpg|sredina|165x165px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Luka Špoljar]]
*[[Petra Aršič]]
*[[Maša Kociper]]
*[[Jure Leben]]
*[[Danijel Levičar]]
*[[Nataša Lužar]]
*[[Igor Mally]]
*[[Metka Paragi]]
*[[Vojko Volk]]
|-
|[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]]
|Ministrica, podpredsednica vlade
|'''[[Tanja Fajon]]''' 
|[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=red |[[Socialni demokrati|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''SD''']]
|
*[[Melita Gabrič]]
*[[Neva Grašič]]
|-
|[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Luka Mesec]]'''
|[[Slika:Zaključna seja vlade 2022 - 2026; 3. junij 2026 - 55311824744 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]]
|bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Levica''']]
|
*[[Dan Juvan]]
*[[Igor Feketija]]
|-
|[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]]
|Minister, podpredsednik vlade
|'''[[Klemen Boštjančič]]''' 
|[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Saša Jazbec]]
*[[Nikolina Prah]]
*[[Gordana Pipan]]
*[[Katja Božič]] 
|-
|[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]
|Ministrica
|'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]'''
|[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Denis Kordež]]
|-
|[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]]
|Minister
|'''[[Matjaž Han]]''' 
|[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]]
|bgcolor=red |[[Socialni demokrati|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''SD''']]
|
*[[Dejan Židan]]
*[[Matevž Frangež]]
|-
|[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]]
|Minister
|'''[[Borut Sajovic]]''' 
|[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Marko Lovše]]
*[[Boštjan Pavlin]]
|-
|[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]
|Minister
|'''[[Branko Zlobko]]'''
|[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Tina Heferle]]
*[[Helga Dobrin]]
|-
|[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]]
|Ministrica
|'''[[Andreja Kokalj]]'''
|[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]]
|bgcolor=red |[[Socialni demokrati|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''SD''']]
|
*[[Maja Čarni Pretnar]]
|-
|[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]]
|Minister
|'''[[Igor Papič]]''' 
|[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Jure Gašparič]]
*[[Urban Kodrič]]
|-
|[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]]
|Minister
|'''[[Vinko Logaj]]''' 
|[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Janja Zupančič]]
*[[Andrej Sotošek]]
|-
|[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]]
|Minister
|'''[[Bojan Kumer]]'''
|[[Slika:Redna tedenska seja vlade - april 2026 - Bojan Kumer (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Tina Seršen]]
*[[Uroš Vajgl]]
|-
|[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]]
|Minister
|'''[[Jože Novak]]'''
|[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Lidija Kegljevič Zagorc]]
*[[Miran Gajšek]]
|-
|[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]]
|Ministrica
|'''[[Asta Vrečko]]'''
|[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]]
|bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Levica''']]
|
*[[Marko Rusjan]]
*[[Matevž Čelik Vidmar]]
|-
|[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]]
|Ministrica
|'''[[Alenka Bratušek]]'''
|[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Andrej Rajh]]
|-
|[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]]
|Ministrica
|'''[[Mateja Čalušić]]'''
|[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Ervin Kosi]]
*[[Maša Žagar]]
|-
|[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]]
|Minister
|'''[[Franc Props]]'''
|[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Jure Trbič]]
*[[Mojca Ramšak Pešec]]
|-
|[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]]
|Minister
|'''[[Simon Maljevac]]'''
|[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]]
|bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Levica''']]
|
*[[Klemen Ploštajner]]
*[[Luka Omladič]]
|-
|[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]]
|Minister
|'''[[Aleksander Jevšek]]'''
|[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]]
|bgcolor=red |[[Socialni demokrati|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''SD''']]
|
*[[Marko Koprivc]]
*[[Srečko Đurov]]
|-
|[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]]
|Ministrica
|'''[[Ksenija Klampfer]]'''
|[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Aida Kamišalić Latifić]]
*[[Miroslav Kranjc]]
|-
|[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]]
|Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu
|'''[[Matej Arčon]]'''
|[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]]
|bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|&lt;span style=&quot;color:white;&quot;&gt;'''Svoboda''']]
|
*[[Vesna Humar]]
|}

=== Nekdanji sekretarji ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=2|Sekretar
! rowspan=2|Ministrstvo
! width=140|Imenovanje
! width=450 rowspan=2|Razlog
! rowspan=2|Sklic
|-
!Razrešitev
|-
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;
| colspan=5 align=center|'''2022'''
|-
| rowspan=2|'''Aleksandra Lah&lt;br&gt;Topolšek'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zdravje
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje
|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. avgust 2022
|-
| rowspan=2|'''Breda Božnik'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zdravje
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. september 2022
|-
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;
| colspan=5 align=center|'''2023'''
|-
| rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; pravosodje
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. januar 2023
|-
| rowspan=2|'''Branko&lt;br&gt; Lobnikar'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; notranje zadeve
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. februar 2023
|-
| rowspan=2|'''Tilen Božič'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; finance
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. marec 2023
|-
| rowspan=2|'''Tjaša Vidic'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zdravje
|1. september 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.&lt;/small&gt;
| rowspan=4|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. julij 2023
|-
| rowspan=2|'''Tadej Ostrc'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zdravje
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.&lt;/small&gt;
|-
|13. julij 2023
|-
| rowspan=2|'''Urban Kodrič'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; javno upravo
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. avgust 2023
|-
| rowspan=2|'''Samuel Žbogar'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zunanje in evropske zadeve
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. september 2023
|-
| rowspan=2|'''Lenka Kavčič'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; naravne vire in prostor
|11. maj 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.&lt;/small&gt;
| rowspan=4|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. oktober 2023
|-
| rowspan=2|'''Matej Skočir'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.&lt;/small&gt;
|-
|10. oktober 2023
|-
| rowspan=2|'''Azra Herceg'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zdravje
|1. oktober 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. oktober 2023
|-
| rowspan=2|'''Tatjana Buzeti'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|1. julij 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.&lt;/small&gt;
| rowspan=4|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. oktober 2023
|-
| rowspan=2|'''Darij Krajčič'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|6. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.&lt;/small&gt;
|-
|13. oktober 2023
|-
| rowspan=2|'''Boris Černilec'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; vzgojo in izobraževanje
|25. januar 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič
|url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. oktober 2023
|-
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;
| colspan=5 align=center|'''2024'''
|-
| rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; pravosodje
|24. januar 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. januar 2024
|-
| rowspan=2|'''Igor Šoltes'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; pravosodje
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. februar 2024
|-
| rowspan=2|'''Andreja Katič'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; kohezijo in regionalni razvoj
|25. januar 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. marec 2024
|-
| rowspan=2|'''Blaž Germšek'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|23. oktober 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|24. april 2024
|-
| rowspan=2|'''Matjaž Krajnc'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; visoko šolstvo, znanost in inovacije
|24. januar 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. junij 2024
|-
| rowspan=2|'''Rudi Medved'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; obrambo
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. julij 2024
|-
| rowspan=2|'''Sanja Štiglic'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zunanje in evropske zadeve
|1. oktober 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. avgust 2024
|-
| rowspan=2|'''Eva Vodnik'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zdravje
|17. oktober 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. september 2024
|-
| rowspan=2|'''Marjan Pintar'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zdravje
|17. julij 2024
| rowspan=2|&lt;small&gt;Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. oktober 2024
|-
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;
| colspan=5 align=center|'''2025'''
|-
| rowspan=2|'''Damir Črnčec'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; obrambo
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. januar 2025
|-
| rowspan=2|'''Eva Knez'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|18. oktober 2023
| rowspan=2|&lt;small&gt;Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar
|url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. april 2025
|-
| rowspan=2|'''Marko Štucin'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zunanje in evropske zadeve
|1. junij 2022
| rowspan=2|&lt;small&gt;Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu
|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. julij 2025
|-
| rowspan=2|'''Milan Brglez'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; pravosodje
|15. julij 2024
| rowspan=2|&lt;small&gt;Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. september 2025
|-
| rowspan=2|'''Iztok Kos'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; zdravje
|12. september 2024
| rowspan=2|&lt;small&gt;Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje
|url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. november 2025
|-
| rowspan=2|'''Andreja Kokalj'''
| rowspan=2|Ministrstvo za&lt;br&gt; pravosodje
|14. marec 2024
| rowspan=2|&lt;small&gt;Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.&lt;/small&gt;
| rowspan=2|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. november 2025
|-
|}

=== Kabinet predsednika vlade ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:95%;line-height:16px
! colspan=&quot;9&quot; |Državni sekretarji
|-
| width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
| width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
| width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
| width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
| width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
| width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]]
| width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;[[Luka Špoljar]]&lt;br&gt;(vodja kabineta)&lt;/div&gt;
!&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Maša Kociper]]'''&lt;/div&gt;
!&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Igor Mally]]'''&lt;/div&gt;
!&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Vojko Volk]]'''&lt;/div&gt;
!&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;[[Nataša Lužar]]&lt;/div&gt;
!&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;[[Danijel Levičar]]&lt;/div&gt;
!&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;[[Jure Leben]]&lt;/div&gt;
!&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;[[Petra Aršič]]&lt;/div&gt;
!&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;[[Metka Paragi]]&lt;/div&gt;
|-
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državna sekretarka za odnose z Državnim zborom&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državni sekretar za evropske zadeve&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državni sekretar za nacionalni jedrski program&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državna sekretarka za strateško komuniciranje&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|-
|}

=== Nekdanji sekretarji v kabinetu ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:95%;line-height:16px
|-
|width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
|width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
|width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]]
|width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
|width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]]
|width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]]
|-
|'''[[Anton Grizold]]'''
|'''[[Boštjan Šefic]]'''
|'''[[Andrej Benedejčič]]'''
|'''[[Petra Škofic]]'''
|'''[[Kaja Širok]]'''
|'''[[Maksimiljana Polak]]'''
|'''[[Melita Župevc]]'''
|-
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državni sekretar za sanacijo po poplavah&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;vodja premierjevega kabineta&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državna sekretarka za kulturo&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;small&gt;državna sekretarka za strateško komuniciranje&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|-
|odšel v pokoj&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|postal vodja Službe za obnovo po poplavah&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih
|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; 
|zapustila kabinet iz neznanih razlogov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|zapustila kabinet iz osebnih razlogov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak
|url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Koalicijske stranke ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:16px;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja
! colspan=&quot;2&quot; |Ob nastopu vlade
! rowspan=&quot;5&quot; |
! colspan=&quot;2&quot; |Ob koncu mandata
|-
!Število poslancev
!Število ministrov
!Število poslancev
!Število ministrov
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda]]&lt;/small&gt;'''
|[[Robert Golob]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|41|90|#4169E1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|11|17|#4169E1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|39|90|#4169E1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|13|20|#4169E1}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Socialni demokrati]]&lt;/small&gt;'''
|[[Matjaž Han]]&lt;br&gt;[[Tanja Fajon]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;(do aprila 2024)&lt;/small&gt;
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|7|90|#FF0000}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|4|17|#FF0000}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|9|90|#FF0000}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|4|20|#FF0000}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;Levica&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Levica (politična stranka)|Levica]]&lt;/small&gt;'''
|[[Asta Vrečko]]&lt;br&gt;[[Luka Mesec]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}}
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}}
|-
! colspan=&quot;8&quot; |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:'''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''&lt;small&gt;IMNS&lt;/small&gt;'''
|'''&lt;small&gt;[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]&lt;/small&gt;'''
|[[Felice Žiža]] &lt;br&gt;[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|90|purple}}
| align=&quot;center&quot; |/
! rowspan=&quot;6&quot; |
| style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|90|purple}}
| align=&quot;center&quot; |/
|-
| colspan=&quot;8&quot; |'''Skupaj:'''
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Vlada
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|53|90|#746962}}
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|51|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |Podporniki 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|90|#746962}}
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|2|90|#746962}}
|-
| colspan=&quot;3&quot; |'''Skupaj'''
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|55|90|#746962}}
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:right;&quot; |{{Composition bar|53|90|#746962}}
|}

== Nekdanji ministri ==
=== Odstopi in razrešitve ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! '''Ime'''
! '''Naziv'''
! '''Odhod'''
! '''Razlog za odstop'''
! '''Naslednik'''
! '''Vir'''
|-
|[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Tatjana Bobnar]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]]
|Odstopila 7. decembra 2022
|Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;(v. d.)&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;&lt;br&gt;&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Boštjan Poklukar]]'''
|&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Danijel Bešič Loredan]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]]
|Odstopil 7. julija 2023
|Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. 
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Robert Golob]]'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;(v. d.)&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;&lt;br&gt;&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Uroš Brežan]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]]
|Odstopil 4. oktobra 2023
|3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Alenka Bratušek]]'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;(v. d.)&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;&lt;br&gt;&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Jože Novak]]'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]]
|Odstopila 6. oktobra 2023
|Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Klemen Boštjančič]]'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;(v. d.)&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;&lt;br&gt;&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Franc Props]]'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Irena Šinko]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]]
|Razrešena 13. oktobra 2023
|3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. 
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Marjan Šarec]]'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;(v. d.)&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;&lt;br&gt;&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Mateja Čalušić]]'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Dominika Švarc Pipan]]'''
&lt;small&gt;[[Socialni demokrati|SD]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]]
|Odstopila 5. februarja 2024
|Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Andreja Katič]]'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Darjo Felda]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]]
|Odstopil 17. septembra 2024
|Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Vinko Logaj]]'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Emilija Stojmenova Duh]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]]
|Odstopila 26. septembra 2024
|Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Ksenija Klampfer]]'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Andreja Katič]]'''
&lt;small&gt;[[Socialni demokrati|SD]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]]
|Odstopila 26. oktobra 2025
|V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Andreja Kokalj]]'''&lt;br&gt;''(predlagana)''
|&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}&lt;/ref&gt; 
|-
|[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Boštjan Poklukar]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]]
|Odstopil 26. oktobra 2025
|V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt; '''[[Branko Zlobko]]'''&lt;br&gt;''(predlagan)''
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|}

=== Odstopa zaradi reorganizacije vlade ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! '''Ime'''
! '''Naziv'''
! '''Ministrstvo'''
! '''Odhod'''
! '''Razlog za odstop'''
! '''Naslednik'''
! '''Sklic'''
|-
|[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Bojan Kumer]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]]
|Ministrstvo za infrastrukturo
|Odstopil 3. januarja 2023
|Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Alenka Bratušek]]'''&lt;/div&gt;
|&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]

&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Igor Papič]]'''
&lt;small&gt;[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;
|[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]]
|Ministrstvo za izobraževanje
|Odstopil 3. januarja 2023
|Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda.
|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;'''[[Darjo Felda]]'''&lt;/div&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sestavljanje koalicije ==

=== Glasovanje o mandatarju ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Kandidat
!Predlagatelj
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |NEVELJAVNI
!Opombe
|-
|25. maj 2022
|'''[[Robert Golob]]'''
|[[Predsednik Republike Slovenije]]
|'''54'''
|30
|1
|tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)
|}

=== Glasovanje o vladi ===

24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
!Datum
!Predsednik vlade
! style=&quot;width:9%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:9%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:9%; background:#fff79b&quot; |VZDRŽANI
!Opombe
|-
|1. junij 2022
|[[Robert Golob|'''Robert Golob''']]
|'''53'''
|28
|2
|za izvolitev potrebna navadna večina
|-
|24. januar 2023
|[[Robert Golob|'''Robert Golob''']]
|'''55'''
|29
|0
|za izvolitev potrebna navadna večina
|}

=== Zaslišanja ministrov na odborih ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |Datum
! rowspan=&quot;2&quot; |Ura
! rowspan=&quot;2&quot; |Kandidat
! rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! colspan=&quot;3&quot; |Glasovanje
! rowspan=&quot;2&quot; |Sklic
|-
!DA
!NE
!VZ
|-
| rowspan=5 align=center |Sobota&lt;br&gt;28. maj 2022
| 09:00
| '''[[Matjaž Han]]'''
| '''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''10'''
|4
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: &quot;Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 09:00
| '''[[Matej Arčon]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|2
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 13:00
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''10'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 17:00
| '''[[Igor Papič]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 17:00
| '''[[Emilija Stojmenova Duh]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|
|
|-
| rowspan=6 align=center |Ponedeljek&lt;br&gt;30. maj 2022
| 09:00
| '''[[Tanja Fajon]]'''
| '''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z &quot;državami jedrne Evrope&quot;. Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 09:00
| '''[[Dominika Švarc Pipan]]'''
| '''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 13:00
| '''[[Klemen Boštjančič]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 13:00
| '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 17:00
| '''[[Tatjana Bobnar]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 17:00
| '''[[Marjan Šarec]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|
|
|-
| rowspan=6 align=center |Torek&lt;br&gt;31. maj 2022
| 09:00
| '''[[Bojan Kumer]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. &quot;Zeleni prehod bo prioriteta.&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 09:00
| '''[[Irena Šinko]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''10'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 13:00
| '''[[Luka Mesec]]'''
| '''&lt;small&gt;Levica&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''10'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: &quot;Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 13:00
| '''[[Uroš Brežan]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 17:00
| '''[[Danijel Bešič Loredan]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''10'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: &quot;Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 17:00
| '''[[Asta Vrečko]]'''
| '''&lt;small&gt;Levica&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: &quot;Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati&quot; |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

==== Reorganizacija vlade ====
Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |Datum
! rowspan=&quot;2&quot; |Ura
! rowspan=&quot;2&quot; |Kandidat
! rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! colspan=&quot;3&quot; |Glasovanje
! rowspan=&quot;2&quot; |Sklic
|-
!DA
!NE
!VZ
|-
| rowspan=5 align=center |Četrtek&lt;br&gt;12. januar 2023
| 09:00
| '''[[Alenka Bratušek]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 09:00
| '''[[Darjo Felda]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: &quot;Potrebujemo drugačno šolo&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 12:00
| '''[[Igor Papič]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 12:00
| '''[[Uroš Brežan]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''8'''
|3
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 15:00
| '''[[Emilija Stojmenova Duh]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: &quot;Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva&quot;
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|
|
|-
| rowspan=4 align=center |Petek&lt;br&gt;13. januar 2023
| 09:00
| '''[[Simon Maljevac]]'''
| '''&lt;small&gt;Levica&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 11:00
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|0
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 14:00
| '''[[Matjaž Han]]'''
| '''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''10'''
|0
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 14:00
| '''[[Bojan Kumer]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

==== Novi ministri po odstopu ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |Datum
! rowspan=&quot;2&quot; |Ura
! rowspan=&quot;2&quot; |Kandidat
! rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! colspan=&quot;3&quot; |Glasovanje
! rowspan=&quot;2&quot; |Sklic
|-
!DA
!NE
!VZ
|-
| align=center |Ponedeljek&lt;br&gt;12. februar 2023
| 14:00
| '''[[Boštjan Poklukar]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center |Torek&lt;br&gt;10. oktober 2023
| 16:00
| '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik&lt;br&gt;Rupel]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''11'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center |Torek&lt;br&gt;5. december 2023
| 16.30
| '''[[Franc Props]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center |Torek&lt;br&gt;5. december 2023
| 16.30
| '''[[Jože Novak]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center |Sreda&lt;br&gt;10. januar 2024
| 14.00
| '''[[Mateja Čalušić]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center |Petek&lt;br&gt;1. marec 2024
| 12.00
| '''[[Andreja Katič]]'''
| '''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''8'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=2 align=center |Četrtek&lt;br&gt;3. oktober 2024
| 15:00
| '''[[Borut Sajovic]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|6
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske.
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 15:00
| '''[[Vinko Logaj]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''8'''
|5
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: &quot;Učitelj je ključen&quot;
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center |Torek&lt;br&gt;3. december 2024
| 15.00
| '''[[Ksenija Klampfer]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=2 align=center |Ponedeljek&lt;br&gt;17. november 2025
| 8.00
| '''[[Andreja Kokalj]]'''
| '''&lt;small&gt;SD&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|3
|0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 8.00
| '''[[Branko Zlobko]]'''
| '''&lt;small&gt;Svoboda&lt;/small&gt;'''
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''9'''
|4
|1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Interpelacije ==
=== Ministri ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |Datum interpelacije
! rowspan=&quot;2&quot; |Interpelirani minister
! rowspan=&quot;2&quot; |Predlagatelj
! rowspan=&quot;2&quot; |Očitki interpelacije
! colspan=&quot;5&quot; |Rezultat
! colspan=&quot;3&quot; |Podpora strank
! rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! style=&quot;width:6%; |Kvorum
! style=&quot;width:6%; background:#76dd71;&quot; |ZA
! style=&quot;width:6%; background:#ff6363&quot; |PROTI
! style=&quot;width:6%; background:#fff79b&quot; |VZD

! width=&quot;8%&quot; |Izid
! width=&quot;7%&quot; |'''PODPRLE'''
! width=&quot;7%&quot; |'''NASPROTOVALE'''
! width=&quot;7%&quot; |'''VZDRŽANE'''
|-
|Četrtek,&lt;br&gt;10. november 2022
|&lt;center&gt;[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]].
|Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''74'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''22'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''52'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''0'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
|
* SDS
* NSi
|
* Svoboda
* SD
* Levica
* poslanca manjšin
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}&lt;/ref&gt;
|-
|Ponedeljek,&lt;br&gt;14. november 2022
|&lt;center&gt;[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]].
|Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''75'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''24'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''50'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''1'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
|
* SDS
* nekateri poslanci NSi
|
* Svoboda
* SD
* Levica
* Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine
|
* poslanka NSi
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Četrtek,&lt;br&gt;28. marec 2024
|&lt;center&gt;[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]].
|Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''77'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''31'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''42'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''4'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
|
* SDS
* NSi
* Mojca Šetinc Pašek (NeP)
|
* Svoboda
* SD
* Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine
|
* Levica
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko'
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti.
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sreda,&lt;br&gt;18. december 2024
|&lt;center&gt;[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]].
|Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''76'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''29'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''47'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''0'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
|
* SDS
* NSi
* Eva Irgl (NeP)
|
* Svoboda
* SD
* Levica 
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Torek,&lt;br&gt;21. januar 2025
|&lt;center&gt;[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]].
|Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''73'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''29'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''35'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''9'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
|
* SDS
* NSi
* Anže Logar (NeP)
* Eva Irgl (NeP)
|
* Svoboda
|
* SD
* Levica 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sreda,&lt;br&gt;9. julij 2025
|&lt;center&gt;[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]].
|Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''78'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''33'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''45'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''0'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
|
* SDS
* NSi
* NP
* Mojca Šetinc Pašek (NeP)
|
* Svoboda
* SD
* Levica 
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Četrtek,&lt;br&gt;10. julij 2025
|&lt;center&gt;[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]].
|Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''73'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''27'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''46'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''0'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
| 
* SDS
* NSi
* NP
|
* Svoboda
* SD
* Levica 
* Mojca Šetinc Pašek (NeP)
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. &quot;Interpelacija me ni ošibila.&quot;
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Petek,&lt;br&gt;24. oktober 2025
|&lt;center&gt;[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]].
|Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''70'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''29'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''41'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''0'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
| 
* SDS
* NSi
* NP
|
* Svoboda
* SD
* Levica 
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Petek,&lt;br&gt;19. december 2025
|&lt;center&gt;[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''
&lt;small&gt;[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]&lt;/small&gt;
&lt;/center&gt;
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]].
|Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''''77'''''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''29'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''48'''&lt;/div&gt;
|&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''0'''&lt;/div&gt;|| {{ne|ni izglasovana}} 
| 
* SDS
* NSi
* NP
|
* Svoboda
* SD
* Levica 
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}
Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili:

* Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec);
* Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec);
* Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec).

=== Interpelacija vlade ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Datum interpelacije
! width=160|Predlagatelj
! Očitki interpelacije
! Vir
|-
|Sreda,&lt;br&gt;19. april 2023
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]].
|
*ukinitev Urada za demografijo
*razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije
*ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve
*spremembe zakona o dohodnini
*pritiski na kadrovanje v policiji
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Sreda,&lt;br&gt;23. april 2025
|Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]].
|
* poslabšanje položaja upokojencev
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Zgodovina ==

=== 2022 ===
[[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]]
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}&lt;/ref&gt; Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}&lt;/ref&gt; Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]]
Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: &quot;Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije&quot;|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}&lt;/ref&gt; Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. 

Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: &quot;''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}&lt;/ref&gt;

10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt; Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]]
Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}&lt;/ref&gt; Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''&quot;Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so &quot;obrnjene na glavo&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Odstop Tatjane Bobnar ====
1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt; Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]&lt;nowiki/&gt;a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}&lt;/ref&gt; Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]]
Lindav je v poročilu med drugim zapisal:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;''&quot;31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,&quot;''&lt;/blockquote&gt;Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt; Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega &quot;intimnega&quot; prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''&quot;Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;   Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;

=== 2023 ===

==== Reorganizacija vlade ====
[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]]
24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}&lt;/ref&gt; S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; 

6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Spor glede finančne reforme ====
V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Odstavitev ministra za zdravje ====
29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt; Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}&lt;/ref&gt; Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}&lt;/ref&gt;

==== Ponovna rekonstrukcija vlade ====
3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023.

To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Odstop ministrice za javno upravo ====
Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].&lt;ref name=&quot;HovnikRtv&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}&lt;/ref&gt; Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]]
Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.&lt;ref name=&quot;HovnikRtv&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}&lt;/ref&gt; Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}&lt;/ref&gt; 

5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]].

==== Začasni premier Mesec ====
15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

=== 2024 ===
Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal  upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt;

Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Afera sodna stavba ====
Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero &quot;zakuhala&quot; skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil.
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da &quot;stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke&quot;. Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]]
V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Odhodi ožjih sodelavcev ====
Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Imenovanje Evropskega komisarja ====
6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]]
Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &amp;#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}&lt;/ref&gt; Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]]
9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: &quot;Zelo se zavedam odgovornosti&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na &quot;ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade&quot;. Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi &quot;ponižujočega odnosa&quot; Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem.
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== 2025 ===
[[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]]
20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}&lt;/ref&gt;

==== Dvig obrambnih izdatkov ====
[[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]]
Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt; [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}&lt;/ref&gt; Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}&lt;/ref&gt; Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Enako je nato sporočil premier Robert Golob.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt;

30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Svoboda je bila proti.&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}&lt;/ref&gt;

==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ====
[[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]]
Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;  V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

==== Predlog božičnice ====
Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 

Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}&lt;/ref&gt; 

Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}&lt;/ref&gt; Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}&lt;/ref&gt; Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka &quot;afera&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}&lt;/ref&gt; Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača.
|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}&lt;/ref&gt;

Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}&lt;/ref&gt; Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}&lt;/ref&gt; 

24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}&lt;/ref&gt;  Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa  vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali &quot;zimski regres&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}&lt;/ref&gt; 

Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali.
|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}&lt;/ref&gt; 

5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}&lt;/ref&gt; V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}&lt;/ref&gt; Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt; Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;

Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}&lt;/ref&gt; 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}&lt;/ref&gt; 

Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}&lt;/ref&gt; Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;

==== Napad na moškega v Novem mestu ====
[[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]]
{{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}}

V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}&lt;/ref&gt; Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}&lt;/ref&gt; pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]]
Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: &quot;Brez radikalnih posegov ne bo šlo.&quot; V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve.
|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}&lt;/ref&gt;

V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}&lt;/ref&gt;

{{Glej tudi|Šutarjev zakon}}

Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.&lt;ref name=&quot;:33&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: &quot;Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi&quot;|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}&lt;/ref&gt; Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}&lt;/ref&gt; Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.&lt;ref name=&quot;:422&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}&lt;/ref&gt; Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.&lt;ref name=&quot;:83&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt; Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}&lt;/ref&gt;

=== 2026 ===
Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt;

Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;

20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;

==== Pridružitev tožbi proti Izraelu ====
Dalj časa se je v politiki razpravljalo, ali bo vlada podprla tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Golobova vlada je namreč večkrat jasno podprla Palestino in podpirala ukrepe proti Izraelu zaradi njegovih dejanj v Gazi. Na glasovanju vlade 12. marca 2026 predlog za pridružitev tožbi ni dobil dovolj podpore ministrov, za kar se je kmalu izraelska vlada Sloveniji zahvalila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tožba proti Izraelu: Slovenije ne bo zraven {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tozba-proti-izraelu-slovenije-ne-bo-zraven.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev vlade obžalovala in dejala, da je bila razprava &quot;čustveno naporna&quot; in da je bila Slovenija deležna pritiskov iz tujine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fajon: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Izraela zaradi genocida v Gazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-slovenija-se-ne-bo-pridruzila-tozbi-izraela-zaradi-genocida-v-gazi/776182|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenije po pritiskih ne bo zraven|url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/slovenije-po-pritiskih-ne-bo-zraven-2790131/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-12|accessdate=2026-06-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Vlada tri mesece ni želela razkriti, kako so člani vlade glasovali o tem, šele ob koncu mandata in pritožbi portala info360 na urad informacijske pooblaščenke so dokument razkrili. Iz njega je bilo razvidno, da so pridružitev tožbi podprli le Luka Mesec iz Levice, ministri SD Tanja Fajon, Matjaž Han in Andreja Kokalj ter ena od ministric Svobode Alenka Bratušek. Proti so glasovali ministri Svobode Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Ministra Levice Simona Maljevca na seji ni bilo, po navedbah omenjenega medija pa je koordinatorica Levice Asta Vrečko pri tem glasovanju sejno sobo zapustila, zaradi česar je bila deležna kritik javnosti, saj se je pred tem večkrat oglasila v zvezi z obsodbami izraelskih dejanj. Golob se je po lastnih navedbah glasovanja vzdržal, saj da ni želel vplivati na ministre, pred tem pa je izrazil deklerativno podporo pridružitvi tožbi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike|url=https://info360.si/politika/razkrivamo-dokument-kako-sta-robert-golob-in-asta-vrecko-izdala-palestince/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI|first=Nenad|last=Glücks}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Načelnost? Razkriti dokumenti kažejo, kako so Golobovi ministri glasovali o tožbi proti Izraelu|url=https://vecer.com/slovenija/nacelnost-razkriti-dokumenti-kazejo-kako-so-golobovi-ministri-glasovali-o-tozbi-proti-izraelu-10416835|website=Večer|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Znano je, kdo je na seji vlade glasoval za in kdo proti pridružitvi tožbi zoper Izrael|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znano-je-kdo-je-na-seji-vlade-glasoval-za-in-kdo-proti-pridruzitvi-tozbi-zoper-izrael/784199|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-03|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Javno mnenje o vladi ==
=== Mediana, za POP TV ===
Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?''

{| class=&quot;wikitable sortable tpl-blanktable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:94%;line-height:18px&quot;
|-
! '''Mesec'''
! width=80|DA
! width=80|NE
! width=50|Ne vem
! Vir
|-
| Februar 2026
| 39,1
| style=&quot;background:#ff6363&quot; |'''48,6'''
| 12,3
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Januar 2026
| 36,8
| style=&quot;background:#ff6363&quot; |'''53,0'''
| 10,1
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|December 2025
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|34,2
| style=&quot;border-top-width:3px; background:#ff6363&quot;|'''52,7'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|13,1
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| November 2025
| 32,0
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''53,8'''
| 14,2
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Oktober 2025
| 33,6
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''53,2'''
| 13,2
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| September 2025
| 35,1
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''51,5'''
| 13,3
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Avgust 2025
| 33,9
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''53,3'''
| 12,8
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Julij 2025
| 34,6
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''54,0'''
| 11,4
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Junij 2025
| 32,5
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''56,0'''
| 11,4
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Maj 2025
| 31,3
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''54,8'''
| 13,9
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| April 2025
| 32,3
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''52,3'''
| 15,4
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| style=&quot;background:#ffa1a1&quot;|Marec 2025
| style=&quot;background:#ffa1a1&quot;|30,8
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''59,2'''
| style=&quot;background:#ffa1a1&quot;|10,0
| style=&quot;background:#ffa1a1&quot;|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Februar 2025
| 28,4
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''59,0'''
| 12,6
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Januar 2025
| 29,4
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''54,5'''
| 16,2
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|December 2024
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|32,9
| style=&quot;border-top-width:3px; background:#ff6363&quot;|'''51,6'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|15,5
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|November 2024
| 36,3
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''50,2'''
| 13,5
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati?
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Oktober 2024
| 26,3
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''58,3'''
| 15,4
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|September 2024
| 31,9
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''52,1'''
| 16,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Avgust 2024
| 36,2
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''46,6'''
| 17,2
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo?
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Julij 2024
| 36,2
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''51,6'''
| 12,2
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Junij 2024
| 34,4
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''47,8'''
| 17,8
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi'
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Maj 2024
| 32,8
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''53,4'''
| 13,8
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|April 2024
| 35,3
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''52,0'''
| 12,7
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Marec 2024
| 30,7
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''53,3'''
| 16,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Februar 2024
| 30,4
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''55,1'''
| 14,5
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Januar 2024
| 30,8
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''54,8'''
| 14,5
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|December 2023
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|34,9
| style=&quot;border-top-width:3px; background:#ff6363&quot;|'''51,4'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|13,7
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| November 2023
| 28,4
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''55,4'''
| 16,2
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Oktober 2023
| 40,4
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''46,9'''
| 12,7
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|September 2023
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''44,9'''
| 38,9
| 16,2
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Avgust 2023
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''51,7'''
| 34,8
| 13,5
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Julij 2023
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''44,1'''
| 41,6
| 14,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Junij 2023
| 43,1
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''46,7'''
| 10,2
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Maj 2023
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''46,4'''
| 40,7
| 12,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|April 2023
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''45,5'''
| 41,9
| 12,6
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Marec 2023
| 41,5
| style=&quot;background:#ff6363&quot;|'''42,4'''
| 16,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Februar 2023
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''46,0'''
| 40,6
| 13,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Januar 2023
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''50,6'''
| 35,5
| 13,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|December 2022
| style=&quot;border-top-width:3px; background:#76dd71&quot;|'''53,3'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|35,2
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|11,4
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| style=&quot;background:#8AFF8A&quot;|November 2022
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''59,2'''
| style=&quot;background:#8AFF8A&quot;|29,0
| style=&quot;background:#8AFF8A&quot;|11,8
| style=&quot;background:#8AFF8A&quot;|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Oktober 2022
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''53,1'''
| 32,2
| 14,7
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|September 2022
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''58,9'''
| 28,8
| 12,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Avgust 2022
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''58,4'''
| 26,7
| 14,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Julij 2022
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''51,4'''
| 33,5
| 15,1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Junij 2022
| style=&quot;background:#76dd71&quot;|'''53,1'''
| 31,6
| 15,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}


== Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju ==
=== Prvo srečanje (november 2022) ===
Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Drugo srečanje (januar 2023) ===
Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Tretje srečanje (februar 2023) ===
Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: &quot;V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Četrto srečanje (marec 2023) ===
Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Peto srečanje (september 2024) ===
Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Vidnejše odločitve vlade ==

=== Kadrovske menjave ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;4%&quot; |Služba
!width=&quot;4%&quot; |Položaj
!width=&quot;3%&quot; |Ime
!width=&quot;3%&quot; |Predhodnik
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Vlada Republike Slovenije]]
|Generalna sekretarka vlade
|'''[[Barbara Kolenko Helbl]]'''
|[[Janja Garvas Hočevar]]
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Policija (Slovenija)|Policija]]
|Generalni direktor policije
|[[Boštjan Lindav]]&lt;br&gt;'''[[Senad Jušić]]
|[[Anton Olaj]]
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]]
|Direktor (v.d.)
|[[Dragan Barbutovski]]&lt;br&gt;'''[[Petra Bezjak Cirman]]'''
|[[Uroš Urbanija]]
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]]
|Direktor (v.d.)
|'''[[Joško Kadivnik]]'''
|[[Janez Stušek]]
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]]
|Generalni direktor
|'''[[Peter Grum]]'''
|[[Ivan Simič]]
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Slovenska vojska]]
|Poveljnik sil SV
|'''[[Roman Urbanič]]'''
|[[Miha Škerbinc]]
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]]
|Direktor (v.d.)
|'''[[Boštjan Mlačnik]]'''
|[[Petra Grah Lazar]]
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]]
|Direktor (v.d.)
|'''[[Branko Gabrovec]]'''
|[[Milan Krek]]
|-
|}

=== Reorganizacija vlade ===
Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Infrastruktura ===
'''Regulacija energentov'''

Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}&lt;/ref&gt; 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}&lt;/ref&gt; Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}&lt;/ref&gt;

'''Regulacija navftnih derivatov'''

Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. 

=== Izobraževanje ===
'''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev'''

[[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Javna uprava ===
'''Reforma plačnega sistema'''

Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: &quot;Strli smo najtrši oreh&quot;|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}&lt;/ref&gt; Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov:

# plačni steber: funkcionarji,
# plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
# plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna
# plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
# plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;

=== Kultura ===
[[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]]
'''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam'''

29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija'''

Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''&quot;Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''&quot; Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

'''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve'''

21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: &quot;Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja&quot;|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''&quot;Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}&lt;/ref&gt;

19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

=== Kmetijstvo ===

==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ====
Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}&lt;/ref&gt;

=== Notranje zadeve ===
'''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško'''

Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}&lt;/ref&gt; Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}&lt;/ref&gt; Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt; Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;

=== Obramba ===
[[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}&lt;/ref&gt; Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}&lt;/ref&gt; Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}&lt;/ref&gt; Zveza NATO je bila ob koncu mandata vlade kritična, da Slovenija spodkopava zavezništvo in manipulira s podatki glede obrambnih izdatkov, ko je vlada v zavezništvu dogovorjeno mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda skušala doseči tudi z naložbami, ki med obrambne izdatke ne spadajo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rutte pisal Golobu in ga obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rutte-pisal-golobu-in-ga-obtozil-manipuliranja-s-stevilkami-glede-izdatkov-za-obrambo-2805434/|website=www.dnevnik.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-06-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Brez teh vložkov naj bi Slovenija za obrambo namenila le približno 1,6 odstotka BDP, kar je okoli 300 milijonov evrov manj od Natovih zahtev.&lt;ref name=&quot;:210&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Rutte okrcal Slovenijo: Spodkopavate našo kolektivno varnost {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rutte-slovenski-obrambni-izdatki-nizji-za-300-milijonov-evrov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rutte: Slovenija ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rutte-slovenija-ne-izpolnjuje-cilja-dveh-odstotkov-bdp-ja-za-obrambo/785653|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-24|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt; Iz kabineta predsednika vlade so odgovorili, da zagovarjajo širše razumevanje varnosti&quot; in da so z dvema odstotkoma dosegli najvišji obseg sredstev do tedaj.&lt;ref name=&quot;:210&quot; /&gt;
[[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]]
Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za &quot;ironijo zgodovine&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ====
31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal &quot;najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak&quot;.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}&lt;/ref&gt; Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili&quot;|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}&lt;/ref&gt;

Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}&lt;/ref&gt; [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}&lt;/ref&gt; Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}&lt;/ref&gt;

=== Pravosodje ===

==== Dodatek k plači sodnikov ====
10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

[[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''&quot;Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}&lt;/ref&gt; Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;

==== Pravosodna reforma ====
15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Sociala ===

==== Dolgotrajna oskrba ====
En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt; Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: &quot;Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;

=== Zdravstvo ===
[[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]]
'''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ'''

Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krek odstopil &quot;po mesecu neznosnih političnih pritiskov&quot;. V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ'''

Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ====
Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

'''Odprava novele Zakona o javnem naročanju'''

Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}&lt;/ref&gt;

'''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja'''

11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}&lt;/ref&gt; Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

=== Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost ===
[[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]]

==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ====
''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]''

Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Požgan: &quot;Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.&lt;ref name=&quot;:32&quot;/&gt; Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;

Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt; V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''&quot;najmanj nenavadno&quot;''.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}&lt;/ref&gt; Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Mednarodna izmenjava zapornikov ====
1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne&quot;|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}&lt;/ref&gt; V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}&lt;/ref&gt; Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}&lt;/ref&gt;

Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt; Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: &quot;Sloveniji je uspel zgodovinski met&quot; {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;gallery&gt;
Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo
Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA
&lt;/gallery&gt;

==== Uvedbe sankcij ====
Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt;  V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;

Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;

=== Ostalo ===

==== Ukinitev urada vlade za demografijo ====
Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata
 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ====
5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''&quot;Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«&quot;'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi &quot;predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe&quot;|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;

==== 14. avgust – dan solidarnosti ====
Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Seznami obiskov ==
* [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]]
* [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran]
{{Vlada RS}}
{{Slovenija}}

[[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]]</text>
      <sha1>lkjaskkp2qsk9vyxxozkhfmwh0k7gfp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>528803</id>
    <revision>
      <id>6761390</id>
      <parentid>6758986</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:50:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761390</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42369" sha1="4nn1h5sx6cqjjndk8xls72cd9868czp" xml:space="preserve">[[File:10 yr Tawny port.jpg|thumb|upright|Kozarec portovca]]
[[File:VinhoDoPorto Garantia.jpg|thumb|175px|Uradna garancijska nalepka s steklenice portovca]]

'''Portovec''' ali '''portsko vino''' (znan tudi kot ''vinho do Porto'', {{IPA-pt|ˌviɲu duˈpoɾtu}} ali preprosto '''porto''') je portugalsko obogateno [[vino]], proizvedeno v dolini [[Douro]] na severu [[Portugalska|Portugalske]].&lt;ref&gt;Porter, Darwin &amp; Danforth Price (2000) ''Frommer's Portugal'' 16th ed. IDG Books Worldwide, Inc. {{ISBN|0-02-863601-5}}&lt;/ref&gt; Običajno je sladko [[rdeče vino]], ki ga pogosto postrežejo s sladicami, čeprav je na voljo tudi v suhih, polsuhih in belih sortah.

Porto se od drugih vin razlikuje po svojem značilnem postopku pridelave: zgodnji prekinitvi vrenja z dodajanjem nevtralnega grozdnega žganja. Ta postopek vinu podeli edinstvene lastnosti, vključno z intenzivnim okusom in aromo, bogatimi sadnimi notami, običajno visoko stopnjo sladkosti in razmeroma visoko vsebnostjo alkohola, ki se giblje med 19 in 22 vol. %.

Obstaja veliko vrst porta; glavni kategoriji rdečega porta sta ''Ruby'' in ''Tawny''. Vina ''Ruby'' so mlajša in zorijo le nekaj let ali manj; v to skupino spadajo običajni porti ''Ruby'' (pogosto imenovani »Fine Ruby«), Ruby Reserve, Late Bottled Vintage (LBV), Crusted in Vintage. Porti ''Tawny'' pred prodajo običajno precej dlje zorijo v sodih in – z izjemo tistih z najkrajšim obdobjem zorenja – nosijo oznako starosti v desetletnih intervalih, od 10 do 50 let. Posebna vrsta porta ''tawny'' je Colheita; gre za vino, ki zori v sodu in je pridelano iz grozdja ene same letine.

Beli porti so pridelani iz drugačnih sort grozdja kot rdeči porti. Poznamo običajne, mlade bele porte (pogosto imenovane »Fine White«), White Reserve, v sodih zorjene bele porte z oznako starosti (po enakem sistemu kot pri portih tawny) ter bele Colheite.

Rdeči porti so na voljo v različnih odtenkih, kot so ''tawny'' (jantarno-rjavkast), zlati in svetlo zlati, medtem ko barva belih portov sega od bledo rumene in slamnate do zlato-bele.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=PontoPR |title=Introduction |url=https://www.ivdp.pt/en/wines/port-wines/introduction/ |access-date=14 February 2026|website=www.ivdp.pt |language=PT}}&lt;/ref&gt;

Tako v Evropski uniji kot v Združenih državah Amerike lahko oznako »port« nosijo le vina s Portugalske.&lt;ref name=&quot;EUPortLabel&quot;&gt;{{Cite web|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=URISERV%3Al21303 |title=Labelling of wine and certain other wine sector products|access-date=18 June 2023|website=Eur-Lex |publisher=European Union|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;USPortLaw&quot;&gt;{{Cite web|url=http://uscode.house.gov/uscode-cgi/fastweb.exe?getdoc+uscview+t26t28+1697+0++|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130511222916/http://uscode.house.gov/uscode-cgi/fastweb.exe?getdoc+uscview+t26t28+1697+0++|url-status=dead|title=Office of the Law Revision Counsel, U.S. House of Representatives|archivedate=11 May 2013}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Leta 1678 je trgovec z vinom iz [[Liverpool]]a v Viano do Castelo, severno od Porta, poslal dva nova predstavnika, da bi se izučila v trgovini z vinom. Med oddihom v dolini reke Douro sta obiskala opata iz Lamega, ki jima je postregel z »zelo prijetnim, rahlo sladkim in izjemno gladkim« vinom, obogatenim z destiliranim alkoholom. Nad izdelkom sta bila tako navdušena, da sta odkupila celotno opatovo zalogo in jo poslala domov.&lt;ref name=&quot;Southeby's pg 334&quot;&gt;{{Cite book |last=Stevenson |first=Tom |title=The Sotheby's Wine Encyclopedia |url=https://archive.org/details/sothebyswineency0000toms |date=2007 |publisher=DK |others=Sotheby's |isbn=978-0-7566-3164-2 |edition=4th |location=New York City |oclc=148799493}}&lt;/ref&gt;

Porto je v Angliji postal zelo priljubljen po sklenitvi Methuenovega sporazuma leta 1703, ko so trgovci zanj lahko plačevali nizke uvozne dajatve, hkrati pa je vojna s Francijo angleškim ljubiteljem vina onemogočila dostop do francoskih vin. Britanski uvozniki so prepoznali, da bo gladko vino, ki je bilo že obogateno z alkoholom in je ustrezalo angleškemu okusu, prestalo potovanje do Londona.
[[File:Bodega Sandeman, Vila Nova de Gaia, Portugal, 2012-05-09, DD 06.JPG|thumb|right|upright=1.5|Klet Sandeman, Vila Nova de Gaia, Portugalskal]]

Dolgotrajna britanska vpletenost v trgovino s portom se odraža v imenih številnih izvoznikov in blagovnih znamk; med najbolj znanimi so Broadbent, Cockburn, Croft, Dow, Gould Campbell, Graham, Osborne, Offley, Sandeman, Taylor in Warre. Pomembni so tudi izvozniki nizozemskega in nemškega porekla, na primer Niepoort in Burmester. Britanska prisotnost je postala tako močna, da so ustanovili trgovsko združenje, ki je preraslo v nekakšen klub za gospode. Nekaj ​​podjetij za izvoz in pridelavo porta so ustanovile tudi domače portugalske družine; med najboljšimi sta Ferreira in Quinta do Crasto. Obe hiši, Ferreira in Quinta do Crasto, sta bili pionirki pri uveljavljanju doline Douro kot regije za pridelavo namiznih vin: Ferreira od leta 1952 proizvaja vino Barca Velha, Quinta do Crasto pa je v začetku 1990-ih postala druga pomembna proizvajalka.

== Regija in proizvodnja ==
[[File:The Douro Valley vineyards.jpg|thumb|Vinogradi, iz katerih se proizvaja portovec, so pogosti vzdolž pobočij, ki obdajajo dolino reke Douro na severu Portugalske.]]

Portovec se proizvaja iz grozdja, pridelanega in predelanega v razmejeni regiji Douro.&lt;ref name=&quot;Porter, Darwin 2000 p. 402&quot;&gt;Porter, Darwin &amp; Danforth Price (2000) ''Frommer's Portugal'' 16th ed., p. 402. IDG Books Worldwide, Inc. {{ISBN|0-02-863601-5}}&lt;/ref&gt; Pridelano vino se nato obogati z dodatkom nevtralnega grozdnega žganja, znanega kot ''aguardente'', da se ustavi fermentacija, v vinu ostane ostanek sladkorja in poveča vsebnost alkohola. Okrepčevalni alkohol včasih imenujejo žganje, vendar je malo podobno komercialnemu žganju. Vino se nato shrani in stara, pogosto v sodih, shranjenih v loži (kar pomeni »klet«), kot je v primeru Vila Nova de Gaia, preden se ustekleniči. Vino je dobilo ime ''portovec'' v drugi polovici 17. stoletja po pristaniškem mestu [[Porto]] ob izlivu reke Douro, od koder je bil velik del proizvoda prinesen na trg ali za izvoz v druge države v Evropi. Dolina Douro, kjer se proizvaja portovec, je bila leta 1756 opredeljena in ustanovljena kot zaščitena regija, ime Douro pa uradno ime, zaradi česar je tretje najstarejše vino za [[Chianti (vino)|chiantijem]] (1716) in [[tokaj (vino)|tokajem]] (1730).

Območje doline reke Douro na severu Portugalske ima mikroklimo, ki je optimalna za gojenje oljk, mandljev in zlasti grozdja, pomembnega za izdelavo portovca. Regija okoli občin Pinhão in São João da Pesqueira velja za središče proizvodnje portovca in je znana po svojih slikovitih ''kvintah'' – posestvih, ki se držijo skoraj navpičnih pobočij, ki se spuščajo do reke.

Vinorodna regija Douro je tretje najstarejše zaščiteno vinorodno območje na svetu, za območjema Chianti (leta 1716) in Tokaj (leta 1730).

Leta 1756 je bila v času vladavine [[Markiz Pombal|markiza de Pombala]] ustanovljena družba ''Companhia Geral da Agricultura das Vinhas do Alto Douro'' (C.G.A.V.A.D., znana tudi kot Splošna družba za vinogradništvo v zgornjem toku reke Douro ali Družba za vino Douro), katere namen je bil zagotoviti kakovost izdelka in poštene cene za končnega potrošnika. Družba C.G.A.V.A.D. je bila pristojna tudi za določanje, katera vina port so namenjena izvozu in katera za domačo porabo, ter za upravljanje zaščitene geografske označbe.&lt;ref name=&quot;ocw&quot;/&gt;{{rp|536–540}}

Tudi drugod po svetu – v Argentini, Avstraliji, Kanadi, Franciji, Indiji, Italiji, Južni Afriki, Španiji in Združenih državah Amerike – pridelujejo okrepljena vina v slogu porta, vendar smejo v skladu s pravili Evropske unije o zaščiteni označbi porekla le vina s Portugalske nositi oznako »port«.&lt;ref name=&quot;EUPortLabel&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;USPortLaw&quot; /&gt;

=== Vinorodne regije ===
[[File:Porto.Grahams03.jpg|thumb|Zorenje v lesenih sodih]]

Razmejeno območje doline reke Douro zajema obsežen pas zemljišč s podlago iz predkambrijskega [[skrilavec|skrilavca]] in [[granit]]a. Dolina se začne pri vasi Barqueiros (približno 70 km gorvodno od Porta) in razteza proti vzhodu skoraj do španske meje. Pred vplivi [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] regijo varuje gorovje Serra do Marão. Območje je razdeljeno na tri uradne cone: Baixo (spodnji) Corgo, Cima (zgornji) Corgo in Douro Superior.&lt;ref name=&quot;ocw&quot;&gt;{{Cite book |title=The Oxford companion to wine |url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont00janc |date=2006 |publisher=Oxford University Press |editor-first=Jancis |editor-last=Robinson |isbn=0-19-860990-6 |edition=3rd |location=Oxford |oclc=70699042}}&lt;/ref&gt;{{rp|536}}

'''Baixo Corgo''' – Najbolj zahodna cona, ki leži nizvodno od reke Corgo, s središčem v občini Peso da Régua. To je najbolj namočeno območje pridelave porta s povprečno letno količino padavin 900 milimetrov in najnižjo povprečno temperaturo med vsemi tremi conami. Tu pridelano grozdje se večinoma uporablja za proizvodnjo cenovno dostopnih pristaniških vin (portov) tipa ''ruby'' in ''tawny''.

'''Cima Corgo''' – Ta regija leži gorvodno od območja Baixo Corgo, njeno središče pa je mesto Pinhão (občina Alijó). Povprečna poletna temperatura v regiji je za nekaj stopinj višja, letna količina padavin pa znaša približno 700 milimetrov. Grozdje, pridelano na tem območju, velja za kakovostnejše in se uporablja za polnjenje vin tipov ''vintage'', ''reserve'', starani ''tawny'' in ''late bottled vintage''.

'''Douro Superior''' – Najbolj vzhodno območje, ki se razteza skoraj do španske meje. To je najmanj obdelano območje v regiji Douro, deloma zaradi težav pri plovbi po reki mimo brzic Cachão da Valeira. Gre za najbolj suho in toplo območje v regiji Douro. Teren je na splošno razmeroma raven, kar omogoča mehanizacijo.

=== Grozdje ===
[[File:Porto.Grahams12.jpg|thumb|right|Portovci letnika 1870 in 1873]]

Za pridelavo portovca je dovoljenih več kot sto sort grozdja (''castas''), čeprav se v večjem obsegu goji in uporablja le pet sort (Tinta Barroca, Tinto Cão, Tinta Roriz (Tempranillo), Touriga Francesa in Touriga Nacional).&lt;ref name=Mayson&gt;Mayson (1999), ''Port and the Douro'', p. 93&lt;/ref&gt; Sorta Touriga Nacional velja za najbolj zaželeno sorto za pridelavo portovca, vendar sta zaradi zahtevnosti gojenja in majhnega pridelka najbolj razširjena sorta Touriga Francesa. Beli portovci se pridelujejo na enak način kot rdeči, le da se zanje uporablja belo grozdje – sorte Donzelinho Branco, Esgana-Cão, Folgasão, Gouveio, Malvasia Fina, Rabigato in Viosinho. Čeprav so nekateri pridelovalci eksperimentirali s portovci iz ene same sorte grozdja, so vsi komercialno dostopni portovci mešanica različnih sort. Od krize zaradi trtne uši (''Phylloxera'') se večina trt goji na cepljenih podlagah; izjema je vinograd Nacional na posestvu Quinta do Noval, ki od zasaditve leta 1925 daje grozdje za nekatere najdražje portovce posameznih letnikov.

Grozdje za portovec je na splošno prepoznavno po majhnih in gostih jagodah, ki zagotavljajo koncentrirane in obstojne okuse, primerne za dolgotrajno zorenje. Medtem ko so sorte grozdja za portovec, pridelan na Portugalskem, strogo določene s strani Inštituta za vino Porto (*Instituto do Vinho do Porto*), so lahko vina zunaj te regije, ki se tržijo kot portovec, pridelana iz drugih sort.

=== Prodaja ===
Leta 2013 je bilo prodanih 8,7 milijona zabojev portovca (kar je 3,6 % manj kot leto prej) v vrednosti 499 milijonov dolarjev. Prodaja portovca od leta 2005 upada; leta 2014 je bila za 16 % nižja kot leta 2005.&lt;ref name=sales&gt;{{cite web |url=http://www.shankennewsdaily.com/index.php/2014/06/05/9490/global-port-volume-slips-but-premiumization-well-underway-in-u-s/ |title=Global Port Volume Slips, But Premiumization Well Underway in U.S. |date=5 June 2014 | work=Shanken News Daily |access-date=27 November 2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2023 je bilo prodanih približno 7,2 milijona zabojev v vrednosti 364 milijonov evrov.&lt;ref name=ivdp&gt;{{cite web |url=https://www.ivdp.pt/en/information/statistics/global-statistics/ |title=Global Statistics (2023) |access-date=26 October 2024}}&lt;/ref&gt; Nekateri upad prodaje pripisujejo naraščajočim cenam, ki so posledica višjih stroškov alkohola, uporabljenega v procesu pridelave. Upad prodaje pripisujejo tudi svetovnemu trendu naraščanja vsebnosti alkohola v namiznih vinih.&lt;ref name=graperadio&gt;{{cite AV media |url=http://www.graperadio.com/archives/2009/06/29/alcohol-levels-and-wine/ |title=Alcohol Levels and Wine |date=29 June 2009 |website=Grape Radio|access-date=1 February 2024 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161114042655/http://www.graperadio.com/archives/2009/06/29/alcohol-levels-and-wine/ |archive-date=14 November 2016}}&lt;/ref&gt; Od leta 2014 je vodilna blagovna znamka na Portugalskem Cálem, ki letno proda 2,6 milijona steklenic.&lt;ref name=calem&gt;{{cite web |url=http://m.drinksint.com/news/fullstory.php/aid/4235/Bright_Outlook_port_side.html?current_page=2 |title=Bright Outlook Port Side |date=10 January 2014|first=Hamish |last=Smith |work=Drinks International |access-date=20 November 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Prevoz ===
[[File:Rabelo Douro en–Porto.jpg|thumb|right|''Rabelos'', – vrsta čolna, ki se je tradicionalno uporabljal za prevoz sodov portovca po reki Douro do kleti v kraju Vila Nova de Gaia blizu Porta, kjer so vino skladiščili in starali]]
[[File:Porto wine barrels (7872306736).jpg|right|thumb|''Barco rabelo'' naložen s sodi portovca za predstavitvene namene]]

Portovec se prideluje iz grozdja, vzgojenega v dolini reke Douro. Do leta 1986 se je lahko iz Portugalske izvažal izključno iz kraja Vila Nova de Gaia blizu Porta, drugega največjega mesta v državi. Vino so tradicionalno prevažali po reki navzdol s čolni z ravnim dnom, imenovanimi ''barcos rabelos'', in ga nato predelali ter shranili. V 1950-ih in 1960-ih so na reki zgradili več hidroelektrarn, s čimer se je ta način tradicionalnega prevoza končal. Danes vino iz vinogradov prevažajo s tovornjaki cisternami, čolni ''barcos rabelos'' pa se uporabljajo le še za regate in druge prireditve.

== Vrste ==
Portugalski porto je na voljo v več vrstah, ki jih lahko razdelimo v dve glavni kategoriji: vina, zorjena v zatesnjenih steklenicah in vina, zorjena v lesenih sodih.

Prva so brez stika z zrakom in so podvržena tako imenovanemu »reduktivnemu« staranju. Pri tem procesu vino zelo počasi izgublja barvo ter postane mehkejše v ustih in manj bogato s tanini.

Druga, ki zorijo v lesenih sodih – ti zaradi svoje prepustnosti omogočajo rahel stik s kisikom –, so podvržena tako imenovanemu »oksidativnemu« staranju. Tudi ta vina izgubljajo barvo, vendar hitreje. Zaradi izhlapevanja (t. i. angelski delež) se zmanjša tudi njihova prostornina, rezultat pa je vino z nekoliko večjo viskoznostjo.

Inštitut IVDP (Instituto dos Vinhos do Douro e Porto) porto deli na dve kategoriji: običajni portovci (standardni ''ruby'', triletni ''tawny'' in beli porto) ter ''Categorias Especiais'' (posebne kategorije), kamor sodijo vse preostale vrste.

=== Ruby ===
Običajni porto ruby ​​je najbolj razširjena vrsta; po fermentaciji se hrani v cisternah iz betona ali nerjavnega jekla, da se prepreči oksidativno staranje ter ohranita živo rdeča barva in polna sadna nota.&lt;ref name=ruby&gt;{{Cite web|url=https://www.portwine.com/products/rubyports.html|title=Ruby Port |quote=Ruby Port is young, full-bodied, blended in the style of individual port producers. It is aged for two or three years in large vats to keep oxidation to a minimum. ... Premium Rubys are of better quality and aged in wood for four to six years.|website=The Port Wine Store|access-date=1 February 2024}}&lt;/ref&gt; Vino se običajno meša tako, da ustreza slogu blagovne znamke, pod katero se bo prodajalo. Pred stekleničenjem se vino bistri in hladno filtrira; praviloma se s staranjem ne izboljša, čeprav vrhunska vina ruby, kot so LBV (Late Bottled Vintage), zorijo v lesu od štiri do šest let.&lt;ref name=ruby/&gt;

==== Reserve ====
Reserve ruby ​​je vrhunski port tipa ruby, ki ga je odobrila ocenjevalna komisija inštituta IVDP (Câmara de Provadores). Leta 2002 je IVDP prepovedal uporabo izraza »vintage character« (značaj letnika), saj port reserve ruby ​​ni izviral iz enega samega letnika (običajno je šlo za mešanico več letnikov vina ruby) in ni imel značilnih lastnosti porta tipa vintage.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bbr.com/region-4385-vintage-character |title=Vintage Character |publisher=[[Berry Bros. &amp; Rudd]] |access-date=28 October 2013 |archive-date=2020-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128060125/https://www.bbr.com/region-4385-vintage-character |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==== Late Bottled Vintage (LBV) ====
Port tipa »late bottled vintage« (pogosto imenovan kar LBV) je bil prvotno vino, namenjeno polnjenju kot port tipa vintage, vendar je zaradi pomanjkanja povpraševanja ostalo v sodu dlje, kot je bilo načrtovano. Sčasoma sta se izoblikovala dva različna sloga tega vina; oba se starata v sodih in polnita v steklenice od štiri do šest let po letniku trgatve, vendar je eden od slogov pred polnjenjem bistren in filtriran, drugi pa ne.&lt;ref name='Mayson 2015'&gt;{{cite web|last1=Mayson|first1=Richard|title=Vintage Port|url=http://www.decanter.com/learn/vintage-port-283115/|website=Decanter|date=15 August 2014|publisher=Time (UK) |access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt; Portugalske hiše porta pogosteje proizvajajo LBV brez filtriranja, medtem ko britanske hiše običajno proizvajajo filtrirane različice. Če na steklenici ni posebne navedbe, je LBV verjetno v določeni meri bistren in filtriran.

Naključni nastanek porta LBV je privedel do tega, da si njegovo izumitev lasti več podjetij. Najzgodnejša znana omemba porta s tem imenom na trgovskem seznamu se nahaja v katalogu združenja The Wine Society iz leta 1964; v njem je navedeno vino Fonseca Quinta Milieu iz leta 1958, ki je bilo leta 1964 polnjeno v Združenem kraljestvu. Do letnika 1962 so LBV že proizvajali na Portugalskem in ga polnili pod to oznako.

Namen porta LBV je ponuditi izkušnjo, podobno pitju porta tipa vintage, vendar brez potrebe po dolgotrajnem staranju v steklenici. To mu do določene mere tudi uspeva, saj dodatna leta oksidativnega staranja v sodu pospešijo zorenje vina.

==== Nefiltriran ====
Nefiltrirani porti LBV se večinoma polnijo z običajnimi plutovinastimi zamaški in jih je treba dekantirati; če se starajo v steklenici, četudi le kratek čas, se v njih nabere usedlina. Po dekantiranju jih je priporočljivo zaužiti v nekaj dneh. Novejše polnitve so označene z napisom »unfiltered« (nefiltriran), »bottle matured« (zorel v steklenici) ali obema. V skladu s predpisi iz leta 2002 morajo biti steklenice z oznako »bottle matured« pred prodajo vsaj tri leta starane v steklenici. Pred letom 2002 so ta slog pogosto tržili kot »tradicionalni« (traditional), kar pa danes ni več dovoljeno. Kakovost nefiltriranega vina LBV se običajno izboljša z dodatnim staranjem v steklenici.&lt;ref name='Mayson 2015'/&gt; Vrhunska vina LBV se lahko starajo skoraj tako dolgo kot portovci tipa »vintage«; pri slepem okušanju jih je pogosto težko ločiti od slednjih.

==== Filtrirano ====
Prednost filtriranega vina LBV je, da je pripravljeno za takojšnje pitje brez pretakanja (dekantiranja); običajno je polnjeno v steklenico z zamaškom, ki ga je mogoče preprosto ponovno zapreti. Vendar pa številni vinski strokovnjaki menijo, da ima ta priročnost svojo ceno, saj postopek filtracije vinu odvzame del njegovega značaja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://dailynews.com/wineline/ci_3870050|publisher=L.A. Daily News|first=Larry |last=Lipson|title=To filter or not to filter? That is the question|date=26 May 2006|access-date=28 September 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060902101625/http://www.dailynews.com/wineline/ci_3870050|archive-date=2 September 2006}}&lt;/ref&gt;

Filtrirani portovci LBV so ob prihodu na trg običajno že pripravljeni za pitje in so praviloma lažjega telesa kot portovci tipa »vintage«. Tudi kakovost filtriranih vin LBV se lahko z leti izboljša, vendar le v omejeni meri.

==== Crusted port ====
Porto tipa »crusted« je običajno mešanica vin iz več letnikov.&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Mayson|first1=Richard|title=Know your Port|url=http://www.decanter.com/features/know-your-port-245665/|website=Decanter|date=15 August 2014|publisher=Time (UK) |access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt; Za razliko od porta tipa »vintage«, ki mora izvirati iz grozdja enega samega letnika, ta vrsta vinarju omogoča, da kar najbolje izkoristi različne značilnosti posameznih letnikov.

Porto »crusted« se polni v steklenice nefiltriran in zamašen s klasičnim plutovinastim zamaškom. Tako kot porto »vintage« ga je treba pred pitjem pretočiti v karafo.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Crusted Port| url=http://www.fonseca.pt/en/port/wood/ruby-port/crusted-port/|website=Fonseca Porto|publisher=Fonseca Port Wine|access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Graham's Crusted Port|url=https://www.grahams-port.com/wines/bottle-aged-ports/crusted-port|publisher=Graham's Port|access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt; Večina proizvajalcev porta te vrste ne proizvaja redko; gre za občasne, omejene serije, ki po značaju ležijo nekje med porti tipa LBV in »vintage«, vendar brez omejitve, da morajo izvirati iz enega samega letnika.

==== Porto »vintage« ====
[[File:Delaforce 1985 Vintage Port - 2020-08-08 - Andy Mabbett - 02.png|thumb|upright=0.5|Porto »vintage« Delaforce, letnik 1985]]

Porti »vintage« so vrhunski predstavniki kategorije Ruby, pridelani iz najboljšega grozdja. Pred polnjenjem v steklenice se lahko največ dve leti in pol starajo v sodih ali posodah iz nerjavnega jekla; zasnovani so tako, da se v steklenici starajo še nadaljnjih 10 do več kot 40 let, preden dosežejo starost, primerno za uživanje. Ker se v sodu starajo le kratek čas, ohranijo temno rubinasto barvo in arome svežega sadja. Izjemni primerki portov »vintage« lahko svojo kompleksnost razvijajo še desetletja po polnjenju. Nič nenavadnega ni, če so steklenice iz 19. stoletja še vedno v odličnem stanju za uživanje. Najstarejši znani porto »vintage«, ki je bil leta 2018 še vedno na voljo pri proizvajalcu, je Ferreira iz leta 1815.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Sotheby's auctions 1815 'Waterloo Vintage' port for record sum|url=https://algarvedailynews.com/news/5555-sotheby-s-auctions-1815-waterloo-vintage-port-for-record-sum|access-date=15 May 2018|work=Algarve Daily News|date=8 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20260914053545/https://algarvedailynews.com/news/5555-sotheby-s-auctions-1815-waterloo-vintage-port-for-record-sum|archive-date=2026-09-14|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na degustaciji leta 1815 so ga opisali kot vino z »izrazito začimbno aromo – cimet, poper in ingver – ter pridihom eksotičnega lesa, joda in voska«.&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Alexander|first1=Saffron|title=Rare bottle of port that dates from Battle of Waterloo to be auctioned|url=https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/11576938/Rare-bottle-of-port-that-dates-from-Battle-of-Waterloo-to-be-auctioned.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/11576938/Rare-bottle-of-port-that-dates-from-Battle-of-Waterloo-to-be-auctioned.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|access-date=15 May 2018|work=The Telegraph|publisher=Telegraph Media Group Limited|date=1 May 2015}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

Porto »vintage« je v celoti pridelan iz grozdja uradno razglašenega letnika. Čeprav gre za najbolj priznano vrsto porta, ta po obsegu proizvodnje in prihodkih predstavlja le približno dva odstotka celotne proizvodnje porta. V dolini Douro se ne razglasi vsako leto za letnik »vintage«. Odločitev o razglasitvi letnika pade v začetku drugega leta po trgatvi. O tem odloča vsaka posamezna hiša porta, ki jo pogosto imenujejo »shipper« (trgovec oziroma izvoznik).

Velik del kompleksnega značaja staranega porta »vintage« izvira iz nenehnega počasnega razpadanja trdnih delcev grozdja v vsaki steklenici. Te trdne snovi so pri uživanju vina nezaželene, zato port z oznako letnika (vintage port) pred pretakanjem v karafo in serviranjem običajno potrebuje čas, da se usedlina posede.

==== Port z oznako letnika iz posameznega posestva (Single Quinta Vintage Port) ====
Porti tipa »single quinta« so vina, ki izvirajo z enega samega posestva; to jih loči od običajnih portov z oznako letnika, ki jih polnijo velike hiše in so lahko pridelani iz grozdja z več različnih posestev. Večina velikih hiš, ki pridelujejo port, polni tudi vino z oznako »single quinta«, vendar le v letih, ko ne razglasijo svojega običajnega porta z oznako letnika. V takšnih letih vino z njihovega najboljšega posestva kljub temu stekleničijo z oznako letnika, namesto da bi ga uporabili za pridelavo portov nižjih kakovostnih razredov.&lt;ref name='Mayson 2015'/&gt;

==== Rosé ====
Rosé port je novejša različica porta, ki sta jo leta 2008 prvič predstavili hiši Poças in Croft (slednja je del skupine Taylor Fladgate Partnership). Tehnično gledano gre za port tipa »ruby«, vendar je fermentiran podobno kot rosé vino – z omejenim stikom z grozdnimi kožicami, kar vinu daje značilno rožnato barvo.

=== Tawny ===
Portovci tipa tawny so vina, običajno pridelana iz rdečega grozdja, ki se starajo v lesenih sodih, kjer so izpostavljena počasni oksidaciji in izhlapevanju. Zaradi oksidacije dobijo zlato-rjavo barvo in razvijejo arome po oreščkih; mešajo se tako, da ustrezajo slogu posamezne hiše. Zaradi počasnega izhlapevanja imajo ti portovci bolj koncentriran in sirupast značaj, kar še posebej velja za starejše primerke, pri katerih je prišlo do največjega izhlapevanja. So sladki ali polsuhi in se običajno pijejo kot desertna vina, lahko pa se podajo tudi k glavni jedi.&lt;ref name=&quot;fp&quot;&gt;{{Cite book |last=Porter |first=Darwin |title=Frommer's Portugal |url=https://archive.org/details/frommersportugal00port |date=2000 |publisher=IDG Books Worldwide |others=Danforth Prince |isbn=0-02-863601-5 |edition=16th |location=Foster City, CA |oclc=43689483}}&lt;/ref&gt;{{rp|492}}

Če je portovec označen kot ''tawny'', vendar brez navedbe starosti, gre za osnovno mešanico vina, ki se je staralo v lesenih sodih – običajno od tri do sedem let.

Portovec tipa »Reserve Tawny« (ki ga proizvajajo hiše, kot so Borges, Calem, Croft, Cruz, Graham, Kopke in druge) se stara približno sedem let.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.decanter.com/wine/wine-regions/port/understanding-tawny-port-347710/|title=Understanding Tawny Port|last=Mayson|first=Richard|date=10 December 2016|website=Decanter|language=en-US|access-date=21 June 2019}}&lt;/ref&gt;

Nad to kategorijo so portovci tawny z navedbo starosti, ki predstavljajo mešanico več letnikov. Ciljni starostni profil (leta zorenja v lesu) je naveden na etiketi; običajno gre za 10, 20, 30, 40 ali celo 50 let. Te portovce proizvaja večina hiš.

V nekaterih državah, na primer v Kanadi&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Bell |first1=Robert |title=They called it Port |url=http://www.winesofcanada.com/featured_wine_port.html |website=Wines of Canada |access-date=29 December 2019 |archive-date=2019-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229015931/http://www.winesofcanada.com/featured_wine_port.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in Avstraliji,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Labelling law change: Australian 'sherry' and 'port' forbidden|url=https://www.ausfoodnews.com.au/2011/11/30/labelling-law-change-australian-%E2%80%98sherry%E2%80%99-and-%E2%80%98port%E2%80%99-forbidden.html |website=Australian Food News | access-date=16 August 2021}}&lt;/ref&gt; se izraz »tawny« lahko uporablja tudi za opis katerega koli vina v slogu portovca, ki ni bilo pridelano na Portugalskem, v skladu z dogovorom z EU.

==== Colheita ====
Portovec tipa Colheita je portovec tawny iz enega samega letnika,&lt;ref&gt;{{cite web|title=What's the difference between Vintage Port, Late-Bottled Vintage, and Colheita?|url=http://www.winespectator.com/drvinny/show/id/40319|website=Wine Spectator|access-date=15 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180516174352/http://www.winespectator.com/drvinny/show/id/40319|archive-date=16 May 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last1=T.|first1=Stewart|title=What is Colheita Port?|url=https://www.fortheloveofport.com/faq-items/colheita-port/|website=For the Love of Port|access-date=15 May 2018}}&lt;/ref&gt; ki se stara vsaj sedem let; na steklenici je namesto kategorije starosti (10, 20 let itd.) navedeno leto trgatve. Portovca Colheita ne smemo zamenjati s portovcem tipa »Vintage«: portovec vintage po trgatvi v sodu preživi le približno 18 mesecev in nato zori v steklenici, medtem ko lahko Colheita pred stekleničenjem in prodajo v lesenih sodih zori 20 ali več let.

=== Garrafeira ===
Garrafeira je nenavaden in redek slog vina z navedbo letnika, ki združuje oksidativno zorenje v lesenih sodih z nadaljnjim reduktivnim zorenjem v velikih steklenih posodah (t. i. ''demijohnih''). Predpisi organa IVDP zahtevajo, da vina pred stekleničenjem določen čas – običajno od tri do šest let – zorijo v lesu, čemur sledi še vsaj osem let zorenja v steklu. V praksi je čas zorenja v steklu pogosto precej daljši. Ta slog je tesno povezan s podjetjem Niepoort, čeprav obstajajo tudi drugi proizvajalci. Njihove temno zelene steklene posode, znane kot *bon-boni*, imajo prostornino približno 11 litrov. Nekateri poznavalci pravijo, da ima Garrafeira rahel priokus po slanini; vzrok za to je lahko izločanje določenih olj med drugo fazo zorenja, zaradi česar se na površini vina v steklenici ustvari tanek film.

Zmedo lahko povzroči dejstvo, da se oznaka Garrafeira včasih pojavi tudi na etiketah zelo starih vin tipa ''tawny'', pri katerih gre za vina izjemne starosti.

=== Beli porto ===
Beli porto se prideluje iz belih sort grozdja, kot so Malvasia Fina, Donzelinho, Gouveio, Codega in Rabigato. Mladi beli portovci so pogosto označeni glede na stopnjo sladkosti: suhi, sladki in ''lagrima'' (slednji je izjemno sladek). Leta 1934 je hiša Taylor predstavila ''Chip Dry'', nov slog belega aperitivnega porta. Pridelujejo ga iz tradicionalnih belih sort grozdja, pri čemer se v poznejši fazi fermentacije – potem ko se je večji del sladkorja že pretvoril v alkohol – doda vinski destilat (''brandy''), kar vinu podeli značilno suhost. Proizvajajo tudi bele portovce tipa ''colheita''.

== Letniki ==
[[File:Quinta do Noval Vintage Port 1963.jpg|thumb|125px|Steklenica portovca tipa ''vintage'' (letniškega portovca) Quinta do Noval iz leta 1963]]

Izraz ''vintage'' (letnik) ima v kontekstu portovca poseben pomen. Čeprav beseda ''vintage'' preprosto označuje leto pridelave vina, večina proizvajalcev letniškega portovca (t. i. ''vintage port'') polni steklenice z oznako letnika le v najboljših letih – le nekajkrat na desetletje. To je v nasprotju s t. i. drugimi vini (''second wines''), pri katerih proizvajalci (predvsem iz Bordeauxa) skoraj vsako leto na trg pošljejo vrhunsko vino z oznako letnika, v nekaterih letih pa tudi vina nižje kakovosti.

Če se hiša portovca odloči, da je vino dovolj kakovostno za oznako ''vintage'', pošlje vzorce v odobritev organu IVDP in uradno razglasi letnik. V zelo dobrih letih svoje letnike razglasi skoraj vsa ponudba hiš portovca.

V vmesnih letih proizvajalci mešanih letniških portovcev ne razglasijo svojega paradnega konja, pogosto pa razglasijo letnik posameznega posestva (''quinta''), na primer Dow's Quinta do Bomfim in Taylor's Quinta de Vargellas iz leta 1996. Nekatere hiše razglasijo letnik v vseh letih razen v najslabših: Quinta do Vesuvio je razglasila letnik vsako leto, z izjemo let 1993, 2002 in 2014.

Izboljšane tehnologije pridelave vina in boljše vremenske napovedi v času trgatve so povečale število let, v katerih je mogoče razglasiti letnik. Čeprav so bila leta, ko sta bila razglašena le eno ali dve vini, je minilo že več kot trideset let, odkar ni bilo razglašenega prav nobenega letnika.

Večina proizvajalcev je leti 2017 in 2016 razglasila za letnika (''vintage''),&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.thedrinksbusiness.com/2018/05/2016-port-classic-but-tiny/|title=2016 Port: 'Classic' But Tiny|last=Millar|first=Rupert|date=23 May 2018|website=The Drinks Business|access-date=29 May 2018}}&lt;/ref&gt; prav tako leto 2011.&lt;ref name=ws/&gt; The quality of the grape harvest was attributed to ideal rainfall and temperature.&lt;ref name=&quot;winedetective&quot;&gt;{{cite web |url=http://thewinedetective.co.uk/blog/portugal/tried-tasted-sandeman-ferreira-offley-2011-vintage-ports |title=Tried &amp; tasted: Sandeman, Ferreira &amp; Offley 2011 Vintage Ports |author=Ahmed |website=thewinedetective.co.uk/ |date=29 April 2013 |access-date=27 November 2015 |first=Sarah |archive-date=2018-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180425183811/http://thewinedetective.co.uk/blog/portugal/tried-tasted-sandeman-ferreira-offley-2011-vintage-ports |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kakovost grozdja je bila pripisana idealni količini padavin in temperaturam.[30] Druga nedavna leta, za katera je bila razglasitev letnika široko razširjena, so bila 2007, 2003, 2000, 1997 in 1994.&lt;ref name=ws&gt;{{cite news |last=Antunes |first=Luis |date=24 April 2013 |title= Major Port Houses Declare 2011 Vintage|url=http://www.winespectator.com/webfeature/show/id/48345 |newspaper=Wine Spectator |access-date=27 November 2015 }}&lt;/ref&gt;

== Shranjevanje in postrežba ==
Portovec je treba, tako kot druga vina, hraniti v hladnem (vendar ne mrzlem) in temnem prostoru (saj svetloba lahko škoduje vinu) pri enakomerni temperaturi (na primer v kleti). Steklenico hranimo ležeče, če ima plutovinast zamašek ali pokonci, če ima drug tip zamaška.&lt;ref name=&quot;PortwineA&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.portwine.com/storing.htm |website=Portwine.com  |title=Storing |archive-url=https://web.archive.org/web/20090217170738/http://portwine.com/storing.htm |archive-date=17 February 2009 |access-date=27 December 2007}}&lt;/ref&gt; Z izjemo belega portovca, ki se lahko postreže ohlajen, se portovec običajno postreže pri temperaturi med 15 in 20 °C. Portovec tipa ''tawny'' se lahko postreže tudi nekoliko hladnejši.&lt;ref name=&quot;PortwineB&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.portwine.com/what-is-port/enjoying.php |website=Portwine.com |title=Enjoying |archive-url=https://web.archive.org/web/20071212033015/http://www.portwine.com/what-is-port/enjoying.php |archive-date=12 December 2007 |access-date=27 December 2007}}&lt;/ref&gt;

Pri nefiltriranih portovcih (kot so ''vintage'', ''crusted'' in nekateri ''LBV'' portovci) se v steklenici tvori usedlina (ali skorja), zato jih je treba pretočiti v karafo (dekantirati). Ta postopek vinu omogoči tudi, da zadiha (se pomeša s kisikom).&lt;ref name=&quot;ukwinesOL-Decant&quot;&gt;{{cite web |url=http://ukwinesonline.co.uk/wp/decanting-port/ |website=UKwinesOnline |title=Decanting port Info |archive-url=https://web.archive.org/web/20161010010841/http://ukwinesonline.co.uk/wp/decanting-port/ |archive-date=10 October 2016 |access-date=3 July 2008}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalni način odpiranja portovca tipa ''vintage'' je z uporabo posebnih klešč za portovec. Klešče segrejemo nad plamenom in jih namestimo na vrat steklenice. Vrat nato ohladimo s hladno vodo, kar povzroči čist prelom stekla. S tem se izognemo uporabi odpirača za vino na starem zamašku, ki bi sicer lahko razpadel in se zdrobil v vino.

Odprt portovec je praviloma obstojnejši od vin, ki niso obogatena z alkoholom, vendar ga je vseeno najbolje porabiti v krajšem času. Portovci tipa ''tawny'' so po odprtju lahko obstojni več mesecev; ker so dlje časa zoreli v sodih, so bili že izpostavljeni znatni oksidaciji. Stare portovce tipa ''vintage'' je najbolje popiti v nekaj dneh po odprtju, medtem ko lahko mlajše portovce tipa ''ruby'' (vključno z ''vintage'' in ''LBV'' portovci) hranimo odprte več tednov ali celo mesecev, če so zelo mladi.&lt;ref name=&quot;Wine Lovers&quot;&gt;{{Cite web|title=Words About Port: A quick overview|url=http://www.wineloverspage.com/wlp_archive/port/jbl030197.shtml|access-date=11 January 2023|website=Wine Lovers' Page}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=voss&gt;{{cite news |last1=Voss |first1=Rogeer |title=5 Misconceptions of Vintage Port |work=Wine Enthusiast Magazine |date=26 October 2012}}&lt;/ref&gt;

V Združenem kraljestvu tradicija narekuje, da se portovec na uradni večerji podaja v smeri urinega kazalca oziroma v levo (angleška beseda za levo, ''port'', se ujema z imenom vina) in da se steklenica ali karafa med kroženjem ne sme dotakniti mize,&lt;ref name=&quot;Telegraph – To The Left&quot;&gt;{{cite news |title=Pass the Port: Why do you pass to the left |url=https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/6231365/Pass-the-port-Why-do-you-pass-to-the-left.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/6231365/Pass-the-port-Why-do-you-pass-to-the-left.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |date=26 September 2009 |newspaper=The Telegraph |access-date=27 September 2010 }}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; čeprav nekatere kulture to tradicijo zavračajo.&lt;ref name=&quot;Serving Vintage Port&quot;&gt;{{Cite web |title=How to Serve Vintage Port |url=http://www.vintageport.biz/how_to_serve_vintage_port.html|access-date=11 January 2023|website=vintageport.biz}}&lt;/ref&gt; Če gost ne poda naprej vina port, ga lahko drugi za mizo vprašajo: »Ali poznate škofa iz Norwicha?«&lt;ref name=&quot;The Bishop of Norwich&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.taylor.pt/en/enjoy-port-wine/traditions/bishop-of-norwich/ |url-status=dead |title=The Bishop of Norwich |access-date=7 August 2014 |website=Taylor Fladgate |archive-date=5 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140705175047/http://www.taylor.pt/en/enjoy-port-wine/traditions/bishop-of-norwich/ }}&lt;/ref&gt; – to vprašanje tiste, ki poznajo zgodbo, opomni, naj podajo vino, tistim, ki je še niso slišali, pa ponudi priložnost, da jo izvedo.

== ''Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto'' ==

Inštitut za vina Douro in Porto (''Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto'') je uradni organ v okviru portugalskega ministrstva za kmetijstvo in ključna ustanova za promocijo panoge ter širjenje znanja o pridelavi portovca. Pred tem je deloval pod imenom Instituto do Vinho do Porto.&lt;ref name=&quot;IVDP Presentation&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ivp.pt/pagina.asp?codPag=61&amp;codSeccao=1&amp;idioma=1 |title=The Port and Douro Wines Institute |access-date=25 September 2010}}&lt;/ref&gt;

== Hiše portovca ==
Proizvajalce portovca pogosto imenujejo »trgovci« ({{langx|en|shippers}}). V zgodnjem obdobju trgovine s portovcem so bile številne najvplivnejše trgovske družine britanske (angleške in škotske) ter irske; to zgodovino še danes odražajo imena številnih najbolj znanih znamk portovca, kot so Dow’s, Graham's, Sandeman, Churchill's, Cockburn's in Taylor’s. Z leti so v panogi pomembno vlogo prevzeli tudi portugalski trgovci ter tisti v nizozemski in nemški lasti.

Mesto [[Porto]], ki je uvrščeno na seznam svetovne dediščine, je dom številnih znanih hiš portovca; te so v bližini reke Douro, kar olajša transport vina. Nekatere od teh hiš so zasebne, druge pa so odprte za javnost in ponujajo vodene oglede.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.cnn.com/travel/article/portugal-douro/index.html|title=The world's most stunning wine region?|first=Paul |last=Ames|date=2 August 2016|publisher=CNN|language=en|access-date=12 February 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.oportoguide.pt/caves-do-vinho-do-porto/|title=Caves do Vinho do Porto – AEVP|website=Oporto Guide|access-date=12 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190212012226/http://www.oportoguide.pt/caves-do-vinho-do-porto/|archive-date=2019-02-12|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kot zgodovinsko zdravilo ==
V preteklosti se je portovec uporabljal kot zdravilno sredstvo. Britanski premier William Pitt mlajši je kot deček prejemal portovec za zdravljenje protina. Pri 14 letih (leta 1773) je začel piti po eno steklenico na dan, kot navaja J. Ehrman v delu ''The Younger Pitt'' (1969).&lt;ref name= J.Ehrman&gt;{{Cite book |last=Ehrman |first=John |title=The Younger Pitt |date=2004 |publisher=Constable |isbn=978-1-84529-142-6 |location=London |oclc=1181745660}}&lt;/ref&gt; Znano je sicer, da prekomerno uživanje alkohola poslabša simptome protina.

Pogost motiv v romanih Anthonyja Trollopea je naklonjenost uglednih starejših gospa do portovca, kar opravičujejo s trditvijo, da gre za »zdravilo«.

== Kemija ==
Staran portovec vsebuje skupino modrikastih fenolnih pigmentov, imenovanih ''portosini'' (vinilpiranoantocianini),&lt;ref&gt;{{Cite journal| pmc=1082895| pmid=15577193| year=2004| last1=Mateus| first1=N| last2=Oliveira| first2=J| last3=Haettich-Motta|first3=M|last4=De Freitas|first4=V|title=New Family of Bluish Pyranoanthocyanins|volume=2004|issue=5|pages=299–305|doi=10.1155/S1110724304404033|journal=Journal of Biomedicine &amp; Biotechnology|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; ter oksovitisin A – vrsto piranoantocianina s komponento 2-pirona.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = He | first1 = Jingren | last2 = Oliveira | first2 = Joana | last3 = Silva | first3 = Artur M. S. | last4 = Mateus | first4 = Nuno | last5 = De Freitas | first5 = Victor | year = 2010 | title = Oxovitisins: A New Class of Neutral Pyranone-anthocyanin Derivatives in Red Wines | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-agricultural-and-food-chemistry_2010-08-11_58_15/page/n179 | journal = J. Agric. Food Chem. | volume = 58 | issue = 15| pages = 8814–8819 | doi = 10.1021/jf101408q | pmid=20608752 | bibcode = 2010JAFC...58.8814H }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Port wine}}
* [https://www.ivdp.pt/ Instituto dos Vinhos do Douro e Porto] Port and Douro Wines Institute official site, Portuguese Ministry of Agriculture

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Desertno vino]]
[[Kategorija:Portugalske znamke]]</text>
      <sha1>4nn1h5sx6cqjjndk8xls72cd9868czp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam potresov v letu 2023</title>
    <ns>0</ns>
    <id>530691</id>
    <revision>
      <id>6761686</id>
      <parentid>6671572</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:22:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12195" sha1="3lo1cdqfwc7wmc84mdwwlpr7ogaumxh" xml:space="preserve">predTo je '''seznam potresov v letu 2023'''. Na seznamu so samo potresi magnitude 6 ali več, razen če povzročijo znatno škodo in/ali žrtve. Vsi datumi so navedeni glede na čas [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]. Največje jakosti temeljijo na [[Mercallijeva lestvica|modificirani Mercallijevi lestvici intenzivnosti]].

== Primerjava s preteklimi leti ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|+Število potresov po svetu za 2013–2023
! Magnituda
! 2013
! 2014
! 2015
! 2016
! 2017
! 2018
! 2019
! 2020
! 2021
! 2022
! style=&quot;background:#efefef;&quot; | ''2023''
|-
! 8.0–9.9
| 2
| 1
| 1
| 0
| 1
| 1
| 1
| 0
| 3
| 0
| style=&quot;background:#efefef;&quot; | 0
|-
! 7,0–7,9
| 17
| 11
| 18
| 16
| 6
| 16
| 9
| 9
| 16
| 11
| style=&quot;background:#efefef;&quot; | 2
|-
! 6,0–6,9
| 123
| 143
| 127
| 131
| 104
| 118
| 135
| 111
| 141
| 117
| style=&quot;background:#efefef;&quot; | 3
|-
! 5,0–5,9
| 1.460
| 1.580
| 1,413
| 1.550
| 1,447
| 1,671
| 1,484
| 1,315
| 2,046
| 1,603
| style=&quot;background:#efefef;&quot; | 54
|-
! 4,0–4,9
| 11.877
| 15.817
| 13.777
| 13.700
| 10.544
| 12.782
| 11.897
| 12,135
| 14.643
| 13.707
| style=&quot;background:#efefef;&quot; | 200
|-
! Skupaj
| 13.480
| 17.552
| 15.336
| 15.397
| 12,102
| 14.589
| 13.530
| 13.572
| 16.849
| 15,438
| style=&quot;background:#efefef;&quot; | 259
|}

== Po številu smrtnih žrtev ==
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:100%;&quot;
!Rank
! Število mrtvih
! Magnituda
! Lokacija
! [[Mercallijeva lestvica|MMI]]
! Globina (km)
! Datum
|-
| 1 
|
|
|
|
|
|
|-
|}
Navedeni so potresi z najmanj 10 mrtvimi.

== Po magnitudi ==
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:100%;&quot;
!Rank
! Magnituda
! Število mrtvih
! Lokacija
! [[Mercallijeva lestvica|MMI]]
! Globina (km)
! Datum
! Dogodek
|-
| 1
| 7.6
| 1
|{{Zastava|Indonezija}}, [[Maluku (provinca)|provinca Maluku]]
| VI ( ''močno'' )
| 105,1
| 9. januar
| '''[[Potres v Malukuju (2023)]]'''
|-
| 2
| 7.0
| 0
|{{Zastava|Vanuatu}}, [[Provinca Sanma|Sanma]] na morju
| VII ( ''zelo močno'' )
| 27,7
| 8. januar
| -
|}

== Po mesecih ==

=== Januar ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;border:1px black;  margin-left:1em;&quot;
|+
! rowspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;Datum&lt;/small&gt;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width: 310px&quot; |&lt;small&gt;Država in lokacija&lt;/small&gt;
! rowspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;M&lt;sub&gt;w&lt;/sub&gt;&lt;/small&gt;
! rowspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;Globina (km)&lt;/small&gt;
! rowspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;[[Mercallijeva lestvica|MMI]]&lt;/small&gt;
! rowspan=&quot;2&quot; class=&quot;unsortable&quot; |&lt;small&gt;Notes&lt;/small&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |&lt;small&gt;Casualties&lt;/small&gt;
|-
!&lt;small&gt;Dead&lt;/small&gt;
!&lt;small&gt;Injured&lt;/small&gt;
|-
|1.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 5.5 - 10 km E of Jayapura, Indonesia|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us7000j1g5/executive|publisher=[[United States Geological Survey]]|date=1 January 2023}}&lt;/ref&gt;
|{{Zastava|Indonezija}}, pred obalo Papue, 10 km V od [[Jayapura|Jayapure]]
|5.5
|14.8
|VI
|Zrušena stena bolnišnice, v Jayapuri poškodovana veleblagovnica in hotel, ki se je delno sesul, prav tako poškodovan hotel v Aberpuri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=BMKG catat 145 kali gempa susulan di Jayapura Papua|url=https://sultra.antaranews.com/berita/437475/bmkg-catat-145-kali-gempa-susulan-di-jayapura-papua|website=[[Antara (news agency)|Antara]]|date=2 January 2022|language=id}}&lt;/ref&gt;
| -
| -
|-
|1.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 5.4 - 15km SE of Rio Dell, CA|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/nc73827571/executive|date=1 January 2023|publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;
|{{Zastava|Združene države Amerike}}, [[Kalifornija]], 15 km JV od Rio Della
|5.4
|30.6
|VII
|Popotresni val potresa v Ferndalu leta 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strong 5.4 aftershock wakes up northern Californians on New Year's Day|url=https://www.foxweather.com/earth-space/strong-5-4-aftershock-northern-california-new-years-day.amp|date=2 January 2023|website=[[Fox News]]|last=Hillary Andrews}}&lt;/ref&gt; Razbita okna, velike razpoe v zgradbah in izapdi elektrike v okrožju Humboldt. Nekatere hiše so bile zaradi slabe temeljitve močno poškodovane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=1 January 2023|title=Earthquake: Magnitude 5.4 quake hits Northern California days after deadly temblor|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-01-01/earthquake-5-4-quake-registered-near-fortuna-calif|accessdate=2 January 2023|website=[[The Los Angeles Times]]}}&lt;/ref&gt;
| -
| -
|-
|8.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 7.0 - 23 km WNW of Port-Olry, Vanuatu|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/at00ro62ul/executive|date=8 January 2023|publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;
|{{Zastava|Vanuatu}}, Sanma, na morju, 23 km Z–SZ od Port Olryja
|7.0
|27.7
|VII
|Več stavb se je sesulo ali je bilo poškodovanih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Se registra terremoto de magnitud 7.0 en Vanuatu; no se reportaron víctimas|trans-title=7.0 magnitude earthquake recorded in Vanuatu; no casualties were reported|url=https://elmanana.com.mx/global/2023/1/8/se-registra-terremoto-de-magnitud-70-en-vanuatu-no-se-reportaron-victimas-90375.html|language=es|website=[[El Mañana (Nuevo Laredo)|El Mañana]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Earth is trembling': Vanuatu residents describe earthquake|url=https://www.rnz.co.nz/international/pacific-news/482117/earth-is-trembling-vanuatu-residents-describe-earthquake|date=9 January 2023|website=[[RNZ Pacific]]|last=Lydia Lewis}}&lt;/ref&gt; Predmeti so padali s polic.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Goods Damaged in Earthquake|url=https://www.dailypost.vu/news/goods-damaged-in-earthquake/article_f885727c-0ed0-5d95-a25c-3cc00a0c14a7.html|website=[[Vanuatu Daily Post]]|date=10 January 2023|access-date=2023-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20230206083518/https://www.dailypost.vu/news/goods-damaged-in-earthquake/article_f885727c-0ed0-5d95-a25c-3cc00a0c14a7.html|archive-date=2023-02-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| -
| -
|-
|9.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 7.6 - Kepulauan Tanimbar, Indonesia|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us7000j36j/executive|date=9 January 2023|publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;
|{{Zastava|Indonezija}}, provinca Maluku, na morju, 341 km Z–JZ od Tuala
|7.6
|105.1
|VI&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Peta Isoseismal Gempabumi Maluku Tenggara Barat, 10 Januari 2022|url=https://www.bmkg.go.id/berita/?p=peta-isoseismal-gempabumi-maluku-tenggara-barat-10-januari-2022&amp;lang=ID&amp;s=detil|language=id|website=[[BMKG]]|date=10 January 2023}}&lt;/ref&gt;
|Po potresu v Malukuju je bilo poškodovanih vsaj 96 stavb in dve šoli, osem od tega močneje, medtem ko je bilo v Jugozvhodnem Malukuju, porušenih 9 stavb in dve šoli, s 23 drugimi poškodovanimi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Update] – Teridentifikasi 92 Rumah Warga Tanimbar Rusak Pascagempa M7,5|url=https://www.bnpb.go.id/berita/-update-teridentifikasi-92-rumah-warga-tanimbar-rusak-pascagempa-m7-5|language=id|date=10 January 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;maluku_terkini&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Catat! Ini Data Kerusakan Akibat Gempa M 7,9 di Tanimbar|trans-title=Note! This is Damage Data from the M 7.9 Earthquake in Tanimbar|url=https://www.malukuterkini.com/2023/01/10/catat-ini-data-kerusakan-akibat-gempa-m-79-di-tanimbar/|accessdate=10 January 2023|agency=Maluku Terkini|date=10 January 2023|language=id}}&lt;/ref&gt; Ena oseba je bila ubita, osem je bilo poškodovanih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Update Korban Gempa Maluku: 1 Orang Meninggal Dunia, 3 Orang Luka-luka|url=https://ambon.tribunnews.com/2023/01/11/update-korban-gempa-maluku-1-orang-meninggal-dunia-3-orang-luka-luka|website=[[Tribun Network]]|date=11 January 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Update] – Teridentifikasi 92 Rumah Warga Tanimbar Rusak Pascagempa M7,5|url=https://www.bnpb.go.id/berita/-update-teridentifikasi-92-rumah-warga-tanimbar-rusak-pascagempa-m7-5|language=id|date=10 January 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=BPBD Maluku: Satu warga meninggal di Tanimbar bukan karena gempa M7,9|url=https://www.antaranews.com/berita/3343296/bpbd-maluku-satu-warga-meninggal-di-tanimbar-bukan-karena-gempa-m79|website=[[Antara (news agency)|Antara]]|date=10 January 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;maluku_terkini&quot; /&gt; Potres je sprožil cunami višine 9 cm.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tsunami Event: BANDA SEA|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/tsunami/runup-more-info/36972|website=ngdc.noaa.gov|date=10 January 2023}}&lt;/ref&gt; Je najmočnejši potres v letu 2023.
|1
|8
|-
|11.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 6.0 - southern East Pacific Rise|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us7000j3nm/executive|date=11 January 2023|publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;
|Južnovzhodni pacifiški ognjeni obroč
|6.0
|10.0
| -
| -
| -
| -
|-
|15.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 4.8 - 9 km SE of Bunga, Philippines|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us7000j4it/executive|date=15 January 2023|publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;
|{{Zastava|Filipini}}, Vzhodni Visayas, na morju, 9 km JV od Bunge
|4.8
|10.0
|IV
|Več hiš, cerkva in cest je bilo poškodovanih, poškodovanih je bilo tudi 8 ljudi zaradi padajočih objektov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=8 injured, structures damaged after quake hits Leyte|url=https://www.cnnphilippines.com/regional/2023/1/16/Leyte-earthquake-injured-damage-classes.html|website=[[CNN Philippines]]|date=16 January 2023|accessdate=2023-01-16|archive-date=2023-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20230116080323/https://www.cnnphilippines.com/regional/2023/1/16/Leyte-earthquake-injured-damage-classes.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230116080323/https://www.cnnphilippines.com/regional/2023/1/16/Leyte-earthquake-injured-damage-classes.html |date=2023-01-16 }}&lt;/ref&gt;
| -
|8
|-
|15.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 6.0 - Nias region, Indonesia|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us7000j4kr/executive|date=15 January 2023|publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;
|{{Zastava|Indonezija}}, Aceh, na morju, 40 km JV od Singkila
|6.2
|37.0
|VI
| -
| -
| -
|-
|15.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 5.2 - 9 km NW of Atiquizaya, El Salvador|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us7000j4ld/executive|date=15 January 2023|publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;
|{{Zastava|El Salvador}}, Ahuachapán, 9 km SZ od Atiquizaye
|5.2
|10.0
|VII
|Je najmočnejši izmed več kot 80 sunkov tistega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Intensa actividad sísmica alarma frontera de El Salvador y Guatemala|url=https://www.elfinancierocr.com/cables/intensa-actividad-sismica-alarma-frontera-de-el/GUIIZXRJ7FCQVOAQZ4AROBBBVM/story/|date=16 January 2023|language=es}}&lt;/ref&gt; Poškodovanih ej bilo 109 hiš, na šoli se je zrušila stena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Declaran alerta roja en Ahuachapán y San Lorenzo: centenar de casas dañadas y más de 80 sismos, el mayor de 5.3|url=https://www.laprensagrafica.com/elsalvador/Sismo-de-magnitud-5.1-sacude-a-El-Salvador-durante-la-tarde-del-domingo-20230115-0029.html|date=16 January 2023|language=es}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Več hiš je bilo poškodovanih v Estanzueli v sosednji [[Gvatemala|Gvatemali]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fuertes temblores dañaron viviendas en Jutiapa|url=https://www.soy502.com/articulo/sismos-causan-danos-viviendas-guatemala-101476|date=15 January 2023|language=es}}&lt;/ref&gt;
| -
| -
|-
|16.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=National Earthquake Information Center|title=M 6.3 - Bonin Islands, Japan region|url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us7000j4mj/executive|date=16 January 2023|publisher=[[United States Geological Survey]]}}&lt;/ref&gt;
|{{Zastava|Japonska}}, [[Boninski otoki]], na morju
|6.3
|405.0
|III
| -
| -
| -
|-
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo magnitudno lestvico Mw]]
[[Kategorija:Seznami potresov]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2023]]</text>
      <sha1>3lo1cdqfwc7wmc84mdwwlpr7ogaumxh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Scachs d'amor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>533467</id>
    <revision>
      <id>6761629</id>
      <parentid>6759245</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T04:13:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7015" sha1="elr4hqc5nk203vtll72h6yb0pv7dr0v" xml:space="preserve">[[Slika:Escacs_d'amor_(1r).jpg|sličica| Prva stran rokopisa]]
'''''Scachs d'amor''''' ([[Katalonščina|valencijsko]] za Š''ah ljubezni''), s celim naslovom '''''Hobra intitulada scachs d'amor feta per don Francí de Castellví e Narcis Vinyoles e mossèn Fenollar''''', je ime pesmi, ki so jo napisali Francesc de Castellví, Bernat Fenollar in Narcís de Vinyoles ter je bila objavljena proti koncu 15. stoletja v [[Valencija|Valenciji]], [[Aragonsko kraljestvo]].

Rokopis, napisan v [[valencijščina|valencijščini]] verjetno leta&amp;nbsp;1475, je leta&amp;nbsp;1905 odkril {{ill|Ignacio Casanovas|es}} v ''{{ill|Capella del Palau|ca|Capella de la Mare de Déu de la Victòria}}''. Čeprav se je original izgubil, [[Knjižnica Katalonije]] v [[Barcelona|Barceloni]] hrani fotografijo kodeksa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Negri|first=Sergio Ernesto|date=2020-03-16|title=Scachs d'amor: The poem that first portrayed the modern rules of chess|url=https://en.chessbase.com/post/scachs-damor-poem-part-1|url-status=live|access-date=2021-11-09|website=ChessBase|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=December 1913|title=El joc d'escacs en la literatura catalana|trans-title=The game of chess in Catalan literature|url=https://arca.bnc.cat/arcabib_pro/ca/catalogo_imagenes/grupo.do?path=1008826&amp;idBusqueda=1566&amp;presentacion=pagina&amp;posicion=84|journal=Bibliofília: Recull d'estudis, observacions, comentaris y notícies sobre llibres en general y sobre qüestions de llengua y literatura catalanes en particular.|language=ca|volume=6|pages=400|via=ARCA (Arxiu de Revistes Catalanes Antigues)|archive-url=https://web.archive.org/web/20230213001005/https://arca.bnc.cat/arcabib_pro/ca/catalogo_imagenes/grupo.do?path=1008826&amp;idBusqueda=1566&amp;presentacion=pagina&amp;posicion=84|archive-date=2023-02-13|access-date=2023-02-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nauiua&quot;&gt;{{navedi splet|author=Calvo|first=Ricardo|date=1998|title=Valencia Spain: The Cradle of European Chess|url=http://history.chess.free.fr/papers/Calvo%201998.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160130113355/http://history.chess.free.fr/papers/Calvo%201998.pdf|archive-date=30 January 2016|access-date=3 March 2015|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;

Pesem je zasnovana kot [[Šah|šahovska]] partija (igra), v kateri sta nasprotnika Francesc de Castellvi kot beli (v sodobnem šahu) ([[Mars (mitologija)|Mars]] ''Març'', [[Ljubezen]] ''Amor'' in rdeče igralne figure) in Narcis Vinyoles kot črni ([[Venera (mitologija)|Venera]], [[Slava (religija)|Slava]] ''Gloria'' in zelene igralne figure).&lt;ref name=&quot;cg&quot;&gt;[http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1259987 Francesco di Castellvi vs Narciso Vinyoles], [[Valencija]], [[Aragonsko kraljestvo]], 1475, [[Chessgames.com]].&lt;/ref&gt; Razpravljata o ljubezni, Bernat Fenollar pa komentira in določa pravila. Otvoritev partije bi se stoletja pozneje imenovala [[skandinavska obramba]]. Zelena in rdeča se še vedno uporabljata kot barvi za figure v [[Kitajski šah|kitajskem šahu]].

Pesem uporablja igro kot [[Alegorija|alegorijo]] za ljubezen. Njena zgradba temelji na štiriinštiridesetih [[kitica]]h (toliko, kolikor je [[Šahovnica|polj šahovnice]]), vsako pa sestavlja devet verzov. Kitice so združene po tri in tri: Prva kitica v skupini predstavlja potezo belega, druga potezo črnega, tretja pa komentar razsodnika o pravilih. Tri kitice na začetku so uvod, zadnja pa [[mat]].

To naj bi bila najstarejša dokumentirana šahovska partija s sodobnimi pravili za poteze [[Dama (šah)|dame]] in [[Lovec (šah)|lovca]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2009-09-13|title=Valencia and the origin of modern chess|url=http://www.chessvibes.com/columns/valencia-and-the-origin-of-modern-chess/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090926184645/http://www.chessvibes.com/columns/valencia-and-the-origin-of-modern-chess/|archive-date=2009-09-26|access-date=2021-10-31|website=Chess Vibes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=December 1913|title=El joc d'escacs en la literatura catalana|trans-title=The game of chess in Catalan literature|url=https://arca.bnc.cat/arcabib_pro/ca/catalogo_imagenes/grupo.do?path=1008826&amp;idBusqueda=1566&amp;presentacion=pagina&amp;posicion=85|journal=Bibliofília: Recull d'estudis, observacions, comentaris y notícies sobre llibres en general y sobre qüestions de llengua y literatura catalanes en particular.|language=ca|volume=6|pages=401|via=ARCA (Arxiu de Revistes Catalanes Antigues)|archive-url=https://web.archive.org/web/20230213001002/https://arca.bnc.cat/arcabib_pro/ca/catalogo_imagenes/grupo.do?path=1008826&amp;idBusqueda=1566&amp;presentacion=pagina&amp;posicion=85|archive-date=2023-02-13|access-date=2023-02-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kljub temu ni znano, ali so se v času te igre uporabljala vsa pravila sodobne igre, ker ni noben igralec niti [[rokada|rokiral]] niti vzel figure drugega s potezo ''[[en passant]]''.

{{AN chess|pos=toc}}

==Partija==
[[File:Scachs d'amor.gif|thumb|upright=1.3|Scachs d'amor, 1475]]
Beli: Francesc de Castellví {{pad|2}} Črni: Narcís Vinyoles {{pad|2}} [[Šahovska otvoritev|Otvoritev]]: [[skandinavska obramba]], (''[[Enciklopedija šahovskih otvoritev|ECO]]'' B01)&lt;br /&gt;
Valencia, Aragonsko kraljestvo, 1475

1.e4 d5 2.exd5 Qxd5 3.Nc3 Qd8 4.Bc4 Nf6 5.Nf3 Bg4 6.h3 Bxf3 7.Qxf3 e6 8.Qxb7 Nbd7 9.Nb5 Rc8 10.Nxa7 Nb6 11.Nxc8 Nxc8 12.d4 Nd6 13.Bb5+ Nxb5 14.Qxb5+ Nd7 15.d5 exd5 16.Be3 Bd6 17.Rd1 Qf6 18.Rxd5 Qg6 19.Bf4 Bxf4 20.Qxd7+ Kf8 21.Qd8{{chessAN|#}} {{chessAN|1–0}}&lt;ref name=&quot;cg&quot;/&gt;

Partija ni bila posebej dobro odigrana: Na primer namesto 6.h3 bi beli lahko odigral 6.Bxf7+ ali 6.Ne5, s čimer bi si v obeh primerih pridobil veliko prednost. Vendar se igra še ni dolgo razvijala, poteze pa ponazarjajo ljubezenska razmerja, ki so bila osnovni literarni zaplet. Avtorji se zato niso toliko posvečali kakovosti potez kot temu, ali se te skladajo s potekom zgodbe.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Calvo|first=Ricardo|url=https://www.worldcat.org/oclc/434278450|title=El poema Scachs d'amor : (siglo XV) : primer texto conservado sobre ajedrez moderno|date=1999|publisher=Jaque XXI.|isbn=84-923279-3-6|location=Madrid|pages=24|language=es|oclc=434278450}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
*[https://web.archive.org/web/20200411003753/https://ajedrezconmaestros.com/2020/01/03/en-el-poema-scachs-damor-del-siglo-xv-se-presenta-la-primera-partida-bajo-las-reglas-del-ajedrez-moderno/ En el poema scachs d’amor del siglo xv se presenta la primera partida bajo las reglas del ajedrez moderno] (v španščini)

== Zunanje povezave ==
* [http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1259987 Šahovska igra]
* [http://billwall.phpwebhosting.com/articles/scachs_damore.htm Scachs d'amor avtorja Billja Walla]
* [http://www.scachsdamor.org Angleški prevod Scachs d'Amor]
* [https://www.youtube.com/watch?v=ed2Tw4ilH7o Komentar igre (video)]

[[Kategorija:Pesmi]]
[[Kategorija:Šahovske partije]]
[[Kategorija:Srednjeveška književnost]]
[[Kategorija:Dela v katalonščini]]
[[Kategorija:Zgodovina šaha]]</text>
      <sha1>elr4hqc5nk203vtll72h6yb0pv7dr0v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Robert F. Kennedy ml.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551439</id>
    <revision>
      <id>6761623</id>
      <parentid>6718808</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:54:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19033" sha1="rwul69l4x49c2jvl0gkemxu6mt1qud1" xml:space="preserve">{{Infopolje Politik
|image           =
|caption         = Kennedy leta 2023
|education       = 
|spouse          = 
|children        = 6
|political party = [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska stranka]] (do 2023)
}}
'''Robert Francis Kennedy mlajši''', poznan tudi kot '''RFK ml.''', [[Američani|ameriški]] [[pisatelj]], okoljski pravnik in [[politik]],  * [[17. januar]] [[1954]], [[Washington, D.C.]], [[Združene države Amerike]].

Bil je kandidat za predsednika Združenih držav Amerike na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|predsedniških volitvah 2024]]. Kandidaturo je napovedal 5. aprila 2023 in se sprva potegoval za nominacijo [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]], nato pa 9. oktobra 2023 to kandidaturo umaknil in napovedal samostojno kandidaturo za predsednika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert F. Kennedy mlajši gre na volitve: Pokvaril jima bom kampanjo|url=https://siol.net/novice/svet/robert-f-kennedy-mlajsi-gre-na-volitve-pokvaril-jima-bom-kampanjo-617460|website=siol.net|accessdate=2023-10-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 23. avgusta je umaknil kandidaturo in podprl Donalda Trumpa.

Od leta 2005 Kennedy promovira dezinformacije o cepivih in teorije zarot v povezavi z javnim zdravjem,&lt;ref&gt;Več virov:

* {{Cite report|url=https://counterhate.com/wp-content/uploads/2022/05/210106-The-Anti-Vaxx-Playbook.pdf|title=The Anti-Vaxx Playbook|date=2020|publisher=[[Center for Countering Digital Hate]]|access-date=June 9, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20220709180456/https://counterhate.com/wp-content/uploads/2022/05/210106-The-Anti-Vaxx-Playbook.pdf|archive-date=July 9, 2022|url-status=live|ref={{harvid|CCDH|2020}}}}
* {{navedi novice|last=Oshin|first=Olafimihan|date=January 23, 2022|title=Auschwitz Memorial says RFK Jr. speech at anti-vaccine rally exploits Holocaust tragedy|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/590995-auschwitz-memorial-says-rfk-jr-speech-at-anti-vaccine-rally-exploits|archive-url=https://web.archive.org/web/20220124023519/https://thehill.com/homenews/state-watch/590995-auschwitz-memorial-says-rfk-jr-speech-at-anti-vaccine-rally-exploits|archive-date=January 24, 2022|access-date=January 27, 2022|newspaper=The Hill|quote=During a speech at the rally, Kennedy, a conspiracy theorist and prominent anti-vaxxer, warned of a massive surveillance network created with satellites in space and 5G mobile networks collecting data.}}
* {{Cite magazine|date=January 25, 2022|title=Cheryl Hines Blasts Husband RFK Jr. for Holocaust Remark|url=https://www.thewrap.com/cheryl-hines-rfk-jr-husband-holocaust-comparison/|magazine=[[TheWrap]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220125193828/https://www.thewrap.com/cheryl-hines-rfk-jr-husband-holocaust-comparison/|archive-date=January 25, 2022|access-date=January 27, 2022|quote=Cheryl Hines has publicly condemned a statement made by her husband Robert F. Kennedy Jr. at a rally on Sunday, in which the environmental lawyer and conspiracy theorist likened COVID regulations to the Holocaust.}}
* {{navedi splet|date=December 18, 2021|title=Guests urged to be vaccinated at anti-vaxxer Robert F Kennedy Jr's party|url=https://www.theguardian.com/us-news/2021/dec/18/robert-f-kennedy-jr-cheryl-hines-party-vaccinated-guests|archive-url=https://web.archive.org/web/20211218183905/https://www.theguardian.com/us-news/2021/dec/18/robert-f-kennedy-jr-cheryl-hines-party-vaccinated-guests|archive-date=December 18, 2021|access-date=January 27, 2022|newspaper=The Guardian|quote=The younger Kennedy has campaigned on environmental issues but is also a leading vaccines conspiracy theorist and activist against shots including those approved to combat Covid-19, which has killed more than 805,000 in the US and more than 5.3 million worldwide.}}
* {{Cite magazine|last=Dorn|first=Sara|title=RFK Jr. Makes Unfounded Claims About Mass Shootings, Covid-19: Here Are All The Conspiracies He Promotes|url=https://www.forbes.com/sites/saradorn/2023/06/06/rfk-jr-makes-unfounded-claims-about-mass-shootings-covid-19-here-are-all-the-conspiracies-he-promotes/|magazine=Forbes|archive-url=https://archive.today/20230622172724/https://www.forbes.com/sites/saradorn/2023/06/06/rfk-jr-makes-unfounded-claims-about-mass-shootings-covid-19-here-are-all-the-conspiracies-he-promotes/?sh=6ed5ac303acc|archive-date=June 22, 2023|access-date=June 22, 2023}}
* {{navedi novice|date=July 6, 2023|title=Robert F. Kennedy Jr.'s Conspiracy Theories Go Beyond Vaccines|url=https://www.nytimes.com/2023/07/06/us/politics/rfk-conspiracy-theories-fact-check.html|access-date=October 12, 2023|newspaper=The New York Times|quote=Robert F. Kennedy Jr., an environmental lawyer, is a leading vaccine skeptic and purveyor of conspiracy theories who has leaned heavily on misinformation as he mounts his long-shot 2024 campaign for the Democratic nomination.}}&lt;/ref&gt; med drugim tudi znanstveno ovrženo trditev o povezavi [[Avtizem|avtizma]] s cepljenjem.&lt;ref name=&quot;mnookin-2017&quot;&gt;{{Cite magazine|last=Mnookin|first=Seth|date=January 11, 2017|title=How Robert F. Kennedy, Jr., Distorted Vaccine Science|url=https://www.scientificamerican.com/article/how-robert-f-kennedy-jr-distorted-vaccine-science1/|magazine=[[Scientific American]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20170112025044/https://www.scientificamerican.com/article/how-robert-f-kennedy-jr-distorted-vaccine-science1/|archive-date=January 12, 2017|quote=For more than a decade, Kennedy has promoted anti-vaccine propaganda completely unconnected to reality.|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Po začetku [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] je postal en izmed vodilnih širiteljev dezinformacij o covid-19 cepivih v ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Nagourney|first=Adam|author-link=Adam Nagourney|date=February 26, 2022|title=A Kennedy's Crusade Against Covid Vaccines Anguishes Family and Friends|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/02/26/us/robert-kennedy-covid-vaccine.html|access-date=April 1, 2023|issn=0362-4331|archive-date=February 28, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228163440/https://www.nytimes.com/2022/02/26/us/robert-kennedy-covid-vaccine.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Smith_12/15/2021&quot; /&gt;

14. novembra je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump oznanil, da bo Kennedy v novi administraciji vodil zdravstveno ministrstvo.

== Mladost in izobrazba ==
Kennedy je tretji od enajstih otrok senatorja in državnega tožilca [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]] in nečak v atentatu ubitega [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]]. Obiskoval je jezuitski [[internat]] ''Georgetown Preparatory School''. Po očetovi smrti je živel pri nadomestni družini v [[Massachusetts]]u, zaradi uživanja mamil pa je bil izključen iz dveh internatov. Diplomiral je leta 1972 na dnevni šoli ''Palfrey Street School'' v Massachusettsu. Izobraževanje je nadaljeval na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], kjer je leta 1976 diplomiral iz ameriške zgodovine in literature. Nato je študiral na Londonska šoli za ekonomske in politične vede, preden je pridobi še doktorat prava na Pravni fakulteti Univerze v Virginiji in leta 1987 magisterij iz prava na Univerzi Pace.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Crash Landing For Bobby|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,949812,00.html |website=content.time.com|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ROBERT KENNEDY JR. MARIJUANA|url=https://newsroom.ap.org/editorial-photos-videos/detail?itemid=ff0d556c9ee5da11af9f0014c2589dfb&amp;mediatype=photo|website=newsroom.ap.org|accessdate=2024-01-28|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20230502155353/https://newsroom.ap.org/editorial-photos-videos/detail?itemid=ff0d556c9ee5da11af9f0014c2589dfb&amp;mediatype=photo|archive-date=2023-05-02|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kennedy, Shriver Boys on Probation
|url=https://www.nytimes.com/1970/08/07/archives/kennedy-shriver-boys-on-probation.html|website=nytimes.com|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Leta 1991 je pomagal voditi kampanjo za preprečitev velike [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]], velikega projekta jezu v severnem [[Québec]]u.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=QUEBEC POWER COMPANY FINDS ITS HIGH-VOLTAGE PLANS SHORT-CIRCUITED|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1994/04/07/quebec-power-company-finds-its-high-voltage-plans-short-circuited/4ba36f07-d34b-4105-b3b4-849b08e1431b/|website=washingtonpost.com|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 1997 je imel Kennedy vodilno vlogo pri enem najpomembnejših dosežkov organizacije Riverkeeper, pogajanjih o Memorandumu o sporazumu glede povodja mesta [[New York]], s katerim so zaščitili kakovost pitne vode v mestu. Leta 1999 je ustanovil ''Waterkeeper Alliance'', mednarodno mrežo okoljskih organizacij in skupnost zagovornikov čiste vode.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RFK Jr.: Green hero turned anti-vaccine activist takes on Biden |url=https://www.eenews.net/articles/rfk-jr-green-hero-turned-anti-vaccine-activist-takes-on-biden/|website=eenews.net|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2005 se je Kennedy spopadel z nacionalnimi okoljskimi skupinami zaradi svojega nasprotovanja projektu Cape Wind, predlagani vetrni elektrarni na morju ob obali v Nantucket Soundu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RIPPING THE HIPPY-CRITE|url=http://radioequalizer.blogspot.com/2007/07/rfk-jr-tirade-air-america-john-stossel.html|website=radioequalizer.blogspot.com|accessdate=2024-01-28|language=en|archive-date=2017-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20171025132306/http://radioequalizer.blogspot.com/2007/07/rfk-jr-tirade-air-america-john-stossel.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Skoraj 20 let je vodil proteste in gibanja proti onesnaževanju s tovarniškimi kmetijami. Sklical je mnoga srečanja in tiskovne konference, in tožil nekatere kmetije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=An Ill Wind From Factory Farms|url=https://www.nytimes.com/2003/09/20/opinion/an-ill-wind-from-factory-farms.html|website=nytimes.com|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Je zagovornik globalnega prehoda od [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k [[Obnovljivi viri energije|obnovljivim virom energije]]. Posebej kritičen je bil do [[Nafta|naftne]] industrije. V enem od svojih prvih okoljskih primerov je vložil tožbo proti podjetju ''Mobil Oil'' zaradi onesnaževanja Hudsona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Kennedy Jr. on his crusade for a 'green' economy
|url=https://www.cbc.ca/news/canada/hamilton/robert-kennedy-jr-on-his-crusade-for-a-green-economy-1.1411847|website=CBC.ca|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2005 promovira [[nasprotovanje cepljenju]].&lt;ref&gt;Več virov:

* {{harvnb|Mnookin|2017}}
* {{harvnb|Zadrozny|Adams|2021}}
* {{harvnb|CCDH|2020}}
* {{harvnb|BBC|2021}}&lt;/ref&gt; Je predsednik organizacije Children's Health Defense, skupine nasprotnikov cepljenja, ki se ji je pridružil leta 2015.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How Robert F. Kennedy Jr. Became the Anti-vaxxer Icon of America’s Nightmares|url=https://www.vanityfair.com/news/2021/05/how-robert-f-kennedy-jr-became-anti-vaxxer-icon-nightmare|website=vanityfair.com|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Med [[Pandemija covida-19|pandemijo COVID 19]] je promoviral več teorij, vključno s trditvami, da sta tako [[Anthony Fauci]] kot fundacija Bill &amp; Melinda Gates poskušala zaslužiti s cepivom proti COVID 19.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert F. Kennedy Jr says Dr. Fauci and Bill Gates stand to profit from COVID-19 vaccine|url=https://www.irishcentral.com/news/robert-f-kennedy-jr-dr-fauci-covid19-vaccine|website=irishcentral.com|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Novembra 2021 je izdal knjigo ''The Real Anthony Fauci'', v kateri trdi, da se je Fauci zarotil z [[Bill Gates|Billom Gatesom]] in družbenimi mediji, kot je Facebook, naj zatrejo vse informacije o zdravilih za COVID 19, ter pustijo cepiva kot edino možnost za boj proti pandemiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How JFK's nephew became one of Facebook's most prolific anti-vax misinformation spreaders|url=https://www.businessinsider.com/robert-f-kennedy-jr-jfk-nephew-anti-vax-misinformation-facebook-2021-7|website=businessinsider.com|accessdate=2024-01-28|language=en|archive-date=2021-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210726214328/https://www.businessinsider.com/robert-f-kennedy-jr-jfk-nephew-anti-vax-misinformation-facebook-2021-7|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
[[Slika:Kennedy_Shanahan_2024_Campaign_Logo.svg|sličica|Logotip Kennedyjeve predsedniške kampanje]]
3. marca 2023 je v govoru v zvezni državi [[New Hampshire]] prvič omenil, da razmišlja o kandidaturi za predsednika. 5. aprila 2023 je nato uradno vložil kandidaturo za nominacijo [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|ameriških predsedniških volitvah 2024]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert F. Kennedy mlajši napovedal predsedniško kandidaturo|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/robert-f-kennedy-mlajsi-vlozil-predsednisko-kandidaturo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 9. oktobra 2023 je odstopil od kandidature za demokratsko nominacijo in napovedal, da se bo potegoval za predsedniško funkcijo kot neodvisni kandidat. Odločitev je sprejel, ker je spoznal, da na primarnih volitvah nima realnih možnosti za nominacijo matične stranke, ki je bolj naklonjena [[Joe Biden|Joeu Bidenu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert F. Kennedy Jr. announces independent run for president, ending Democratic primary challenge to Biden|url=https://edition.cnn.com/2023/10/09/politics/kennedy-independent-campaign/index.html|website=CNN.com|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt; 26. marca 2024 je za svojo podpredsedniško kandidatko oznanil odvetnico Nicole Shanahan.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RFK Jr. announces Nicole Shanahan as running mate for independent presidential bid |url=https://www.cbsnews.com/news/rfk-jr-running-mate-kennedy-president-2024/|website=CBS News|accessdate=2024-08-24|language=en}}&lt;/ref&gt;

23. avgusta 2024 je Kennedy na konferenci v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]] zaključil predsedniško kampanjo, oznanil, da umika kandidaturo v desetih ključnih zveznih državah, in podprl [[Donald Trump|Donalda Trumpa]]. V dolgem nagovoru državljanom je poudaril, da je Demokratska stranka postala »stranka vojn, cenzure, korupcije in big-pharme«, oster je bil do kandidatke [[Kamala Harris|Kamale Harris]] in spomnil, da od vstopa v predvolilno kampanjo še ni imela intervjuja ali odprtega medijskega nastopa, obsodil je tudi blokado s strani medijev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RFK Jr. to deliver address on ‘path forward’ amid speculation he could back Trump|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4839983-rfk-jr-kennedy-shanahan-trump-harris-walz-2024/|website=The Hill|accessdate=2024-08-24|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bivši demokrat delno umaknil predsedniško kandidaturo in podprl Donalda Trumpa|url=https://n1info.si/novice/svet/bivsi-demokrat-delno-umika-predsednisko-kandidaturo-in-podpira-donalda-trumpa/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Istega dne se je kot poseben gost pridružil Trumpu na predvolilnem zborovanju v Arizoni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert F Kennedy Jr suspends campaign and backs Trump|url=https://www.bbc.com/news/articles/cwy5ekxlwzgo|website=BBC.com|accessdate=2024-08-24|language=en}}&lt;/ref&gt; Pred tem obratom je Kennedy izjavil, da se »pod nobenim pogojem« ne bi pridružil Trumpu, in ga opisoval kot »groznega človeka«, »diskreditacijo demokracije« in »verjetno sociopata«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RFK Jr. Endorses Trump After Calling Him ‘Sociopath’ — His Reversal, Explained|url=https://www.forbes.com/sites/tylerroush/2024/08/23/rfk-jr-endorses-trump-after-calling-him-sociopath---his-reversal-explained/|website=Forbes|accessdate=2024-08-27|language=en|first=Ty|last=Roush}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RFK Jr. joins Trump onstage at Arizona rally hours after endorsing him|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/rfk-jr-joins-trump-onstage-arizona-rally-hours-endorsing-rcna167948|website=NBC News|date=2024-08-24|accessdate=2024-08-27|language=en}}&lt;/ref&gt;

Kennedy je nasprotnik ameriške pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]], ki jo je [[Ruska invazija na Ukrajino|napadla Rusija]]. Rusko invazijo je sicer obsodil, a jo je poimenoval »vojna ZDA proti Rusiji«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Robert Kennedy Jr. Is a Flawed Heretic|url=https://www.thenation.com/article/politics/robert-kennedy-presidential-campaign-war-military-spending/|date=2023-07-05|accessdate=2024-08-27|issn=0027-8378|language=en-US|first=Katrina vanden|last=Heuvel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Robert Kennedy Jr: America needs a revolution|url=https://unherd.com/2023/05/robert-kennedy-jr-america-needs-a-revolution/|website=UnHerd|date=2023-05-02|accessdate=2024-08-27|language=en-GB|first=Freddie|last=Sayers}}&lt;/ref&gt; Želi prepovedati vstop Ukrajine v [[NATO]], hkrati pa je izjavil, da bi kot predsednik ZDA razmislil o vstopu Rusije vanj in o otoplitvi odnosov s Kitajsko.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Promoviral je ruske narative, da je ukrajinska [[revolucija dostojanstva]] bila »ameriško podprt državni udar«, da je [[Obtožbe o genocidu v Donbasu|Ukrajina izvajala grozote nad Rusi]] v [[Donbas|Donbasu]] in lažno navajal približno 14.000 umrlih v [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojni v Donbasu]] kot Ruse.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Kennedy Jr. Repeats Russia’s False Justification for Ukraine War|url=https://www.voanews.com/a/fact-check-robert-kennedy-jr-repeats-russia-s-false-justification-for-ukraine-war-/7138506.html|website=Voice of America|date=2023-06-15|accessdate=2024-08-27|language=en}}&lt;/ref&gt;

14. novembra 2024 ga je Trump uradno oznanil za kandidata za vodenje Ministrstva za zdravstvo in socialne zadeve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trump picks Robert F. Kennedy Jr. to be his secretary of the Department of Health and Human Services
|url=https://edition.cnn.com/2024/11/14/politics/robert-f-kennedy-donald-trump-hhs/index.html|websiteCNN.com|accessdate=2024-11-14|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Kennedy je bil poročen z Emily Ruth Black od leta 1982 do ločitve leta 1994. Z Mary Richardson je bil nato poročen od leta 1994 do njene smrti leta 2012. Ima šest otrok. Po religiji je rimokatolik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert F. Kennedy Jr.'s faith inspired his children's book |url=https://archive.boston.com/ae/books/articles/2005/03/15/a_natural_devotion/ |website=archive.boston.com|accessdate=2024-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kennedy, Robert F. ml.}}
[[Kategorija:Ameriški politiki]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Indijski Američani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Yale]]</text>
      <sha1>rwul69l4x49c2jvl0gkemxu6mt1qud1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Praça do Comércio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554274</id>
    <revision>
      <id>6761671</id>
      <parentid>6757932</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:00:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Zamenjava galerije s prevodom iz portugalščine; Equestrian statue of King José I in Praça do Comércio 47.jpg</comment>
      <origin>6761671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9978" sha1="5lvt6wyy8facktdd083sj0v9qu3fs4k" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name=Praça do Comércio
|other_name= Terreiro do Paço 
|nickname= Terreiro do Paço 
|settlement_type = Mestni trg
|total_type=
|motto=
|image_caption=
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = [[Portugalska]]
|subdivision_type1      = Provinca
|subdivision_name1      = Estremadura
|subdivision_type2      = mesto
|subdivision_name2      = [[Lizbona]]
|subdivision_type3      = približna velikost
|subdivision_name3      = 30.600 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|subdivision_type4      = Župnija
|subdivision_name4      = Santa Maria Maior (pred 2013: Madalena in São Nicolau)
}}
'''Praça do Comércio''' ({{IPA-pt|ˈpɾasɐ ðu kuˈmɛɾsju}}) je velik, proti pristanišču obrnjen trg v glavnem mestu [[Portugalska|Portugalske]] [[Lizbona|Lizboni]] in je eden največjih na Portugalskem s površino 175 m × 175 m, to je 30.600 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.

Trg, obrnjen proti reki [[Tajo]] proti jugu, je v portugalščini še vedno splošno znan kot ''Terreiro do Paço'' ([tɨˈʁɐjɾu ðu ˈpasu] (prevod Dvorišče palače),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://archive.org/stream/itinerariolisbon00mora_0#page/138/mode/2up|title=Itinerario Lisbonense|year=1818|language=pt|orig-year=1804}}&lt;/ref&gt; saj gosti ''Paço da Ribeira'' (prevod Kraljeva [[palača Ribeira]]), dokler slednje ni uničil veliki [[lizbonski potres (1755)]] (tamkajšnja podzemna postaja še vedno nosi ime po starem imenu trga).

Po potresu je bil trg popolnoma preoblikovan kot del obnove središča Pombaline (Baixa), ki jo je naročil Sebastião José de Carvalho e Melo, prvi [[markiz Pombal]], ki je bil (glavni) portugalski minister od 1750 do 1777, med vladavina portugalskega kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.patrimoniocultural.gov.pt/pt/patrimonio/patrimonio-imovel/pesquisa-do-patrimonio/classificado-ou-em-vias-de-classificacao/geral/view/70275|title=Praça do Comércio|website=patrimoniocultural.gov.pt|language=pt|access-date=2018-04-20}}&lt;/ref&gt; 

Od 19. stoletja naprej je Praça do Comércio postal sedež nekaterih najpomembnejših portugalskih državnih oddelkov, vključno z ministrstvi za finance, notranjo upravo, kmetijstvo in pomorske zadeve; pred [[nageljnova revolucija|nageljnovo revolucijo]] (1974) in ustanovitvijo enotnega ministrstva za obrambo je bilo tu tudi vojno in mornariško ministrstvo ter staro ministrstvo za kolonije (do 1967) in je tako postalo tudi metonim za portugalsko centralno vlado. 

Junija 1910, le nekaj mesecev pred ustanovitvijo Portugalske republike, je bila Praça do Comércio razvrščena kot nacionalni spomenik Portugalske.

== Zgodovina ==
[[Image:Equestrian statue of King José I in Praça do Comércio 47.jpg|thumb|left|250px|Kip kralja Jožefa I. delo Machada de Castra (1775). Kralj na konju simbolično tlači kače na svoji poti.]] 
[[File:Terreiro do Paço no dia 14 de Maio de 1575.jpg|thumb|250px|Terreiro do Paço leta 1575]]
[[File:Terreiro do Paço em 1662.jpg|thumb|250px|Terreiro do Paço leta 1662, avtor Dirk Stoop]]
[[File:Praça do Comércio (Commerce Plaza)).jpg|thumb|Praça do Commerce, 2019]]
Urbani razvoj obrežja reke Tajo (''Ribeira'') je dobil močan zagon v zgodnjem 16. stoletju, ko je kralj [[Manuel I. Portugalski]] zgradil novo kraljevo rezidenco – [[palača Ribeira|palačo Ribeira]] – ob reki, zunaj mestnega obzidja. Območje se je nadalje razvilo z izgradnjo pristanišča, ladjedelniških objektov (''Ribeira das Naus''), ''Casa da Índia'' in drugih upravnih zgradb, ki so urejale trgovino med Portugalsko in drugimi deli Evrope ter njenimi kolonijami v Afriki, Aziji in Ameriki.

1. novembra 1755, med vladavino kralja Jožefa I., je velik potres, ki sta mu sledila [[cunami]] in [[požar]], uničil večino Lizbone, vključno s palačo Ribeira in drugimi stavbami ob reki. Predsednik vlade  markiz Pombal, je usklajeval obsežno obnovo, ki jo je vodil portugalski arhitekt Eugénio dos Santos. Zasnoval je velik, pravokoten trg v obliki črke ''U'', odprt proti Taju. Stavbe imajo v pritličju galerije, kraka črke U pa se zaključita z dvema velikima stolpoma, ki spominjata na monumentalni stolp porušene palače Ribeira, ki je še vedno živa v arhitekturnem spominu mesta. Njegov načrt je bil skoraj v celoti uresničen, čeprav so bili okrasni detajli spremenjeni, vzhodni stolp trga in ulični lok Augusta pa sta bila dokončana šele v 19. stoletju.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.monumentos.gov.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=6491|title=Commerce Square|website=www.monumentos.gov.pt|language=pt|access-date=2018-04-20}}&lt;/ref&gt; Ta slavolok je zasnoval portugalski arhitekt Santos de Carvalho in je bil dokončan leta 1873. Zgornji del vključuje kipe, ki predstavljajo pomembne portugalske osebnosti, kot sta [[Vasco da Gama]] in markiz Pombal.&lt;ref&gt;https://www.lisbon.net/commerce-square, Commerce Square&lt;/ref&gt;

Trg so poimenovali Praça do Comércio, trg trgovine, da bi označili njegovo novo funkcijo v gospodarstvu Lizbone. Simetrične stavbe trga so bile polne državnih uradov, ki so urejali carino in pristaniške dejavnosti. Osrednji del ansambla je bil konjeniški kip kralja Jožefa I., ki je bil slovesno odkrit leta 1775 v središču trga. Ta bronasti kip, prvi monumentalni kip, posvečen kralju v Lizboni, je oblikoval Joaquim Machado de Castro, najpomembnejši portugalski kipar tistega časa.

Odpiranje proti ulici Augusta, ki povezuje trg z drugim tradicionalnim lizbonskim trgom, Rossio, je prvotni projekt Eugénia dos Santosa načrtoval [[slavolok]], ki je bil realiziran šele leta 1875. Ta lok, običajno imenovan ''Arco da Rua Augusta'', je oblikoval Veríssimo da Costa. Ima uro in kipe Slave, Iznajdljivosti in Hrabrosti (francoskega kiparja Calmelsa) ter kipe Viriatusa, Nuna Álvaresa Pereire, Vasca da Game in seveda markiza Pombala.

1. februarja 1908 je bil trg prizorišče atentata na Carlosa I., predzadnjega kralja Portugalske. Ko so se vračali iz palače Vila Viçosa v kraljevo palačo v Lizboni, je kočija s Carlosom I. in njegovo družino peljala skozi Terreiro do Paço. Med prečkanjem trga sta iz množice streljala najmanj dva moška: Alfredo Luís da Costa in Manuel Buíça. Kralj je takoj umrl, njegov dedič Luís Filipe je bil smrtno ranjen, princ Manuel pa zadet v roko. Policija&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Malyn|last=Newitt|pages=283–284|title=The Braganzas|date=12 November 2019|isbn=978-1-78914-125-2}}&lt;/ref&gt; je morilce ustrelila na kraju samem, pozneje pa so jih prepoznali kot člane republikanske stranke – ki je dve leti kasneje strmoglavila portugalsko monarhijo.

Bogastvo Portugalske je bilo usmerjeno skozi ta trg in pristanišče. Služi ne samo kot prometno središče, temveč tudi kot središče komercialnih podjetij, saj ima dve glavni smeri potovanja, zahodno in južno. Tramvaj na severni strani vodi do okrožja Belem, južno pristanišče pa je trajekt, ki pelje čez reko Tajo.

Uničenje palače je povzročilo izgubo največjega arhiva portugalske literature. Knjižnica je hranila več kot 200.000 knjig. Obnova je od načrtov do končane gradnje trajala približno stoletje.

Na južnem koncu trga ob robu vode je bilo veliko marmorno stopnišče, namenjeno prihodu kraljevih dostojanstvenikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://lisbonlisboaportugal.com/Baixa-Lisbon/praca-do-comercio-lisbon-portugal-guide.html|title=The Praça do Comercio, Lisbon|website=lisbonlisboaportugal.com}}&lt;/ref&gt; Te stopnice so nastale pred potresom leta 1755 in bi vodile naravnost v kraljevo palačo.

10. junija, na dan Portugalske, je trg poln vojske in prebivalcev, ki praznujejo ta dan.&lt;ref&gt;Correio da Manhã, Commerce Square Full For June 10, Lisbon June 10th 2016, 1.&lt;/ref&gt;

Na trgu je najstarejša kavarna v mestu Martinho da Arcada (ustanovljena leta 1782). Ob njem je tudi monumentalni hotel Pousada.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lisbonlux.com/lisbon/praca-do-comercio.html |title=PRAÇA DO COMÉRCIO, Lisboa &amp;#124; Terreiro do Paço |access-date=2018-12-07 |archive-date=2020-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200326214612/https://www.lisbonlux.com/lisbon/praca-do-comercio.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
[[File:Lisboa-Day2-23 (33819126050).jpg|thumb|250px|Praça do Commerce 2017]]

V zahodnem stolpu trga (kjer sta nekoč stali ministrstvo za mornarico in kolonije) je lokacija lizbonskega muzeja Baixa.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg|[[:en:Statue of José I of Portugal|Konjeniški kip Jožefa I.]], delo [[:en:Joaquim Machado de Castro|Joaquima Machada de Castra]] (1775), in [[:en:Rua Augusta Arch|slavolok na Rua Augusta]]
File:Equestrian statue of King José I in Praça do Comércio 47.jpg|[[:en:Statue of José I of Portugal|Konjeniški kip Jožefa I.]] Kralj na konju simbolično tepta kače na svoji poti.
File:Praça do Comércio from Arco Triunfal da Rua Augusta 34.jpg|Pogled s [[:en:Rua Augusta Arch|slavoloka na Rua Augusta]]
File:West wing of Praça do Comércio 53.jpg|Zahodno krilo
File:Arcades of Praça do Comércio 37.jpg|Arkade
&lt;/gallery&gt;

== Sklici in viri ==
{{sklici}}
*França, José-Augusto (1980). Lisboa: Arquitectura e Urbanismo. Biblioteca Breve (in Portuguese). Instituto de Cultura e Língua Portuguesa (ICALP).

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Praça do Comércio}}
*[http://www.monumentos.pt/ General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]
*[http://lisbon-pre-1755-earthquake.org/city-and-spectacle-a-vision-of-pre-earthquake-lisbon/ Presentation showing a virtual reconstruction of the Terreiro do Paço just before the 1755 earthquake]
*[https://web.archive.org/web/20101205070040/http://www.earthpano.com/portugal/comercio/comercio.htm Interactive Panorama: Praça do Comércio]

{{coord|38|42|27|N|9|8|11|W|scale:50000_region:PT_type:landmark|display=title}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lizbona]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Portugalskem]]</text>
      <sha1>5lvt6wyy8facktdd083sj0v9qu3fs4k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ruska finančna kriza (1998)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558519</id>
    <revision>
      <id>6761627</id>
      <parentid>6486709</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T01:38:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3329" sha1="es3r50zq6sgek7jaqstzbovrongb7no" xml:space="preserve">[[File:GDP_of_Russia_since_1989.svg|thumb|Rusko gospodarstvo od padca Sovjetske zveze (2008 mednarodni dolarji)]]
'''Ruska finančna kriza''' (tudi '''kriza rublja''' ali '''ruska gripa''') se je začela v [[Rusija|Rusiji]] 17. avgusta 1998. Vodila je v to, da sta [[Ruska vlada]] in [[Ruska centralna banka]] devalvirali [[ruski rubelj|rubelj]] in bankrotirali na dolgu. Kriza je imela hude posledice na gospodarstva veliko sosednjih držav.

==Ozadje==
[[File:EUR-RUB exchange rate.webp|thumb|300px|[[Evro|EUR]]/[[rubelj]] menjalni tečaj (rublji za evro)]]
[[File:Russian inflation rate 1993-2022.webp|thumb|300px|Ruska stopnja inflacije 1993-2022]]
Rusko gospodarstvo je bilo po razpadu Sovjetske zveze na različne države na poti okrevanja. Rusija naj bi zagotavljala pomoč bivšim sovjetskim državam in je tako veliko uvažala iz njih. V Rusiji so tuje dolgove odplačevali z domačimi investicijami. Ko teh tujih posojil niso več mogli odplačevati, je bil rubelj devalviran. Sredi leta 1997 je Rusija končno našla način za znižanje inflacije. Ekonomski nadzorniki so bili zadovoljni, da se je inflacija umirila. Nato se je začela kriza in nadzorniki so morali oblikovati novo politiko. Tako Rusija, kot tudi države, ki so vanjo izvažale, so imele proračunske primanjkljaje. Države, ki so vanjo izvažale, so svoje resurse uporabile za proizvodnjo, vendar niso prejele plačil za vso svojo proizvodnjo. Skratka, njihov nacionalni prihodek ni mogel pokriti njihovih nacionalnih odhodkov (za [[Kazahstan]] in [[Kirgizija|Kirgizijo]]). Na rusko raven brezposelnosti kriza ni močno vplivala in je znaala le 13 %. Zaposlitvena politika v Kazahstanu je bila 9. novembra 1998 preverjena in je zagotovila svobodno izbiro zaposlitve. Zaposlenost v [[Tadžikistan]]u se od 90. let 20. stoletja ni veliko izboljšala in tako ostaja vprašanje, kako točno je kriza leta 1998 vplivala na zaposlenost. BDP per capita Tadžikistana je bil en najnižjih po letu 1996. Ruski ogromni mineralni in naravni viri so omogočili, da jih je Rusija izvažala in tako poplačala svoj dolg ter povečala devizne rezerve, da je revalvirala svojo valuto.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Russian financial crisis and its consequences for central Asia. | url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/wp/2001/wp01169.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Russia unemployment rate 1991 to 2022|url= https://www.macrotrends.net/countries/RUS/russia/unemployment-rate|access-date= 2024-04-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20240225060858/https://www.macrotrends.net/countries/RUS/russia/unemployment-rate|archive-date= 2024-02-25|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;

===Razlogi za krizo===
Kriza se je zgodila, ker Rusija ni mogla poplačati svojega dolga. Devalvacija in izenačenje rublja več enotam tuje valute je olajšalo odplačevanja dolga. Ker je Rusija morala pomagati drugim državam, od katerih se je z razpadom ZSSR ločila, je to delala z velikim uvažanjem iz teh držav. Uvažala je še naprej brez preverjanja če ima dovolj prihodkov za to. Lea 1995 je [[Mednarodni denarni sklad]] poskusil pomagati Rusijo stabilizirati z izrednim posojilom, vendar ni bil uspešen.

==Sklici==
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Finančne krize]]
[[Kategorija:Zgodovina Rusije]]
[[Kategorija:Gospodarstvo Rusije]]
[[Kategorija:1998 v gospodarstvu]]</text>
      <sha1>es3r50zq6sgek7jaqstzbovrongb7no</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tri doline Vareseja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>562482</id>
    <revision>
      <id>6761657</id>
      <parentid>6672884</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:54:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>2026</comment>
      <origin>6761657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19533" sha1="9ikew2kkgai1isgq70rn2fz0d648drx" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Tri doline Vareseja
| image       = 
| date        = Oktober
| region      = [[Lombardija]], Italija
| english     = 
| localnames  = 
| nickname    = 
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI ProSeries]]
| type          = Mini [[Kolesarska klasika|klasika]]
| organiser   = 
| director    = 
| first       = {{start date|1919}}
| number      = 104
| last        = 
| firstwinner = {{flagicon|ITA|1861}} [[Piero Bestetti]]
| mostwins    = '''po 4 zmage oba:'''&lt;br /&gt;{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]]&lt;br /&gt;{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
| mostrecent  = {{flagicon|BEL}} [[Jarno Widar]]
}}

'''Tri doline Vareseja''' (italijansko '''Tre Valli Varesine''') je jesenska enodnevna mini [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] v [[Italija|Italijanski]] [[Lombardija|Lombardiji]], ki so jo prvič organizirali leta 1919. Trenutno je del serije [[UCI ProSeries]].

Skupaj z dirkama [[Coppa Agostoni]] in [[Coppa Bernocchi]] tvorijo &quot;Lombardijski trojček&quot; ([[Trittico Lombardo]]), tridnevno zaporedno tekmovanje, ki si v začetku oktobra tradicionalno sledijo ena dirka za drugo. 

Dirko so zmagovala velika imena kot so [[Fausto Coppi]], [[Eddy Merckx]], [[Primož Roglič]] in [[Tadej Pogačar]].

Gre za najbolj čislano in najprestižnejšo dirko izmed vseh treh dirk Lombardijskega trojčka.

==Zgodovina==
Med leti 2005 in 2019 je bila dirka del tekmovanja [[UCI Europe Tour]], kategorije 1.HC v sklopu. 

Leta 2021 je dirka napredovala v drugi svetovni razred in se pridružila seriji [[UCI ProSeries]]. 

Leta 2020 so zaradi [[Pandemija covida-19|covida-19]] odpovedali vse tri dirke &quot;Lombardijskega trojčka&quot;, zato so jo nadomestili z združeno enkratno organizirano &quot;trojno&quot; dirko [[Gran Trittico Lombardo]].&lt;ref name=&quot;Tritico Lombardo&quot;/&gt; Leta 2024 pa je bila odpovedana zaradi močnega dežja, kar je se v zgodovini kolesarstva zgodilo izjemno redko. Sprva so dirko skrajšali za 2 kroga (iz 200 na 168 km), a po 60 km vožnje zaradi nemogočih razmer dokončno odpovedali.

==Moški==

===Zmagovalci po letih===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Tretji  
|-
| 1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Bestetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Scaioni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Bianchi (kolesar)|Angelo Bianchi]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Raimondo Rosa]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Spina]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Camillo Bertarelli]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Gilardi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vincenzo Botta]]
|
|-
| 1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[G. Vigano]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[L. Malinverni]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Filippo Brusatori]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Bianchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[V. Florini]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Libero Ferrario]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[V. Florini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Magnotti]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Tizzoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Magnotti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aniceto Cattaneo]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Bonvicini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Roberto Lorenzetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aleardo Simoni]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Renato Zanona]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Paolo Zanetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aleardo Simoni]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Visconti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Attilio Marangoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aleardo Simoni]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambrogio Morelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alessandro Catalani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Allegro Grandi]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Albino Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ferrando]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Riccardo Proserpio]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Giacobbe]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Mara]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Giacobbe]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Remo Bertoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Macchi (kolesar)|Luigi Macchi]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Attilio Masarati]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Barral]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Chiappini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ercole Rigamonti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Edmondo Toccaceli]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Michele Benente]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Diego Marabelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Glauco Servadei]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Secondo Magni]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|-
| 1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|-
| 1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|-
| 1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luciano Succi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario De Benedetti]]
|-
| colspan=4 align=center|''leta 1943 in 1944 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Renzo Zanazzi]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Ricci]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nedo Logli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Seghezzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Renzo Zanazzi]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Ricci]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido De Santi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Pasotti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Arigo Padovan]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marcello Pellegrini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Monti]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Albani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aldo Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Albani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carlo Nicolo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aldo Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Tinazzi]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino Bruni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Verucchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Armando Pellegrini]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rino Benedetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carlo Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ronchini]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Hoevenaers]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Cribiori]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido De Rosso]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Vigna]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bailetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Flaviano Vicentini]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Taccone]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Zancanaro]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Tommaso de Pra]]
|-
| 1968
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|-
| 1969
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino Zandegu]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Armani]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Polidori]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Tino Conti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacinto Santambrogio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Dancelli]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marcello Bergamo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Tino Conti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacinto Santambrogio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Paolini]]
|-
| 1975
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabrizio Fabbri]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Simonetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Serge Parsani]]
|-
| 1976
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|-
| 1977
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Phil Edwards]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Valerio Lualdi]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|GER}} [[Gregor Braun]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Paganessi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Torelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Paganessi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Serge Demierre]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Amadori]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Mantovani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Pagnin]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Kjell Nilsson]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Bergamo]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pierino Gavazzi]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|SUI}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Thomas Wegmüller]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Gérard Rué]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Ghirotto]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Pascal Richard]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Herbert Niederberger]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Ghirotto]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Cenghialta]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Vladislav Bobrik]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Caruso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Lecchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colage]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabrizio Guidi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Donati]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Caruso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Andriotto]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Serpellini]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Di Grande]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Maximilian Sciandri]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Barbero]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Donati]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele De Paoli]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mirko Celestino]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Valoti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Ratti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Ferrigato]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Markus Zberg]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|GER}} [[Fabian Wegmann]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|{{ikonazastave|UKR}} [[Vladimir Duma]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Lorenzo Bernucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rinaldo Nocentini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Raffaele Ferrara]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Christian Murro]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Bertolini]]
|{{ikonazastave|BLR}} [[Kanstancin Sivcov]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Ginanni]]
|{{ikonazastave|ITA}} &lt;s&gt;[[Leonardo Bertagnolli]]&lt;/s&gt;
|{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Santambrogio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Masciarelli]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Bočarov]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jérôme Baugnies]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|CAN}} [[David Veilleux]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Palini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|CRO}} [[Kristijan Đurasek]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Manuel Bongiorno|Francesco M. Bongiorno]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|SUI}} [[Michael Albasini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Firsanov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Gavazzi]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alexandre Geniez]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|LAT}} [[Toms Skujinš]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Peter Kennaugh]]
|-
| 2019
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]'''
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Visconti]]
|{{ikonazastave|LAT}} [[Toms Skujinš]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 2020 je bila dirka odpovedana zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covid-19]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(nadomeščena z združeno dirko [[Grande Trittico Lombardo]])''&lt;ref name=&quot;Tritico Lombardo&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.malpensa24.it/nasce-il-grande-ciclismo-trittico-lombardo-sogno-e-consapevolezza/|title=Nasce il Grande Trittico Lombardo, sogno e consapevolezza|work=Malpensa|publisher=Malpensa|date=15 May 2020|accessdate=3 August 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|-
| 2021
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro De Marchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|-
| 2022
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|COL}} [[Sergio Higuita]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|BEL}} [[lan Van Wilder]]
|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]]
|&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp; &amp;nbsp; [[Aleksander Vlasov]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 2024 je bila dirka odpovedana zaradi močnega deževja&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-60-km-zaradi-dezja-odpovedana/723546|title=Dirka po 60 km zaradi dežja odpovedana|work=Malpensa|publisher=MMC RTV Slovenija|date=8. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&lt;small&gt;(skrajšana iz 200 na 168 km, a po 60 km vožnje odpovedana)''&lt;/small&gt;
|-
| 2025
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
|{{ikonazastave|DEN}} [[Albert Philipsen]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jarno Widar]]
|{{ikonazastave|UK}} [[Tom Pidcock]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Matteo Jorgenson]]
|}

===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan= 2 | '''4''' || {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1965, 1966, 1967, 1970
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Giuseppe Saronni]] || 1977, 1979, 1980, 1988
|-
| align=center | '''3''' || {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 1941, 1948, 1955
|-
| align=center rowspan= 11 | '''2''' || {{flagicon|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]] || 1922, 1932
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Olimpio Bizzi]] || 1937, 1939
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Nino Defilippis]] || 1953, 1960
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 1976, 1978
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Pierino Gavazzi]] || 1982, 1984
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 1986, 1991
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Massimo Ghirotto]] || 1992, 1993
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Roberto Caruso]] || 1995, 1997
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 1998, 2011
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] || 2005, 2006
|-
|{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] || 2022, 2025
|}

===Zmage po državah===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Zmage 
!Država
|-
| align=center | 87
|{{flagu|Italy}}
|-
| align=center | 4
|{{flagu|Belgium}}
|-
| align=center | 3
|{{SLO}}
|-
| align=center rowspan=2| 2
|{{flagu|Germany}}
|-
|{{flagu|Switzerland}}
|-
| align=center rowspan=5| 1
|{{IRL}}
|-
|{{flagu|Canada}}
|-
|{{CRO}}
|-
|{{flagu|France}}
|-
|{{LAT}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Kolesarske klasike}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1919]]
[[Kategorija:Lombardija]]</text>
      <sha1>9ikew2kkgai1isgq70rn2fz0d648drx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rdeča piranja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565304</id>
    <revision>
      <id>6761598</id>
      <parentid>6756071</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:00:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20661" sha1="lstd68wo0r1k4j2kbsyyq40vfxwz1ug" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Rdeča piranja
| image = Pygocentrus nattereri - Karlsruhe Zoo 01.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = Karlsruhe Zoo, [[Nemčija]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice)
| ordo = [[Characiformes]] 
| familia = [[Serrasalmidae]]
| subfamilia = '''Thymallinae'''
| genus = '''''Pygocentrus'''''
| species = '''''P. nattereri'''''
| binomial = ''Pygocentrus nattereri''
| binomial_authority = [[Rudolf Kner|Kner]], 1858
| subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]]
| subdivision = 
}}
'''Rdeča piranja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pygocentrus nattereri'''''), je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[piranje]], ki izvira iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in jo najdemo v porečjih [[porečje Amazonke|Amazonke]], [[Paragvaj (reka)|Paragvaja]], reke [[Parana]] in reke Essequiba ter obalnih rek severovzhodne [[Brazilija|Brazilije]].&lt;ref name=adw&gt;[http://animaldiversity.org/accounts/Pygocentrus_nattereri/ ''Pygocentrus nattereri''.] Animal Diversity Web. University of Michigan. Accessed 19 February 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=fishbase&gt;Froese, R. and D. Pauly, Editors. [http://fishbase.org/summary/Pygocentrus-nattereri.html ''Pygocentrus nattereri''.] 2015.&lt;/ref&gt; Ta riba je v svojem sladkovodnem habitatu lokalno številčna.&lt;ref name=Santos2016&gt;{{cite journal |last1=Santos |first1=Carlos Henrique dos A. dos |last2=Sá Leitão |first2=Carolina S. |last3=Paula-Silva |first3=Maria de N. |last4=Almeida-Val |first4=Vera Maria F. |title=Genetic differentiation in red-bellied piranha populations (''Pygocentrus nattereri'', Kner, 1858) from the Solimões-Amazonas River |journal=Ecology and Evolution|date=2016 |volume=6 |issue=12 |pages=4203–4213 |doi=10.1002/ece3.2195 |pmid=27516875 |pmc=4972243 |bibcode=2016EcoEv...6.4203S }}&lt;/ref&gt; Je [[vsejed]]a in se hrani z žuželkami, črvi, raki in ribami. Ni selitvena vrsta, ampak potujoča, da bi poiskala razmere, ki so ugodne za razmnoževanje in drst v obdobjih povečanega dežja. Rdeče piranje pogosto potujejo v jatah zaradi obrambe, vendar le redko pokažejo skupinsko lovsko vedenje. Akustična komunikacija je pogosta in se včasih kaže skupaj z agresivnim vedenjem. So priljubljene akvarijske ribe.

== Taksonomija in filogenija ==
Rdeča piranja spada v družino ''Serrasalmidae'', ki je skupina srednje velikih do velikih ''haracidov'' in vključuje druge tesno povezane vsejedce, kot je [[pacu]].&lt;ref&gt;[http://badmanstropicalfish.com/profiles/profile86.html Black-finned Pacu Fish, ''Colossoma macropomum'': Profile with care, maintenance requirements and breeding information for your tropical fish]. Badmanstropicalfish.com. Retrieved on 2012-05-13.&lt;/ref&gt; Zanje so značilna globoka, bočno stisnjena telesa in dolge hrbtne plavuti.&lt;ref name=&quot;Freeman&quot;&gt;{{cite journal|url=http://www.mapress.com/zootaxa/2007f/zt01484p038.pdf|title=Molecular systematics of Serrasalmidae: Deciphering the identities of piranha species and unraveling their evolutionary histories|doi=10.1046/j.1439-0469.2000.384132.x|author1=Freeman, B. |author2=Nico, L. G. |author3=Osentoski, M. |author4=Jelks, H. L. |author5=Collins, T. M. |journal=Zootaxa|volume=1484|pages=1–38|year=2007|access-date=2009-06-22|issue=4}}&lt;/ref&gt; Znotraj družine rdeče piranje uvrščamo v [[rod (biologija)|rod]] ''Pygocentrus'', ki se odlikuje po nenavadnem zobovju in različno širino glave. Rdeča piranja pogosto velja za zelo mesojedo, vendar je pravzaprav vsejeda.

== Razširjenost in življenjski prostor ==
Rdeča piranja je zelo razširjena po vsej južnoameriški celini in jo najdemo v [[Neotropska regija|neotropskih]] rekah Argentine, Brazilije, Bolivije, Kolumbije, Ekvadorja, Gvajane, Paragvaja, Peruja, Urugvaja in Venezuele. Živi v toplih sladkovodnih porečjih več večjih rek, vključno z [[Amazonka|Amazonko]], rekami Paragvaj, Parana in Essequibo, pa tudi v številnih manjših rečnih sistemih.&lt;ref name=&quot;seriouslyfish&quot;&gt;{{navedi splet | title=''Pygocentrus nattereri'' | url=http://www.seriouslyfish.com/species/pygocentrus-nattereri/ | publisher=SeriouslyFish | access-date=8 October 2017}}&lt;/ref&gt; Živi lahko v vodah s temperaturo med 15 in 35 °C, lahko pa nekaj časa preživi tudi temperature do 10 °C.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Bennett|first=W. A.|author2=Currie, R. J. |author3=Wagner, P. F. |author4= Beitinger, T. L. |title=Cold Tolerance and Potential Overwintering of the Red-Bellied Piranha in the United States|url=https://archive.org/details/american-fisheries-society-transactions_1997-09_126_5/page/841|journal=Transactions of the American Fisheries Society|date=September 1997|volume=126|issue=5|pages=841–849|doi=10.1577/1548-8659(1997)126&lt;0841:CTAPOO&gt;2.3.CO;2|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; V glavnem jo najdemo v rečnem tipu imenovanem bele vode (glede na kemijo, usedline in barvo vode), vendar so bile zabeležene tudi v takoimenovanih črnih (vrsta reke s počasnim koritom, ki teče skozi gozdnata močvirja ali mokrišča) in bistrih vodah. Rdeče piranje živijo v velikih rekah, potokih, jezerih (kot so mrtvice in umetna jezera, nastala z jezovi), poplavnih ravnicah in poplavljenih gozdovih. Na Kitajsko so jih prinesli verjetno s trgovino z akvaristiko. Prvič so jih odkrili leta 1990, od takrat pa so v državi postale invazivne.&lt;ref name=&quot;Wan-et-al-2017&quot;&gt;{{navedi knjigo | editor-first1=Fanghao | editor-last1=Wan | editor-first2=Mingxing | editor-last2=Jiang | editor-first3=Aibin | editor-last3=Zhan | title=Biological invasions and its management in China | publisher=Springer | publication-place=Dordrecht, Netherlands | year=2017 | isbn=978-94-024-0946-8 | oclc=984692367 | pages=xiv+366 | doi=10.1007/978-94-024-0948-2 | s2cid=132236558}} {{ISBN|978-94-024-0948-2}}.&lt;/ref&gt;{{rp|page=75}}

V Združenih državah ni nobene piranje. Leta 1998 je bil najden en sam primerek v jezeru na igrišču za golf v Simi Valleyju v okrožju Ventura v Kaliforniji. Kalifornija in Washington prepovedujeta ''P. nattereri'' in spodbujata nadzor, da se prepreči njen vnos.&lt;ref name=&quot;cadfw&quot;&gt;{{navedi splet|access-date=2023-01-17|year=2020|title=California's Invaders: Piranha|website=California Department of Fish and Wildlife|url=https://wildlife.ca.gov/Conservation/Invasives/Species/Characidae|archive-url=https://web.archive.org/web/20230117210828/https://wildlife.ca.gov/Conservation/Invasives/Species/Characidae|archive-date=2023-01-17|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;wadfw&quot;&gt;{{navedi splet|access-date=2023-01-17|website=Washington Department of Fish &amp; Wildlife|title=Red-Bellied piranha|url=https://wdfw.wa.gov/species-habitats/invasive/pygocentrus-nattereri}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:20170525 Pairi Daiza cabeza de piraña.jpg|thumb|right|Zoo Pairi Daiza|250px]]
[[File:Piranha.jaw.jpg|thumb|right|Čeljustna kost z zobmi v obliki britvice v kölnskem živalskem vrtu|250px]]

Rdeča piranja ima sloves divjega plenilca, čeprav je predvsem [[mrhovinar]].&lt;ref name=BBC&gt;{{navedi splet|title=Red-bellied piranha|url=https://www.bbc.co.uk/nature/life/Red-bellied_piranha|work=BBC Nature Wildlife|publisher=BBC|access-date=10 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121209160223/http://www.bbc.co.uk/nature/life/Red-bellied_piranha|archive-date=2012-12-09|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot pove ime, ima rdečkast odtenek na trebuhu, ko je popolnoma odrasla, mladiči so srebrne barve s temnejšimi lisami. Vrsta lahko doseže težo do 3,9 kg in le redko preseže 35 cm. Preostali del telesa je pogosto siv s srebrnimi luskami. Včasih se za škrgami pojavijo črne lise, analna plavut pa je na dnu običajno črna. Prsne in medenične plavuti se lahko razlikujejo od rdeče do oranžne. Samice lahko ločimo od samcev po rahlo temnejši rdeči barvi trebuha.

Rdeče piranje sicer živijo v skupinah, vendar ne lovijo v skupinah. V primeru prehranjevalne mrzlice se skupine piranj zberejo ob velikem plenu in ga pojedo v nekaj minutah. Ti napadi so izjemno redki in so pogosto posledica provokacije ali stradanja. Razmnoževanje poteka v obdobju dveh mesecev v deževnem obdobju, vendar se to lahko razlikuje glede na območje. Samice odložijo okoli 5000 jajčec na novo potopljeno vegetacijo v gnezda, ki jih zgradijo samci.

Po zaključku znanstvene ekspedicije Roosevelt-Rondon je veliko poročil o divjosti rdeče piranje mogoče izslediti pri predsedniku [[Theodore Roosevelt|Theodoru Rooseveltu]]. Nekdanji predsednik se je vrnil z dramatičnimi zgodbami o tem, da so celotno kravo do kosti požrle v nekaj minutah. Kasneje so ugotovili, da so ta dogodek uprizorili lokalni vodniki, ki so Rooseveltu želeli zagotoviti spektakel, vreden potovanja. Izkazalo se je, da so bile ribe zaprte in izstradane več kot teden dni v delu reke, v katerega so za ta dogodek pognali nesrečno kravo. Nič ne kaže, da bi se Roosevelt kdaj zavedal tega dejstva.

== Vedenje ==
[[File:Roter Piranha Pygocentrus nattereri Zoo Rostock.ogg|thumb|Živalski vrt Rostock|250px]]

''Pygocentrus nattereri'' obsega večje geografsko območje kot katera koli druga vrsta piranj in pokriva velik del neotropske regije. Ko so rdeče piranje vnesene v druge dele ameriške celine, so običajno negativne posledice za lokalno favno rib, deloma zaradi njihovega splošnega agresivnega vedenja. To agresivno vedenje včasih zaznamujejo akustični zvoki, ki jih proizvajajo.&lt;ref name=katenhuber&gt;{{cite journal|last=Katenhuber|first=E.|author2=S. C. F. Neuhauss |title=Acoustic Communication: Sound Advice from Piranhas|journal=Current Biology|date=20 December 2011|volume=21|issue=24|pages=986–988|doi=10.1016/j.cub.2011.10.048|pmid=22192829|doi-access=free|bibcode=2011CBio...21.R986K }}&lt;/ref&gt;

Rdeča piranja ni selitvena vrsta, vendar išče pogoje, ki bi bili ugodni za razmnoževanje v obdobjih povečanega dežja. So vsejede in predvsem iskalci krme. Hranijo se z žuželkami, ribami, rastlinami in organskimi ostanki. Bechara in drugi so leta 1996 ugotovili, da je ''P. nattereri'' skoraj imuna na bolezen plinskih mehurčkov, ki je uničujoča za skoraj vse ribe v istem okolju.

=== Prehrana in vedenje pri hranjenju ===
Tipična prehrana rdeče piranje je vsejedost, vključno s sadjem, listi, žuželkami, mehkužci, mrhovino in ribami. Znano je, da se v skupinah do več sto prehranjujejo z živalmi, velikimi kot so čaplje ali kapibare. Kljub slovesu piranhe kot nevarne mesojedke je pravzaprav predvsem mrhovinar in iskalec hrane ter se v deževnem obdobju, ko je hrane v izobilju, v glavnem prehranjuje z rastlinami in žuželkami.&lt;ref name=Zollinger1&gt;{{navedi splet|last=Zollinger|first=S. A.|title=Piranha – Ferocious Fighter or Scavenging Softie?|url=http://indianapublicmedia.org/amomentofscience/piranhaferocious-fighter-scavenging-softie/|publisher=Indiana Public Media}}&lt;/ref&gt; Prav tako se običajno hranijo samo s šibkimi, poškodovanimi, umirajočimi ali mrtvimi živalmi v naravi. Ne zbirajo se v skupinah, da bi lovile večje živali, temveč se združujejo zaradi zaščite pred plenilci.

Metode iskanja hrane se razlikujejo v različnih obdobjih življenja. Manjše ribe hrano iščejo podnevi, večje pa ob zori, pozno popoldne in zgodaj zvečer. Ves dan ribe prežijo na temnih območjih in plen čakajo v zasedi. Piranja lahko plen ujame tudi z lovom in preganjanjem, kjer bo ležala skrita v rastlinju, dokler njen plen ne priplava mimo. Piranja nato ujame svoj plen. Pri mrhovini piranha je široko paleto hrane, od kosov odpadkov, žuželk, polžev, ribjih plavuti, lusk in rastlin.

=== Razmnoževanje ===
Gnezditvene navade piranj v naravi so večinoma neznane, večino raziskav o drstenju izvajajo v akvarijih.&lt;ref name=uetanabaro1&gt;{{cite journal|last=Uetanabaro|first=M.|author2=T. Wang |author3=A. S. Abe |title=Breeding behaviour of the red-bellied piranha, ''Pygocentrus nattereri'', in nature|url=https://archive.org/details/sim_environmental-biology-of-fishes_1993-12_38_4/page/369|journal=Environmental Biology of Fishes|date=December 1993|volume=38|issue=4|pages=369–371|doi=10.1007/bf00007529|bibcode=1993EnvBF..38..369U |s2cid=44227257}}&lt;/ref&gt; Piranje so običajno sposobne za razmnoževanje, ko so stare eno leto. Samice izležejo več tisoč jajčec ob vodnih rastlinah, na katere se jajčeca prilepijo. Samci nato oplodijo ikre. Že po dveh do treh dneh se iz jajčec izležejo mlade piraje, ki se skrijejo med rastline, dokler niso dovolj velike, da se lahko branijo.

Raziskave vedenja rdeče piranje pri razmnoževanju v naravi so razkrile določene vedenjske vzorce okoli gnezdišč. Odrasle piranje plavajo druga ob drugi v majhnih krogih, včasih dva posameznika, ki plavata v nasprotnih smereh, medtem ko imata trebušni površini blizu drug drugega. Čeprav se morda zdi, da gre za dvorjenje, podrobnejši pogled razkrije, da odrasli dejansko branijo gnezdišča. Gnezda so globoka približno 4 do 5 centimetrov in so izkopana med vodnimi travami, jajčeca pa so pritrjena na trave in rastlinska stebla.

To oblikovanje paritvenih parov, poročno plavanje in varovanje gnezd kaže, da rdeče piranje izkazujejo starševsko skrb za gnezdo in mladiče. Če ostanejo brez nadzora, lahko druge ribe plenijo ikre. Kljub obrambni praksi kroženja okoli gnezda so rdeče piranje pogosto pasivne do drugih rib, ki se jim približajo. Možno je, da sama prisotnost piranje, naravnega plenilca, predstavlja zadostno grožnjo, da potencialnim plenilcem prepreči, da bi se približali gnezdu.

Piranje imajo dve letni reproduktivni sezoni; ti časi so povezani z nihanjem nivoja vode, poplavnim utripom, temperaturo in drugimi hidrološkimi razmerami. Ko so posamezniki pripravljeni na spolno aktivnost, bodo izgubili svojo rdečo obarvanost in izbrali habitate, ki so ugodni za drstenje, kot so poplavljene obrobne trave in vegetacija v jezerih. Ta izbor habitata je jasna razlika od nereproduktivnih osebkov, ki imajo raje odprto vodo.

=== Šolanje ===
[[File:Pygocentrus nattereri 3.jpg|thumb|Akvarij Särkänniemi|250px]]

Pirane pogosto potujejo v skupinah kot plenilska obramba, pa tudi za napad. V študijah, ki so preizkušale reakcije piranj na simuliran napad plenilca, so se te hitreje vrnile v normalno stanje pri pirajah, ki so bile v skupinah po osem, namesto v parih. Čeprav se domneva, da piranje lovijo v skupinah, nobena raziskava ne kaže, da izvajajo skupen lov.&lt;ref name=Quiroz2&gt;{{cite journal|last=Queiroz|first=H.|author2=Magurran, A. E. |title=Safety in numbers? Shoaling behaviour of the Amazonian red-bellied piranha|journal=Biology Letters|date=22 June 2005|volume=1|issue=2|pages=155–157|doi=10.1098/rsbl.2004.0267|pmid=17148153|pmc=1626212}}&lt;/ref&gt;

Najverjetneje je to vedenje v skupinah obramba pred plenilci večjih živali, kot so delfini, velike ribojede ribe, kajmani in vodne ptice, kot so štorklje, čaplje in drugi. Piranje do svojih gnezdišč potujejo v skupinah, da  zmanjšajo verjetnost napada plenilcev.

=== Komunikacija in signalizacija ===
Akustična komunikacija med pirajami je prikazana skupaj z agresivnim vedenjem, kot so grizenje, lovljenje, soočenje in pretepanje. Zvoki, ki jih ustvarjajo, nastajajo s hitrim krčenjem zvočnih mišic in so povezani s plavalnim mehurjem. Plavalni mehur ima lahko pomembno vlogo pri proizvajanju zvoka kot resonator.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Onuki|first=A|author2=Ohmori Y. |author3=Somiya H. |title=Spinal Nerve Innervation to the Sonic Muscle and Sonic Motor Nucleus in Red Piranha, ''Pygocentrus nattereri'' (Characiformes, Ostariophysi)|journal=Brain, Behavior and Evolution|date=January 2006|volume=67|issue=2|pages=11–122|doi=10.1159/000089185|pmid=16254416|s2cid=7395840}}&lt;/ref&gt; Vsa opažanja o proizvajanju zvoka rdeče piranje so bila, ko so osebke držali z roko. Ko jo vzamemo iz vode, bo oddala bobnenju podoben zvok, sestavljen iz nizkofrekvenčnega harmoničnega zvoka. So pa raziskave pokazale prisotnost treh vrst akustičnih emisij, ki so povezane s specifičnim vedenjem. Klici enega tipa so sestavljeni iz harmoničnih zvokov, trajajo približno 140 milisekund pri 120 Hz in so povezani z vedenjem med dvema ribama. Zvoki druge vrste trajajo približno 36 milisekund pri 40 Hz in so povezani s kroženjem in bojevanjem, povezanim s tekmovanjem pri hrani. Zvoki tretje vrste so sestavljeni iz enega samega impulza, ki traja le 3 milisekunde pri 1740 Hz, in so močno povezani z vedenjem za lovom določenega posameznika. Isti zvok nastane tudi, ko posameznik zaskoči s čeljustmi, da bi ugriznil drugega posameznika.

Skoraj vsi zvoki, ki jih proizvajajo rdeče piranje, nastanejo v kontekstu socialnih interakcij med posamezniki. Nizki, bobneči zvoki se običajno proizvajajo med zmernimi napadi, medtem ko se glasni, grozeči zvoki proizvajajo med močnejšimi napadi.&lt;ref name=millot1&gt;{{cite journal|last=Millot|first=S.|author2=Vandewalle, P. |author3=Parmentier, E. |title=Sound production in red-bellied piranhas (''Pygocentrus nattereri'', Kner): an acoustical, behavioural and morphofunctional study|journal=Journal of Experimental Biology|date=12 October 2011|volume=214|issue=21|pages=3613–3618|doi=10.1242/jeb.061218|pmid=21993790|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

== Stanje ohranjenosti ==
[[File:El Caribe.jpg|thumb|Ujeta riba]]

Rdeča piranha je razširjena in jo je lokalno veliko. V nekaterih delih območja razširjenosti je med najpogostejšimi vrstami rib. Ribolov in trgovanje z vrsto za akvarije lokalno predstavlja majhno tveganje.

== V medijih ==
[[File:20170525 Pairi Daiza pirañas.jpg|thumb|right|Zoo Pairi Daiza]]

To vrsto obdaja veliko mitov. Film ''Piranha'' iz leta 1978 Joeja Danteja prikazuje te ribe v podobni luči kot morski psi v ''Žrelu''. Piranji je sledilo nadaljevanje ''Piranha II: The Spawning'' leta 1982 ter dve predelavi, ena leta 1995 in ''Piranha 3D'' leta 2010, ki je dobila tudi svoje nadaljevanje ''Piranha 3DD''. Filmi, kot so ti, in zgodbe o velikih jatah rdečih piranj, ki napadajo ljudi, krepijo njihov pretiran in zmoten sloves ene najbolj divjih sladkovodnih rib. V resnici so na splošno plašni mrhovinarji, ki opravljajo podobno vlogo kot jastrebi na kopnem. V ''Piranhi 3D'' je odkrita prej neznana piranja. Lik Christopherja Lloyda napačno identificira primerek te pošastne nove vrste kot znano ''Pygocentrus nattereri''.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Chakrabarty | first1 = P. | last2 = Fink | first2 = W. L. | year = 2011 | title = Review of ''Piranha 3D'' | url = http://www.prosanta.net/docs/piranha3D.pdf | journal = Copeia | volume = 1 | page = 181 | doi = 10.1643/ot-10-147 | s2cid = 85396832 | access-date = 2024-08-21 | archive-date = 2016-04-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160405004124/http://www.prosanta.net/docs/piranha3D.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

== V akvarijih ==
Rdeče piranje včasih gojijo kot akvarijske ribe. Hranijo jih lahko z živo, svežo ali zamrznjeno hrano, vendar ne bodo jedle pokvarjenega mesa. Njihova naravna prehrana je sestavljena iz živega plena in mrtvih živali ali rib. Živo hranjenje piranj v ujetništvu lahko povzroči bolezni, zlate ribice pa vsebujejo hormon, ki zavira rast, kar bo vplivalo na piranje. Rdeče piranje, zlasti mladice, se v akvariju včasih ugriznejo, običajno v plavuti, kar se imenuje 'ščipanje plavuti'. Tistim, ki so jim pristrigli plavuti, bodo presenetljivo hitro ponovno zrasle. Za vzdrževanje akvarija s piranjami je pomembno, da ohranjate kakovost vode, saj jedo nered, kar umaže vodo v rezervoarju. Prav tako potrebujejo kraje, kjer se lahko skrijejo ob šibki svetlobi. Ker v divjini morda ne jedo vsak dan, tistih v ujetništvu ni treba hraniti vsak dan, ko pa so lačni, lahko jedo drug drugega.&lt;ref&gt;Wittenrich, M. L. ''The Complete Illustrated Breeder's Guide to Marine Aquarium Fishes''. Neptune City, New Jersey: T. F. H. Publications. 2007. {{ISBN|1890087718}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Pygocentrus nattereri}}
* [https://fishbase.de/summary/Pygocentrus-nattereri.html Pygocentrus nattereri]
* [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Pygocentrus_nattereri.html Eintrag im Animal Diversity Web] (englisch)
* Phylogeography of the piranha genera Serrasalmus and Pygocentrus: implications for the diversification of the Neotropical ichthyofauna ([http://www.riiaamazonia.org/PUBS/T10.pdf PDF-Datei]; 1,18&amp;nbsp;MB)
* Piranha! The true story of one of nature’s most feared animals ([http://biology.st-andrews.ac.uk/biolog/documents/Exh23_Piranha.pdf PDF-Datei]; 456&amp;nbsp;kB)

{{Taxonbar|from=Q928382}}

[[Kategorija:Piranje]]
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Ribe Južne Amerike‎]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1858]]</text>
      <sha1>lstd68wo0r1k4j2kbsyyq40vfxwz1ug</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ribiški muzej tržaškega primorja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>570350</id>
    <revision>
      <id>6761614</id>
      <parentid>6705927</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:19:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5355" sha1="fo6nqrzfrin0lkf0r06361763i3pp6t" xml:space="preserve">[[Slika:Ribiški muzej tržaškega primorja.jpg|alt=Ribiški muzej tržaškega primorja - kamita tabla nad vhodom v muzej|sličica|Ribiški muzej tržaškega primorja - kamita tabla nad vhodom v muzej]]
'''Ribiški muzej tržaškega primorja''' je nepolitično in neprofitno kulturno društvo, ki skrbi bodisi za zbiranje materialnih virov, zaščito in ovrednotenje morskih poklicev (ribičev, pomorščakov, potapljačev itd.), kot tudi za objavo besedil, tekstov in raziskav, ki se nanašajo na to področje, z namenom, da bi čim več ljudi spoznalo to izredno bogato obmorsko kulturno dediščino, ki je lastna Slovencem od Trsta do izliva reke Timave in da ne bi izginilo v pozabo, da so Slovenci tudi pomorski narod.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home 1|url=http://www.ribiski-muzej.it/|website=Ribiški muzej tržaškega primorja|accessdate=2024-11-20|language=sl-SI|archive-date=2024-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240209055043/http://www.ribiski-muzej.it/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ribiški muzej ima sedež v [[Križ, Trst|Križu pri Trstu]].

== Nastanek in delovanje muzeja ==
Leta 2000 je peščica navdušencev in zanesenjakov ustanovilo ''Kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega primorja'', da bi zgradili etnografski muzej tržaškega primorja, ki bi bil namenjen v glavnem ribištvu in pomorskim dejavnostim. Osnovni cilj nastajajočega muzeja je bil, da bo skrbel za reševanje, ohranjanje in ovrednotenje edine slovenske obmorske kulturne dediščine, da ne bi utonila v pozabo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ribiški muzej v Križu pri Trstu {{!}} eMORJE.com|url=https://emorje.com/pomorski-muzeji/6583/|date=2020-12-22|accessdate=2024-11-20|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

S prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki so zgradili stavbo v tipičnem obalno-kraškem slogu, ki jo je (brezplačno) projektiral arhitekt [[Dario Jagodic]] in se lepo ujema z obstoječimi hišami v ribiškem delu vasi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izlet v najstarejšo slovensko ribiško vas: prijazni domačini in čudovit razgled|url=https://n1info.si/magazin/potovanja/izlet-v-najstarejso-slovensko-ribisko-vas-s-cudovitim-razgledom/|website=N1|date=2023-02-18|accessdate=2024-11-20|language=sl-SI|first=T.|last=L}}&lt;/ref&gt; Največ zaslug imajo ladjedelski inženir [[Franko Košuta]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Franko Košuta, ladjedelski inž. {{!}} eMORJE.com|url=https://emorje.com/intervju/franko-kosuta-ladjedelski-inz/|date=2018-01-12|accessdate=2024-11-20|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, pomorščak [[Bruno Volpi Lisjak]], Valentin Košuta in še kdo. Muzej so uradno otvorili 25. septembra 2016.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ribiški muzej tržaškega primorja|url=https://www.navtikaplus.si/ribiski-muzej-trzaskega-primorja/|website=Navtika Plus|date=2017-10-14|accessdate=2024-11-20|language=en-US}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Zbirko v muzeju so pomagali urediti restavratorji [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]] iz Ljubljane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delo restavratorjev SEM za Ribiški muzej tržaškega primorja : Križ pri Trstu, september 2012|url=https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/etnolog-22-2012/delo-restavratorjev-sem-za-ribiski-muzej-trzaskega-primorja-kriz-pri-trstu-september-2012|website=Slovenski etnografski muzej|date=2013-02-07|accessdate=2024-11-20|language=sl|last=admin}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je muzej prejel odlikovanje - [[Medalja za zasluge (Slovenija)|medaljo za zasluge]], ki mu ga je vročil takratni [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borut Pahorja,]] za zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Franko Košuta|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2012-2022/pahor-slo-arhiv.nsf/objave/446D4C6C9D1858EAC1257EEA00365C7B?OpenDocument|website=www.bivsi-predsednik.si|accessdate=2025-05-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Il presidente della Slovenia premia il Museo della pesca|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/il-presidente-della-slovenia-premia-il-museo-della-pesca-lsu8yco6|website=Il Piccolo|date=2015-10-27|accessdate=2025-05-15|language=it}}&lt;/ref&gt;

Leta 2017 je muzej prejel priznanje ''Naša Slovenija'', ki ga podeljuje civilno gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura - Natura Slovenija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neutrudna žarišča ohranjanja dediščine|url=https://primorske.svet24.si/novice/srednja/neutrudna-zarisca-ohranjanja-dediscine|website=Primorske Novice|accessdate=2025-05-15|archive-date=2025-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250522093256/https://primorske.svet24.si/novice/srednja/neutrudna-zarisca-ohranjanja-dediscine|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je muzej prejel [[Valvasorjevo častno priznanje]].

Ribiški muzej tržaškega primorja je že postal zanimiva točka za turiste &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Museo della Pesca del Litorale Triestino|url=https://www.turismofvg.it/arte-e-cultura/scienza-e-tecnica-trieste-e-carso/museo-della-pesca-del-litorale-triestino|website=Turismo FVG|accessdate=2024-11-20|language=it}}&lt;/ref&gt;.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]]
[[Kategorija:Muzeji v Italiji]]
[[Kategorija:Ustanove v Trstu]]</text>
      <sha1>fo6nqrzfrin0lkf0r06361763i3pp6t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitka v Vogezih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582554</id>
    <revision>
      <id>6761667</id>
      <parentid>6440052</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:51:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn.</comment>
      <origin>6761667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8690" sha1="92blnqxjtd3zthlcp8pxuqdgcccmi2n" xml:space="preserve">{{Infobox military conflict
|image=Battaglia Ariovisto Mulhouse png.png
|caption=Bitka med Cezarjem in Ariovistom (spodaj levo) in lokaciji obeh taborov.
|image_size  = 300
|conflict=Bitka v Vogezih (58. pr. n. e.)
|partof= [[Galske vojne]]&lt;br&gt;in rimsko - germanskih vojn
|date= September 14, 58 BC
|place=[[Alzacija]], [[Francija]]
|result=Roman victory
|combatant1=[[Rimska republika]]
|combatant2=[[Svebi]]
|commander1=[[Gaj Julij Cezar]]
|commander2=[[Ariovist]]
|strength1=25.000–30.000 (6 legij z konjenico in pomožnimi enotami)&lt;ref name=delbruck&gt;Delbrück, Hans, 1980 Renfroe translation, ''The Barbarian Invasions,'' p. 46&lt;/ref&gt;
|strength2=120.000 (po trditvah [[Gaj Julij Cezar|Cezarja]] )&lt;ref name=Elsass&gt;{{cite journal |last1=Sporl |first1=Gerhard |title=Duell im Elsass |journal=Spiegel Geschichte |date=February 2013 |issue=Krieger und Kolnisten |pages=72–77 |url=https://magazin.spiegel.de/EpubDelivery/spiegel/pdf/91705321 |access-date=2025-04-20 |archive-date=2023-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230122185216/http://magazin.spiegel.de/EpubDelivery/spiegel/pdf/91705321 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|casualties1=Neznano
|casualties2=80.000 (po trditvah [[Gaj Julij Cezar|Cezarja]]&lt;ref name=Elsass/&gt;
|coordinates = {{Coord|47.75|7.3333|display=title}}
}}

'''Bitka v Vogezih''', znana tudi kot '''Bitka v Alzaciji''' se je odvila med [[Galske vojne|galskimi vojnami]] septembra 58. pr. n. št. med [[rimska republika|rimsko]] vojsko pod [[Gaj Julij Cezar|Julijem Cezarjem]] na eni strani in [[germani|germanskim]] ljudstvom [[Svebi|Svebov]] pod poglavarjem [[Ariovist]]om na drugi strani. Končala se je z rimsko zmago, po kateri so bili Svebi pregnani čez [[Ren]], Cezar pa se ni več rabil bati germanskih vpadov z vzhoda in je lahko nadaljeval svoj pohod proti Galcem.

==Ozadje==

Leta 71 pr. n. št. je [[Ariovist]], poglavar plemena [[Svebi|Svebov]] in kralj Germanov, nadaljeval s selitvijo svojega plemena iz vzhodne Germanije v pokrajine ob Marni in Renu.&lt;ref&gt;M. Grant, ''Julius Caesar'', London, England: Weidenfeld and Nicolson, 1969, str. 87.&lt;/ref&gt; [[Sekvani]], galsko pleme, so ga kljub temu, da je s selitvijo posegel v njihovo ozemlje, prosili za podporo proti sosednjemu galskemu [[Edui|Eduom]] in ga po zmagi nad njimi v [[bitka pri Magetobrigi|bitki pri Magetobrigi]] leta 61 pr. n. št. nagradili z dodatnim ozemljem.&lt;ref&gt;Grant, ''Julius Caesar'', str. 87.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;W. Gérard,  ''Caesar: A Biography'', New York, Charles Scribner’s Sons, 1952, str. 159.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;A. Goldsworthy, ''Caesar'', London, England: Orion Books Ltd, 2007, str. 246.&lt;/ref&gt; Ariovist je na podarjeno ozemlje naselil 120.000 svojih podložnikov. Ko se mu je pridružilo še 24.000 [[Harudi|Harudov]], je od Sekvanov zahteval še več ozemlja, da bi naselil tudi nje.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;J. F. C Fuller, ''Julius Caesar: Man, Soldier, and Tyrant'', London, England: Eyre &amp; Spottiswoode, 1965, str. 106.&lt;/ref&gt; Njegova zahteva je zaskrbela Rimljane: če bi mu Sekvani ugodili, bi Ariovist lahko zasedel celo sekvansko ozemlje in od tam krenil na osvajanje preostale Galije.&lt;ref&gt;Walter, Caesar: A Biography, str. 159.&lt;/ref&gt;

Večina galskih plemen je Cezarju po zmagi nad [[Helveti]] čestitala in se skušala srečati z njim na generalni skupščini.&lt;ref&gt;Walter, ''Caesar: A Biography'', str. 158.&lt;/ref&gt; Edujski druid Divitijak je kot vodja edujske vlade in galske pogajalske delegacije izrazil zaskrbljenost zaradi Ariovistovih osvajanj in talcev, ki jih je vzel.&lt;ref&gt;Walter, ''Caesar: A Biography'', str. 158 in 161.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', str. 271.&lt;/ref&gt; Divitijak je od Cezarja  zahteval, naj porazi Ariovista in prepreči germansko invazijo, ker bo sicer moral poiskati zatočišče kje drugje.&lt;ref&gt;Fuller, ''Julius Caesar: Man, Soldier, and Tyrant'', str. 106.&lt;/ref&gt;  Za zaščito dolgoletne edujske zvestobe ni bil odgovoren samo Cezar, vendar je Divitijakova zahteva zanj pomenila idealno priložnost, da razširi meje rimske države, okrepi zvestobo svoje vojske in dobi imenovanje za poveljnika rimske vojske izven Italije.&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', 271&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maria Wyke, Caesar: A Life in Western Culture (Chicago: University of Chicago Press, 2008), 42&lt;/ref&gt;

Rimski senat je leta 59 pr. n. št. Ariovista razglasil za ''&quot;kralja in prijatelja rimskega ljudstva&quot;'', zato Cezar Svebom ni mogel napovedati vojne.&lt;ref&gt;Goldsworthy, Caesar, str. 247.&lt;/ref&gt; Ariovistu je objavil ultimat, v katerem je zahteval, da ne sme noben German prečiti Rena in da mora vrniti edujske talce.&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', str. 247.&lt;/ref&gt;  Ariovist je na ultimat odgovoril, da bodo talci na varnem, dokler bodo Edui plačevali letni davek, in dodal, da so tako on kot Rimljani zmagovalci in da Rim ni pristojen za presojanje njegovih dejanj.&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', str. 272.&lt;/ref&gt;  Ko je Cezar izvedel, da so Herudi napadli Edue in da množica Svebov poskuša priti preko Rena v Galijo, je leta 58 pr. n. št. Ariovistu napovedal vojno.&lt;ref&gt;Walter, Caesar: A Biography, str. 163-165, Goldsworthy, Caesar, str. 272.&lt;/ref&gt;

==Bitka==

Ko so Cezarja obvestili, da namerava Ariovist napasti največje sekvansko mesto  [[Besançon|Vesontio]], je tja poslal svojo vojsko. Nekateri njegovi poveljniki so bili na teh položajih iz političnih razlogov in niso imeli nobenih vojnih izkušenj. Njihova morala je bila nizka in je ogrožala Cezarjev bojni pohod. Cezar jih je zato izzval z izjavo, da resnično zaupa samo 10. legiji. Provokacija je uspela in rimske legije so uspele priti do Vesontia pred Ariovistom.&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', str.274-275.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Fuller, ''Julius Caesar: Man, Soldier, Tyrant'', str. 108.&lt;/ref&gt;

Ariovist je Cezarju poslal delegacijo z zahtevo, da se z njim sestane. Sklenila sta premirje in se sestala na griču sredi ravnice. Med srečanjem so do griča prijezdili germanski konjeniki, s kamenjem obmetavali Cezarjevo spremstvo in s tem prekršili premirje.&lt;ref&gt;Walter, ''Caesar: A Biography'', str. 173-176.&lt;/ref&gt; Dva dni kasneje je Ariovist zahteval ponovno srečanje. Cezar je okleval in na srečanje ni poslal svojih visokih častnikov, ampak svojega zaupanja vrednega prijatelja Valerija Procija in izkušenega trgovca Gaja Metija, ki je uspešno trgoval z Ariovistom. Ariovist je bil zaradi Cezarjevega izbora užaljen in je dal odposlanca vkovati v verige.&lt;ref&gt;Walter, ''Caesar: A Biography'', str. 177.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', str. 277&lt;/ref&gt; Krenil je na pohod in se po dveh dneh utaboril nekaj kilometrov za Cezarjevim taborom, s čimer je prekinil njegove komunikacijske poti in oskrbo. Ker Cezarju ni uspelo Ariovista izzvati k odločilni bitki, je ukazal blizu Ariovistovega tabora zgraditi manjši tabor.&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', str. 277-278&lt;/ref&gt; Ko je bil tabor zgrajen, ga je Ariovist napadel in bil odbit.

Naslednje jutro je Cezar pred drugim taborom zbral zavezniške vojake, s svojimi legijami  pa je začel prodirati proti Ariovistu. Legijam je poveljevalo pet njegovih legatov in kvestor. Cezar se je umestil na desni bok.&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', str. 279-280.&lt;/ref&gt;  Ariovist je proti njegovi vojski postavil sedem plemenskih formacij. Cezar je v bitki zmagal, v veliki meri zaradi silovitega napada Publija Krasa. Ko so se Gemani začeli potiskati levi bok rimske vojske, je Kras napadel s svojo konjenico in vzpostavil ravnotežje. Celotna germanska linija se je zlomila in začela bežati.&lt;ref&gt;Fuller, ''Julius Caesar: Man, Soldier, and Tyrant'', str. 109&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Goldsworthy, Caesar, str. 280-281.&lt;/ref&gt; Večina od Arovistovih 120.000 mož je bilo ubitih, on sam in ostanki njegove vojske pa so pobegnili čez Ren in se nikoli več niso spopadli z Rimom. Svebi, ki so taborili ob Renu, so se vrnili domov.&lt;ref&gt;Grant, ''Julius Caesar'', str. 89.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Goldsworthy, ''Caesar'', str. 281.&lt;/ref&gt;


== Literatura ==
* Gaius Iulius Caesar: ''The conquest of Gaul'', {{ISBN|0-14-044433-5}}, translated by S. A. Handford and revised by [[Jane F. Gardner]]
* [[Adrian Goldsworthy]]: ''In the name of Rome'', {{ISBN|0-7538-1789-6}}
* Philip Matyszak: ''The enemies of Rome'', {{ISBN|0-500-25124-X}}
* Tom Holland: ''Rubicon'', {{ISBN|0-385-50313-X}}
* For the name of the battle: [http://www.fanaticus.org/DBA/battles/vosges.html http://www.fanaticus.org/DBA/battles/vosges.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100617072012/http://www.fanaticus.org/DBA/battles/vosges.html |date=2010-06-17 }}

== Viri ==
{{refsez}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Bitke Rimskega cesarstva]]
[[Kategorija:Bitke 1. stoletja pr. n. št.]]
[[Kategorija:Galci]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Germanov]]
[[Kategorija:Bitke starega veka]]
[[Kategorija:Gaj Julij Cezar]]</text>
      <sha1>92blnqxjtd3zthlcp8pxuqdgcccmi2n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cree</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586034</id>
    <revision>
      <id>6761637</id>
      <parentid>6649430</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T04:55:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Krok6kola</username>
        <id>196226</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Nemaska.jpg]] → [[File:Nemiscau QC 2006 (cropped).jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Nemiscau differs from Nemaska</comment>
      <origin>6761637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24174" sha1="61qn2kf1ys788qlvtyyqd9jnykvqegi" xml:space="preserve">[[SLika:Cree_People.png|thumb|Zemljevid narečij jezika Cree]]

[[Slika:Mähsette Kuiuab Chief of the Cree indians 0022v.jpg|thumb|Mähsette Kuiuab, poglavar Creejcev.]]

[[Slika:Bigbear-blanket.jpg|thumb|Mistahimaskwa (Big Bear), poglavar Cree.]]

[[Slika:Edward S. Curtis Collection People 062.jpg|thumb|Cree ženska.]]

[[Slika:Bobtail.jpg|thumb|Bobtail, (Keskayiwew), poglavar Cree, 1887.]]

[[Slika:CreeCamp1871.jpg|thumb|Creejski tabor južno od Vermiliona (Lat N. 53 Long W. 111) september 1971.]]

[[Slika:Nemiscau QC 2006 (cropped).jpg|thumb|Creejsko naselje Nemiscau, Quebec, Kanada. Julij 2006]]

[[Slika:Piapot.jpg|thumb|Piapot, Cree Indijanec s puško.]]

'''Cree''' (Cri; fra. ''Cris'', slo. oblika: Kri ali Kriji).- Ena najmočnejših in najpomembnejših skupin ameriških Indijancev iz [[Kanada|Kanade]], razširjenih po velikem območju južne Kanade z glavnim bivališčem okoli Jamesovega zaliva.

Cree se delijo na naslednje velike veje, to so: 
*Sakawithiniwuk ali Sakawininiwug, Wood Cree, Woodland Cree (Gozdni Cree), 
*Maskegon ali Swampy Cree (Močvirni Cree),
* Moose Cree, Moosonee, Monsoni, 
*Vzhodni ali James Bay Cree in 
*Plains Cree ali Paskwawininiwug (Prerijski Cree).

Obstajajo še tri samostojne Cree skupine:
*[[Atikamekw]]
*[[Montagnais]]
*[[Naskapi]]

== Ime ==

Ime Cree je nastalo iz Creestinaux, okrnjene [[Francija|francoske]] oblike imena ''Kenistenoag'', s katerim so se Cree imenovali sami. Ta oblika je bila v francoščini skrajšana na Cree. Obstajata tudi imeni ''Iyiniwok'' in ''Nehiyawok'', v pomenu &quot;''tisti prve rase''&quot;, s katerima so se Cree imenovali (Swanton), ali v pomenu ‘oseba s štirimi deli’, ki temelji na svetem številu 4 in pomenu, ki ga pripisujejo svojemu čustvenemu, duhovnemu, fizičnemu in mentalnemu razvoju. V zgodnjih virih so jih francoski popotniki imenovali O'pimmitish Ininiwuc ali &quot;''možje gozda''&quot;, beseda ''Ininiwuc'' je različica od ''Iyiniwok'' ali ''Nehiyawok'', pomen ''O'pimmitish Ininiwuc'' pa je vprašljiv. Njihovi indijanski sosedje so jih imenovali z različnimi imeni, njim najbližji Chippewa so jih imenovali ''Nehiyaw'', kar ni nič drugega kot njihova oblika Cree-imena ''Nehiyawok''. Southern Indians je ime trgovcev podjetja '' 'Hudson Bay' ''. Na preriji so jih Indijanci [[Hidatsa]] imenovali ''Shahe' ''; [[Sioux]] Shi-e-á-la; [[Siksika]] ''Saie'kuun'', in pri [[Assiniboini]]h ''Sha-i-yé'', ali ''Shi-é-ya'', kar pomeni &quot;''sovražniki''&quot;. Vsa ta prerijska imena bi lahko bila oblike, ki izvirajo iz istega korena in s tem istega pomena, in so označevala sovražnike. Assiniboini so se povezali z Indijanci Cree in postali prijatelji, in to ime je ostalo priča, da je starejše od razcepa Indijancev Wazikute od ostalih [[Yanktonai]] Siouxov in njihovega zavezništva s plemenom Cree. Cree so bili ekspanzivni, kar dokazuje njihova razširjenost po južni Kanadi, zato so prišli v konflikt z [[Athapaskan]] plemeni, ti pa so jih nato poimenovali ''Ana'', ''Annah'', ''Ennas'' ali ''Eta'', odvisno od plemena do plemena, in ima enak pomen &quot;foes&quot; ali 'sovražniki'.

== Jezik ==

[[Slika:Cree_map.svg|thumb|levo|Še podrobnejši zemljevid Cree narečij]]

Creejski jezik je član družine [[Algonquian]] in ima več narečij.

Monsoni (Moose Cree) so govorili ''' ''L'' '''-narečje v [[Ontario|Ontariu]] in na območju Jamesovega zaliva.

Na preriji so Plains Cree govorili ''' ''Y'' '''-narečje in Woods Cree ''' ''Th'' '''-narečje v gozdovih Kanade vse do [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] in na [[Severozahodno ozemlje|severozahodnem ozemlju]].

Nekateri v narečja Indijancev Cree uvrščajo tudi jezik plemena [[Atikamekw]] ali Roundheads (Okrogle Glave, Glave od Kugle), Indijance ''Bikova glava'' z [[Labrador]]a, ki so v resnici podskupina [[Montagnais]]ov in so govorili ''' ''R'' '''-narečje. Ekspanzijo Cree je še posebej spodbudila trgovina s krznom.

Cree jezike in narečja danes govorijo Moose Cree (4.500), Plains Cree (34.000), Swampy Cree (4.500) in Woods Cree (35.000).

== Zgodovina ==

Ko so prvi belci prišli mednje (sredi 17. stoletja), to so bili [[jezuiti|jezuitski]] misijonarji, so Cree živeli na območju Jamesovega zaliva. So prebivalci gozda in lovci na jelene in drugo divjad, ki se lovi zaradi mesa, kože in krzna. Iz tega območja so se v kasnejšem obdobju širili po južni Kanadi vse do [[Alberta|Alberte]], do reke Churchill na severu. Do leta 1667. so bili Cree v stiku samo z jezuiti, tisto leto pa tudi z ljudmi podjetja Hudson Bay, ki se je ukvarjalo s trgovino s krznom. Indijanci so spretni lovci in poznajo gozd, zato dobijo [[strelno orožje]] – puške. Krzno, ki ga želijo beli trgovci, jih bo gnalo v osvajanje novih lovišč, s puškami pa postanejo nevarni svojim sosedom. Leta 1697. so potisnili močno pleme Chipewyan iz skupine [[Athapaskan]] proti vzhodu in severu, kar bo povzročilo nadaljnje premike drugih plemen. Podjetje je leta 1717. ustanovilo postajo Churchill na istoimenski reki, ki se izliva v zaliv Hudson Bay, za katero bodo krzno nabavljali tudi lovci Cree. Čeprav obstajajo prijateljski odnosi in trgovske vezi, bo stik z belci mnogim prinesel smrt. Že leta 1784. je 90 % Chipewyanov pokosila epidemija [[črne koze|čenih koz]], to je ista epidemija, ki je prizadela tudi Indijance Slavery. Cree je epidemija prizadela 1776/1777 in nato spet 1781/1782, v tej drugi epidemiji je od 4.000 Plains Creejev ostalo le 1.000, število Močvirnih Creejev pa se je prepolovilo. Epidemije se ne umirijo in jih prizadenejo spet leta 1786. in nato leta 1869. prizadenejo Prerijske Cree.

Deli Creejev so se že leta 1700. združili z eno skupino Indijancev [[Yanktonai]], to so Wazikute, ki so iskali zaveznike proti svojim bratom [[Sioux|Sijuksom]], od katerih so se ločili. Kasneje jih bomo imenovali ''Kuharji kamna'', [[Assiniboini]], ker so svojo hrano kuhali v usnjenih vrečah z vročimi kamni v vodi. Z njimi se bodo ti Cree združili, zato jih bodo Assiniboini potegnili za seboj na prerijo Kanade in [[Montana|Montane]] in še danes živijo v rezervatu Rocky Boy's v Montani.

== Etnografija ==

Cree so prebivalci gozda, ki svojo domovino v Quebecu imenujejo ''Iiyiyuuschii'' ali ''Iiyiyuu Astchii'' {&quot;''dežela Iiyiyuu'' (ljudi)&quot;} in je velika za ⅔ Francije. V severnih narečjih se danes imenujejo Iiyiyuu, medtem ko v južnejših narečjih obstaja ime Iinuu. V [[Quebec]]u jih je 13.000 v 9 naseljih. Pet naselij je ob obali, kar imenujejo wiinipakw (&quot;morje&quot;), in sicer: Waskaganish, Eastmain, Wemindji, Chisasibi in Whapmagoostui. Štirje so locirani v notranjosti (ali ''nuuchimiich''), in sicer: Nemaska, Waswanipi, Oujé-Bougoumou in Mistissini.

Z osvajanjem prerije Cree prevzamejo tudi način življenja prerije, kakršnega najdemo pri njihovih prijateljih Assiniboinah. Glavni simbol te kulture je nomadski lov na bizone. Cree, ki so se z ekspanzijo iz gozdov širili na območje kanadskega Barelandsa, zahodno od Hudsonovega zaliva, živijo v šotorih, podobnih eskimskim, s to razliko, da ima indijanski šotor-Cree odprtino za dim, eskimski je nima, zato je Cree-šotor manj učinkovit pri zaščiti pred mrazom. Šotor Creejev najdemo tudi pri njihovih sorodnikih [[Montagnais]]ih.

Lep opis pravega življenja Creejev, ki so ga vodili v 18. stoletju, nam je zapustil Alexander Mackenzie. Mackenzie jih imenuje ''Knisteneaux'' in pravi, da so lepo grajeni, bakrene polti in črnih las, značilnih za ameriškega domorodca ter črnih in pronicljivih oči.

== Skupine (bande) ==
*Bande 1590. – 1620.: 
Eastern Cree James Bay Cree,
Michinipi Cree,
Mistassini Cree,
Northern Cree,
Swampy Cree,
Woods Cree,
*Bande 1630. – 1660.
Asini Wachi Wininiwak,
Albany Post,
Alimibequek,
Canoe Cree,
Strongwood,
Bouscoutton,
Eastern Cree,
Eastmain,
James Bay Cree,
Kilistinonos,
Kinistino,
Matawa Kirinowak,
Mistassini Cree,
Monson,
Moose Cree,
Moose Factory,
Nisibourounik,
Northern Cree,
Poisson Blancs,
Rupert House,
Sioux Lookout Bands,
Swampy Cree,
Upstream Cree,
Wapoos Wininiwak,
Waskaganish,
Waswanipi,
*Bande 1670-1700:
Asini Wachi Wininiwak,
Atspu's,
Ayapaskwa Wininiwak,
Beaver River,
Bouscoutton,
Canoe,
Eastern Cree,
Eastmain,
James Bay Cree,
Matawa Kirinowak,
Michinipi Cree,
Mistassini Cree,
Monsoni,
Moose Cree,
Moose Factory,
Nelson House,
Northern Cree,
Ouje-Bougoumou Cree,
Peace River Cree,
Rupert House,
Sioux Lookout Bands,
Sisitawi's,
Southern Cree,
Swampy Cree,
Swan River Bands,
Upstream Cree,
Waswanipi,
Winipik Wininiwak,
Winnipeg River,
York Factory,
*Bande 1710. – 1740.:
Asini Wachi Wininiwak,
Asinee,
Ayapaskwa Wininiwak,
Canoe Cree,
Cedar Lake Bands,
Cree of the Lakes,
Cree of the Rivers,
Eastern Cree,
Gens d'Orignal,
Grandes Pagnes Indians,
James Bay Cree,
Katepwe Sipi WinIniwak,
Lower Plains Cree,
Michinipi Cree,
Missouri River Bands,
Mistassini Cree,
Moose Cree,
Moose Factory,
Nelson House,
Nipawin Bands,
Nipigon Indians,
Northern Cree,
Opaskwayak,
Oskquisaquamai,
Paskwa Wininiwak,
Peace River Cree,
Portage La Prairie,
Red River Indians,
Reindeer Lake,
Rupert House,
Sioux Lookout Bands,
Southern Cree,
Strongwood,
Swampy Cree,
Swan River Bands,
Tekamamcouene Indians,
Upstream Cree,
Wapoos Wininiwak,
Waskahikan Wininiwak,
Waswanipi,
Western Cree,
Winnipeg River,
Woods Cree,
York Factory,
*Bande 1750. – 1780.:
Asini Wachi Wininiwak,
Asinee,
Ayapaswka Wininiwak,
Beaver River Cree,
Big Stone's,
Black Indian's,
Canoe Cree,
Cedar Lake Bands,
Cumberland House,
D'Or's,
Eagle Hills Cree,
Eastern Cree,
Fort Chipewyan Bands,
Fort McMurray,
Isle a la Crosse,
James Bay Cree,
Kastitchewanuk,
Katepwe Sipi Wininiwak,
La Grosse Tette's,
Lac La Biche Cree,
Lac La Loche,
Lesser Slave Lake,
Lower Plains Cree,
Missouri River Band,
Mistassini,
Moose Cree,
Moose Factory,
Naka Wininiwak,
Nelson House,
Nipawin Bands,
Northern Cree,
Opaskwayak,
Paskwa Wininiwak,
Peace River Cree,
Portage La Prairie,
Red River Indians,
Rupert House,
Sioux Lookout Bands,
Southern Cree,
Strongwood,
Swam River Bands,
Swampy Cree,
Sweet Mouth Indians,
Upstream Cree,
Wapenesew's,
Waskahikan Wininiwak,
Waswanipi,
Western Cree,
Wewanitowuk,
Winnipeg River,
Woods Cree,
*Bande 1790. – 1820.:
Albany Band,
Amisk Wachi Bands,
Asini Wachi Wininiwak,
Asinee,
Ayapaskwa Wininiwak,
Bad Meat's,
Beaver Lake (Sask),
Beaver River Cree,
Big Stone's,
Birch Lake,
Black Indian's,
Black Man's,
Bleneau Ahsis',
Brandon House,
Calahoo's,
Calling Lake ,
Captain Corn's,
Cedar Lake Bands,
Chemawawin,
Chien Fou's,
Churchill Factory,
Cumberland House,
Eagle Hills Cree,
Eastern Cree,
Fishing Lake,
Flat Ham's,
Fort Alexandria,
Fort Assiniboin,
Fort Chipewyan Bands,
Fort Edmonton Bands,
Fort Edmonton Woods Cree,
Fort McMurray,
Fort Pitt Bands,
Fort Pitt Woods Cree,
Fort Severn,
Fort Vermilion Bands,
Foutreau's,
Frog Lake Bands,
Gang's,
Gauche's,
Grand Soteau,
Green Lake,
Grimaceau's,
Grouard,
Horse Hill,
Hulse House,
Ichopomishish's,
Isle A La Crosse,
James Bay Cree,
James Smith's,
Jepormsish's,
Kahmeeschetookehewup's,
Katepwe Sipi Wininiwak,
Kichi Weskewate's,
L'Hirondelle's,
La Robe Noire's,
Lac La Biche Cree,
Lac La Loche,
Lac St. Anne,
La Robe Noire's,
Lesser Slave Lake,
Little Captain's,
Little Red River,
Lower Plains Cree,
Manchester House Bands,
Maskipitonew's,
Mataitai Keok's,
Michinipi Cree,
Mission,
Missouri River Bands,
Mountain Cree,
Neestooyan Post,
Nehiapwat,
Nelson House,
Nelson River Bands,
Nipawin Bands,
Niyas',
Northern Cree,
Norway House,
Onion Lake Bands,
Opaskwayak,
Ouje-Bougoumou Cree,
Oxford House,
Paskokopa Wininiwak,
Paskwa Wininiwak,
Peace River Cree,
Peace River Crossing B.,
Peechee's,
Portage La Prairie,
Red Pheasant's,
Red River Indians,
Redberry,
Reindeer Lake,
Rocky Mountain House,
Rupert House,
Saskatchewan,
Shoal Lake,
Sioux Lookout Bands,
Sipi Wininiwak,
South Branch House,
Southern Cree,
Snake Cree,
Snake Plain,
Strongwood,
Sturgeon Landing,
Swampy Cree,
Swan River Bands,
Terre Blanche,
Thunder's,
Thunderbird Mountain,
Transmontane Bands,
Upstream Cree,
Vermilion River Bands,
Victoria Bands,
Wapoos Wininiwak,
Waskahikan Wininiwak,
Waswanipi,
Wegg's House,
Western Cree,
Woods Cree,
York Factory,
*Bande 1830. – 1860.:
Amisk Wachi Wininiwak,
Apiste Kehew,
Asini Wachi Wininiwak,
Asinee,
Ahtahkakoop,
Ayapaskwa Wininiwak,
Bald Hill,
Beardy's,
Beaver Lake (Alta),
Big Stone's,
Calahoo's,
Calling Lake,
Canoe,
Cedar Lake Bands,
Chakastapaysin's,
Chemawawin,
Chocab's,
Churchill Factory,
Coteau des Prairies,
Cumberland House,
Crow Shoes,
Driftpile,
Dumont's,
Eagle Hills Cree,
Eastern Cree,
Ermineskin's,
Fort Assinibon,
Fort Carlton Woods Cree,
Fort Chipewyan Bands,
Fort Colville Bands,
Fort Edmonton Bands,
Fort Edmonton Woods Cree,
Fort McMurray,
Fort Pitt Bands,
Fort Pitt Woods Cree,
Fort Union Bands,
Frog Lake Bands,
Gauche's,
General's,
Gens de Fille,
Goodfish Lake,
Green Lake,
Grouard,
Isle A La Crosse,
James Bay Cree,
Kahapayak Washoomain's,
Kahmeeschetookehewup's,
Kakake's,
Kakewistahaw's,
Kakici Wininiwak,
Katepw Sipi Wininiwak,
Keeseekoose's Soto,
Ketchemoot's,
Kiaskoosis,
Kiskiyaw's,
Kiya Kikasakoowe's,
Kontewonda's,
Koominakoos,
Kopahawakenum's,
L'Enfant du Fer's,
La Chef Qui Parle's,
La Jambe's,
La Roche's,
Lac La Biche,
Lac St. Anne Cree,
Lafleur's,
Lapatak's,
Le Capote Bleu,
Le Petit Soldat's,
Le Sonnat's,
Lesser Slave Lake,
Little Dogs,
Little Pine's,
Little Red River,
Long Lake,
Louis Bull's,
Lower Plains Cree,
Mahikansis,
Makai Ahsis,
Maskipitonew's,
Maskwa Chak's,
Muskwoikakenut|Maskwa Kakenoot,
Maskwa Kawapaweet's,
Mahikansis,
Mataitai Keok's
Michinipi Cree,
Ministikwan Lake,
Mission/Pigeon Lake,
Mission/Samson/Maskepet,
Missouri River Bands,
Mistahe Maskwa's,
Mistassini,
Mistikoos,
Mooswa Atik's,
Moose Dung's,
Moose Cree,
Moose Factory,
Moose Lake,
Muskegan,
Muskeg Lake,
Mustus Sakahikan Bands,
Naka Wininiwak,
Neesnetasis,
NehiyaPwat,
Nelson House,
Niyas,
Northern Cree,
Norway House,
O'Kanes,
Ochapowace's,
Okemaw Asis,
Onchaminahoos,
Oonahatmenahoo's,
Opaskwayak,
Ouje-Bougoumou Cree,
Oxford House,
Paskokopa Wininiwak,
Paskwa Wininiwak,
Papasche's,
Peace River Cree,
Peace River Crossing B.,
Peechee's,
Pehotis,
Peisiekan,
Pepachekwone's,
Pigeon Lake/Samson/Mask,
Pine Creek Chippewa,
Piwapiskaw Asis,
Piyesie Chak's,
Pichikop Wachis,
Piskakawakis,
Poundmaker's,
Prince Albert Bands,
Red Pheasant's,
Rocky Mountain House,
Rosade Au Con Tout Pique,
Rupert House,
St. Francis Regis,
St. Ignatius,
Saddle Lake Bands,
Samson's,
Saskatchewan,
Sayagamat ,
Shadow's,
Shemaukan's,
Sioux Lookout Bands,
Sipi Wininiwak,
Sisikwanis,
Snake Plain,
Sleestak,
Soberman's,
Southern Cree,
Starblanket's,
Strikes Him's,
Strongwood,
Sturgeon Lake Band,
Swampy Cree,
Swan River Bands,
Sweetgrass',
Tallcree's,
Terre Blanche,
The General's,
Touchwood Hills Bands,
Transmontane Bands,
Upstream Cree,
Utikuma Lake,
Vermilion River Band,
Victoria Cree,
Wape Maskwa's,
Wapoos Wininiwak,
Waskahikan Wininiwak,
Waswanipi,
Wawichakawte's,
Western Cree,
Whitefish Lake,
Wikiwam Kamosenakaitan,
Wood Mountain Bands,
Woods Cree,
York Factory,
Young Gauche's,
*Bande 1870. – 1900.:
Albany,
Alexander's,
Asini Wachi Wininiwak,
Ahtahkakoop,
Assissipi Mission,
Attawapiskat,
Ayapaskwa Wininiwak,
Badger's,
Bald Hill,
Beauval,
Beardy's,
Bearskin's,
Beaver Lake,
Beaver Ranche,
Berens River Chippewa,
Big River,
Big Stone's,
North Wabasca Lake,
South Wabasca Lake,
Wabasca,
Wabasca River,
Wasabee, 
Birch River,
Bloodvein,
Blue Quill,
Broadview,
Buffalo Point Chippewa,
Cache Lake,
Cadotte Lake,
Calahoos,
Calais,
Calling Lake,
Canoe Lake,
Captain's,
Carcajou,
Carrot River,
Cedar Lake Bands,
Chemawawin,
Grand Rapids,
Chakachase's,
Chakastapaysin's,
Cheechak's,
Chemawawin,
Chipie River,
Chitek Lake,
Christina Lake,
Clear Lake Chippewa,
Constance Lake,
Coteau des Prairies,
Cowesses,
Cree,
Cross Lake,
Cumberland House,
Red Earth,
Carrot River,
Dawson Bay,
Desmarais,
Duncans,
Eagle Hills Cree,
Eastern Cree,
Ermineskins,
File Hills Cree,
Fisher River Chippewa,
Fort Carlton Woods Cree,
Fort Chipewyan Cree,
Fort Chipewyan Lake Band,
Fort Edmonton Bands,
Fort McMurray,
Fort Pitt Bands,
Fort Pitt Woods Cree,
Fort Vermilion Bands,
Four Portage,
Fox Lake,
Fox Point,
Freeman,
Frog Lake Bands,
Front Man's,
Goodfish Lake,
Goose Lake,
Grand Rapids,
Green Lake,
Grouard,
Freeman,
Halcro Lake,
Pakashans,
Imasees,
Indian Pear Island,
Isidore's,
Island Lake,
Isle A La Crosse,
Jackhead Chippewa,
James Bay Cree,
James Robert's,
James Smith's,
John Smith's,
Joseph Bighead's,
Kahapayak Waashoomain's,
Kahmeeschetookehewup's,
Kanahachapew's,
Kahseematapoo's,
Kakake's,
Kakenawup's,
Kakici Wininiwak,
Kanahachapew's,
Kapitiko's,
Katepwe Sipi Wininiwak,
Keeseekoowenin's Chippe,
Kehew Atiyapimwat's,
Kichi Kahemewin's,
Kinistino's Soto,
Kisikaw Wachak's,
Kisketew Maskoo Maskwa,
Kiskiyaw's,
Kitsakie River,
Kopahawakemum's,
Lac Cardinal,
Lac La Biche,
Lac La Loche,
Lac La Ronge,
Four Portage,
Fox Point,
Kitsakie River,
Little Hills,
Old Fort,
Potato River,
Stanley,
Sucker River,
Lac St. Anne,
Lapatak's,
Lesser Slave Lake,
Little Black River,
Little Dogs,
Little Grand Rapids,
Little Hills,
Little Mountain's,
Little Pine's,
Little Poplar's,
Little Red River,
Lone Man's,
Long Lake,
Long Lodge's,
Loon Creek,
Loon Lake,
Louis Bull's,
Lower Plains Cree,
Lubicon Lake,
Makayoo's,
Makwa Sahgaiehcan,
Manigotagas River,
Maskwa Kwatik's,
Maskwa Wachies,
Meadow Lake Bands,
Meminowatow's,
Michinipi Cree,
Ministikwan Lake,
Missouri River Bands,
Mistahe Maskwa's,
Mistassini,
Mistikoos,
Montana,
Montreal Lake,
Moose Cree,
Moose Factory,
Moose Lake,
Moosomin's,
Muskeg Lake,
Mustus Sakahikan Bands,
Neesnetasis,
Nehiyapwat,
Nelson House,
Nepahase's,
New Post,
Nikaneet,
North Battleford,
North Wabasca Lake,
Northern Cree,
Norway House,
Okanes,
Ochapowase's,
Old Fort,
Onipawhew's,
Onion Lake Bands,
Oonahatmenahoo's,
Opaskwayak,
Cross Lake,
Indian Pear Island,
Ouje-Bougoumou Cree,
Oxford House,
Pakashan's,
Papaway's,
Paskeakewenin's,
Paskokopa Wininiwak,
Paskwa Wininiwak,
Papaschase's,
Peace River Cree,
Peace River Crossing B.,
Peerless Lake,
Pelican Lake,
Pemoteyasew's,
Pepamaskamikniam's,
Peter Ballantyne's,
Pigeon Lake,
Piyesew Wakawachakoot's,
Poplar River Chippewa,
Potato River,
Poundmaker's,
Prince Albert Bands,
Red Earth,
Carrot River,
Red Pheasant's,
Rocky Boy's,
Rolling Mud's,
Rupert House,
Saddle Lake Bands,
St. Albert Bands,
Sakimay's,
Samson's,
Saskatchewan,
Saskatchewan's,
Sayagamat's,
Seewaskwan's,
Shadow on the Water's
Shemaukan's,
Shesheep's,
Shoal Lake,
Sikaskootch's,
Sioux Lookout Bands,
Sipi Wininiwak,
Sisikwanis,
Snake Plain,
South Wabasca Lake,
Southern Cree,
Stanley,
Star Blanket's,
Strikes Him's,
Sturgeon Lake,
Calais,
Goose Lake,
Sturgeon Lake Band,
Sucker Creek,
Sucker River,
Sunchild's,
Swan River,
Swan River Bands,
Sweetgrass,
Sweetgrass,
Tallcree,
The Pas,
Thunder Chief's,
Thunderchild's,
Toma's,
Touchwood Hills Bands,
Trout Lake,
Twin Wolverine's,
Upstream Cree,
Utikuma Lake,
Vermilion River Bands,
Victoria Bands,
Wabasca,
Wabasca River,
Wahpe Hayo's,
Wahsatanow,
Walker With Turned Out,
Star Blanket's,
Wape Maskwa's,
Waskahikan Wininiwak,
Waswanipi,
Waterhen Lake,
Weenusk,
Wendigo's,
Western Cree,
Whitefish Lake,
William McKenzie,
Woods Cree,
York Factory.

'''Sodobne skupine: Ime skupine in plemenski sedež'''

'''[[Alberta]]'''

*Alexander Indian Band, Morinville
*Beaver Lake First Nation Band, La la Biche
*Bigstone Cree Nation, Gleichen
*Cold Lake First Nation, Cold Lake
*Driftpile Cree Nation, Driftpile
*Duncan's Indian Band, Brownvale
*Enoch Cree Nation, Winterburn
*Ermineskin, Hobbem
*Fort McMurray First Nation Band, Fort McMurray
*Frog Lake, Frog Lake
*Grouard Indian Band, Grouard
*Kehewin Cree Nation, Bonnyville
*Little Red River Cree Nation, High Level
*Long Lake Cree Nation, Kehewin Reserve
*Louis Bull Indian Band, Hobbem
*Lubicon Lake Cree Indian Band, Peace River
*Paul Indian Band, Duffield
*Saddle Lake Indian Band
*Samson Indian Band, Hobben
*Sawridge Indian Band, Slave Lake
*Sturgeon Lake Indian Band, Valleywiew
*Sucker Lake Indian Band, Enlida
*Sunchild Cree First Nation, Rocky Mountain House
*Swan River Indian Band, Kinuso
*Tallcree Indian Band, Fort Vermillion
*Whitefish Lake Indian Band, Atikameg

'''[[Manitoba]]'''

*Chemewawin Indian Band, Easterville
*Cross Lake Indian Band, Cross Lake
*Fisher River Cree Nation, Koostatak
*Fox Lake Indian Band, Gilliam
*Garden Hill Indian Band, Island Lake
*God's Lake Indian Band, God's Lake
*God's River Indian Band, God's River
*Grand Rapids Indian Band, Grand Rapids
*Indian Birch Band, Birch River
*Mathias Colomb Indian Band, Pukatawagan
*Moose Lake Indian Band, Moose Lake
*Nelson House Indian Band, Nelson House
*Norway House Indian Band, Norway House
*Opaskwayak Indian Band, The Pas
*Oxford House Indian Band, Oxford House
*Peguis Indian Band, Hodgson
*Poplar River First Nation Band, Negginan
*Red Sucker Lake First Nation, Red Sucker Lake
*St. Theresa Point First Nation, St. Thesesa Point
*Shamatawwa First Nation Band, Shamatawwa
*Split Lake Cree First nation Band, Split Lake
*War Lake Indian Band, War Lake
*Wasagamak Indian Band, Wasagamak
*York Factory Indian Band, via Ilford

'''[[Montana]]'''

*Rocky Boy's Reservation, Box Elder

'''[[Ontario]]'''

*Attawapiskat First Nation, Attawapiskat
*Bearskin Lake First Nation, Bearskin Lake
*Big Trout Lake First Nation, Big Trout Lake
*Brunswick House First Nation, Chapleau
*Chapleu Cree First Nation, Sault Ste. Marie
*Constance Lake First Nation, Calstock
*Deer Lake First Nation, Deer Lake
*Fort Severn First Nation, Fort Severn
*Kasabonika Lake First Nation, Kasabonika Lake
*Kingfisher Lake First Nation, Kingfisher Lake
*Matachewan First Nation, Matachewan
*Moose Factory First nation, Moose Factory
*Muskrat Dam First Nation
*New Post First Nation, Cochrane
*North Caribou Lake First Nation, Patricia
*Sachigo Lake First Nation, Sachigo Lake
*Sandy Lake First Nation, Sandy Lake
*Wapekeka First Nation, Wapekeka Reserve
*Weenusk First Nation, Winisk
*Wunnumin First Nation, Wunnumin

'''[[Quebec]]'''

*Abitibiwinni Band, Pikogen Indian Reserve, Amos
*Chisasibi Band, Fort George
*Eastmain Band, Eastmain
*Mistissini Band, Mistassini Lake
*Nemaska Band, Nemaska
*Whapmagoostui Band, Wapmagoostui
*Waskaganish Band, James Bay
*Wemindji Band, Paint Hills

'''[[Saskatchewan]]'''

*Beardy &amp; Okemasis Indian Band, Duck Lake
*Big River Indian Band, Debden
*Canoe Lake Band, Canoe Lake
*Cowessess Band, Broadview
*Cumberland House Indian Band, Cumberland House
*Day Star Band, Wynyard
*Flying Dust Indian Band, Kylemore
*Gordon Indian Band, Punnichy
*Island Lake Indian Band, Loon Lake
*James Smith Indian Band, Kinistino
*John Smith Indian Band, Birch Hills
*Joseph Bighead Indian Band, Pierceland
*Kahkewistahaw Indian Band, Broadview
*Kawacatoose Indian Band, Quinton
*Lake La Ronge Indian Band, La Ronge
*Little Black Bear Indian Band, Goodeve
*Little Pine Indian Band, Paynton
*Lucky Man Indian Band, North Battleford
*Makwa Sahgaeihcan Indian Band, Loon Lake
*Mistawasis Indian Band,  Leask
*Montreal Lake Indian Band, Montreal Lake
*Moosomin Indian Band, Cochin
*Muskeg Lake Indian Band, Leask
*Nekaneet Indian Band, Maple Lake
*Ochapowace Indian Band, Broadview
*Okanese Indian Band, Balcarres
*One Arrow Indian Band, Batoche
*Onion Lake Indian Band, Onion Lake
*Pasqua Indian band, Fort Qu'Appelle
*Peepeekisis Indian Band, Balcarres
*Pelican Lake Indian Band,  Leoville
*Piapot Indian Band, Craven
*Poundmaker Indian Band, Paynton
*Red Earth Indian Band, Red Earth
*Red Pheasant Indian Band, Cando
*Sandy Lake First Nation, Shell Lake
*Shoal Lake First Nation, Pakaw Lake
*Star Blanket Indian Band, Balcarres
*Sturgeon Lake Indian Band, Spruce Home
*Sweetgrass Indian Band,  Gallivan
*Thunderchild Indian Band, Turtleford
*Waterhen Lake Indian Band, Waterhen Lake
*Whitebear Indian Band, Carlyle
*Witchikan Lake Indian Band, Spiritwood

'''[[Severozahodna ozemlja]]'''
*Muskwoikauepawit

== Literatura ==
*George Littlechild - This Land Is My Land,

== Zunanje povezave ==
*[http://www.newadvent.org/cathen/04477a.htm Cree]
*[https://web.archive.org/web/20110404114314/http://www.native-languages.org/cree.htm Domoradački jezici Amerikâ: Cree] 
*[http://www.accessgenealogy.com/native/tribes/cree/creehist.htm Povijest Creeja]

[[Kategorija:Ameriški staroselci]]
[[Kategorija:Algonkini]]</text>
      <sha1>61qn2kf1ys788qlvtyyqd9jnykvqegi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mala pagoda divje gosi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587707</id>
    <revision>
      <id>6761699</id>
      <parentid>6725863</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:06:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Octopus je prestavil_a stran [[Mala pagoda divjih gosi]] na [[Mala pagoda divje gosi]]: slovnica</comment>
      <origin>6725863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4463" sha1="83nh57lt2hvcx02d1jhm0xrwgat4i2e" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| name = Mala pagoda divjih gosi
| native_name = 小雁塔
| image = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG
| image_size = 250px
| alt = 
| caption =Mala pagoda divjih gosi Šian, LR Kitajska
| map_type = China
| map_size = 
| map_alt = 
| map_caption = [[Šian]], [[Šaanši]], [[Ljudska republika Kitajska]]
| location = 
| coordinates = {{coord|34|14|26.9|N|108|56|14.6|E|source:kolossus-dewiki|display=inline,title}}
| religious_affiliation = [[budizem]]
| deity = 
| country =  [[Ljudska republika Kitajska]]
| functional_status = 
| website = 
| founded_by = 
| year_completed =
}}
[[File:Xiao yan ta.jpg|thumb|right|200px|Še en pogled na Malo pagodo divje gosi]]
'''Mala pagoda divje gosi''' ({{zh|c=小雁塔|p=Xiǎoyàn Tǎ}}), je ena od dveh pomembnih pagod v [[Šian]]u v [[Province Kitajske|provinci]] [[Šaanši]] na Kitajskem, kjer je stala stara prestolnica dinastij Han in Tang, Čangan. Druga pomembna pagoda je [[Velika pagoda divje gosi]], prvotno zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704. Ta pagoda je bila skupaj z Veliko pagodo divje gosi in drugimi kraji vzdolž [[svilna pot|svilne poti]] leta 2014 vpisana na seznam svetovne dediščine Unesca kot območje svetovne dediščine ''[[Svilna pot v gorovju Tjanšan]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title = Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor |url = http://whc.unesco.org/en/list/1442/multiple=1&amp;unique_number=1985 |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 17 Apr 2021}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Mala pagoda divje gosi je bila zgrajena med letoma 707 in 709, v času [[dinastija Tang|dinastije Tang]] pod cesarjem Džongdzongom iz Tanga (vladal 705–710). Pagoda je bila visoka 45 metrov do [[potres]]a v provinci Šaanši leta 1556. Potres je pagodo stresel in jo poškodoval, tako da zdaj stoji do višine 43 metrov s petnajstimi nadstropji.&lt;ref name=&quot;kiang 12&quot;&gt;Kiang, 12.&lt;/ref&gt; Pagoda ima [[opeka|opečnato]] ogrodje, zgrajeno okoli votle notranjosti, njena kvadratna osnova in oblika pa odražata slog gradnje drugih pagod iz tistega obdobja.

V času dinastije Tang je Mala pagoda divje gosi stala nasproti svojega matičnega templja, templja Dadžjanfu. Romarji so v tempelj in pagodo prinašali svete budistične spise iz Indije, saj je bil tempelj eno glavnih središč za prevajanje budističnih besedil v Čanganu. Tempelj je bil starejši od pagode, saj je bil ustanovljen leta 684, natanko 100 dni po smrti cesarja Gaodzonga iz dinastije Tang (vladal 649–683). Cesar Džongdzong je podaril svojo rezidenco za gradnjo novega templja tukaj in ga ohranil za 200 menihov v čast svojega pokojnega očeta Gaodzonga. Tempelj se je prvotno imenoval Dašianfusi ali Veliki samostan ponujenih blagoslovov, ki ga je ustanovil Džongdzong, dokler ga cesarica Vu Dzetian leta 690 ni preimenovala v Dadžjanfusi.
&lt;gallery&gt;
2010 CHINE (4565613103).jpg
Little goose pagoda.jpg
2010 CHINE (4566277882).jpg
2010 CHINE (4566252536).jpg
2010 CHINE (4566273240).jpg
&lt;/gallery&gt;
== Arhitektura ==
Mala pagoda divje gosi je pagoda iz opeke, ki jo sestavljajo podzemna palača, podstavek, telo in napušč itd. Pagoda je štirikotne oblike. Vrh pagode je bil med velikim potresom v 34. letu vladavine dinastije Ming (1556) uničen v dveh nadstropjih, obstoječih pa je 13. Skupna višina pagode je bila leta 1989 izmerjena na 43,395 metra, spodnja stranica je bila dolga 11,38 metra, razmerje med višino in spodnjo stranico pa je bilo 100:26.

Prva plast Male pagode divje gosi odpira vrata na severu in jugu pagode za dostop. Severni in južni podboji vrat so izdelani iz zelenega kamna. Okvir kamnitih vrat je izklesan s tipičnimi budističnimi alegoričnimi dekorativnimi motivi, kot so nebesna bitja in trte, ugodni oblaki in Džalinpura, kar odraža umetniški slog zgodnje dinastije Tang. Leteče nebo je bilo v staroindijski mitologiji prvotno bog pesmi, plesa in zabave.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
*Heng Chye Kiang. (1999). ''Cities of Aristocrats and Bureaucrats: The Development of Medieval Chinese Cityscapes''. Singapore: Singapore University Press. {{ISBN|9971-69-223-6}}.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Small Wild Goose Pagoda}}

[[Kategorija:Šian]]
[[Kategorija:Budistični templji na Kitajskem]]
[[Kategorija:Pagode na Kitajskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 709]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Kitajskem]]</text>
      <sha1>83nh57lt2hvcx02d1jhm0xrwgat4i2e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761701</id>
      <parentid>6761699</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T09:07:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6761701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4462" sha1="n6ct4u6h2hlxz6wkzy8j4hhhwc7sdx0" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| name = Mala pagoda divje gosi
| native_name = 小雁塔
| image = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG
| image_size = 250px
| alt = 
| caption =Mala pagoda divjih gosi Šian, LR Kitajska
| map_type = China
| map_size = 
| map_alt = 
| map_caption = [[Šian]], [[Šaanši]], [[Ljudska republika Kitajska]]
| location = 
| coordinates = {{coord|34|14|26.9|N|108|56|14.6|E|source:kolossus-dewiki|display=inline,title}}
| religious_affiliation = [[budizem]]
| deity = 
| country =  [[Ljudska republika Kitajska]]
| functional_status = 
| website = 
| founded_by = 
| year_completed =
}}
[[File:Xiao yan ta.jpg|thumb|right|200px|Še en pogled na Malo pagodo divje gosi]]
'''Mala pagoda divje gosi''' ({{zh|c=小雁塔|p=Xiǎoyàn Tǎ}}), je ena od dveh pomembnih pagod v [[Šian]]u v [[Province Kitajske|provinci]] [[Šaanši]] na Kitajskem, kjer je stala stara prestolnica dinastij Han in Tang, Čangan. Druga pomembna pagoda je [[Velika pagoda divje gosi]], prvotno zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704. Ta pagoda je bila skupaj z Veliko pagodo divje gosi in drugimi kraji vzdolž [[svilna pot|svilne poti]] leta 2014 vpisana na seznam svetovne dediščine Unesca kot območje svetovne dediščine ''[[Svilna pot v gorovju Tjanšan]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title = Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor |url = http://whc.unesco.org/en/list/1442/multiple=1&amp;unique_number=1985 |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 17 Apr 2021}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Mala pagoda divje gosi je bila zgrajena med letoma 707 in 709, v času [[dinastija Tang|dinastije Tang]] pod cesarjem Džongdzongom iz Tanga (vladal 705–710). Pagoda je bila visoka 45 metrov do [[potres]]a v provinci Šaanši leta 1556. Potres je pagodo stresel in jo poškodoval, tako da zdaj stoji do višine 43 metrov s petnajstimi nadstropji.&lt;ref name=&quot;kiang 12&quot;&gt;Kiang, 12.&lt;/ref&gt; Pagoda ima [[opeka|opečnato]] ogrodje, zgrajeno okoli votle notranjosti, njena kvadratna osnova in oblika pa odražata slog gradnje drugih pagod iz tistega obdobja.

V času dinastije Tang je Mala pagoda divje gosi stala nasproti svojega matičnega templja, templja Dadžjanfu. Romarji so v tempelj in pagodo prinašali svete budistične spise iz Indije, saj je bil tempelj eno glavnih središč za prevajanje budističnih besedil v Čanganu. Tempelj je bil starejši od pagode, saj je bil ustanovljen leta 684, natanko 100 dni po smrti cesarja Gaodzonga iz dinastije Tang (vladal 649–683). Cesar Džongdzong je podaril svojo rezidenco za gradnjo novega templja tukaj in ga ohranil za 200 menihov v čast svojega pokojnega očeta Gaodzonga. Tempelj se je prvotno imenoval Dašianfusi ali Veliki samostan ponujenih blagoslovov, ki ga je ustanovil Džongdzong, dokler ga cesarica Vu Dzetian leta 690 ni preimenovala v Dadžjanfusi.
&lt;gallery&gt;
2010 CHINE (4565613103).jpg
Little goose pagoda.jpg
2010 CHINE (4566277882).jpg
2010 CHINE (4566252536).jpg
2010 CHINE (4566273240).jpg
&lt;/gallery&gt;
== Arhitektura ==
Mala pagoda divje gosi je pagoda iz opeke, ki jo sestavljajo podzemna palača, podstavek, telo in napušč itd. Pagoda je štirikotne oblike. Vrh pagode je bil med velikim potresom v 34. letu vladavine dinastije Ming (1556) uničen v dveh nadstropjih, obstoječih pa je 13. Skupna višina pagode je bila leta 1989 izmerjena na 43,395 metra, spodnja stranica je bila dolga 11,38 metra, razmerje med višino in spodnjo stranico pa je bilo 100:26.

Prva plast Male pagode divje gosi odpira vrata na severu in jugu pagode za dostop. Severni in južni podboji vrat so izdelani iz zelenega kamna. Okvir kamnitih vrat je izklesan s tipičnimi budističnimi alegoričnimi dekorativnimi motivi, kot so nebesna bitja in trte, ugodni oblaki in Džalinpura, kar odraža umetniški slog zgodnje dinastije Tang. Leteče nebo je bilo v staroindijski mitologiji prvotno bog pesmi, plesa in zabave.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
*Heng Chye Kiang. (1999). ''Cities of Aristocrats and Bureaucrats: The Development of Medieval Chinese Cityscapes''. Singapore: Singapore University Press. {{ISBN|9971-69-223-6}}.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Small Wild Goose Pagoda}}

[[Kategorija:Šian]]
[[Kategorija:Budistični templji na Kitajskem]]
[[Kategorija:Pagode na Kitajskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 709]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Kitajskem]]</text>
      <sha1>n6ct4u6h2hlxz6wkzy8j4hhhwc7sdx0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pingjao</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588309</id>
    <revision>
      <id>6761356</id>
      <parentid>6729495</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:17:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761356</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18932" sha1="jcfvott9is08b2xtvncy5wx980c99fe" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name = Staro mesto Pingjao
| native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|平遥古城}}}}
| settlement_type = Mesto
| image_skyline = Pingyao-oldtown.jpg
| image_caption = Staro mesto Pingjao
| image_map = 
| map_caption = 
| pushpin_map = Kitajska
| pushpin_label = Pingjao
| pushpin_mapsize = 215
| pushpin_map_caption = Location in Shanxi
| coordinates = {{coord|37|12|N|112|9|E|region:CN|display=inline,title}}
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]]
| subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]]
| subdivision_name1 = [[Šanši]]
| subdivision_type2 = Prefektura
| subdivision_name2 = [[Džindžong]]
| subdivision_type3 = okrožje
| subdivision_name3 = Pingjao
| area_total_km2 = 
| elevation_m = 
| population_total = 48.531  
| population_as_of = 2009
| population_density_km2 = auto
| timezone = [[Kitajski standardni čas]]
| utc_offset = +8
| postal_code_type = Poštne številke
| postal_code = 031100
| area_code = 0354
| footnotes = {{designation list | embed=yes
   | designation1=WHS
   | designation1_offname= Ancient City of Ping Yao
   | designation1_date = 1997 {{small|(21. zasedanje}}
   | designation1_type = kulturno
   | designation1_criteria = ii, iii, iv
   | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/812 812]
   | designation1_free1name = Regija
   | designation1_free1value = Azija-Pacifik
   | designation1_free2name = razširitev
   | designation1_free2value = 2000; 2001
}}
| website = {{URL|http://www.pingyao.gov.cn/}}
}}
{{Infobox Chinese
|title=Pingyao 
|pic=Pingyao (Chinese characters).svg |picsize=125px
|s={{linktext|平遥}} |t={{linktext|平遙}} |p=Píngyáo|l=remote plain |w=P‘ing-yao |mi={{IPAc-cmn|p|ing|2|.|yao|2}}
|s2=平遥古城|p2=Píngyáo Gǔchéng|l2=Pingyao Ancient City
|j=Ping4-jiu4 |y=Pìhng-yìuh |tl=Pîng-iâu
}}
'''Pingjao''', uradno '''staro mesto Pingjao''',&lt;ref&gt;{{citation |contribution=Pingyao Ancient City |contribution-url=http://www.shanxichina.gov.cn/en/sourcefiles/html/attractions/2347.shtml |url=http://www.shanxichina.gov.cn/en/webpage/sight/allsight/all.shtml |title=Scenic Spots |publisher=Shanxi Provincial Tourism Bureau |location=Taiyuan |date=2012 |access-date=2017-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170718102413/http://www.shanxichina.gov.cn/en/webpage/sight/allsight/all.shtml |archive-date=2017-07-18 |url-status=dead }}.&lt;/ref&gt; je obzidano mesto v osrednjem delu [[province Kitajske|province]] [[Šanši]] na Kitajskem, znano po svojem pomenu v kitajski gospodarski zgodovini ter dobro ohranjenem urbanističnem načrtovanju in arhitekturi iz časov dinastij [[dinastija Ming|Ming]] in [[dinastija Čing|Čing]]. Upravno obsega mesto Gutao v okrožju Pingjao v provinci Džindžong. Po podatkih sedmega kitajskega popisa prebivalstva je stalnih prebivalcev okrožja 450.697. V primerjavi s 502.712 prebivalci v šestem nacionalnem popisu prebivalstva leta 2010 se je v desetih letih zmanjšalo za 52.015 prebivalcev, kar je 10,35 % manj, povprečna letna stopnja rasti pa je -1,09 %.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Pingyao County Bureau of Statistics |date=June 9, 2021 |title=平遥县第七次全国人口普查公报 |trans-title=Bulletin of the Seventh National Population Census of Pingyao County |url=https://mp.weixin.qq.com/s?__biz=MzA5OTg4OTgxOA==&amp;mid=2651070847&amp;idx=1&amp;sn=bb85ed3d78f179d521afc2ccc3511c74&amp;chksm=8b0be68abc7c6f9cefc5c4600f4fd9ad483bfe396b0da372713fffd3a5f32f578bff2bb14642&amp;scene=27 |website=Pingyao Government Network}}&lt;/ref&gt;

Mesto je bilo ustanovljeno v 14. stoletju našega štetja in je sedež lokalne samouprave vsaj od časa dinastije Čin. Do 16. stoletja je bilo regionalno finančno središče; nekateri menijo, da je bilo konec 19. stoletja finančno središče cesarstva Čing. Starodavno mesto je bilo zgrajeno v času vladavine kralja Šuana iz Džova (827–782 pr. n. št.) in ima več kot 2800 let zgodovine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=世界遗产平遥古城：汇通天下的古代金融中心_中国国情_中国网 |url=http://www.china.com.cn/guoqing/2018-08/14/content_58701341.htm |access-date=2024-11-02 |website=www.china.com.cn}}&lt;/ref&gt; Je turistična atrakcija z oceno AAAAA, naselje in oddaljena templja Dženguo in Šuanglin pa sta leta 1997 postala del svetovne dediščine.

== Zgodovina ==
V Pingjaoju je že obstajalo naselje v času vladavine kralja Šuana (vladal ok. 827 – ok. 782 pr. n. št.), ko so Džov okoli tega mesta zgradili zemeljske nasipe.&lt;ref name=&quot;whcpy&quot;&gt;{{citation |title=World Heritage Center |date=26 July 1996 |pages=10–1 |url=https://whc.unesco.org/ |contribution=World Heritage List: Ping Yao (China), No.{{nbsp}}812 |contribution-url=https://whc.unesco.org/document/154342 |location=Paris |publisher=United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization}}.&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]] je okrožje pripadalo kraljestvu Džin. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je bilo del kraljestva Džao. Pod Činom je bilo znano kot Pingtao. Med [[dinastija Han|dinastijo Han]] je bilo znano kot sedež okrožja Džongdu.

Pingjao je bil od 16. stoletja finančno središče regije in konec 19. stoletja celotnega cesarstva Čing. V tistem času je bilo v mestu več kot 20 finančnih institucij,&lt;ref name=&quot;sxg&quot;&gt;&quot;[https://www.architecturaldigest.com/story/pingyao-china-walled-city-article Living History]&quot;Brown, Patricia L. &quot;Architectural Digest.&quot; 30 Nov. 2007, retrieved 19 Nov. 2024. &lt;/ref&gt; ki so predstavljale več kot polovico vseh v celotni državi. Rišengčang je bil prvi in največji, ki je pod poznim Čingom nadzoroval skoraj polovico kitajske trgovine s srebrom, preden je leta 1914 po revoluciji Šinhaj bankrotiral.

Organizirane obnove se periodično izvajajo že od 15. stoletja, najnovejša faza pa se je začela leta 1979. Leta 1986 je Kitajska Pingjao razglasila za eno od kitajskih zgodovinskih in kulturnih mest. Leta 2004 se je del južnega obzidja zrušil.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=《世界文化遗产——平遥古城》特种邮票 - 中国邮政集团有限公司 |url=https://www.chinapost.com.cn/xhtml1/stamp/23112/2368-1.htm |access-date=2024-11-02 |website=www.chinapost.com.cn }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je starodavno mesto Pingjao postalo nacionalna turistična atrakcija razreda 5A.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=平遥古城 |url=https://www.ccc-paris.org/zh/%E5%8F%91%E7%8E%B0%E4%B8%AD%E5%9B%BD/%E5%B9%B3%E9%81%A5%E5%8F%A4%E5%9F%8E/ |access-date=2024-11-02 |website=巴黎中国文化中心 |language=zh-CN}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Pingjao je na vzhodnem bregu reke Fen blizu jugozahodnega roba porečja Taijuan, v osrednjem delu province Šanši na severu Kitajske, v srednjem toku [[Rumena reka|Rumene reke]] in vzhodne [[Puhlična planota, Kitajska|Puhlične planote]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=平遥简介 - 中文聚焦 - 中国日报网 |url=https://cnews.chinadaily.com.cn/2017-09/15/content_32040598.htm |access-date=2024-11-02 |website=cnews.chinadaily.com.cn |archive-url=https://web.archive.org/web/20250607055310/https://cnews.chinadaily.com.cn/2017-09/15/content_32040598.htm |archive-date=2025-06-07 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Je približno 100 km južno od osrednjega Taijuana in 715 km jugozahodno od [[Peking]]a, glavnega mesta države. Okrožje Pingjao meji na okrožje Či, katerega sedež je tudi zaščiteno zgodovinsko in kulturno mesto.

=== Podnebje ===
Okrožje Pingjao spada v zmerno celinsko podnebje, za katero so značilni milo in suho podnebje, velike temperaturne razlike med zimo in poletjem ter močni peščeni viharji pozimi. Povprečna letna temperatura je 10,2 °C, letna količina padavin pa približno 540 milimetrov, večina padavin pa je skoncentriranih poleti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=国家地理 |url=https://www.cctv.com/geography/mfms/20011210/15.html |access-date=2024-11-02 |website=www.cctv.com}}&lt;/ref&gt; Podnebje Pingyao je zmerno. Pozimi je hladno, pogosto pihajo severozahodni vetrovi z malo snega in močno meglo. Spomladi se temperatura med dnevom in nočjo zelo razlikuje, z malo dežja in občasnimi vetrovi. Poletje je pogosto vroče, vlažno in deževno. Jesenski dnevi imajo padajoče temperature z malo dežja ter so hladni in jasni z obilico sonca.

== Arhitektura ==
Pingjao še vedno ohranja svojo urbano zasnovo iz dinastij Ming in Čing, ki se ujema s tipičnim vzorcem ''ba gua''. Več kot 300 lokacij v mestu ali v njegovi bližini ima starodavne ruševine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=平遥古城是全国保存最完整的古城，&quot;研究中国古代城市的活样本&quot;_建筑 |url=https://www.sohu.com/a/350658788_100064685 |access-date=2024-11-02 |website=www.sohu.com}}&lt;/ref&gt; Mesto ima več kot sto ulic in cest, ob katerih se vrsti skoraj 4000 trgovin in stanovanj iz 17. do 19. stoletja. Ulice in izložbe trgovin še vedno v veliki meri ohranjajo svoj zgodovinski videz. Poleg tega v starodavnem mestnem jedru še vedno živi več kot 20.000 ljudi, zaradi česar je Pingjao eden najboljših primerov starodavnega &quot;živega mesta&quot;.
[[File:中國山西平遙古蹟625.jpg|thumb|left|Kaligrafija Djang Dzemina in Džu Rongdžija krasi pogled na obzidano mesto Pingjao]]

Glede na to, kako hitro in zagnano Kitajska danes posodablja svoja mesta in premika arhitekturne meje, je v zadnjih letih na Kitajskem vse manj pogosto najti tako dobro ohranjeno zgodovinsko mesto. Čeprav je starodavno mesto v propadajočem stanju, lahko stare urbane postavitve in obzidje še vedno popeljejo vsakega obiskovalca nazaj v čas dinastij Ming in Čing, iz katerih mesto izvira. Mestno [[obzidje]] Pingjao je bilo zgrajeno leta 1370, v tretjem letu cesarja Hongvuja iz dinastije Ming. Obdaja območje približno 2,25 km². Do mesta se dostopa skozi šest [[barbakan]]skih vrat, po ena na severnem in južnem obzidju ter po dve na vzhodnem in zahodnem obzidju. Ta vzorec je podoben vzorcu želve (glava, rep in štiri noge), zaradi česar si je Pingjao prislužil vzdevek ''Mesto želv''. Obzidje meri približno 12 m v višino, obseg pa meri 6163 m. Tik pred obzidjem je 4 m širok in 4 m globok jarek. Poleg štirih strukturiranih [[stolp]]ov na štirih vogalih je tudi 72 stražnih stolpov in več kot 3000 [[Cina (arhitektura)|cin]]. Število obrambnih del naj bi predstavljalo število Konfucijevih učencev in drugih študentov. Obzidje velja za eno najbolje ohranjenih starodavnih mestnih obzidij – poleg [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]].
[[File:PingYaoCityWall.jpg|thumb|right|Utrjeno obzidje mesta Pingjao]]

Glede na obsežno zgodovino trgovine in naraščajoče bogastvo družin v mestu v začetku 19. stoletja na Kitajskem so si številne družine lahko zgradile velike trdnjave. Ena takšnih struktur je bil družinski kompleks Čjao, ki je stal tik pred Pingjaom. Kompleks je bil zgrajen leta 1756 v času dinastije Čing. Družina Čjao je obogatela s trgovanjem s [[čaj]]em in [[tofu]]jem. Do tretje generacije je bil družinski poglavar Čjao Džijong, ki je trgovsko dejavnost razvil v imperij nad provinci Šanši, kjer je Pingjao. Džijong je kompleks večkrat razširil, vključno z velikim dvoriščem, ki je pravzaprav obsežen dvoriščni kompleks. Dvoriščni kompleks, velik več kot 8000 kvadratnih metrov, ki naj bi od zgoraj spominjal na kitajsko figuro ''Ši'' (kar pomeni 'užitek'), ima 6 velikih dvorišč z 20 manjšimi dvorišči znotraj njih. Skupno so samo dvorišča obdana s 313 sobami z več povezovalnimi ulicami, kar olajša patruljiranje stražarjem, ki delajo v kompleksu za zaščito družine Čjao. Kar zadeva samo hišo, kompleks odraža tradicionalen, a hkrati masiven primer dvorca dinastije Čing. Gradnja je pretežno iz kamna in lesa z uporabo različnih tradicionalnih metod iz kitajskega 18. in 19. stoletja. Številne vhode na posestvo krasijo veliki kamniti kipi levov varuhov, simbol zaščite v kitajski kulturi in se pogosto uporabljajo v kitajski arhitekturi. Drug pomemben vidik hiše so obsežni zunanji zidovi, ki se raztezajo 10 metrov visoko. Družina Čjao je v dvorcu živela do 1980-ih, nato pa je bil ogromen kompleks preurejen v muzej, ki ga vsako leto obišče na tisoče obiskovalcev.

== Demografija ==
Leta 2009 je imel Pingjao 48.531 prebivalcev, ki so živeli v 16.634 gospodinjstvih. 12.132 prebivalcev je imelo lokalne ''hukoue'', 36.399 pa jih je bilo iz drugih delov Kitajske.&lt;ref name=demo&gt;{{citation |contribution-url=http://www.pingyao.gov.cn/xxgk/gkml/jgzn/jig/5346.shtml |contribution=古陶镇基本情况 |title=''Official site'' |url=http://www.pingyao.gov.cn |publisher=Pingyao County People's Government |location=Pingyao |date=17 December 2009 |access-date=16 October 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090917080811/http://www.pingyao.gov.cn/ |archive-date=17 September 2009 |url-status=dead }}.&lt;/ref&gt;

Konec leta 2023 in začetek leta 2024 je bilo stalnih prebivalcev 442.785, stopnja urbanizacije pa 50,3 %. Mestno prebivalstvo šteje 222.832, podeželsko prebivalstvo pa 219.953, od tega 225.301 moških in 217.484 žensk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=平遥县历年统计信息公报网-统计公报库 |url=https://tjgb.hongheiku.com/tag/%E5%B9%B3%E9%81%A5%E5%8E%BF |access-date=2024-11-02 |website=tjgb.hongheiku.com}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
V zgodnjih letih Pingjaoja je mesto igralo pomembno vlogo v delovanju kitajskega Wall Streeta. Konec 18. in začetek 19. stoletja na Kitajskem, precej po času starodavnih dinastij, potovanje po severnih kitajskih ravnicah ni bilo varna naloga. Trgovce so pogosto oropali, ko so potovali v Pingjao, ki je stal med cesarskim Šijem in današnjim Pekingom, zaradi česar je bila to pomembna trgovska pot. Da bi rešili to težavo, so trgovci iz Pingjaoja uvedli uporabo papirnatih nakazil oziroma obveznic, da bi potujočim trgovcem olajšali prenašanje zlata in srebra, s čimer so potovanja postala veliko varnejša. Ker je bil Pingjao trgovski kanal na Kitajskem, je bogastvo mnogih družin, vključno z družino Čjao (omenjeno v poglavju o arhitekturi), močno naraslo.

Leta 2009 je imelo mesto 19.059 delovnih mest. 3811 kmetov je obdelovalo 9977 mu obdelovalnih površin in pridelalo 33,7 milijona RMB pridelkov, živine in drugih dobrin. Lokalni poudarek je na povečani mehanizaciji in intenzivni obdelavi razpoložljivih zemljišč. Območje je znano po govedoreji, pridelujejo pa tudi [[žito]] in [[bombaž]]. Preostala delovna sila je razdeljena med industrijo in storitveni sektor, zlasti turizem. Industrija je pridelala 840 milijonov RMB in se je osredotočala na izboljšanje energetske učinkovitosti svojih dejavnosti. Lokalna specialiteta so lakirani izdelki.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=&quot;推光&quot;一技传千年 |url=http://cul.china.com.cn/2023-03/21/content_42302691.htm |access-date=2024-11-02 |website=cul.china.com.cn}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor, vključno s turizmom, je prinesel manj dohodka kot industrija – 790 milijonov RMB – vendar je hitro rasel in lokalna vlada mu je namenila posebno pozornost.

===Turizem===
[[File:1 pingyao ancient city aerial pano 2019.jpg|thumb|centre|600px|Zračna panorama mesta]]

Starodavno mesto Pingjao je 90 kilometrov južno od Taijuana v provinci Šanši in je eno od območij svetovne zgodovinske in kulturne dediščine, ki so ga odobrili Združeni narodi. Je najbolje ohranjen prototip starodavnega kitajskega okrožnega mesta iz dinastij Ming in Čing na Kitajskem. Gre za velik starodavni arhitekturni kompleks, sestavljen iz celotnega mestnega obzidja, ulic, trgovin, templjev in stanovanjskih stavb, ki odraža zgodovinski slog dinastij Ming in Čing.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=平遥：最完整的古代县城 - 平遥旅游攻略 - 看看旅游网 - 我想去旅游 {{!}} 旅游攻略 {{!}} 旅游计划 |url=http://www.seelvyou.com/html/scenic/shanxi/pingyao/2013/0423/928.html |access-date=2024-11-02 |website=www.seelvyou.com}}&lt;/ref&gt;

Povečanje turizma je obremenilo Pingjao. Med kitajskimi zlatimi tedni je bilo število obiskovalcev mesta včasih kar 2,5-krat večje od načrtovane največje zmogljivosti. V enem samem tednu okoli prvega maja leta 2007 je mesto od gostujočih turistov zaslužilo približno 94,5 milijona RMB.

Od tega vrhunca leta 2007 je vlada zmanjšala število in trajanje kitajskih 'zlatih tednov' ter domači turizem bolj enakomerno porazdelila skozi vse leto. Sklad za globalno dediščino je sodeloval tudi z ljudsko vlado okrožja Pingjao, da bi mesto zaščitil pred prekomernim razvojem in škodo zaradi velikega števila obiskovalcev. Navedeni cilj njihovega programa za razvoj kulturne dediščine Pingjao je boljše ohranjanje lokalne ljudske arhitekture in tradicionalne umetnosti z izboljšanim načrtovanjem in večjimi prizadevanji za ohranjanje.&lt;ref&gt;{{citation |title=''Official site'' |url=http://globalheritagefund.org |contribution=Pingyao Overview |contribution-url=http://globalheritagefund.org/index.php/what_we_do/overview/current_projects/pingyao_china/ |publisher=Global Heritage Fund}}.&lt;/ref&gt;
[[File:Pingyao 40.JPG|thumb|Pingyao]]

== Ohranjanje ==
Trenutno potekajo prizadevanja za ohranitev in oživitev starodavnega mesta z vidika ohranjanja dolgoletne dediščine mesta, hkrati pa upoštevanja sodobnih potreb, ki jih potrebuje starajoče se mesto, kot je Pingjao. Program ohranjanja in oživitve starodavnega mesta je bil prvotno predlagan in odobren leta 2014 ter je prejel veliko število skupin, ki so zainteresirane za sodelovanje pri doseganju vrste ciljev, med drugim: Univerzo Tongždi, Ljudsko vlado okrožja Pingjao in Urad za naravne vire ter strokovnjake Sklada za globalno dediščino in UNESCO. Eden od ciljev projekta je uvesti sodobne ugodnosti na 2,4 kvadratnih kilometrih veliko območje, ki zajema območje dediščine, vključno z elektriko in kanalizacijo, da bi izboljšali življenjski standard več kot 20.000 posameznikov, ki še vedno živijo in delajo v starodavnem mestu. Glavni cilj je preurediti več neuporabljenih lokacij v ruševinah starodavnega mesta v muzeje in druge funkcije za oživitev dediščine Pingjao.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Pingyao}}
* [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&amp;id_site=812 UN World Heritage - Pingyao]
* [https://www.asiaculturaltravel.co.uk/the-qiao-family-compound/ China and Asia Cultural Travel] 
* [https://web.archive.org/web/20090917080811/http://www.pingyao.gov.cn/ Official website of Pingyao County Government] {{in lang|zh}}
* [https://web.archive.org/web/20101209070952/http://globalheritagefund.org/what_we_do/overview/current_projects/pingyao_china Pingyao preservation project summary] at Global Heritage Fund
* [https://web.archive.org/web/20150427124831/http://ghn.globalheritagefund.org/?id=9 Explore Pingyao with Google Earth] on Global Heritage Network

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Kitajskem]]
[[Kategorija:Mesta na Kitajskem]]</text>
      <sha1>jcfvott9is08b2xtvncy5wx980c99fe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pete Buttigieg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588446</id>
    <revision>
      <id>6761301</id>
      <parentid>6739511</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:18:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761301</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="173200" sha1="qxdkwt0z7974x5hrz8e5pwrot3gk0tg" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infobox officeholder
| name                = Pete Buttigieg
| image               = Pete Buttigieg, Secretary of Transportation.jpg
| caption             = Uradni portret, 2022
| office              = 19. zvezni minister za promet ZDA
| president           = [[Joe Biden]]*
| deputy              = [[Polly Trottenberg]]
| term_start          = 3. Februar, 2021
| term_end            = 20. januar, 2025
| predecessor         = [[Elaine Chao]]
| successor           = [[Sean Duffy]]
| office1             = 32. Župan mesta South Bend
| term_start1         = 1.Januar, 2012
| term_end1           = 1.Januar, 2020
| predecessor1        = [[Steve Luecke]]
| successor1          = [[James Mueller (Indiana politician)|James Mueller]]
| birth_name          = Peter Paul Montgomery Buttigieg
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date          = 
| death_place         = 
| party               = Demokratska stranka
| spouse              = {{marriage|[[Chasten Buttigieg|Chasten Glezman]]&lt;!-- Public figure infoxboxes use spouse's name prior to marriage. --&gt;|June 16, 2018}}
| children            = 2
| father              = [[Joseph Buttigieg]]
| education           = [[Harvard]] ([[Bachelor of Arts|BA]])&lt;br&gt;[[Oxford]] ([[Bachelor of Arts|BA]])
| signature           = Pete Buttigieg signature (1).png
| signature_alt       = Kurzivni podpis s črnikom
| branch              = {{tree list}}
* Mornarica ZDA
** Rezervist mornarice ZDA 
{{tree list/end}}
| branch_label        = Branch
| serviceyears_label  = Service&amp;nbsp;years
| serviceyears        = 2009–2017
| rank                = [[Lieutenant (navy)|poročnik]]
| unit                = [[Office of Naval Intelligence|Naval Intelligence]]
| battles             = [[War in Afghanistan (2001–2021)|vojna v Afghanistanu]]
| mawards             = {{longitem|{{ubil|[[Joint Service Commendation Medal]]}}}}
| module              = {{Listen
| pos                 = center
| embed               = yes
| filename            = Pete Buttigieg's opening statement on his nomination to be U.S. Secretary of Transportation.ogg
| title               = Buttigiegov glas
| type                = govor
| description         = Buttigieg's opening statement on his nomination for [[U.S. Secretary of Transportation]].&lt;br&gt;Recorded January 21, 2021}}
}}
'''Peter Paul Montgomery Buttigieg''' ([Butičič]{{Efn|tudi Butidžič}}), [[američani|ameriški]] [[politik]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|mornariški]] [[častnik]], * [[19. januar]] [[1982]].

Od leta 2021 do 2025 je bil 19. minister za promet Združenih držav Amerike. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil pred tem od leta 2012 do leta 2020 32. [[List of mayors of South Bend, Indiana|župan mesta South Bend v Indiani]], zaradi česar si je prislužil vzdevek &quot;'''župan Pete'''&quot;.

Buttigieg je diplomiral na [[Harvard|Harvardu]] in [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]], slednjo je obiskoval s [[Rhodes|štipendijo Rhodes]]. Leta 2007 je začel delati v podjetju za svetovanje menedžmentu[[McKinsey|McKinsey &amp; Company]], kjer je delal 3 leta. Od leta 2009 do leta 2017 je bil [[Urad za mornariško obveščevalno dejavnost|obveščevalni častnik]] v rezervnih silah ameriške mornarice, kjer je dosegel čin [[poročnik|poročnika]]. Leta 2014 je bil mobiliziran in za sedem mesecev napoten na vojno v Afganistanu. Preden je bil leta [[2011 South Bend mayoral election|2011]] izvoljen za župana South Benda, je Buttigieg sodeloval pri političnih kampanjah demokratov Jill Long Thompson, Joeja Donnellyja in [[John F. Kerry|Johna Kerryja]], leta [[2010 Indiana State Treasurer election|2010]] pa je neuspešno kandidiral kot demokratski kandidat za blagajnika zvezne države Indiana. Med županovanjem South Benda je Buttigieg leta 2015 [[Outiranje|razkril]] svojo homoseksualnost. Junija 2018 se je poročil s Chastenom Glezmanom, učiteljem in pisateljem. Buttigieg se je zavrnil tretji mandat kot župan.

Buttigieg je kandidiral na predsedniških primarnih volitvah Demokratske stranke leta 2020, svojo kampanjo za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniške volitve leta 2020]] pa je začel 14. aprila 2019. Postal je prvi odkrit gej moški, ki je začel demokratsko predsedniško kampanjo. {{Efn|Prior to Buttigieg's 2020 presidential candidacy, [[Fred Karger]], who is also openly gay, sought the [[2012 Republican Party presidential primaries|Republican Party nomination]] in [[2012 United States presidential election|2012]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://abc7.com/fred-karger-pete-buttigieg-gay-openly-presidential-candidate/5352757/ |title=Fred Karger, 1st openly gay presidential candidate, shares support for Pete Buttigieg |last=Munoz |first=Anabel |date=June 19, 2019 |work=[[KABC-TV]] |publisher=[[Walt Disney Television|ABC, Inc.]] |access-date=October 3, 2021}}&lt;/ref&gt;}} Kljub nizkim začetnim pričakovanjem je sredi leta 2019 pridobil pomemben zagon, ko je sodeloval na več srečanjih v mestni hiši in na televizijskih debatah. Buttigieg je tesno zmagal na volilnem zborovanju v Iowi in se na primarnih volitvah v New Hampshiru uvrstil na tesno drugo mesto. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Astor|first=Maggie|url=https://www.nytimes.com/2020/02/01/us/politics/iowa-caucus-delegates-winner.html|title=How Will the Winner of the Iowa Caucuses Be Chosen? Here's What You Should Know|date=February 1, 2020|work=The New York Times|accessdate=February 9, 2020|last2=Stevens|first2=Matt|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Nilsen&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2|title=Why Bernie Sanders won Iowa's popular vote, but Pete Buttigieg may win the state's Electoral College|last2=Hickey|first=John|last=Haltiwanger|first2=Walt|date=February 7, 2020|website=Business Insider Australia|accessdate=February 21, 2020|archivedate=February 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200221214255/https://www.businessinsider.com.au/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2}}&lt;/ref&gt; Z zmago v Iowi je postal prvi odkrit gej kandidat, ki je zmagal na predsedniških primarnih volitvah ali volilnem zborovanju. Buttigieg je 1. marca 2020 preklical kandidaturo in naslednji dan podprl [[Joe Biden|Joeja Bidna]].

Novoizvoljeni predsednik Biden je decembra 2020 imenoval Buttigiega za svojega kandidata za ministra za promet. Njegova nominacija je bila potrjena 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in s 13 proti, s čimer je postal prvi odkrit homoseksualni minister kabineta v zgodovini ZDA. {{Efn|[[Richard Grenell]], who is also gay, was appointed Acting [[Director of National Intelligence]] by President [[Donald Trump]] in 2020; however, the Director of National Intelligence is not a Cabinet secretary, but rather a Cabinet-level official and was not confirmed by the Senate.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Hebb|first1=Gina|date=February 2, 2021|title= Pete Buttigieg makes history as 1st openly gay Cabinet member confirmed by Senate|work=ABC News|url= https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-makes-history-1st-openly-gay-cabinet/story?id=75633503&amp;cid=social_twitter_abcn|access-date=February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Magni-2024&quot;&gt;{{cite journal | last=Magni | first=Gabriele | last2=Reynolds | first2=Andrew | title=Candidate Identity and Campaign Priming: Analyzing Voter Support for Pete Buttigieg’s Presidential Run as an Openly Gay Man | journal=Political Research Quarterly | volume=77 | issue=1 | date=2024 | issn=1065-9129 | doi=10.1177/10659129231194325 | doi-access=free | pages=184–198 | url=https://gabrielemagni.com/wp-content/uploads/2023/09/magni-reynolds_prq-2023_pete-buttigieg.pdf }}&lt;/ref&gt; For more information, see [[Cabinet of the United States]] and [[United States presidential line of succession]].}} Pri 38 letih je bil tudi najmlajši član kabineta v Bidnovi administraciji in najmlajša oseba, ki je kadarkoli opravljala funkcijo ministra za promet. Poročila v medijih so Buttigiega omenjala kot možnega podpredsedniškega kandidata [[Kamala Harris|Kamale Harris]] na začetku njene predsedniške kampanje leta 2024, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Wren|first=Adam|last2=Cadelago|first2=Christopher|date=28 July 2024|title='We all realize it's unlikely.' But Pete Buttigieg's VP stock is rising.|url=https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archiveurl=https://archive.today/20240728111043/https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archivedate=July 28, 2024|work=[[Politico]]|accessdate=11 August 2024}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Schleifer|first=Theodore|date=30 July 2024|title=Could Buttigieg Be Harris's V.P. Pick? His Donors Hope So.|url=https://www.nytimes.com/2024/07/30/us/politics/pete-buttigieg-kamala-harris-running-mate.html|work=[[The New York Times]]|accessdate=11 August 2024}}&lt;/ref&gt; čeprav na koncu ni bil izbran. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=July 24, 2024|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg linked to running mate search|url=https://www.nbcchicago.com/dnc-chicago-2024/transportation-sec-pete-buttigieg-linked-to-running-mate-search/3499773/?amp=1|website=[[NBC News]]}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodnja leta in kariera ===
Pete Buttigieg se je rodil 19. januarja 1982 v South Bendu v Indiani Jennifer &quot;Anne&quot; Montgomery in Josephu Anthonyju Buttigiegu II. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|title=Jennifer Anne Montgomery, Pete Buttigieg's Mother: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021|archive-date=2020-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111210953/https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Online version: {{Navedi splet|last=St. Martin|first=Victoria|date=January 28, 2019|title='It's been a good trip.' Father of Mayor Pete Buttigieg dies after illness|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/it-s-been-a-good-trip-father-of-mayor-pete/article_9ef0258f-2f61-5ca0-b42a-1b5c72d1000b.html|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1713C8A0E8F89620?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&amp;text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&amp;pub%255B0%255D=SBTS1&amp;pdate=2019-01-28 1713C8A0E8F89620].}} Print version: {{Navedi novice|date=January 28, 2019|title=Mayor's father dies after illness|work=South Bend Tribune|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1714AB1B0860D238?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&amp;pub%255B0%255D=SBTS&amp;text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&amp;pdate=2019-01-28 1714AB1B0860D238].}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;NYTsuccessor&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg: 2020 Presidential Election Candidate|url=https://www.nbcnews.com/politics/pete-buttigieg|website=NBC News|accessdate=March 26, 2021}}&lt;/ref&gt; Je edinec. Njegova starša sta se spoznala in poročila, ko sta bila zaposlena kot profesorja na Državni univerzi Nove Mehike. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kaniewski.com/obituary/JosephA-Buttigieg|title=Obituary for Joseph A. Buttigieg|publisher=Kaniewski Funeral Homes}}&lt;/ref&gt; Njegov oče se je rodil v Hamrunu [[Malta|na Malti]] in se je izselil v Združene države Amerike, da bi doktoriral. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-malta-a-land-of-2850-buttigiegs-theyre-rooting-for-mayor-pete/2020/02/28/f906134e-58e1-11ea-8efd-0f904bdd8057_story.html|title=In Malta, a land of 2,850 Buttigiegs, they're rooting for Mayor Pete|last=Harlan|first=Chico|date=February 28, 2020|work=Washington Post|accessdate=May 20, 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Laviola&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|title=Joseph Buttigieg, Pete Buttigieg's Father: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021|archive-date=2021-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210803152034/https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Buttigiegov oče se je podal na kariero profesorja angleščine na Univerzi Notre Dame blizu South Benda. &lt;ref name=&quot;Laviola&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Trebay-2018&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}&lt;/ref&gt; Tudi Buttigiegova mati je 29 let poučevala na Univerzi Notre Dame. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.nd.edu/news/in-memoriam-joseph-buttigieg-kenan-professor-emeritus-of-english/|title=In Memoriam: Joseph Buttigieg, Kenan Professor Emeritus of English|last=Brown|first=Dennis|date=January 27, 2019|website=Notre Dame News|publisher=University of Notre Dame|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt; Njegov oče, prevajalec ''Zaporniških zvezkov'' marksističnega filozofa [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]] in urednik tridelne angleške izdaje, je vplival na sinovo odločitev za študij književnosti na fakulteti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Manson|first=Joshua|date=March 2020|title=Pete Buttigieg Just Dealt a Blow to His Father's Legacy|url=https://jacobinmag.com/2020/03/pete-buttigieg-joseph-father-legacy-antonio-gramsci-bernie-sanders|accessdate=April 16, 2021|website=Jacobin}}&lt;/ref&gt;

=== Izobrazba ===
Buttigieg je bil odličnjak leta 2000 na Srednji šoli Sv. Jožefa  v South Bendu. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Indiana State Treasurer: Pete Buttigieg|url=http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|work=[[South Bend Tribune]]|date=October 24, 2010|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329053004/http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|archivedate=March 29, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&amp;type=d&amp;termREC_ID=&amp;pREC_ID=39448|title=Alumni News – Alumni – Saint Joseph High School|website=[[St. Joseph High School (South Bend, Indiana)|St. Joseph High School]]|accessdate=July 22, 2021|archivedate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210722171041/https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&amp;type=d&amp;termREC_ID=&amp;pREC_ID=39448}}&lt;/ref&gt; Istega leta je osvojil prvo nagrado na natečaju za esej ''Profili poguma,'' ki ga je organizirala predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja. Odpotoval je v Boston, kjer je prevzel nagrado in se srečal s Caroline Kennedy ter z drugimi člani [[Družina Kennedy|družine Kennedy]]. Tema njegovega eseja je bila celovitost in politični pogum takratnega [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriškega predstavnika]] [[Bernie Sanders|Bernieja Sandersa]] iz [[Vermont|Vermonta]], enega od le dveh neodvisnih politikov v kongresu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jfklibrary.org/learn/education/profile-in-courage-essay-contest/past-winning-essays/2000-winning-essay-by-peter-buttigieg|title=2000 Winning Essay by Peter Buttigieg|first=Tom|last=McNaught|website=[[John F. Kennedy Presidential Library and Museum]]|date=May 2, 2000|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.boston.com/news/politics/2019/04/02/pete-buttigieg-jfk-essay-contest-bernie-sanders|title=An 18-year-old Pete Buttigieg won a JFK Library essay contest. His subject was Bernie Sanders.|work=[[The Boston Globe]]|date=April 2, 2019|accessdate=April 3, 2019|first=Nik|last=DeCosta-Klipa}}&lt;/ref&gt; {{Efn|When Buttigieg wrote his ''Profiles in Courage'' essay in 2000, [[Virgil Goode]] was also an independent politician in the U.S. House of Representatives.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://bioguide.congress.gov/search/bio/G000280 |title=GOODE, Virgil H., Jr. (1946–) |website=[[Biographical Directory of the United States Congress]] |access-date=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt;}}

Leta 2000 je bil Buttigieg eden od dveh študentov, izbranih za delegata iz Indiane v programu za mladino ameriškega senata, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=United States Senate Youth Program: 2000 Alumni|url=https://ussenateyouth.org/alumni_pdf/2000%20Delegate%20Roster.pdf|website=United States Senate Youth Program: Alumni|publisher=William Randolph Hearst Foundation|accessdate=March 17, 2020}}&lt;/ref&gt; na letnem tekmovanju za štipendije, ki ga skupaj sponzorirata [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] in fundacija Hearst. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=About: Overview|url=https://ussenateyouth.org/about_overview/|website=United States Senate Youth Program}}&lt;/ref&gt; V zadnjem letniku srednje šole je bil Buttigieg imenovan za najboljšega dijaka šole, izvoljen za predsednika zadnjega letnika in izbran za najverjetnejšega kandidata za predsednika ZDA. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/ap-top-news-in-state-wire-weekend-reads-south-bend-politics-307c51d12cee4dedb7c793ce79de95b7|title='A serious-minded kid:' Pete Buttigieg aimed high early|website=[[Associated Press News]]|date=November 25, 2019}}&lt;/ref&gt;

Po končani srednji šoli je Buttigieg obiskoval [[Univerza Harvard|Harvard]], kjer je študiral zgodovino in književnost. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.businessinsider.com/pete-buttigieg-mayor-of-south-bend-for-president-2020-election-2019-1|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, launches 2020 presidential bid|work=[[Business Insider]]|date=January 23, 2019|accessdate=March 25, 2019|first=Mariana|last=Alfaro}}&lt;/ref&gt; Postal je predsednik Študentskega svetovalnega odbora [[Harvard Institute of Politics|Harvardovega inštituta za politiko]] in sodeloval pri letni študiji inštituta o stališčih mladih do politike. &lt;ref name=&quot;Harvard Institute of Politics-2012&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf|title=American Rhodes Scholars-Elect for 2005|website=Americanrhodes.org|accessdate=June 18, 2015|archivedate=October 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084537/https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf}}&lt;/ref&gt; Njegova dodiplomska naloga, ''The Quiet American's Errand into the Wilderness (Potovanje tihega Američana v divjino)'', je preučevala vpliv [[Puritanci|puritanizma]] na ameriško zunanjo politiko, kot se odraža v romanu [[Graham Greene|Grahama Greena]] ''[[The Quiet American|Tihi Američan]]''. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8e1dNwAACAAJ|title=A Quiet American's Errand into the Wilderness|first=Pete|last=Buttigieg|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2004}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/12/rhodes-scholars-announced-2/|title=Rhodes Scholars announced six talented students are Oxford-bound|first=Ken|last=Gewertz|date=December 2, 2004}}&lt;/ref&gt; Leta 2004 je ''[[Magna cum laude|z odliko]]'' diplomiral na Harvardu in bil izvoljen za člana [[Phi Beta Kappa]]. &lt;ref name=&quot;Harvard Gazette&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mashable.com/article/7-things-to-know-about-pete-buttigieg|title=7 things to know about potential presidential candidate and confirmed Hufflepuff Pete Buttigieg|last=Krause|first=Rachel|date=March 17, 2019|website=[[Mashable]]|publisher=[[Ziff Davis]]|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je prejel [[Rhodesova štipendija|Rhodesovo štipendijo]] za študij na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. &lt;ref name=&quot;Harvard Gazette2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/buttigieg-booker-rhodes-scholar_n_5dcf18ebe4b0d2e79f8cb305|title=There Are Two Rhodes Scholars Running For President. Only One Gets Mentioned.|last=Terkel|first=Amanda|date=November 19, 2019|website=[[HuffPost]]|publisher=[[BuzzFeed|BuzzFeed, Inc.]]|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je po študiju na [[Pembroke College|Pembroke Collegeu v Oxfordu]] z odliko diplomiral [[diploma iz filozofskih/družboslovnih ved|iz]] filozofije, politologije in ekonomije. &lt;ref name=&quot;WallaceWells&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know|title=Mayor Pete Buttigieg: 7 things you need to know|first=Roey|last=Hadar|date=April 15, 2019|website=Washington Week|accessdate=February 11, 2020|archivedate=February 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200223135716/https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.oxfordmail.co.uk/news/18212247.pete-buttigieg-former-oxford-man-hoping-president/|title=The former Oxford resident who wants to be the first gay President|first=Pete|last=Hughes|website=Oxford Mail|date=February 5, 2020|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pcfna.org/?p=632,%20https://pcfna.org/?p=632|title=Mayor Pete Buttigieg '05 – From South Bend to Oxford ... and Back|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt; V Oxfordu je bil urednik revije ''Oxford International Review'' &lt;ref name=&quot;timesunion2march&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Buttigieg Plans State Treasurer Run|url=https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004|accessdate=September 18, 2019|date=March 2, 2010|archivedate=January 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200111201136/https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004}}&lt;/ref&gt; ter soustanovitelj &lt;ref name=&quot;timesunion2march&quot; /&gt; in član projekta Democratic Renaissance Project, neformalne debatne in diskusijske skupine približno dvanajstih oxfordskih študentov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/03/784151111/pete-buttigieg-spent-his-younger-days-pushing-democrats-off-middle-ground|date=December 3, 2019|title=Pete Buttigieg Spent His Younger Days Pushing Democrats Off Middle Ground|first=Asma|last=Khalid|work=NPR}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/02/784225281/a-look-back-at-the-beginnings-of-pete-buttigiegs-political-ambitions|title=A Look Back At The Beginnings Of Pete Buttigieg's Political Ambitions|publisher=NPR|date=December 2, 2019|first=Asma|last=Khalid|work=All Things Considered}}&lt;/ref&gt;

=== Profesionalna kariera ===
Pred diplomo je bil Buttigieg preiskovalni pripravnik pri WMAQ-TV, čikaški podružnici NBC News. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Feder|first=Robert|title=NBC 5 mentor Renee Ferguson boosts Pete Buttigieg campaign|url=https://www.robertfeder.com/2019/04/15/nbc-5-mentor-renee-ferguson-boosts-pete-buttigieg-campaign/|website=Robert Feder|accessdate=September 18, 2019|date=April 15, 2019}}&lt;/ref&gt; Pripravništvo je opravljal tudi pri demokratki Jill Long Thompson med njeno neuspešno kandidaturo za kongres leta 2002. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Milligan|first=Susan|first2=Lauren|last2=Camera|title=Pete Buttigieg: Where He Stands|url=https://www.usnews.com/elections/pete-buttigieg|accessdate=May 16, 2020|date=October 11, 2019}}&lt;/ref&gt;

Po končanem študiju je Buttigieg leta 2004 več mesecev sodeloval pri predsedniški kampanji [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] lkot specialist za politiko in raziskave v [[Arizona|Arizoni]] in [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Colwell|first=Jack|date=May 16, 2010|title=If only he isn't too smart for the job|work=[[South Bend Tribune]]|page=E4|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB1F8FC5F61F80?search_terms=%22If%2Bonly%2Bhe%2Bisn%27t%2Btoo%2Bsmart%2Bfor%2Bthe%2Bjob%22&amp;text=%22If%20only%20he%20isn%27t%20too%20smart%20for%20the%20job%22&amp;content_added=&amp;date_from=&amp;date_to=&amp;pub%255B0%255D=SBTS&amp;pdate=2010-05-16 13DB1F8FC5F61F80]. {{ProQuest|304294410}}.}}&lt;templatestyles src=&quot;Module:Citation/CS1/styles.css&quot;&gt;&lt;/templatestyles&gt;&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|title=Candidate for state office brings campaign to city|first=Arthur|last=Foulkes|date=April 8, 2010}}&lt;/ref&gt; Med 2004 in 2005 je bil Buttigieg direktor konferenc skupine Cohen. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Groppe|first=Maureen|title=Indiana Democrat getting buzz in DNC race|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2017/02/19/indiana-democrat-getting-buzz-dnc-race/97944656/|accessdate=October 23, 2019|date=February 19, 2017}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je pomagal Joeju Donnellyju pri uspešni kongresni kampanji za kongres &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Foulkes|first=Arthur|title=Candidate for state office brings campaign to city|url=http://tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|accessdate=September 21, 2019|date=April 9, 2010}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Pete_Afghanistan_5.jpg_large.jpg|levo|sličica|224x224_pik|Buttigieg leta 2014 med služenjem v Afganistanu]]
Po diplomi na Oxfordski univerzi je Buttigieg leta 2007 postal svetovalec v čikaški pisarni podjetja McKinsey &amp; Company, &lt;ref name=&quot;10yearsoftaxreturns&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Wang|first=Amy B.|last2=Itkowitz|first2=Colby|title=Pete Buttigieg releases 10 years of tax returns, jabs Trump for not doing the same|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/30/pete-buttigieg-releases-years-tax-returns-jabs-trump-not-doing-same/|accessdate=October 23, 2019|date=April 30, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=July 16, 2018|title=Interview: Peter Buttigieg|url=https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240116223056/https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archivedate=January 16, 2024|publisher=Princeton University, Innovations for Successful Societies}}&lt;/ref&gt; kjer je tri leta delal na področju energetike, maloprodaje, gospodarskega razvoja in logistike. &lt;ref name=&quot;Truman&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|first=Ashley|last=Balcerzak|url=https://publicintegrity.org/federal-politics/pete-buttigieg-election-president-candidate/|title=9 things to know about Pete Buttigieg|work=Center for Public Integrity|date=January 23, 2019}}&lt;/ref&gt; Med njegovimi strankami pri McKinseyju so bili zavarovalnica za zdravje Blue Cross Blue Shield iz Michigana ; prodajalec elektronike Best Buy ; kanadska veriga supermarketov Loblaws ; dve neprofitni okoljevarstveni skupini, Svet za obrambo naravnih virov in Fundacija za energijo; ter več ameriških vladnih agencij, Agencija za varstvo okolja (EPA), Ministrstvo za energijo, [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za obrambo]] in Pošta ZDA. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=December 10, 2019|first=Reid J.|last=Epstein|first2=Stephanie|last2=Saul|url=https://www.nytimes.com/2019/12/10/us/politics/pete-buttigieg-mckinsey-clients.html|work=The New York Times|title=How Pete Buttigieg Spent His McKinsey Days: Blue Cross, Best Buy, U.S. Agencies}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=December 10, 2019|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/politics/under-pressure-buttigieg-releases-names-of-former-mckinsey-clients/2019/12/10/3862fb9a-1b9a-11ea-8d58-5ac3600967a1_story.html|title=Under pressure, Buttigieg releases names of former McKinsey clients|first=Chelsea|last=Janes|first2=Amy B.|last2=Wang}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 si je vzel dopust, da bi postal direktor raziskav za neuspešno kampanjo Jill Long Thompson za guvernerko Indiane. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|first=Daniel|last=Strauss|title=Buttigieg releases timeline of McKinsey work|url=https://www.politico.com/news/2019/12/06/buttigieg-releases-mckinsey-timeline-077602|work=Politico|date=December 6, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nwitimes.com/news/history/famous-hoosiers/jill-long-thompson/article_cbb78b0a-4f28-5865-83eb-6afe1f76a53b.html|title=Jill Long Thompson|first=Doug|last=Ross|date=February 9, 2016|website=The Times of Northwest Indiana}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://justfacts.votesmart.org/candidate/biography/127151/pete-buttigieg|title=Pete Buttigieg's Biography|website=[[Project Vote Smart]]|date=January 13, 2014}}&lt;/ref&gt; Njegovo delo pri McKinseyju je vključevalo potovanja v Irak in Afganistan, o katerih redko govori. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Politics/mckinsey-mystery-pete-buttigiegs-foreign-policy-resume/story?id=63883038|title=The trips to war zones that Pete Buttigieg rarely talks about|first=Lee|last=Ferran|first2=Ali|last2=Dukakis|date=June 25, 2019|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je leta 2010 zapustil McKinsey, da bi se lahko v celoti posvetil svoji kampanji za državnega blagajnika Indiane. &lt;ref name=&quot;10yearsoftaxreturns&quot; /&gt;

Buttigieg sodeluje s Trumanovim projektom nacionalne varnosti od leta 2005 in je sodelavec s strokovnim znanjem iz Afganistana in Pakistana. &lt;ref name=&quot;Truman2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 je bil imenovan v svetovalni odbor organizacije. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|date=May 19, 2014|title=Mayor Buttigieg named to national security organization's board|accessdate=July 22, 2021|publisher=[[WNDU-TV]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191012203453/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|archivedate=October 12, 2019|authorlink=WNDU-TV}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Harvard Institute of Politics-20122&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}&lt;/ref&gt;

=== Vojaška služba ===
Buttigieg se je pridružil rezervni enoti ameriške mornarice prek programa za neposredne častnike (DCO) in septembra 2009 prisegel kot [[praporščak]] v pomorski obveščevalni službi. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=How Pete Buttigieg went from being a war protester to serving in the Navy|first=Steve|last=Hendrix|first2=Josh|last2=Partlow|url=https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|date=July 29, 2019|accessdate=January 3, 2020|archivedate=January 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200104004514/https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353}}&lt;/ref&gt; Med svojim županskim mandatom si je vzel sedemmesečni dopust, da bi se leta 2014 napotil v Afganistan. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/meet-pete/|title=Meet Pete|website=Pete For America|accessdate=September 5, 2019|archivedate=March 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200302173315/https://peteforamerica.com/meet-pete/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/408662295/Buttigieg-s-Military-Records|title=Buttigieg's Military Records (6.4K views)|website=Scribd|accessdate=May 9, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Erin|last=Blasko|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/navy-reserve-to-deploy-buttigieg-to-afghanistan/article_5ccb3a3a-1bd1-11e3-bec9-0019bb30f31a.html|title=Navy Reserve to deploy Buttigieg to Afghanistan|date=September 13, 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=South Bend mayor back from Afghanistan deployment|url=https://www.navytimes.com/story/military/guard-reserve/2014/09/26/south-bend-mayor-back-from-afghanistan-deployment/16254055|work=[[Navy Times]]|date=September 26, 2014|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je bil tam, je bil Buttigieg del enote, dodeljene za odkrivanje in prekinjanje mrež financiranja terorizma. Del tega je opravljal na letalski bazi Bagram, bil pa je tudi oborožen voznik za svojega poveljnika na več kot 100 vožnjah v [[Kabul]], kjer je bil zadolžen za opazovanje zased in eksplozivnih naprav ob cestah ter zagotavljanje varovanja vozila. Buttigieg je to vlogo v šali poimenoval &quot;vojaški Uber &quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/05/17/politics/buttigieg-military-service-2020/index.html|title=Buttigieg wields his military credentials: 'It's not like I killed Bin Laden,' but it was dangerous|last=Zeleny|first=Jeff|website=CNN|date=May 17, 2019}}&lt;/ref&gt; Med napotitvijo v Afganistanu je bil Buttigieg dodeljen tudi afganistanski celici za financiranje groženj, [[Protiteroristično bojevanje|protiteroristični]] enoti, ki je ciljala na financiranje talibanskega upora. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Buttigieg|first=Pete|date=October 5, 2014|title=Buttigieg reflects on Afghanistan and return to South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-reflects-on-afghanistan-and-return-to-south-bend/article_8f27067e-a123-525e-9bab-4d8c52e479ae.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|date=June 22, 2014|title=From South Bend to Afghanistan: Buttigieg opens up about military mission|url=https://www.southbendtribune.com/news/politics/from-south-bend-to-afghanistan/article_376699a6-f9f2-11e3-b178-0017a43b2370.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil odlikovan z medaljo za pohvalo skupnih služb, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://taskandpurpose.com/analysis/pete-buttigieg-call-me/|title=Hey Pete Buttigieg. I haven't met you. This is crazy. Here's my number. So call me maybe?|last=Schogol|first=Jeff|date=June 17, 2019|website=[[Task &amp; Purpose]]|publisher=Brookline Media|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt; leta 2017 pa je zapustil rezervo ameriške mornarice. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Pak|first=Nataly|title=Who is Pete Buttigieg?|url=https://abcnews.go.com/Politics/peter-buttigieg/story?id=60731298|accessdate=March 29, 2019|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|date=January 31, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Jamerson|first=Joshua|last2=Kesling|first2=Ben|title=Buttigieg Leans In on His Military Service|website=[[The Wall Street Journal]]|date=May 20, 2019|url=https://www.wsj.com/articles/buttigieg-leans-in-on-his-military-service-11558357127|accessdate=June 29, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.desmoinesregister.com/story/news/elections/presidential/caucus/2019/11/12/iowa-caucuses-democrat-mayor-pete-buttigieg-military-service-veteran-outreach-navy-reserve/2519696001/|title=Pete Buttigieg, one of few presidential candidates with military experience, is reaching out to Iowa veterans|last=Rodriguez|first=Barbara|date=November 12, 2019|website=[[The Des Moines Register]]|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Volitve za blagajnika zvezne države Indiana ===
[[File:PeteButtigieg.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:PeteButtigieg.JPG|sličica|237x237_pik|Buttigieg campaign photo for [[:en:Indiana_State_Treasurer|Indiana State Treasurer]] in March 2010]]
Buttigieg je bil leta 2010 [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratski]] kandidat za državnega blagajnika Indiane. Prejel je 37,5 odstotka glasov in izgubil proti [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskemu]] senatorju Richardu Mourdocku. &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://indianavoters.in.gov/PublicContent/Historical/2010_ELECTION_RESULTS_155618.pdf|title=2010 Indiana Election Report|date=2010|publisher=Indiana Election Division, Indiana state government|page=66}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2019/04/14/pete-buttigieg-faces-hurdles-2020-white-house-bid-heres-why/3440568002/|title=Rising star? 7 hurdles facing Democrat Pete Buttigieg's 2020 presidential campaign|last=Groppe|first=Maureen|date=April 14, 2019|work=[[USA Today]]|accessdate=April 22, 2019}}&lt;/ref&gt; Velik del Buttigiegove kampanje se je osredotočil na kritiziranje Mourdocka, ker je vlagal državne pokojninske sklade v Chryslerjeve junk obveznice, kar je imelo za posledico tožbo proti stečaju in prestrukturanju Chryslerja, s posledico, kot je Buttigieg trdil, da so ogrožena delovna mesta v Chryslerju v zvezni državi Indiana. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Webb|first=Jon|title=Pete Buttigieg lost his first race to a former Vanderburgh County commissioner|url=https://www.courierpress.com/story/opinion/columnists/jon-webb/2019/04/03/pete-buttigieg-got-trounced-his-first-indiana-campaign/3341473002/|accessdate=September 15, 2019|date=April 3, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Allen|first=Kevin|date=September 10, 2010|title=Candidates spar on Chrysler suit|work=South Bend Tribune|page=B1|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB200175C73258?search_terms=%22candidates%2Bspar%2Bon%2BChrysler%2Bsuit%22&amp;text=%22candidates%20spar%20on%20Chrysler%20suit%22&amp;content_added=&amp;date_from=&amp;date_to=&amp;pub%255B0%255D=SBTS&amp;pdate=2010-09-10 13DB200175C73258]. {{ProQuest|750514412}}.}}&lt;templatestyles src=&quot;Module:Citation/CS1/styles.css&quot;&gt;&lt;/templatestyles&gt;&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=HOWEY: A fascinating race for state treasurer|url=https://www.newsandtribune.com/opinion/columns/howey-a-fascinating-race-for-state-treasurer/article_ebc565a2-8cab-5019-8c67-220a5a9436d1.html|website=News and Tribune|accessdate=September 18, 2019|date=July 3, 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Župan South Benda ===

==== Prvi mandat ====
Buttigieg je leta 2011 kandidiral za demokratsko nominacijo za župana South Benda. V oddaji PBS Michiana–WNIT je izrazil željo po ponovnem vzponu South Benda, zlasti kar se novih delovnih mest in izobraževanja tiče. &lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|date=April 28, 2011|title=Meet the 2011 South Bend Mayoral Candidates|medium=Television broadcast|url=https://www.youtube.com/watch?v=F0lC4cvCx98|accessdate=August 22, 2021|time=5:52|publisher=Michiana Public Broadcasting Corporation}}&lt;/ref&gt; Buttigieg se je zavzemal tudi za druga vprašanja, kot so iskanje mednarodnih naložb, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Regional and Global Connections|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174259/http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|archivedate=February 19, 2011}}&lt;/ref&gt; večja prisotnost policije in drugih varnostnih strokovnjakov &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Safe Neighborhoods|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174315/http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|archivedate=February 19, 2011}}&lt;/ref&gt; ter izboljšanje mestnih storitev. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=A City that Works for You|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174107/http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|archivedate=February 19, 2011}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je 3. maja 2011 zmagal na primarnih volitvah proti štirim nasprotnikom in prejel 7663 glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2011-05-04|title=Final results of municipal primaries|url=https://newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-final-results-of/146218605/|accessdate=2024-04-28|work=[[The South Bend Tribune]]|location=South Bend, Indiana|page=B8}}&lt;/ref&gt; Buttigiega so izvolili za župana South Benda na splošnih volitvah novembra 2011 z 10.991 od 14.883 oddanih glasov, to je z 74 odstotki vseh glasov. &lt;ref name=&quot;fuller2014&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}&lt;/ref&gt;  Buttigieg je funkcijo prevzel januarja 2012 pri 29 letih in postal drugi najmlajši župan v zgodovini South Benda {{Efn|[[Schuyler Colfax III]] had become mayor in 1898 at age 28.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Sloma |first=Tricia |date=November 9, 2011 |title=Pete Buttigieg becomes second youngest mayor in South Bend |url=https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |website=WNDU-TV |location=South Bend, Indiana |access-date=April 12, 2019 |archive-date=April 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412173505/https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;}} ter takrat najmlajši župan ameriškega mesta z več kot 100.000 prebivalci. &lt;ref name=&quot;fuller2014&quot; /&gt;

Potem ko je zvezna preiskava ugotovila, da je policija South Benda nezakonito posnela telefonske klice več policistov, je Buttigieg leta 2012 degradiral policijskega načelnika Darryla Boykinsa. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer&quot;&gt;{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}&lt;/ref&gt; {{Efn|Boykins had first been appointed in 2008 by Mayor [[Steve Luecke]], and he was reappointed by Buttigieg earlier in 2012.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.abc57.com/news/former-police-chief-darryl-boykins-has-noteworthy-career-before-resignation|title=Former Police Chief Darryl Boykins has noteworthy career before resignation|website=ABC57}}&lt;/ref&gt;}} Buttigieg je odpustil tudi direktorja za komunikacije oddelka, ki je sicer posnetke odkril, vendar je na Boykinsov ukaz še naprej snemal telefonski pogovor. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer&quot; /&gt; Direktor za komunikacije policije je trdil, da so posnetki zajeli štiri višje policiste, ki so dajali rasistične pripombe in razpravljali o nezakonitih dejanjih. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Buckley&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je zapisal, da je svojo &quot;prvo resno napako kot župan&quot; storil kmalu po nastopu funkcije leta 2012, ko se je odločil zahtevati Boykinsov odstop. Boykins je s podporo podpornikov in pravnega svetovalca zahteval ponovno zaposlitev. Ko je Buttigieg njegovo zahtevo zavrnil, je Boykins kot prvi afroameriški šef policije v mestu tožil mesto zaradi rasne diskriminacije, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Years-old controversy surrounding secret police tapes is newly relevant amid Pete Buttigieg's rise|url=https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954|website=[[CNN]]|accessdate=April 28, 2019|archivedate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428002517/https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954}}&lt;/ref&gt; pri čemer je trdil, da je politika snemanja obstajala tudi pod prejšnjimi šefi policije, ki so bili belci. &lt;ref name=&quot;Easley-2019&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Easley|first=Jonathan|title=Secret tapes linger over Buttigieg's meteoric rise|url=https://thehill.com/homenews/campaign/438669-secret-tapes-linger-over-buttigiegs-meteoric-rise|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|accessdate=April 28, 2019|date=April 15, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je tožbe, ki so jih vložili Boykins in štirje policisti, poravnal zunajsodno za več kot 800.000 dolarjev. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=Largest settlement yet on SB police tapes case|url=http://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191219021303/https://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|website=WNDU-TV|date=February 24, 2014|archivedate=December 19, 2019|accessdate=October 3, 2021}}&lt;/ref&gt; Zvezni sodnik je leta 2015 razsodil, da Boykinsovi posnetki kršijo zvezni zakon o prisluškovanju. &lt;ref name=&quot;Buckley2&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil pod pritiskom političnih nasprotnikov, da objavi osem posnetkov, vendar je dejal, da sedmih od njih ni mogoče objaviti, pri čemer se je skliceval na zvezni zakon o prisluškovanju. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer2&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Buckley2&quot; /&gt; Ni bilo jasno, ali bi objava osmega posnetka kršila kakšne zakone. &lt;ref name=&quot;Buckley2&quot; /&gt; Sodnik višjega sodišča okrožja St. Joseph, Steve Hostetler, je obravnaval primer za izdajo petih kaset. &lt;ref name=&quot;Easley-2019&quot; /&gt; Sodnik Hostetler je odločil, da je treba kasete izdati mestnemu svetu South Benda maja 2021. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.usnews.com/news/best-states/indiana/articles/2021-05-11/judge-police-recordings-to-be-released-once-appeals-heard|title=Judge: Police Recordings to Be Released Once Appeals Heard|date=May 11, 2021|website=[[U.S. News &amp; World Report]]|accessdate=July 22, 2021}}&lt;/ref&gt;

Kot župan je Buttigieg spodbujal številne razvojne in prenovitvene projekte. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=A Company Town Reinvents Itself In South Bend, Ind.|first=Sonari|last=Glinton|url=https://www.npr.org/2012/07/05/155916837/a-company-town-reinvents-itself-in-south-bend-ind|work=[[NPR]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 28, 2012}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil vodilna osebnost pri ustvarjanju nočnega laserskega prikaza vzdolž ulice St. v središču South Benda.{{Presledki}}Pot ob reki Joseph kot javna umetnost. Projekt je stal 700.000 dolarjev, ki so bili zbrani iz zasebnih sredstev. &lt;ref name=&quot;Sikich&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Instalacija »River Lights« je bila odkrita maja 2015 v okviru praznovanja 150. obletnice mesta. &lt;ref name=&quot;TimelineCareer3&quot;&gt;{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}&lt;/ref&gt; Prav tako je nadzoroval uvedbo sistema [[3-1-1]] v mestu leta 2013. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Bell|first=Kyle W.|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|website=South Bend Voice|accessdate=September 17, 2019|date=November 18, 2014}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Mayor's budget calls for 'smart streets'|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-s-budget-calls-for-smart-streets/article_c2e13f62-0548-11e3-b024-0019bb30f31a.html|date=August 15, 2013}}&lt;/ref&gt; Buttigiegova administracija je nadzorovala prodajo številnih nepremičnin v mestni lasti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Final purchase agreement approved in sale of SB Blackthorn Golf Course|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=January 15, 2015|archivedate=November 17, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191117082228/https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=South Bend considers selling Blackthorn, Elbel golf courses|url=https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=September 10, 2014|archivedate=November 3, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103051622/https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Mothballed no more: South Bend selling city-owned land for new projects|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/mothballed-no-more-south-bend-selling-city-owned-land-for/article_2fdd294a-c052-5d8d-bdbb-3ca596d5b68f.html|accessdate=November 21, 2019|date=January 10, 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Officials celebrate LaSalle Hotel revamp|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/officials-celebrate-lasalle-hotel-revamp/article_b304a3f2-6fcc-5904-a95f-b7b3d8ec95d7.html|accessdate=November 21, 2019|date=April 25, 2015}}&lt;/ref&gt; Eden od Buttigiegovih značilnih programov je bila »Pobuda za prazne in zapuščene nepremičnine«. Lokalno znana kot ''1000 nepremičnin v 1000 dneh'', je bil to projekt za popravilo ali rušenje propadajočih nepremičnin po South Bendu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vacant &amp; Abandoned Properties Initiative|url=http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|publisher=City of South Bend|accessdate=June 24, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131112180402/http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|archivedate=November 12, 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|title=1,000 properties in 1,000 days|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|accessdate=September 24, 2014|work=[[South Bend Tribune]]|date=February 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140927002737/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|archivedate=September 27, 2014}}&lt;/ref&gt; Program je dosegel svoj cilj dva meseca pred predvidenim koncem novembra 2015. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Progress Update|url=https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|publisher=City of South Bend|date=July 10, 2017|accessdate=July 18, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170808075017/https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|archivedate=August 8, 2017}}&lt;/ref&gt; Do dneva tisoč programa, pred koncem Buttigiegovega prvega mandata, je bilo skoraj 40 odstotkov ciljnih hiš popravljenih, 679 pa jih je bilo porušenih ali pa je bila za rušenje sklenjena pogodba. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/wp-content/uploads/2018/05/VA-Community-Update-Presentation.pdf|title=Vacant and Abandoned Properties, 1,000 Houses in 1,000 Days: Community Update|date=December 7, 2015|website=City of South Bend|accessdate=October 15, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je opazil dejstvo, da so bili porušeni številni domovi v skupnostih barvnih ljudi, kar je privedlo do zgodnjega nezaupanja med mestom in temi skupnostmi. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2019/6/27/18759807/pete-buttigieg-town-hall-protesters-police-shooting-2020|title=Pete Buttigieg and the controversy around racial tensions in South Bend, explained|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 27, 2019}}&lt;/ref&gt;

Med županovanjem je Buttigieg sedem mesecev služil v Afganistanu kot poročnik v rezervi ameriške mornarice, v Združene države pa se je vrnil 23. septembra 2014. &lt;ref name=&quot;ReturntoUSA&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Reports Being Back on US Soil|url=https://southbendvoice.com/2014/09/24/mayor-buttigieg-reports-being-back-on-us-soil/|accessdate=September 24, 2014|work=South Bend Voice}}&lt;/ref&gt; V njegovi odsotnosti je funkcijo izvršnega direktorja od februarja 2014 do oktobra 2014, ko se je Buttigieg vrnil na mesto župana, opravljal podžupan Mark Neal, mestni kontrolor South Benda. &lt;ref name=&quot;fuller20142&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;ReturntoUSA&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Former South Bend deputy mayor appointed to IEDC board|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/former-south-bend-deputy-mayor-appointed-to-iedc-board/article_b4192f2a-a28b-11e5-b4b9-6727c95340be.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 14, 2015}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015, med polemiko glede zakona senata Indiane 101{{Spaced en dash}}prvotna različica, ki je bila deležna številnih kritik zaradi dovoljevanja diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb{{Spaced en dash}} Buttigieg se je izkazal za vodilnega nasprotnika zakonodaje. Med kampanjo za ponovno izvolitev je [[Outiranje|razkril]] svojo [[homoseksualnost]] in izrazil solidarnost s skupnostjo LGBTQ. &lt;ref name=&quot;2015gay&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html|title=SB mayor, business owners speak out against religious freedom act|last=Catanzarite|first=Maria|date=March 27, 2015|website=WNDU-TV|accessdate=April 10, 2019|archivedate=March 30, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190330200546/https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html}}&lt;/ref&gt;

==== Drugi mandat ====
Buttigieg je leta 2014 napovedal, da se bo leta [[2015 South Bend mayoral election|2015]] potegoval za drugi mandat. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|accessdate=November 18, 2014|work=South Bend Voice|date=November 18, 2014}}&lt;/ref&gt; Na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah je zmagal s približno 78 odstotki glasov in premagal mestnega svetnika iz drugega okrožja Henryja Davisa mlajšega. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Diane|last=Daniels|first2=Annie|last2=Chang|url=https://wsbt.com/news/local/pete-buttigieg-winner-of-democratic-primary-for-south-bend-mayor-race|title=Pete Buttigieg winner of Democratic primary for South Bend mayor race|website=[[WSBT-TV]]|date=May 20, 2015|accessdate=June 18, 2015}}&lt;/ref&gt; Novembra 2015 je bil izvoljen za svoj drugi mandat za župana z več kot 80 odstotki glasov in premagal republikanca Kellyja Jonesa z razliko 8515 proti 2074 glasovom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Mark|last=Peterson|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg wins re-election|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|website=WNDU-TV|date=November 3, 2015|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170221081921/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|archivedate=February 21, 2017}}&lt;/ref&gt; 

V novi pobudi za reševanje prazne in zapuščene nepremičnine je South Bend sklenil partnerstvo s kliničnim pravnim centrom Notre Dame, da bi zagotovil brezplačno pravno pomoč upravičenim prosilcem, ki želijo pridobiti prazna zemljišča, in skupaj z lokalnimi neprofitnimi organizacijami popravil ali zgradil domove ter zagotovil pomoč pri lastništvu stanovanj osebam z nizkimi dohodki z uporabo sredstev stanovanjskega in urbanega razvoja South Benda. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/initiative/vacant-abandoned-properties/|title=Vacant &amp; Abandoned Properties|website=southbendin.gov|accessdate=October 15, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sbheritage.org/spaces/homes/|title=Homes|website=South Bend Heritage Foundation|accessdate=October 15, 2019|archive-date=2019-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20191015180053/https://sbheritage.org/spaces/homes/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:CN_Train,_Former_Studebaker_Factory_(15100168261).jpg|levo|sličica|Stavba Studebaker{{Presledki}}84 leta 2014]]
Mesto South Bend je leta 2016 sodelovalo z zvezno državo Indiana in zasebnimi razvijalci, da bi začeli gradnjo 165 milijonov dolarjev vredne prenove nekdanjega kompleksa Studebaker, v upanju, da bo prenova omogočila gradnjo industrijskih in stanovanjskih enot. &lt;ref name=&quot;swoon&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}&lt;/ref&gt; Ta projekt se nahaja v okrožju Renaissance, ki vključuje bližnji park Ignition. &lt;ref name=&quot;howhassoutbendchanged&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|title=Marquee Project &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; Section 6}}&lt;/ref&gt; Leta 2017 je bilo napovedano, da bo dolgo zapuščena stavba Studebaker{{Presledki}}Zunanjost stavbe št. 84, znane tudi kot ''Ivy Tower'', bi bila prenovljena za 3,5 dolarja.{{Presledki}}milijon dolarjev sredstev za regionalna mesta iz zvezne države Indiana in dodatnih 3,5 milijona dolarjev{{Presledki}}milijon iz financiranja davčnega povečanja v South Bendu, z načrti, da bi stavba in druge strukture v njenem kompleksu služile kot tehnološko središče. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend Studebaker plant ready for massive facelift|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-studebaker-plant-ready-for-massive-facelift/article_661dd3cb-c4ff-5969-9d69-cbf746e30316.html|accessdate=October 26, 2019|date=July 3, 2017}}&lt;/ref&gt; Spletna stran ''Best Cities'' je kasneje South Bend uvrstila na 39. mesto na svojem seznamu 100 najboljših majhnih mest v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] za leto 2020, pri čemer je navedla Buttigiegova prizadevanja za oživitev tovarne Studebaker in središča South Benda. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Americas Best Small Cities|url=https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|website=Best Cities|accessdate=November 28, 2020|date=2020|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127132730/https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Pod Buttigiegovim vodstvom je mesto začelo tudi program pametne kanalizacije, katerega prva faza je bila končana leta 2017 in je stala 150 dolarjev.{{Presledki}}milijon. &lt;ref name=&quot;howhassoutbendchanged2&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}&lt;/ref&gt; Prizadevanja so porabila zvezna sredstva &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg's South Bend Sewer Fixes Made Cheaper by IOT|url=https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|website=Our Daily Planet|accessdate=October 28, 2019|date=May 2019|archive-date=2019-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20191028185002/https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in do leta 2019 so zmanjšala skupno prelivanje kanalizacije za 75 odstotkov. &lt;ref name=&quot;howhassoutbendchanged2&quot; /&gt; Spodbuda za prizadevanja je bila globa, ki jo je EPA leta 2011 naložila mestu zaradi kršitev Zakona o čisti vodi. &lt;ref name=&quot;howhassoutbendchanged2&quot; /&gt; Leta 2019 je Buttigieg zahteval, da se mesto oprosti sporazuma z EPA, ki ga je sklenil njegov predhodnik na položaju župana Steve Lueckej, v katerem se je South Bend strinjal, da bo do leta 2031 vložil več sto milijonov dolarjev v nadaljnje izboljšave svojega kanalizacijskega sistema. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff Parrott|title=South Bend hopes to spend hundreds of millions less to reduce river pollution|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-hopes-to-spend-hundreds-of-millions-less-to-reduce-river-pollution/article_8c491336-e691-597f-84ca-605f5b62f4d5.html|accessdate=November 16, 2020|date=September 3, 2019}}&lt;/ref&gt;

Mestni svet je aprila 2019 odobril Buttigiegovo prošnjo, da se njegovi administraciji omogoči razvoj mestnega podnebnega načrta; Buttigieg je podpisal pogodbo s čikaškim podjetjem Delta Institute za pomoč pri njegovem razvoju. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Buttigieg administration tackling global climate change locally|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-administration-tackling-global-climate-change-locally/article_77448357-b534-5bfc-bf72-138161af5ce6.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 4, 2019}}&lt;/ref&gt; Konec novembra 2019 je mestni svet z rezultatom 7 proti 0 odobril nastali načrt ogljično nevtralnosti 2050, s katerim si je zastavil cilj doseganja 26-odstotnega zmanjšanja emisij iz Pariškega sporazuma do leta 2025 in nadaljnjega 45-odstotnega zmanjšanja do leta 2035. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council approves Pete Buttigieg climate plan, while activists urge going further|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-approves-pete-buttigieg-climate-plan-while-activists-urge-going-further/article_441cf3b7-fe20-5a5c-adf1-e0c7a90db588.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 26, 2019}}&lt;/ref&gt;

Podpiranje zasebnega razvoja v South Bendu je bila še ena pobuda, ki jo je Buttigieg nadaljeval med svojim drugim mandatom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council rejects 12-story high-rise apartment building|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-rejects--story-high-rise-apartment-building/article_0014ba80-45cd-5670-a996-59cc508be26b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 13, 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Why did South Bend's East Bank high-rise fail?|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/why-did-south-bend-s-east-bank-high-rise-fail/article_b7ea2c34-9f92-5c56-88ef-3ef5d1ea9a5b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 14, 2016}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Klee|first=Ricky|title=Viewpoint: Diversity has fallen in Mayor Pete Buttigieg's administration|url=https://www.southbendtribune.com/news/opinion/viewpoint/viewpoint-diversity-has-fallen-in-mayor-pete-buttigieg-s-administration/article_3dbd0df8-385b-5e0a-9486-d561e1e57ba6.html|accessdate=November 16, 2019|date=July 22, 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kennedy|first=Danielle|title=Building height limit raised to make way for high-rise apartments in South Bend|url=https://wsbt.com/news/local/building-height-limit-raised-to-make-way-for-high-rise-apartments-in-south-bend|publisher=WSBT-TV|accessdate=November 16, 2019|date=February 27, 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Blake|first=Bob|title=South Bend, developer reach compromise on high-rise project|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/south-bend-developer-reach-compromise-on-high-rise-project/article_3e3880ba-d1cb-11e6-afd2-67d8a1beb12e.html|accessdate=November 16, 2019|date=January 4, 2017}}&lt;/ref&gt; Do leta 2019 je mesto prejelo 374 dolarjev{{Presledki}}milijone dolarjev zasebnih naložb v [[mešana pozidava|mešane razvojne projekte]], odkar je Buttigieg nastopil funkcijo, je po eni oceni. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Guarino|first=Mark|title=Can Pete Buttigieg replicate his success in South Bend nationally?|url=https://www.chicagobusiness.com/news/can-pete-buttigieg-replicate-his-success-south-bend-nationally|website=[[Crain's Chicago Business]]|accessdate=October 26, 2019|date=April 19, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Sikich2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Po drugi strani pa je središče mesta South Bend zabeležilo približno 200 milijonov dolarjev naložb.{{Presledki}}milijon zasebnih naložb med Buttigiegovim mandatom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Phillip|first=Abby|title=Pete Buttigieg leaves behind economic progress and racial tensions in South Bend|url=https://www.cnn.com/2019/12/31/politics/pete-buttigieg-south-bend/index.html|website=CNN|accessdate=January 5, 2020|date=December 31, 2019}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:20041231_14_NICTD_South_Bend,_IN_(8873027699).jpg|levo|sličica|Leta 2018 je Buttigieg predlagal, da se železniška postaja prestavi z letališča v središče mesta.]]
Kar zadeva infrastrukturo, je Buttigieg avgusta 2018 promoviral idejo o selitvi mestne postaje South Shore Line z mednarodnega letališča South Bend v središče mesta. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend mayor's push for downtown South Shore station raises new questions|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-s-push-for-downtown-south-shore-station/article_fc015328-a88a-5ae8-bca1-3e8932e81ac5.html|date=August 18, 2018|accessdate=April 10, 2019}}&lt;/ref&gt; Zadal si je cilj, da bi mesto ta projekt dokončalo do leta 2025. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Engineering study approved for proposed South Shore Line station in downtown South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 17, 2018|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026154833/https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html}}&lt;/ref&gt; South Bend je leta 2019 tudi uvedel program Commuters Trust, nov program ugodnosti za prevoz, ki je bil ustvarjen v sodelovanju z lokalnimi delodajalci in ponudniki prevoza, vključno s South Bend Transpo in Lyft. Program je bil omogočen z donacijo v višini 1 USD.{{Presledki}}milijon dolarjev triletne subvencije iz programa Bloomberg Philanthropies Mayors Challenge. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=City launches commuter benefit program in partnership with local employers|url=https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/|publisher=South Bend, Indiana|accessdate=November 15, 2019|date=October 21, 2019|archivedate=November 15, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191115021817/https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Semmler|first=Ed|title=IN: South Bend ride-sharing program solves transportation problems for workers|url=https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|website=Mass Transit Magazine|accessdate=November 15, 2019|date=October 22, 2019|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024031140/https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je South Bend pod Buttigiegovim vodstvom investiral 50 milijonov dolarjev{{Presledki}}milijon v mestnih parkih, od katerih so bili mnogi v prejšnjih desetletjih zanemarjeni. &lt;ref name=&quot;Sikich3&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt;Potem ko je junija 2019 beli policist iz South Benda ustrelil in ubil Afroameričana Erica Logana, je bil Buttigieg odmaknjen od svoje predsedniške kampanje, da bi se osredotočil na nastajajoče reakcije javnosti. Med Loganovo smrtjo policijske kamere niso bile vklopljene. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|first=Trip|last=Gabriel|first2=Richard A. Jr.|last2=Oppel|date=August 30, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/08/30/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-police.html|title=Pete Buttigieg Was Rising. Then Came South Bend's Policing Crisis.|work=The New York Times}}&lt;/ref&gt; Kmalu po Loganovi smrti je Buttigieg predsedoval srečanju v mestni hiši, ki so se ga udeležili nezadovoljni aktivisti iz afroameriške skupnosti in sorodniki pokojnika. Lokalni policijski sindikat je Buttigiega obtožil, da se je odločal zaradi politične koristi. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/06/24/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-shooting.html|title=A New Test for Pete Buttigieg: Does He Feel Their Pain?|work=The New York Times|date=June 24, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Trip|last=Gabriel|first2=Reid J.|last2=Epstein}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/south-bend-police-union-slams-buttigieg|title=South Bend police union slams Buttigieg over response to police shooting of black man|work=[[Fox News]]|date=June 25, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|first2=Andres|last2=del Aguila}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je novembra 2019 zbral 180.000 dolarjev za naročilo pregleda politik in praks policijskega oddelka v South Bendu, ki ga bo izvedlo svetovalno podjetje 21CP Solutions s sedežem v Chicagu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mazurek|first=Marek|title=Reactions varied at latest community meeting about South Bend Police|url=https://www.southbendtribune.com/news/publicsafety/some-at-latest-community-meeting-about-south-bend-police-feel/article_0ba4749a-ca9b-593e-9830-698f8be75ebd.html|accessdate=November 16, 2019|date=November 9, 2019}}&lt;/ref&gt;

Nekateri Afroameričani so Buttigiega obtožili rasizma zaradi njegovega odziva na ta in druge incidente. Nekdanji mestni svetnik South Benda, Henry Davis ml., je trdil, da je Buttigieg &quot;ovekovljal in toleriral&quot; sistemski rasizem v mestu. Michael Harriot, višji pisec pri The Root, je Buttigiega obtožil &quot;rasističnega paternalizma&quot;, ker je dejal, da otrokom drugih ras manjkajo vzorniki, ki bi spodbujali vrednost izobrazbe. Mnogi Afroameričani opozarjajo tudi na Buttigiegovo odpustitev Darryla Boykinsa, prvega temnopoltega načelnika policije v South Bendu. Boykins je trdil, da je Buttigieg kot izgovor za svojo odpustitev uporabil škandal – v katerega so bili vpleteni tajni posnetki belih policistov, ki so dajali rasistične komentarje. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-lying-mf-trends-writer-slams-minority-children-comments-1474160|title=Buttigieg slammed for 'racist paternalism' after saying minority children lack role models for education|first=James|last=Walker|website=[[Newsweek]]|date=November 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/south-bend-councilman-accuses-pete-buttigieg-perpetuating-systematic-racism-mayor-he-lied-1486429|title=South Bend councilman accuses Pete Buttigieg of perpetuating &quot;systematic racism&quot; as mayor: &quot;He lied to millions of Americans&quot;|first=Jason|last=Lemon|website=[[Newsweek]]|date=February 9, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/04/19/us/politics/buttigieg-black-police-chief-fired.html|title=Pete Buttigieg Fired South Bend's Black Police Chief. It Still Stings|work=The New York Times|date=April 19, 2019|last=Gabriel|first=Trip|last2=Burns|first2=Alexander}}&lt;/ref&gt;

=== Večja nacionalna prepoznavnost ===
Na volitvah za ameriški senat leta 2016 v Indiani je vodil kampanjo v imenu [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskega]] kandidata za senat Evana Bayha &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ICYMI: 'Evan Bayh Made Indiana Great Again'|date=October 4, 2016|url=https://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|publisher=Indiana Democratic Party|accessdate=October 26, 2019|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026022446/http://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in kritiziral Bayhovega nasprotnika Todda Younga, ker je leta 2010 izrazil podporo ohranitvi vojaškega pravila »ne sprašuj, ne povej«. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Buttigieg gets involved in Senate race, draws attention to 'Don't Ask, Don't Tell'|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/buttigieg-gets-involved-in-senate-race-draws-attention-to-don/article_2ea1d2ce-7f8b-11e6-b552-87cd6284d82e.html|accessdate=October 26, 2019|date=September 21, 2016}}&lt;/ref&gt; Na demokratskih predsedniških primarnih volitvah leta 2016 je Buttigieg podprl [[Hillary Clinton]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Strauss|first=Daniel|title=Sanders seeks to end his free fall|url=https://www.politico.com/story/2016/05/indiana-sanders-clinton-222687|website=[[Politico]]|accessdate=October 26, 2019|date=May 2, 2016}}&lt;/ref&gt; Prav tako je podprl demokratsko kandidatko Lynn Coleman na volitvah istega leta za 2. kongresno okrožje Indiane, ki je vključevalo South Bend. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DCCC Chair Luján Names Lynn Coleman to Emerging Races|url=https://dccc.org/dccc-chair-lujan-names-lynn-coleman-emerging-races/|publisher=Democratic Congressional Campaign Committee|accessdate=October 26, 2019|date=September 23, 2016}}&lt;/ref&gt;

Frank Bruni iz ''[[The New York Times|časopisa The New York Times]]'' je leta 2016 objavil kolumno, v kateri je pohvalil Buttigiegovo delo kot župana, z naslovom, v katerem so ga spraševali, ali bi lahko bil &quot;prvi gejevski predsednik&quot;. &lt;ref name=&quot;FrankBruni&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}&lt;/ref&gt; [[Barack Obama]] ga je v profilu odhajajočega predsednika novembra 2016, ki ga je pripravil ''[[The New Yorker]]'', omenil kot enega od talentov Demokratske stranke. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Remnick|first=David|date=November 18, 2016|title=Obama Reckons with a Trump Presidency|url=https://www.newyorker.com/magazine/2016/11/28/obama-reckons-with-a-trump-presidency|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=October 26, 2019}}&lt;/ref&gt; Ko je Buttigiegova nacionalna prepoznavnost rasla po njegovi kandidaturi na volitvah za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora leta 2017, je Buttigieg povečal svoja potovanja izven mesta. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Mayor's Travels Take A Jump|url=https://www.newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-mayors-travels-t/171747754/|accessdate=January 19, 2021|date=November 19, 2017}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 2018 so se pojavila ugibanja, da bo Buttigieg leta 2020 kandidiral za guvernerja ali predsednika. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=South Bend's 'Mayor Pete' channels JFK's summons|url=https://www.newspapers.com/article/the-tribune-south-bends-mayor-pete-ch/171747881/|website=The Tribune|accessdate=January 17, 2021|location=Seymour, Indiana|date=April 19, 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Adams|first=Dwight|title=South Bend mayor garnering national buzz for president|url=https://www.newspapers.com/article/journal-and-courier-south-bend-mayor-gar/171747977/|website=Journal and Courier|accessdate=January 18, 2021|date=April 1, 2018}}&lt;/ref&gt;

Za vmesne volitve leta 2018 je Buttigieg ustanovil odbor za politično akcijo (PAC) Hitting Home PAC. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Buttigieg|first=Pete|title=Hitting Home: a new politics of the everyday|url=https://medium.com/the-moment-by-pete-for-america/hitting-home-a-new-politics-of-the-everyday-76316121f06a|website=[[Medium (website)|Medium]]|accessdate=September 9, 2019|date=June 22, 2017}}&lt;/ref&gt; Oktobra istega leta je Buttigieg osebno podprl 21 kongresnih kandidatov. &lt;ref name=&quot;indianapolismonthlynovember2018&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|title=Pete Buttigieg Has His Eye On The Prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|website=Indianapolis Monthly|accessdate=October 26, 2019|date=December 16, 2018}}&lt;/ref&gt; Kasneje je podprl tudi Mela Halla, demokratskega kandidata na volitvah leta 2018 za 2. kongresno okrožje Indiane. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ortega|first=Veronica|title=South Bend's mayor is throwing his support behind Democrat Mel Hall|url=https://wsbt.com/news/local/south-bends-mayor-is-throwing-his-support-behind-democrat-mel-hall|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 26, 2019|date=November 1, 2018}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je vodil kampanjo za ponovno izvolitev Joeja Donnellyja na senatnih volitvah Združenih držav Amerike v Indiani. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg, other Hoosier veterans launch South Bend 'Veterans for Joe' with press conference|url=https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/|publisher=Donnelly for Indiana|accessdate=October 26, 2019|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026043825/https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je vodil kampanjo za kandidate v več kot ducat državah, vključno z državami, ki so se udeležile zgodnjih predsedniških primarnih volitev, kot sta [[Iowa]] in [[Južna Karolina]], kar kaže na potencialno zanimanje za kandidaturo za predsednika. &lt;ref name=&quot;indianapolismonthlynovember2018&quot; /&gt; Svojo kandidaturo je uradno napovedal 23. januarja 2019. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2019/01/buttigieg-announces-his-run-presidency/580984/|title=Pete Buttigieg Thinks All the 2020 Democrats Are Too Old|website=The Atlantic|first=Edward-Isaac|last=Dovere|date=January 23, 2019|authorlink=Edward-Isaac Dovere|accessdate=January 26, 2021}}&lt;/ref&gt;

==== Nasledstvo kot župan ====
Buttigieg je decembra 2018 napovedal, da se ne bo potegoval za tretji mandat za župana South Benda. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html|title=Pete Buttigieg will not seek a third term as South Bend mayor|first=Jeff|last=Parrott|date=December 18, 2018|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=December 17, 2018|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110034714/https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je na [[2019 South Bend mayoral election|županskih volitvah leta 2019]] podprl [[James Mueller (mayor)|Jamesa Muellerja]]. &lt;ref name=&quot;sbt1&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=James Mueller rolls to victory in South Bend mayoral primary|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/james-mueller-rolls-to-victory-in-south-bend-mayoral-primary/article_4139cab3-c713-5d9c-be70-7387ef7b806d.html|accessdate=May 23, 2019|date=May 8, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg endorses James Mueller as his pick to replace him|url=https://wsbt.com/news/local/south-bend-mayor-pete-buttigieg-endorses-james-mueller-as-his-pick-to-replace-him|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 24, 2019|date=February 11, 2019}}&lt;/ref&gt; Mueller je bil Buttigiegov sošolec iz srednje šole in njegov županski vodja kabineta, kasneje pa izvršni direktor oddelka za skupnostne naložbe South Benda. &lt;ref name=&quot;sbt1&quot; /&gt; Muellerjeva kampanja je obljubljala nadaljevanje napredka, ki je bil dosežen pod Buttigiegovim županovanjem. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Hudson|first=Melissa|title=Primary election: James Mueller wins Democratic nomination for South Bend mayor|url=https://www.abc57.com/news/primary-election-south-bend-mayoral-race|website=ABC 57|publisher=[[WBND-LD]]|accessdate=May 23, 2019|date=May 7, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg se je pojavil v Muellerjevih volilnih oglasih in doniral Muellerjevi kampanji. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Becker|first=Lauren|title=Slew of Democrats hoping to replace Buttigieg busy fundraising, mobilizing voters|url=https://wsbt.com/news/local/slew-of-democrats-hoping-to-replace-buttigieg-busy-fundraising-mobilizing-voters|publisher=[[WSBT-TV|WSBT]]|accessdate=May 27, 2019|date=May 2, 2019}}&lt;/ref&gt; Mueller je maja 2019 zmagal na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah s 37 odstotki glasov v natrpani konkurenci. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2019 Primary Election: Official Results|url=https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110075257/https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;sbt1&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Top Buttigieg Aide Wins South Bend Mayoral Primary|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-08/top-buttigieg-mayoral-aide-wins-primary-to-lead-indiana-city|accessdate=October 24, 2019|work=[[Bloomberg News]]|agency=[[Associated Press]]|date=May 8, 2019}}&lt;/ref&gt; Na splošnih volitvah novembra 2019 je Mueller premagal republikanskega kandidata Seana M. Haasa s 63 odstotki glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Election Summary Report: General Election, Tuesday, November 5, 2019|url=https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=November 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201111192428/https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Democrat James Mueller voted as South Bend's next mayor|work=WSBT|url=https://wsbt.com/news/local/democrat-james-mueller-voted-as-south-bends-next-mayor|publisher=[[WSBT-TV]]|accessdate=November 6, 2019|date=November 5, 2019}}&lt;/ref&gt; Mueller je funkcijo nastopil na novoletni dan leta 2020. &lt;ref name=&quot;NYTsuccessor2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Kampanja za predsedovanje DNC ===
Januarja 2017 je Buttigieg napovedal svojo kandidaturo za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora (DNC) na predsedniških volitvah leta 2017. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Martin|first=Jonathan|date=January 5, 2017|title=Indiana Mayor Running for D.N.C. Chairman|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2017/01/05/us/pete-buttigieg-democratic-national-committee-chairman-race.html|accessdate=March 18, 2019}}&lt;/ref&gt; V tekmi za predsedniški položaj si je ustvaril nacionalni profil kot vzhajajoči temni konj s podporo nekdanjega predsednika DNC Howarda Deana, nekdanjega guvernerja [[Maryland|Marylanda]] Martina O'Malleyja, senatorja Indiane Joeja Donnellyja in senatorke [[Severna Dakota|Severne Dakote]] Heidi Heitkamp. &lt;ref name=&quot;Seitz-Wald&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Fritze|first=John|title=Martin O'Malley backs Pete Buttigieg (over Tom Perez) for DNC|work=[[The Baltimore Sun]]|url=https://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html|accessdate=February 8, 2017|archivedate=February 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170208170207/http://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html}}&lt;/ref&gt; Buttigieg se je v kampanji zavzemal za potrebo, da [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratska stranka]] opolnomoči svoje milenijce. &lt;ref name=&quot;Seitz-Wald&quot; /&gt; Buttigieg je obljubil, da bo odstopil z mesta župana, če bo izvoljen za predsednika DNC. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Macaluso|first=Logan|title=Buttigieg announces run for DNC chair|url=https://www.thestatehousefile.com/politics/elections/buttigieg-announces-run-for-dnc-chair/article_d82b83fb-41b5-5854-9232-2952009c6add.html|website=The Statehouse File|accessdate=4 March 2024|language=en|date=5 January 2017}}&lt;/ref&gt;

Nekdanji ameriški minister za delo [[Thomas Perez|Tom Perez]] in [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriški predstavnik]] Keith Ellison sta se hitro izkazala za favorita večine članov DNC. Buttigieg se je na dan volitev umaknil iz tekme, ne da bi podprl nobenega kandidata, Perez pa je bil po dveh krogih glasovanja izvoljen za predsednika. &lt;ref name=&quot;Seitz-Wald2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Predsedniška kampanja 2020 ===
23. januarja 2019 je Buttigieg napovedal, da bo ustanovil raziskovalni odbor za kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na prihajajočih [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah leta 2020.]] &lt;ref name=&quot;CNNExploratory&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2019/01/23/politics/pete-buttigieg-2020-president/index.html|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, jumps into 2020 race|last=Merica|first=Dan|date=January 23, 2019|accessdate=January 25, 2019|work=CNN}}&lt;/ref&gt; Buttigieg si je prizadeval za nominacijo Demokratske stranke za predsednika. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/breaking-south-bend-mayor-pete-buttigieg-joins-presidential-race/article_c2ca8722-70b4-5b40-9d10-14ee798fbb8d.html|title=Breaking: South Bend Mayor Pete Buttigieg joins 2020 presidential race|first=Sara|last=Burnett|date=January 23, 2019|work=[[South Bend Tribune]]}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/01/23/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend-president.html|title=Pete Buttigieg, Mayor of South Bend, Ind., Joins Democratic 2020 Race|last=Burns|first=Alexander|date=January 23, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=January 23, 2019}}&lt;/ref&gt; Če bi bil izvoljen, bi bil najmlajši in prvi odkrito gejevski ameriški predsednik. &lt;ref name=&quot;CNNExploratory&quot; /&gt; Sredi začetka Buttigiegovih predsedniških prizadevanj je 12. februarja 2019 objavil svojo prvenec, [[Avtobiografija|avtobiografijo]] ''Najkrajša pot domov''. &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1095383344689434624|user=PeteButtigieg|title=It's publication day! Delighted to see Shortest Way Home hitting the shelves today, and hoping you will find it a good read.|date=February 12, 2019|access-date=October 4, 2021}}&lt;/ref&gt; Dva meseca pozneje je Buttigieg 14. aprila 2019 v South Bendu uradno začel svojo kampanjo. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.fastcompany.com/90334160/pete-buttigieg-debuts-a-radical-new-approach-to-campaign-branding|title=Pete Buttigieg debuts a radical new approach to campaign branding|last=Segran|first=Elizabeth|date=April 14, 2019|work=[[Fast Company]]|accessdate=April 14, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|title=Pete Buttigieg officially announces presidential campaign|url=https://www.cnn.com/2019/04/14/politics/pete-buttigieg-presidential-campaign/index.html|accessdate=April 14, 2019|work=CNN|date=April 14, 2019}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg se je opisal kot progresivca in podpornika demokratičnega kapitalizma. &lt;ref name=&quot;Beauchamp&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/policy-and-politics/2019/3/28/18283925/pete-buttigieg-mayor-pete-interview-capitalism|title=Pete Buttigieg makes the case for &quot;democratic capitalism&quot;|last=Beauchamp|first=Zack|date=March 28, 2019|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=April 1, 2019}}&lt;/ref&gt; Zgodovinar David Mislin Buttigiega opredeljuje kot pragmatičnega progresivca v tradiciji gibanja socialnega evangelija, ki je bilo nekoč močno na Srednjem zahodu. &lt;ref&gt;David Mislin, [https://www.upi.com/Top_News/Voices/2019/11/07/Pete-Buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-of-Social-Gospel/6261573132113/ Pete Buttigieg reviving pragmatic, progressive ideals of Social Gospel], UPI (November 7, 2019), republished at ''[https://nationalinterest.org/blog/buzz/pete-buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-social-gospel-movement-94506 The National Interest]'' (November 11, 2019).&lt;/ref&gt; 

Buttigieg, ki je sprva veljal za kandidata z malo verjetnostjo, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg ends 2020 White House bid|first=Justin|last=Gomez|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-end-2020-white-house-bid-sources/story?id=67498529|website=ABC News|accessdate=February 20, 2021|date=March 1, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg still the 'longest of long shots'? Maybe not anymore.|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-still-the-longest-of-long-shots-maybe-not-anymore/article_d682dae0-461c-5b93-809e-2e707fc90346.html|accessdate=February 20, 2021|date=November 3, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Gambino-2019&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}&lt;/ref&gt; se je do decembra 2019 povzpel na vrh lestvice kandidatov na primarnih volitvah. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Scott|first=Eugene|title=Analysis {{!}} Pete Buttigieg's struggles and stumbles with black voters, explained|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/12/18/pete-buttigiegs-biggest-campaign-struggle-earning-support-black-voters/|work=Washington Post|accessdate=January 8, 2021|date=December 18, 2019}}&lt;/ref&gt; V začetku februarja 2020 je Buttigieg vodil na demokratskih volitvah v Iowi leta 2020 z 26,2 odstotka glasov v primerjavi z 26,1 odstotka, ki jih je prejel [[Bernie Sanders]], in osvojil 14 delegatov v primerjavi z 12, ki jih je prejel Sanders. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/02/06/politics/iowa-caucus-results/index.html|title=Pete Buttigieg keeps narrow lead in Iowa caucuses with 100% of precincts reporting|first=Dan|last=Merica|first2=Jeff|last2=Zeleny|first3=Adam|last3=Levy|website=CNN|date=February 6, 2020|accessdate=February 7, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theweek.com/10things/894837/10-things-need-know-today-february-10-2020|title=10 things you need to know today: February 10, 2020|date=February 10, 2020|website=[[The Week]]|first=Harold|last=Maas|accessdate=February 10, 2020}}&lt;/ref&gt; Sklad za zmago LGBTQ, Buttigiegova prva nacionalna podpora, {{Efn|Buttigieg was endorsed in June 2019 on the [[Stonewall 50th anniversary|50th anniversary of the Stonewall Uprising]].}} je zabeležil zgodovinsko prvo zmago odkrito gejevskega kandidata na državnih predsedniških primarnih volitvah. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victoryfund.org/news/pete-buttigiegs-iowa-victory-a-milestone-in-u-s-history-america-on-track-to-elect-its-first-gay-president/|title=Pete Buttigieg's Iowa Victory A Milestone in U.S. History; America On-Track to Elect Its First Gay President|last=Keith|first=Jarod|website=LGBTQ Victory Fund|accessdate=February 7, 2020}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je na primarnih volitvah v New Hampshiru končal na drugem mestu za Sandersom. &lt;ref name=&quot;Nilsen2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}&lt;/ref&gt; Potem ko je na primarnih volitvah v Južni Karolini zasedel četrto mesto z 8,2 odstotka glasov, za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] (48,7 odstotka), Berniejem Sandersom (19,8 odstotka) in Tomom Steyerjem (11,3 odstotka), je Buttigieg 1. marca 2020 odstopil od tekme in podprl Bidna. &lt;ref&gt;Epstein, Reid J. and Gabriel, Trip. [https://www.nytimes.com/2020/03/01/us/politics/pete-buttigieg-drops-out.html Pete Buttigieg Drops Out of Democratic Presidential Race], ''The New York Times'', March 1, 2020. Retrieved March 1, 2020.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Epstein|first=Reid J.|last2=Gabriel|first2=Trip|title=Buttigieg and Klobuchar Endorse Biden, Aiming to Slow Sanders|url=https://www.nytimes.com/2020/03/02/us/politics/pete-buttigieg-endorses-joe-biden.html|website=The New York Times|accessdate=March 2, 2020|date=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt;

Študija politologov z univerze Loyola Marymount iz leta 2023 je poročala o tem, kako so različni vidiki Buttigiegove biografije vplivali na mnenja volivcev o njegovi izvolitvi za predsednika ZDA. Avtorji so zaključili, da je »njegova vojaška preteklost ... uspešno preprečila diskriminacijo volivcev, kar kaže na to, da bi nekateri gejevski kandidati lahko odpravili vrzel, ko bi volivci izvedeli več o njihovi zgodbi.« 

=== Postpredsedniška kampanja ===
Aprila 2020 je Buttigieg ustanovil Win The Era PAC, nov super PAC za zbiranje denarja in njegovo razdeljevanje demokratom, ki so prejeli manj glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/04/03/politics/pete-buttigieg-pac/index.html|title=Pete Buttigieg launches a new PAC aimed at helping down-ballot Democrats|first=Dan|last=Merica|website=CNN|date=April 3, 2020|accessdate=April 5, 2020}}&lt;/ref&gt; 8. junija 2020 je Univerza Notre Dame objavila, da je za študijsko leto 2020–21 zaposlila Buttigiega kot učitelja in raziskovalca. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Former presidential candidate Pete Buttigieg to teach, do research at Notre Dame|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/post-tribune/ct-nw-pete-buttigieg-notre-dame-20200628-mgxcxr3h3baurdusu6oywyhm44-story.html|accessdate=June 28, 2020|date=June 28, 2020}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2020 je Buttigieg izdal tudi svojo drugo knjigo, ''Trust: America's Best Chance''. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apnews.com/c37018efd91b0c9e90689ee652695b33|title=Mayor Pete Buttigieg has a new book set for fall, 'Trust'|date=July 8, 2020|agency=The Associated Press|accessdate=July 8, 2020}}&lt;/ref&gt; 

Buttigieg je na splošnih volitvah deloval kot nadomestek za Bidenovo kampanjo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WATCH: One-on-one with Biden campaign surrogate Pete Buttigieg|url=https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|website=WFMZ.com|accessdate=December 21, 2020|date=October 16, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103223115/https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|archive-date=2020-11-03|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Verhovek|first=John|last2=Nagle|first2=Molly|title=Joe Biden campaign deploys top surrogates while candidate preps for final debate|url=https://abcnews.go.com/Politics/joe-biden-campaign-deploys-top-surrogates-candidate-preps/story?id=73720943|website=ABC News|accessdate=December 21, 2020|date=October 21, 2020}}&lt;/ref&gt; Na sklepni večer Demokratske nacionalne konvencije leta 2020 je imel govor, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Glauber|first=Bill|title=2020 DNC will meet for just two hours nightly during Milwaukee convention|url=https://www.jsonline.com/story/news/politics/elections/2020/07/29/dnc-meet-2-hours-nightly-during-milwaukee-convention/5541718002/|website=Milwaukee Journal Sentinel|accessdate=August 3, 2020|date=July 29, 2020}}&lt;/ref&gt; med poimenovanjem na konvenciji pa je tudi oznanil glasove Indiane. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Stevens|first=Matt|last2=Paz|first2=Isabella Grullón|date=August 19, 2020|title=Democratic National Convention's Roll Call Showcases Voices from Across America|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/08/19/us/politics/dnc-roll-call.html|accessdate=February 14, 2021|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; 5. septembra 2020 je bilo objavljeno, da bo Buttigieg član svetovalnega sveta prehodne skupine Biden-Harris, ki je načrtovala predsedniški prehod Joeja Bidna. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cindy McCain Joins Biden-Harris Transition Team's Advisory Board|url=https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/|website=President-Elect Joe Biden|accessdate=November 9, 2020|date=September 28, 2020|archivedate=November 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201115172252/https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Biden Transition Organization – Staff, Advisors|url=https://www.democracyinaction.us/2020/chrntran/bidentransition.html|website=www.democracyinaction.us|accessdate=November 9, 2020|date=November 9, 2017}}&lt;/ref&gt; Pred podpredsedniško razpravo je Buttigieg igral vlogo namestnika republikanskega podpredsednika [[Mike Pence|Mika Pencea,]] da bi pripravil kandidatko za podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]]. Buttigieg je bil za to vlogo izbran zaradi svojih izkušenj z delom s Penceom med njunim sočasnim mandatom župana South Benda oziroma guvernerja Indiane. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Cole|first=Brendan|title=Buttigieg says embodying Mike Pence to help prepare Harris for debate was &quot;strange&quot;|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-kamala-harris-election-1538057|website=Newsweek|accessdate=December 21, 2020|date=October 10, 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Minister za promet (2021–2025) ===
[[Slika:Harris_swears_in_Buttigieg.jpg|sličica|Podpredsednica [[Kamala Harris]] je 3. februarja 2021 prisegla Buttigiega za ministra za promet.]]

==== Nominacija in potrditev ====
Po koncu predsedniške kampanje je bil Buttigieg obravnavan kot morebiten kandidat za kabinet v administraciji Joeja Bidna. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Siders|first=David|title=Biden is already forming a government. Here's what his Cabinet could look like.|url=https://www.politico.com/news/2020/08/21/joe-biden-cabinet-picks-397905|accessdate=August 21, 2020|website=Politico|date=August 21, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg in DNC speech: My marriage shows how the country can change|work=South Bend Tribune|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/pete-buttigieg-tells-dnc-that-a-president-biden-would-work-toward-a-nation-in-which/article_becd5c7e-e35a-11ea-b469-47761a764d7c.html|date=August 21, 2020|accessdate=August 21, 2020}}&lt;/ref&gt; Potem ko je bil Biden 7. novembra 2020 razglašen za zmagovalca volitev, je bil Buttigieg ponovno omenjen kot morebitni kandidat za ministra za vzadeve veteranov, veleposlanika pri Združenih narodih, veleposlanika na Kitajskem ali ministra za promet. &lt;ref /&gt; Biden je 15. decembra 2020 napovedal, da bo Buttigiega nominiral za svojega ministra za promet. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|date=December 15, 2020|title=Joe Biden picks Pete Buttigieg to be transportation secretary|work=[[CNN]]|url=https://www.cnn.com/2020/12/15/politics/pete-buttigieg-transportation-secretary/index.html|accessdate=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Josephs|first=Leslie|title=Senate confirms Pete Buttigieg as Transportation secretary|url=https://www.cnbc.com/2021/02/02/pete-buttigieg-confirmed-by-senate-as-biden-transportation-secretary.html|accessdate=February 2, 2021|work=CNBC|date=February 2, 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|last2=Duncan|first2=Ian|last3=Kim|first3=Seung Min|title=Biden to name Pete Buttigieg as transportation secretary|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/biden-transportation-secretary/2020/12/15/cf1b7456-3a41-11eb-98c4-25dc9f4987e8_story.html|accessdate=December 16, 2020|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt; Senatna komisija za trgovino je Buttigiegovo nominacijo predlagala celotnemu senatu z 21 glasovi za in 3 proti. &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1354448436905594886|user=carlquintanilla|title=* U.S. SENATE COMMERCE COMMITTEE ADVANCES NOMINATION OF BUTTIGIEG TO BE TRANSPORTATION SECRETARY ON 21-3 VOTE – STATEMENT @Reuters|date=January 27, 2021|access-date=February 2, 2021}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil potrjen 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in 13 proti, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=O'Connell|first=Oliver|title=Pete Buttigieg becomes first openly gay cabinet member after historic Senate vote|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220525/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archivedate=May 25, 2022|accessdate=February 2, 2021|work=The Independent|date=February 2, 2021}}&lt;/ref&gt; naslednje jutro pa je prisegel. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=DeRose|first=Adam|date=February 3, 2020|title=Watch live: Biden swears in Buttigieg as Transportation secretary|work=The Hill|url=https://thehill.com/video/administration/537107-watch-live-biden-swears-in-buttigieg-at-transportation-department|accessdate=February 3, 2021}}&lt;/ref&gt;

==== Delo kot minister ====
[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_Union_Station_(1).jpg|sličica|Buttigieg je na svoj prvi polni dan kot minister za promet obiskal postajo Washington Union Station.]]
Kot minister za promet je Buttigieg delal na reorganizaciji notranje politične strukture ministrstva, vključno z izvedbo temeljitega postopka pregleda pravil, sprejetih pod Trumpovo administracijo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=USDOT Begins Undoing Trump-Era Restrictions on Rulemaking|url=https://www.ttnews.com/articles/usdot-begins-undoing-trump-era-restrictions-rulemaking|website=Transport Topics|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|title=Rolling back a rollback: Buttigieg deletes some Trump-era limits on regulation|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/buttigieg-transportation-regulation/2021/03/24/8bfc8d76-8cb3-11eb-a6bd-0eb91c03305a_story.html|work=Washington Post|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je na primer 19. maja 2021 ponovno uvedel pilotni program [[Barack Obama|iz Obamove]] dobe, ki zagotavlja lokalno zaposlovanje za projekte [[Javna dela|javnih del]], s ciljem pomagati manjšinam in prikrajšanim posameznikom. Ta program je bil leta 2017 med Trumpovo administracijo preklican, ko se je ministrstvo za promet vrnilo k pravilom, določenim med [[Ronald Reagan|Reaganovo]] administracijo, ki so prepovedovala geografsko pogojene zaposlitvene preference. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Yen|first=Hope|last2=Khalil|first2=Ashraf|title=Reversing Trump, Buttigieg reinstates local hiring program|url=https://apnews.com/article/donald-trump-government-and-politics-business-0ded624789ae500d13d485617b1dd070|website=AP NEWS|accessdate=May 20, 2021|date=May 19, 2021}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je konec februarja 2021 nagovoril Združenje afroameriških županov, da bi razpravljal o sistemskem rasizmu. Trdil je, da so napačne naložbe v zvezno prometno in infrastrukturno politiko prispevale k rasni neenakosti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wehrman|first=Jessica|title=Buttigieg makes equity a top priority for DOT|url=https://www.rollcall.com/2021/02/23/buttigieg-makes-equity-a-top-priority-for-dot/|website=Roll Call|accessdate=April 1, 2021|date=February 23, 2021}}&lt;/ref&gt; V začetku marca 2021 je ''Politico'' opozoril, da je Buttigieg v skoraj vsakem intervjuju za medije omenil rasno enakost v zvezi z njegovim delom na ministrstvu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mintz|first=Sam|title=How Biden is betting on Buttigieg to drive a new era of racial equity|url=https://www.politico.com/news/2021/03/08/biden-buttigieg-acial-equity-473928|website=POLITICO|accessdate=April 1, 2021|date=March 8, 2021}}&lt;/ref&gt; Konec junija 2022 je Buttigieg začel pilotni program Reconnecting Communities v vrednosti milijarde dolarjev za vzpostavitev rasne enakosti na cestah. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Biden Administration Announces First-Ever Funding Program Dedicated to Reconnecting American Communities|url=https://www.transportation.gov/briefing-room/biden-administration-announces-first-ever-funding-program-dedicated-reconnecting|publisher=U.S. Department of Transportation|website=Transportation.gov|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}&lt;/ref&gt; Program, ki uporablja denar iz Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih, želi ponovno povezati mesta in soseske, ki jih delijo ceste, s projekti, kot so hitre avtobusne linije, pešpoti in načrtovalske študije. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Buttigieg launches $1B pilot to build racial equity in roads|url=https://apnews.com/article/race-and-ethnicity-racial-injustice-transportation-pete-buttigieg-48e09f253781c89359d875f19fc70f9d|last=Yen|first=Hope|publisher=Associated Press|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}&lt;/ref&gt;Po rojstvu dvojčkov leta 2021 je Buttigieg vzel [[Porodniški dopust|starševski dopust]]. To je postalo predmet ostrih kritik in posmeha s strani konservativnih in republikanskih osebnosti. Nekateri politični analitiki so opazili [[Homofobija|homofobne]] tone v napadih na Buttigiegovo odločitev, da vzame starševski dopust. &lt;ref&gt;Multiple sources:&lt;/ref&gt; Potem ko so ga konservativci kritizirali zaradi očetovskega dopusta, je Buttigieg izjavil, da se ne bo opravičil za &quot;skrb za moja nedonošenčka dvojčka. Delo, ki ga opravljamo, je veselo, izpolnjujoče, čudovito delo.&quot; &lt;ref name=&quot;Kindelan&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Kindelan|first=Katie|title=Pete Buttigieg responds to paternity leave criticism as Congress weighs national paid leave|url=https://abcnews.go.com/GMA/Family/pete-buttigieg-responds-paternity-leave-criticism-congress-weighs/story?id=80642969|accessdate=October 27, 2021|work=[[Good Morning America]]|date=October 19, 2021}}&lt;/ref&gt; Po navedbah njegovega ministrstva je bil Buttigieg na plačanem dopustu od sredine avgusta 2021, kjer je bil en mesec &quot;večinoma nedolžen, razen pri pomembnih agencijskih odločitvah in zadevah, ki jih ni bilo mogoče prenesti&quot;, in &quot;od takrat povečuje svoje dejavnosti&quot;, pri čemer se je v začetku oktobra 2021 večkrat pojavil v medijih. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Thompson|first=Alex|last2=Sfondeles|first2=Tina|title=Can Pete Buttigieg have it all?|url=https://www.politico.com/newsletters/west-wing-playbook/2021/10/14/can-pete-buttigieg-have-it-all-494710|accessdate=October 27, 2021|work=[[Politico]]|date=October 14, 2021}}&lt;/ref&gt; Bela hiša je odobrila Buttigiegov dopust. &lt;ref name=&quot;Kindelan&quot; /&gt;

Po sprejetju Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih je ''[[Business Insider|Insider]]'' Buttigiega označil za &quot;najmočnejšega ministra za promet doslej&quot;, saj ima ministrstvo zdaj na voljo 210 milijard dolarjev diskrecijskih nepovratnih sredstev. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|last2=Rojas|first2=Warren|title=Pete Buttigieg is about to become the most powerful transportation secretary ever|url=https://www.businessinsider.com/buttigieg-infrastructure-bill-transportation-secretary-2021-11|accessdate=November 16, 2021|website=Business Insider|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Predsednik Biden ga je imenoval v Svet Bele hiše za konkurenco, ki je usklajeval politike za spodbujanje gospodarske konkurence. &lt;ref name=&quot;Scola-2024&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}&lt;/ref&gt;
==== Letalstvo ====
Po resnih težavah, ki so se leta 2022 pojavile v potniškem letalstvu Združenih držav Amerike, kot je bil na primer propad počitniške družbe Southwest Airlines, se je Buttigieg soočil s kritikami, ker ni sprejel dovolj ukrepov za kaznovanje malomarnih letalskih družb. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Walker|first=Mark|date=January 20, 2023|title=Air Travel Debacles Put a Star of Biden's Cabinet in the Hot Seat|url=https://www.nytimes.com/2023/01/20/us/politics/pete-buttigieg-southwest-faa.html|accessdate=March 31, 2023|website=The New York Times}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je nato ministrstvu za promet naročil, naj obravnava monopolizacijo in pravice potrošnikov v panogi. &lt;ref name=&quot;Scola-20242&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}&lt;/ref&gt; Predsednik Biden in minister Buttigieg sta vzpostavila flightrights.gov, nadzorno ploščo za pomoč strankam letalskih prevoznikov, ki stranke obvešča o odškodnini, do katere so upravičene po odpovedi ali zamudi letov. &lt;ref name=&quot;advocate.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}&lt;/ref&gt; Na ministrstvu je ustanovil tudi položaj glavnega uradnika za konkurenco. Marca 2023 je Buttigieg nasprotoval predlagani združitvi Spirit Airlines in Frontier Airlines kot protikonkurenčni. &lt;ref name=&quot;Scola-20242&quot; /&gt;

Decembra 2023 je Ministrstvo za promet letalski družbi Southwest Airlines naložilo rekordno globo v višini 140 milijonov dolarjev zaradi množičnih kršitev [[Zaščita potrošnikov|zakonov o varstvu potrošnikov]] leta 2022, ko je družba odpovedala lete in pustila več kot 2 milijona potnikov na cedilu. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=December 18, 2023|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg discusses penalties on Southwest Airlines|first=A|last=Martínez|work=NPR|url=https://www.npr.org/2023/12/18/1219956688/what-s-being-done-to-avoid-a-repeat-of-last-year-s-travel-cancellations-and-dela}}&lt;/ref&gt; 30. oktobra 2024 je Buttigieg sporočil, da je začelo veljati pravilo, ki od letalskih družb zahteva, da samodejno povrnejo denar potnikom, katerih leti so odpovedani in ne sprejmejo drugega leta, pa tudi če niso opravljene plačane storitve. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-10-30|title=Airlines must now give automatic refunds for significant delays. Here's what to know.|url=https://www.cbsnews.com/news/airline-refunds-for-delayed-flights-dot-rule/|accessdate=2024-11-16|website=CBS News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg podpira zakon o preprečevanju neželenih stroškov (Junk Fee Prevention Act). Če bi bil sprejet na zvezni ravni, bi znižal stroške, povezane s porabo denarja za nekatere oblike zabave, hotelske sobe, storitve, povezane z letališči, in potovanja. &lt;ref name=&quot;advocate.com2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}&lt;/ref&gt;

==== Infrastruktura ====
Buttigieg je konec marca 2021 obvestil kongres, da namerava Bidenova administracija dati prednost gradnji projekta predora Gateway Rail zaradi njegovega gospodarskega pomena. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=NYC-NJ tunnel plan has 'sense of urgency,' Buttigieg says|url=https://www.crainsnewyork.com/transportation/nyc-nj-tunnel-plan-has-sense-urgency-buttigieg-says|accessdate=April 1, 2021|website=Crain's New York Business}}&lt;/ref&gt; Napredek projekta, ki ga je [[Donald Trump|predsednik Trump]] ustavil, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Liang|first=Keith|date=March 25, 2021|title=NYC-N.J. Tunnel Plan Has 'Sense of Urgency,' Buttigieg Says|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-25/buttigieg-says-gateway-tunnel-planning-is-progressing|accessdate=April 1, 2021|work=Bloomberg.com}}&lt;/ref&gt; naj bi se po besedah vodje senatne večine Chucka Schumerja pospešil. Buttigieg je napovedal oceno vplivov projekta na okolje, kar je bilo v veliki meri razumljeno kot znak velikega napredka pri projektu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Biden Administration Prioritizing Gateway Tunnel Project|url=https://newyork.cbslocal.com/2021/03/26/gateway-tunnel-project-biden-administration|accessdate=April 1, 2021|website=CBS New York|publisher=WLNY}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil tudi promotor ameriškega načrta za delovna mesta &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mulero|first=Eugene|date=March 25, 2021|title=Secretary Buttigieg Promotes Transformative Infrastructure Plan|url=https://www.ttnews.com/articles/secretary-buttigieg-promotes-transformative-infrastructure-plan|accessdate=May 20, 2021|website=Transport Topics}}&lt;/ref&gt; in zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=August 10, 2021|title=US Transportation Secretary Pete Buttigieg visits NJ to tout infrastructure bill|url=https://westchester.news12.com/us-transportation-secretary-pete-buttigieg-visits-nj-to-tout-infrastructure-bill|accessdate=September 9, 2021|website=westchester.news12.com}}&lt;/ref&gt;

==== Drugi ukrepi ====
Na začetku svojega mandata je Buttigieg opozoril, da so ukrepi Združenih držav Amerike na področju [[Prometna varnost|varnosti v cestnem prometu]] pomanjkljivi, in predlagal izboljšanje zasnove cest. Čeprav je priznal, da Združene države Amerike zaostajajo za drugimi razvitimi državami glede varnosti kolesarjev in pešcev, je Buttigieg spodbudil večji poudarek na človeškem vedenju v infrastrukturni politiki. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Spencer|first=Ben|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: US falls short on pedestrian safety|url=https://www.itsinternational.com/its17/its8/news/buttigieg-us-falls-short-pedestrian-safety|accessdate=April 1, 2021|website=ITS International}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: 'We're better off if decisions revolve around human beings'|url=https://www.itsinternational.com/video/buttigieg-were-better-if-decisions-revolve-around-human-beings|accessdate=October 4, 2021|website=ITS International}}&lt;/ref&gt; Prav tako je Buttigieg marca 2021 nakazal, da je odprt za cestninjenje na avtocesti Interstate 80, ne pa za cestninjenje mostov, in namesto tega predlagal &quot;rešitve širšega spektra&quot;, kot je davek na prevožene kilometre. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Deleno|first=Joe|date=March 9, 2021|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg Shares Thoughts On Bridge And I-80 Tolls In Exclusive One-On-One|url=https://pittsburgh.cbslocal.com/2021/03/09/transportation-secretary-pete-buttigieg-bridge-and-i-80-tolls/|accessdate=April 1, 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 28, 2021|title=Pete Buttigieg vehicle miles tax: how would it work?|url=https://en.as.com/en/2021/03/28/latest_news/1616931248_210341.html|accessdate=April 1, 2021|website=AS.com}}&lt;/ref&gt; Vendar Bidenova administracija v infrastrukturni načrt, ki ga je objavila tisti mesec, ni vključila davka na gorivo ali davka na prevožene kilometre. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kelly|first=Caroline|date=March 29, 2021|title=Buttigieg says no gas or mileage tax in Biden's infrastructure plan|url=https://edition.cnn.com/2021/03/29/politics/buttigieg-no-gas-tax-mileage-tax-biden-infrastructure-plan-cnntv/index.html|accessdate=April 1, 2021|website=CNN}}&lt;/ref&gt;

Junija 2021 je Bela hiša ustanovila delovno skupino za reševanje motenj v dobavni verigi, Buttigieg pa je bil eden od njenih vodij. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Shepardson|first=David|date=July 17, 2021|title=U.S. officials look to address transportation supply chain issues|url=https://www.reuters.com/business/us-officials-look-address-transportation-supply-chain-issues-2021-07-16/|accessdate=October 27, 2021|work=[[Reuters]]}}&lt;/ref&gt; Do oktobra 2021 so globalna ozka grla v dobavni verigi povzročila rekordno pomanjkanje gospodinjskih izdelkov za ameriške potrošnike. Buttigieg je kot vzroka za motnje navedel veliko povpraševanje in pandemijo, hkrati pa napovedal, da se bodo motnje &quot;nadaljevale tudi v naslednjem letu&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rosa|first=Joanne|date=October 21, 2021|title=Pete Buttigieg defends paternity leave, says supply chain issues have 'no easy fix'|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-defends-paternity-leave-supply-chain-issues/story?id=80670846|accessdate=October 27, 2021|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Cole|first=Devan|last2=Hoffman|first2=Jason|date=October 17, 2021|title=Buttigieg says US supply chain issues will 'certainly' continue into 2022|url=https://edition.cnn.com/2021/10/17/politics/pete-buttigieg-supply-chain-issues-cnntv/index.html|accessdate=October 27, 2021|work=[[CNN]]}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_East_Palestine,_Ohio_(1).jpg|sličica|Buttigieg na kraju nesreče v vzhodni Palestini v Ohiu, 23. februarja 2023]]

3. februarja 2023 je East Palestini v Ohiu iztiril tovorni vlak, ki je prevažal [[Vinil klorid|vinilklorid]], [[Butilakrilat|butil akrilat]], etilheksil akrilat in etilen glikol monobutyl eter. Na zahtevo državnih uradnikov so reševalne ekipe izvedle nadzorovano sežiganje razlitja, pri čemer sta se v zrak sprostila [[vodikov klorid]] in [[fosgen]]. Posledično so bili evakuirani prebivalci v radiju 1,6 km. Buttigieg je 13. februarja [[Twitter|tvitnil,]] da bo ministrstvo &quot;uporabilo vse ustrezne organe, da bi zagotovilo odgovornost in še naprej podpiralo varnost&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1625305040280866816|user=SecretaryPete|title=We will look to these investigation results &amp; based on them, use all relevant authorities to ensure accountability and continue to support safety}}&lt;/ref&gt; NTSB je 23. februarja 2023 objavil predhodno poročilo, v katerem je navedeno, da so se kolesni ležaji pregreli, temperature pa so dosegle {{Convert|253|F-change}} stopinj Celzija. nad temperaturo okolice. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Becky Sullivan|date=February 23, 2023|title=NTSB: Overheated wheel bearing led to Ohio train derailment|url=https://www.npr.org/2023/02/23/1158972561/east-palestine-train-derailment-ntsb-preliminary-report-wheel-bearing|accessdate=March 13, 2023|work=NPR}}&lt;/ref&gt; V tednih po iztirjenju se prometni oddelek pod vodstvom Buttigiega ni umaknil k ponovni uvedbi pravila o varnosti v železniškem prometu iz leta 2015, katerega cilj je bil razširiti uporabo boljše zavorne tehnologije, ki ga je Trumpova administracija preklicala. Buttigiegov prometni oddelek je razmišljal o še večji omilitvi pravil o varnosti pri zaviranju. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rock|first=Julia|last2=Burns|first2=Rebecca|date=February 10, 2023|title=&quot;There Will Be More Derailments&quot;|url=https://www.levernews.com/there-will-be-more-derailments/|accessdate=February 28, 2023|work=The Lever|language=en}}&lt;/ref&gt; Buttigieg se je zaradi svojega odziva na iztirjenje soočil s kritikami osebnosti z različnih koncev političnega spektra, tako s strani demokratov, kot sta Nina Turner in [[Ilhan Omar]], kot tudi republikancev, kot sta [[JD Vance]] in Anna Paulina Luna. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Palmer|first=Ewan|date=February 14, 2023|title=Biden Admin Under Increasing Pressure Over Ohio Train Disaster|url=https://www.newsweek.com/ohio-train-derail-eat-palestine-chemical-pete-buttigieg-1781018|accessdate=February 23, 2023|work=Newsweek}}&lt;/ref&gt; Tudi nekdanji predsednik Donald Trump je kritiziral Buttigiega, ker med svojim obiskom še ni obiskal kraja nesreče. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Garrity|first=Kelly|last2=Wren|first2=Adam|date=February 23, 2023|title=Buttigieg, standing near Ohio derailment site, says he could have spoken 'sooner'|url=https://www.politico.com/news/2023/02/23/buttigieg-derailment-spoken-sooner-00084177|accessdate=February 28, 2023|work=POLITICO|language=en}}&lt;/ref&gt; Marca 2023 se je Buttigieg pojavil na CNN in za kabelsko televizijo povedal, da ni predvidel posledic iztirjenja in da je storil napako, ker ni prej obiskal vzhodne Palestine. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg admits mistakes in East Palestine derailment response|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/pete-buttigieg-east-palestine-norfolk-southern-derailment-b2294539.html|accessdate=March 6, 2023|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Dovere|first=Edward-Isaac|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg starts to rethink how he does his job in wake of Ohio train disaster|url=https://www.cnn.com/2023/03/05/politics/pete-buttigieg-ohio-train-derailment/index.html|accessdate=March 6, 2023|website=CNN Politics|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Kariera po državnem sekretarju (2025–danes) ===
Januarja 2025 so se pojavila poročila v medijih, da Buttigieg razmišlja o kandidaturi za ameriški senat v Michiganu, potem ko se je ameriški senator Gary Peters kot pričakovano  upokojil. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Nichols|first=Hans|date=2025-01-28|title=Scoop: Pete Buttigieg taking &quot;serious look&quot; at Michigan Senate race in 2026|url=https://www.axios.com/2025/01/28/pete-buttigieg-michigan-senate|accessdate=2025-01-28|website=Axios|language=en}}&lt;/ref&gt; Pred tem je izrazil zanimanje za kandidaturo na volitvah za guvernerja države, kjer bi nadomestil dosedanjo guvernerko [[Gretchen Whitmer]], ki je imela omejen mandat. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Schuster|first=Simon D.|date=2024-11-11|title=Has Michigan governor race begun? Duggan spurs speculation. Here's who might run|url=https://bridgemi.com/michigan-government/has-michigan-governor-race-begun-duggan-spurs-speculation-heres-who-might-run/|accessdate=2024-11-14|website=[[Bridge Michigan]]|language=en}}&lt;/ref&gt;

Od februarja do aprila 2025 je Buttigieg deloval kot sodelavec na Inštitutu za politiko [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]], kjer je vsak teden na kampusu vodil seminar. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg|url=https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|accessdate=2025-02-11|website=Institute of Politics|language=en-US|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211215223/https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Marca 2025 se je Buttigieg odločil, da leta 2026 ne bo kandidiral za ameriški senat v Michiganu, viri pa pravijo, da namesto tega razmišlja o kandidaturi za predsednika leta 2028. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2025/03/13/us/politics/buttigieg-michigan-senate-2028-president.html|title=Pete Buttigieg, a Possible 2028 Contender, Won't Run for Senate in Michigan|date=March 13, 2025|accessdate=March 13, 2025|website=The New York Times|first=Katie|last=Glueck|first2=Reid J.|last2=Epstein}}&lt;/ref&gt;

=== Politična stališča ===

==== Infrastruktura ====
Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] nominacijo leta 2020 je Buttigieg predlagal porabo 1 dolarja{{Presledki}}bilijonov dolarjev za ameriške infrastrukturne projekte v naslednjih desetih letih, pri čemer se ocenjuje, da bo načrt ustvaril vsaj šest milijonov delovnih mest. Načrt se je osredotočal na [[Trajnostna energija|zeleno energijo]], zaščito vodovodne vode pred svincem, popravilo cest in mostov, izboljšanje javnega prevoza, popravilo šol, zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in pripravo skupnosti na poplave in druge naravne nesreče. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Presidential Candidate Buttigieg Promises to Pass Infrastructure Legislation if Elected|url=https://www.forconstructionpros.com/asphalt/news/21109945/presidential-candidate-buttigieg-promises-to-pass-infrastructure-legislation-if-elected|website=For Construction Pros|date=January 13, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.indystar.com/story/news/environment/2020/01/14/environmental-impacts-buttigiegs-1-trillion-infrastructure-plan/4430332002/|title=What you need to know about the environmental impacts of Buttigieg's new $1 trillion infrastructure plan|first=London|last=Gibson|website=The Indianapolis Star}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf|title=Campaign Infrastructure fact sheet|accessdate=January 15, 2020|archivedate=January 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115033317/https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf}}&lt;/ref&gt;

==== Socialne teme ====
Buttigieg podpira pravico do splava &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Relman|first=Eliza|title=Pete Buttigieg is running for President in 2020. Here's everything we know about the candidate and how he stacks up against the competition.|url=https://www.businessinsider.com/who-is-pete-buttigieg-bio-age-family-key-positions-2019-3|website=[[Business Insider]]|accessdate=April 28, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Alter|first=Charlotte|date=April 14, 2019|title=Pete Buttigieg enters presidential race with a message of generational change|url=https://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|location=New York City|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428031517/http://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|archive-date=April 28, 2019|access-date=April 28, 2019}}&lt;/ref&gt; in razveljavitev Hydeovega amandmaja, ki blokira zvezno financiranje storitev splava, razen v primerih posilstva, incesta ali če je ogroženo življenje matere. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's political stances|url=https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|website=iSideWith|accessdate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428023553/https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|archivedate=April 28, 2019}}&lt;/ref&gt; Zavzema se za spremembo zakonodaje o državljanskih pravicah, vključno z zveznim zakonom o enakosti, da bi LGBT Američani prejeli zvezno zaščito pred diskriminacijo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|title=Pete Buttigieg makes pitch to LGBT voters in bid to become first out gay president|first=Chris|last=Johnson|date=February 5, 2019|website=Washington Blade: Gay News, Politics, LGBT Rights|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081135/https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|archivedate=March 8, 2019}}&lt;/ref&gt; 

Buttigieg podpira širjenje možnosti za služenje vojaškega roka, vključno s prostovoljnim letom služenja vojaškega roka za tiste, ki dopolnijo 18 let. &lt;ref name=&quot;Wren-2018&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Buttigieg: We need generational change in politics|url=https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|website=Morning Joe|publisher=MSNBC|accessdate=March 31, 2019|date=March 20, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190321013356/https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|archivedate=March 21, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|title=Mandatory national service is a terrible idea|last=Kristian|first=Bonnie|date=April 19, 2019|website=[[The Week]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427085103/https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|archivedate=April 27, 2019|accessdate=April 27, 2019}}&lt;/ref&gt; 

Julija 2019 je Buttigieg predstavil svoj &quot;Douglassov načrt&quot;, poimenovan po [[Abolicionizem|abolicionistu]] [[Frederick Douglass|Fredericku Douglassu]], za reševanje sistemskega rasizma v Ameriki. &lt;ref name=&quot;Burnett-2019&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://apnews.com/ede3a14f794e423388eef7162def7358|title=2020 hopeful Buttigieg pitches plan to fight systemic racism|last=Burnett|first=Sara|date=July 2, 2019|website=Associated Press|accessdate=July 5, 2019}}&lt;/ref&gt; Pobuda bi namenila 10 dolarjev{{Presledki}}milijarda dolarjev za afroameriško podjetništvo v petih letih; nepovratna sredstva v višini 25 dolarjev{{Presledki}}milijardo za zgodovinsko črnske fakultete ; legalizacijo marihuane; izbris obsodb zaradi drog; prepolovitev števila zveznih zapornikov; in predlog novega zveznega zakona o volilnih pravicah, namenjenega povečanju dostopa do glasovanja. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/07/11/740279980/buttigieg-proposes-broad-plan-to-counter-racial-inequality|title=Buttigieg Proposes Broad Plan To Counter Racial Inequality|work=NPR|date=July 11, 2019|first=Rachel|last=Martin|first2=Josh|last2=Axelrod}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Burnett-2019&quot; /&gt;

Buttigieg podpira odpravo smrtne kazni &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|title=Buttigieg calls for scrapping death penalty, supporting slavery reparations|work=[[Fox News]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404175113/https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|archivedate=April 4, 2019}}&lt;/ref&gt;, prizadevanja za razveljavitev kazenskih obsodb za manjša kazniva dejanja, povezana z drogami &lt;ref name=&quot;Higgins-2019&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|title=Democratic hopeful Pete Buttigieg addresses 'all lives matter' controversy, says he no longer uses the phrase|work=[[CNBC]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Tucker|last=Higgins|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404162341/https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|archivedate=April 4, 2019}}&lt;/ref&gt; in odpravo zapornih kazni za kazniva dejanja posedovanja drog &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Brooke|last=Singman|url=https://www.foxnews.com/politics/pete-buttigieg-incarceration-drug-possession|title=Pete Buttigieg calls for elimination of incarceration for drug possession offenses|publisher=[[Fox News]]|date=October 26, 2019}}&lt;/ref&gt; . 

Leta 2019 je Buttigieg pozval Združene države k dekriminalizaciji duševnih bolezni in odvisnosti s pobudami, kot so programi za vključevanje odpuščenih zapornikov. &lt;ref name=&quot;PeteForAmerica.com-2019&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}&lt;/ref&gt; Prav tako si je v svojem prvem mandatu kot predsednik Združenih držav Amerike prizadeval za 75-odstotno zmanjšanje stopnje zapornih kazni zaradi duševnih bolezni ali zlorabe substanc. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/pete-buttigieg-unveils-plan-to-improve-mental-health-care-and-fight-addiction/|title=Buttigieg unveils plan to improve mental health care and fight addiction|first=Jack|last=Turman|website=[[CBS News]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;PeteForAmerica.com-2019&quot; /&gt;

==== Podnebne spremembe ====
Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] predsedniško nominacijo je Buttigieg izjavil, da bo v primeru izvolitve obnovil zavezanost [[Združene države Amerike|Združenih držav]] Pariškemu podnebnemu sporazumu in podvojil njihovo zavezo Zelenemu podnebnemu skladu. Podpira tudi Zeleni novi dogovor, ki ga predlagajo demokrati v predstavniškem domu, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html|title=Pete Buttigieg, the young and openly gay Midwest mayor, finds a voice in crowded Democratic presidential field|work=The Washington Post|date=March 16, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Chelsea|last=Janes|first2=Michael|last2=Scherer|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324113006/https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html%3Fnoredirect%3Don|archivedate=March 24, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|title=Buttigieg backs Green New Deal resolution|website=[[CNN]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327223233/https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|archivedate=March 27, 2019}}&lt;/ref&gt; subvencije za sončne celice ter politiko davka na ogljik in dividend za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|website=[[NBC News]]|title=Democratic Presidential Debate|date=June 27, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=cX7hni-zGD8&amp;t=4460|accessdate=July 15, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|title=Mayor Pete to President Pete? It's crazy, but he thinks his ideas aren't.|first=Alexander|last=Nazaryan|website=news.yahoo.com|date=January 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306135526/https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|archivedate=March 6, 2019|accessdate=March 7, 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Ekonomska prepričanja ====
Buttigieg se identificira kot demokratični kapitalist&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Stracqualursi|first=Veronica|title=Pete Buttigieg: 'Capitalism has let a lot of people down'|url=https://edition.cnn.com/2019/04/16/politics/pete-buttigieg-2020-socialism-capitalism-cnntv/index.html|website=CNN|date=April 16, 2019|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt; Razmišljal je o možnosti protimonopolnih ukrepov proti velikim tehnološkim podjetjem zaradi pomislekov glede zasebnosti in varnosti podatkov. &lt;ref name=&quot;Lizza-2019&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}&lt;/ref&gt; Med [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskimi]] primarnimi volitvami je podpiral zmanjšanje primanjkljaja in dolga, saj je trdil, da velik dolg otežuje vlaganje v infrastrukturo, zdravje in varnost. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg calls for deficit reduction, swiping at Bernie Sanders|first=Sahil|last=Kapur|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-election/pete-buttigieg-calls-deficit-reduction-swiping-bernie-sanders-n1133206|accessdate=December 16, 2020|website=NBC News|date=February 10, 2020}}&lt;/ref&gt;

==== Izobraževanje ====
[[Slika:Pete_Buttigieg_(49405503067).jpg|sličica|Buttigieg govori pred Združenjem za izobraževanje države Iowa leta 2020]]
Buttigiegov izobraževalni načrt vključuje naložbo v višini 700 milijard dolarjev v univerzalno celodnevno varstvo otrok in predšolsko varstvo za vse otroke od dojenčka do petega leta starosti. &lt;ref name=&quot;mainsiteedu&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Keeping the Promise for America's Children|url=https://peteforamerica.com/policies/education/|accessdate=February 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200209202128/https://peteforamerica.com/policies/education/|archivedate=February 9, 2020}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je predlagal tudi potrojitev financiranja iz naslova I za šole, ki poučujejo predvsem učence iz nižjih socialno-ekonomskih okolij. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's education plan highlights broad agreement among Democrats on K-12 policy – though differences on charters remain|date=December 7, 2019|first=Matt|last=Barnum|first2=Kalyn|last2=Belsha|url=https://chalkbeat.org/posts/us/2019/12/07/mayor-pete-buttigieg-k-12-education-plan-charter-schools/|accessdate=February 9, 2020|publisher=[[Chalkbeat]]}}&lt;/ref&gt; Drugi cilji vključujejo podvojitev števila novih učiteljev temnopoltih v naslednjih 10 letih; odpravo segregacije v šolah s skladom v višini 500 milijonov dolarjev; višje plače učiteljem; širitev storitev duševnega zdravja v šolah; ter ustvarjanje več programov po pouku in možnosti za poletno učenje. &lt;ref name=&quot;mainsiteedu&quot; /&gt;

Njegov načrt za fakulteto brez dolgov je zahteval razširitev Pell Grantov za študente z nizkimi dohodki, pa tudi druge naložbe in razveljavitev Trumpovih davčnih olajšav za bogate. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's College Affordability Plan: The Goldilocks Solution|first=Michael T.|last=Nietzel|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/michaeltnietzel/2019/11/12/pete-buttigiegs-college-affordability-plan-the-goldilocks-solution/#669ca4a4545d|date=November 12, 2019|accessdate=February 9, 2020}}&lt;/ref&gt; V skladu z Buttigiegovim načrtom za fakulteto bi spodnjih 80 odstotkov študentov glede na dohodek prejelo brezplačno izobraževanje, zgornjih 20 odstotkov pa bi plačalo vsaj del šolnine. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Whistle|first=Wesley|title=Mayor Pete's Middle Of The Road Plan For Higher Education|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/wesleywhistle/2019/11/14/mayor-petes-middle-of-the-road-plan-for-higher-education/#513cbe727052|accessdate=February 9, 2020}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je nasprotoval brezplačni šolnini za vse študente, ker je menil, da univerzalno brezplačna šolnina nepravično subvencionira družine z višjimi dohodki na račun posameznikov z nižjimi dohodki, ki ne obiskujejo fakultete. &lt;ref name=&quot;Berman-2019&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/05/pete-buttigieg-argues-against-free-college-this-is-why-progressives-cant-agree-about-subsidizing-tuition/?noredirect=on|title=Pete Buttigieg argues against free college. This is why progressives can't agree about subsidizing tuition.|work=The Washington Post|date=April 5, 2019|accessdate=April 5, 2019|first=Elizabeth|last=Berman}}&lt;/ref&gt; To stališče je Buttigiega ločilo od njegovih tekmecev na predsedniških volitvah leta 2020. &lt;ref name=&quot;Berman-2019&quot; /&gt;

==== Zunanja politika ====
Buttigieg je pozval k spremembi strukture obrambnih izdatkov, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Defense budget levels: Where the candidates stand|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/defense-budget/|work=The Washington Post|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt; hkrati pa namignil, da bi morda podprl splošno povečanje obrambnih izdatkov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Candidates On The Issues|url=https://www.politico.com/2020-election/candidates-views-on-the-issues/pete-buttigieg/|website=Politico|date=March 2020|accessdate=March 2, 2020}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je dejal, da verjame, da je bila [[Invazija na Afganistan 2001|ameriška invazija na Afganistan leta 2001]] po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] upravičena &lt;ref name=&quot;Lizza-20192&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}&lt;/ref&gt; vendar je podprl načrtovani umik ameriških čet iz regije z ohranitvijo obveščevalne prisotnosti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|title=What does Pete Buttigieg believe? Where the candidate stands on 7 issues|first=Jessica|last=Yarvin|date=February 15, 2019|website=[[PBS NewsHour]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306222851/https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|archivedate=March 6, 2019}}&lt;/ref&gt; Je odločen podpornik [[Izrael|Izraela]], &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|title=Democrats are increasingly critical of Israel. Not Pete Buttigieg.|work=[[Vox (website)|Vox]]|date=April 3, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Alex|last=Ward|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403233033/https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|archivedate=April 3, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Nahmias&quot;&gt;Omri Nahmias, [https://www.jpost.com/International/Buttigieg-US-support-for-Israel-is-not-support-for-annexation-606093 Pete Buttigieg: U.S. support for Israel is not support for annexation], ''Jerusalem Post'' (October 29, 2019).&lt;/ref&gt; podpira rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] z dvema državama, &lt;ref name=&quot;Nahmias&quot; /&gt; &lt;ref&gt;Jackson Richmand, [https://www.jns.org/record-at-a-glance-mayor-pete-buttigieg-supports-two-state-solution-blames-hamas-for-lack-of-peace/ Record at a glance: Mayor Pete Buttigieg supports two-state solution, blames Hamas for lack of peace], [[Jewish News Syndicate]] (April 15, 2019).&lt;/ref&gt; nasprotuje predlogom, da bi Izrael priključil [[Zahodni breg]] [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|, ki ga zaseda Izrael]], &lt;ref name=&quot;Nahmias&quot; /&gt; in ne odobrava komentarjev izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] v podporo uporabi izraelske zakonodaje v judovskih naseljih na Zahodnem bregu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|title=Democratic presidential candidate pans PM's 'harmful' comments on settlements|first=Ron|last=Kampeas|website=Times of Israel|date=April 7, 2019|accessdate=April 13, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190409120427/https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|archivedate=April 9, 2019}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je Buttigieg v ''časopisu The New York Times'' napisal kolumno, v kateri je Združene države pozval k podpori ''[[De iure - de facto|de facto]]'' neodvisne republike Somaliland. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2008/07/31/opinion/31iht-edmyers.1.14914273.html|title=Opinion &amp;#124; Tourists in Somaliland|work=The New York Times|date=July 31, 2008}}&lt;/ref&gt;

Junija 2019 je Buttigieg dejal: »Še naprej bomo odprti za sodelovanje z režimom, kot je Kraljevina Saudova Arabija, v korist ameriškega ljudstva. Vendar ne moremo več prodajati svojih najglobljih vrednot zaradi dostopa do fosilnih goriv in donosnih poslovnih dogovorov.« &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The Democratic candidates on foreign policy|url=https://foreignpolicy.com/2020-election/|work=[[Foreign Policy]]}}&lt;/ref&gt; Podpira konec ameriške podpore Saudovi Arabiji v vojni Saudove Arabije v Jemnu. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Where 2020 Democrats stand on foreign policy|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/|work=The Washington Post|date=November 21, 2019}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je obsodil Kitajsko zaradi množičnega pridržanja etničnih Ujgurov v [[Šindžjang|Xinjiangu]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=China Bashes NYT's Xinjiang Story as Warren, Buttigieg Criticize|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/china-bashes-nyt-s-xinjiang-story-as-warren-buttigieg-criticize|work=Bloomberg|date=November 18, 2019}}&lt;/ref&gt; Kritiziral je Trumpovo odločitev o umiku ameriških vojakov iz Sirije, kar je po mnenju kritikov dalo [[Turčija|Turčiji]] zeleno luč za začetek vojaške ofenzive proti sirskim Kurdom. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Mayor Pete Decries Trump's Decision to Withdraw Troops from Northern Syria|first=Jamilah|last=King|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/mayor-pete-decries-trumps-decision-to-withdraw-troops-from-northern-syria/|work=Mother Jones|date=October 13, 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Zdravstveno varstvo ====
Buttigieg je nasprotoval prizadevanjem republikancev, da razveljavijo Zakon o varstvu pacientov in dostopni zdravstveni oskrbi. &lt;ref name=&quot;swoon3&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}&lt;/ref&gt;

Leta 2018 je Buttigieg dejal, da podpira program Medicare za vse. &lt;ref&gt;Daniel Strauss, [https://www.politico.com/news/2019/10/16/buttigieg-tweet-medicare-for-all-048745 Buttigieg backed 'Medicare for All' in 2018 tweet], ''Politico'' (October 16, 2019).&lt;/ref&gt; Med svojo predsedniško kampanjo je Buttigieg promoviral ''program Medicare za vse, ki si ga želijo'', ki vključuje javno možnost zdravstvenega zavarovanja. &lt;ref&gt;Abby Goodnough, [https://www.nytimes.com/2019/11/24/health/public-option-medicare-for-all.html 'Public Option' Draws Voters Unsure About 'Medicare for All'], ''The New York Times'' (November 24, 2019).&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[https://www.npr.org/2019/11/08/774716877/just-the-right-policy-pete-buttigieg-on-his-medicare-for-all-who-want-it-plan 'Just The Right Policy': Pete Buttigieg On His 'Medicare For All Who Want It' Plan], NPR, ''Morning Edition'' (November 8, 2019).&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;JuneDebateTran&quot;&gt;[https://www.washingtonpost.com/politics/2019/06/28/transcript-night-first-democratic-debate/ Transcript: Night 2 of the first Democratic debate] (June 28, 2019).&lt;/ref&gt; Pozitivno je govoril o sistemu vseh plačnikov v Marylandu. &lt;ref name=&quot;CSPAN&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.c-span.org/video/?457199-1/indiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|title=Indiana Mayor Pete Buttigieg Launches 2020 Exploratory Committee|date=January 23, 2019|publisher=C-SPAN|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081238/https://www.c-span.org/video/?457199-1%2Findiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|archivedate=March 8, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je program Medicare za vse, ki si ga želijo, opisal kot vključujoč, učinkovitejši od sedanjega sistema in morebitnega predhodnika ali &quot;postopnega prehoda&quot; do zdravstvenega zavarovanja z enim plačnikom. &lt;ref name=&quot;CSPAN&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;JuneDebateTran&quot; /&gt; Prav tako podpira delno širitev programa Medicare, ki bi Američanom, starim od 50 do 64 let, omogočila, da se vključijo v program Medicare, in podpira predlagano zakonodajo, Zakon o dopustu za družinsko in zdravstveno zavarovanje, ki bi &quot;ustvaril sklad, ki bi delavcem zagotavljal do 12 tednov delnega dohodka za oskrbo novorojenčkov ali družinskih članov s hudimi boleznimi.&quot; &lt;ref&gt;Kevin Uhrmacher, Kevin Schaul, Paulina Firozi and Jeff Stein, [https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/medicare-for-all/ Where 2020 Democrats stand on Health Care], ''The Washington Post'' (last updated December 11, 2019).&lt;/ref&gt;

Avgusta 2019 je Buttigieg izdal 300 dolarjev vreden{{Presledki}}milijardni načrt za širitev storitev duševnega zdravja in boj proti odvisnosti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/story/2019/08/23/pete-buttigieg-mental-health-addiction-1472516|title=How Pete Buttigieg would tackle the mental health and addiction crisis|last=Ehley|first=Brianna|website=[[Politico]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;PeteForAmerica.com-20192&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Priseljevanje ====
Buttigieg podpira program odloga ukrepov za prihod otrok (DACA) in je večkrat kritiziral agresivno politiko deportacije prve Trumpove administracije. Marca 2017 je za ''HuffPost'' napisal članek, v katerem je branil prebivalca Grangerja v Indiani, ki je bil deportiran po 17 letih bivanja v ZDA, kljub rednemu preverjanju pri ICE in prijavi za zeleno karto. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|title=Why These Trump Voters Are Sticking Up For An Undocumented Neighbor|last=Buttigieg|first=Pete|date=March 21, 2017|website=[[HuffPost]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190317050924/https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|archivedate=March 17, 2019}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2019 je Buttigieg za CBS News povedal, da je bil Trump &quot;nepremišljen&quot;, ko je poslal ameriške čete na [[Državna meja med Mehiko in Združenimi državami Amerike|južno mejo]], in odločitev označil za &quot;zadnji ukrep&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|title=Mayor Pete Buttigieg on the experience he'd bring to the 2020 presidential campaign|date=January 31, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&amp;v=hPb9a37rVGc|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190401040137/https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&amp;v=hPb9a37rVGc|archivedate=April 1, 2019}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
Buttigieg je [[Kristjani|kristjan]] &lt;ref name=&quot;Gambino-20192&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;cnn_2019-04-02&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}&lt;/ref&gt;. Dejal je, da je n[[Krščanstvo|vera]] močno vplivala na njegovo življenje. &lt;ref name=&quot;Wren-20182&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Bailey-2019&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329210041/https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archivedate=March 29, 2019|title=Evangelicals helped get Trump into the White House. Pete Buttigieg believes the religious left will get him out.|last=Bailey|first=Sarah|date=March 29, 2019|work=The Washington Post|accessdate=March 30, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;FrankBruni2&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}&lt;/ref&gt; Krščen je bil v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]] in obiskoval katoliške šole. &lt;ref name=&quot;cnn_2019-04-02&quot; /&gt; Med študijem na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] je Buttigieg obiskoval [[Stolnica v Oxfordu|katedralo Christ Church]] in dejal, da se je ob vrnitvi v South Bend počutil &quot;bolj ali manj [[Anglikanizem|anglikanskega]] &quot;. &lt;ref name=&quot;cnn_2019-04-02&quot; /&gt; Med njegovimi verskimi vplivi so [[Avguštin iz Hipona]], [[katoliško duhovništvo|katoliški duhovnik]] [[James Martin]] in [[Garry Wills]] . &lt;ref name=&quot;Bailey-2019&quot; /&gt; Buttigieg je bil član [[Episkopalna cerkev|episkopalne cerkve]] in je obiskoval [[Cathedral of St. James (South Bend, Indiana)|katedralo sv.{{Presledki}}Jakoba]], medtem ko je živel v South Bendu. &lt;ref name=&quot;Wren-20182&quot; /&gt;

Poleg materne [[Angleščina|angleščine]] Buttigieg zna tudi [[Norveščina|norveščino]], [[Španščina|španščino]], [[Italijanščina|italijanščino]], [[Malteščina|malteščino]], [[Arabščina|arabščino]], [[darijščina|dari, perzijščino]] in [[Francoščina|francoščino]] . &lt;ref /&gt; &lt;ref name=&quot;WallaceWells2&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}&lt;/ref&gt; Buttigieg igra kitaro in klavir, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Seiger|first=Theresa|date=April 18, 2019|title=Who is Pete Buttigieg? Democratic mayor joins 2020 presidential race|url=https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K|work=Dayton Daily News|accessdate=April 26, 2019|archive-date=2020-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201203142540/https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Harrell|first=Jeff|date=November 12, 2011|title=Election victors chill with guitars: Too many well-wishers force Buttigieg to miss his performance|url=http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043005/http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|archivedate=April 27, 2019}}&lt;/ref&gt; leta 2013 pa je nastopil s simfoničnim orkestrom South Bend kot gostujoči klavirski solist z [[Ben Folds|Benom Foldsom]] . &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Hughes|first=Andrew S.|date=February 18, 2013|title=Mayor, IUSB singers earn their ovations|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043140/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|archivedate=April 27, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Franklin|first=Robert|date=December 23, 2013|title=South Bend Symphony Orchestra concert features Mayor Pete Buttigieg at the Morris Performing Arts Center|url=https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archivedate=July 29, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210729095550/https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html}}&lt;/ref&gt; Buttigieg je bil leta 2014 Rodelov štipendist [[Aspen Institute|inštituta Aspen]] . &lt;ref&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|title=Buttigieg establishes City Diversity and Inclusion Initiative|url=https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|publisher=The City of South Bend, Indiana|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180130072843/https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|archivedate=January 30, 2018}}&lt;/ref&gt;

Buttigieg je junija 2015 v članku v časopisu ''[[South Bend Tribune]]'' razkril svojo homoseksualnost &lt;ref name=&quot;2015gay2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019}}&lt;/ref&gt; in s tem postal prvi odkrito gejevski izvoljeni izvršni direktor v Indiani. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|date=June 18, 2015|title=Buttigieg crosses threshold|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=38|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Pete Buttigieg's announcement creates a buzz|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-s-announcement-creates-a-buzz/article_57a803f7-3aeb-50d2-9904-b69039a07ade.html|accessdate=September 17, 2019|date=June 17, 2015}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;blaskotns&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend, Indiana, Mayor Announces He's Gay|url=https://www.governing.com/topics/politics/south-bend-mayor-pete-buttigiegs-is-gay.html|website=[[Governing (magazine)|Governing]]|accessdate=September 22, 2019|date=June 17, 2015}}&lt;/ref&gt; Bil je prvi izvoljeni funkcionar v Indiani, ki se je razkril med svojim mandatom &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|last2=Butler|first2=Matthew|date=June 25, 2015|title=Gov. Pence prepares to pick a fight|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=39|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in najvišji izvoljeni funkcionar v Indiani, ki je prišel na dan s svojo homoseksualnostjo &lt;ref name=&quot;blaskotns&quot; /&gt;

[[Slika:Pete_and_Chasten_Buttigieg.jpg|sličica|Pete in [[Chasten Buttigieg]] leta 2019]]
Buttigieg je svojo zaroko s [[Chasten Glezman]], učiteljem v nižji srednji šoli, oznanil v objavi [[Facebook|na Facebooku]] 14. decembra 2017. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4|title=Faculty and Staff|website=Tma-el.org|accessdate=March 26, 2019|archivedate=March 27, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327101127/http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=South Bend mayor says he, his boyfriend are getting married|url=https://www.newspapers.com/article/the-sun-buttigieg-south-bend-mayor-marri/171748115/|website=The Vincennes Sun-Commercial|accessdate=January 17, 2021|date=December 30, 2017}}&lt;/ref&gt; Bila sta par od avgusta 2015 dalje, potem ko sta se spoznala na aplikaciji za zmenke [[Hinge (app)|Hinge]] . &lt;ref name=&quot;Trebay-20182&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/content/news/South-Bend-Mayor-Pete-Buttigieg-announces-engagement-467023153.html|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg announces engagement|website=WNDU-TV|date=December 28, 2017|accessdate=March 21, 2019}}&lt;/ref&gt; Poročila sta se 16. junija 2018 na zasebni slovesnosti v katedrali sv.{{Presledki}}James. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-pete-buttigieg-marries-partner-chasten-glezman-in-downtown-south/article_b9bb722b-bbb0-5b55-a73d-e014ac7e4bf1.html|title=Mayor Pete Buttigieg marries partner Chasten Glezman in downtown South Bend|first=Mary|last=Shown|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=August 21, 2018|date=June 17, 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;cnn_2019-04-022&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}&lt;/ref&gt; S tem je Buttigieg postal prvi župan South Benda, ki se je poročil med svojim mandatom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Zimney|first=Jon|title=South Bend Mayor James Mueller got married this weekend|url=https://www.953mnc.com/2020/09/28/south-bend-mayor-james-mueller-got-married-this-weekend/|website=95.3 MNC|accessdate=October 8, 2020|date=September 28, 2020}}&lt;/ref&gt; Chasten uporablja priimek Buttigieg. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Mack|first=Justin|title=Chasten Buttigieg: What we know about Mayor Pete's husband|url=https://www.indystar.com/story/news/2019/04/09/chasten-buttigieg-what-we-know-pete-buttigiegs-husband/3398186002/|accessdate=April 16, 2019|work=[[The Indianapolis Star]]|date=April 9, 2019}}&lt;/ref&gt;Buttigieg je 17. avgusta 2021 sporočil, da sta z možem postala starša. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Wise|first=Alana|title=Pete Buttigieg And Husband Chasten Announce They Are Now Parents|url=https://www.npr.org/2021/08/17/1028499103/pete-buttigieg-chasten-baby|work=NPR|accessdate=August 17, 2021|date=August 17, 2021}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1427680484109262848|user=PeteButtigieg|title=For some time, Chasten and I have wanted to grow our family. We're overjoyed to share that we've become parents! The process isn't done yet and we're thankful for the love, support, and respect for our privacy that has been offered to us. We can't wait to share more soon.|date=August 17, 2021|access-date=September 5, 2021}}&lt;/ref&gt; 4. septembra 2021 je podrobneje pojasnil, da sta posvojila dva novorojena [[dvojček|dvojajčna dvojčka]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg, husband Chasten share first family photo with 2 babies|url=https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/|website=ABC7 Chicago|publisher=WLS|accessdate=September 4, 2021|date=September 4, 2021|archivedate=September 4, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210904160234/https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Kavi|first=Aishvarya|date=September 4, 2021|title=Pete and Chasten Buttigieg Welcome 2 Children to Their Family|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/09/04/us/politics/pete-chasten-buttigieg-children.html|accessdate=September 4, 2021|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1434167993769111552|user=PeteButtigieg|title=Chasten and I are beyond thankful for all the kind wishes since first sharing the news that we're becoming parents. We are delighted to welcome Penelope Rose and Joseph August Buttigieg to our family.|date=September 4, 2021|access-date=September 5, 2021}}&lt;/ref&gt;

Julija 2022 se je Buttigieg naselil v [[Traverse City|Traverse Cityju v Michiganu]], &lt;ref name=&quot;Hermani-2022&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Hermani|first=Jordyn|date=July 8, 2022|title=Buttigieg moves to Michigan, changes voter registration|url=https://www.mlive.com/public-interest/2022/07/buttigieg-moves-to-michigan-changes-voter-registration.html|accessdate=July 20, 2022|website=MLive}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Weigel-2025&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Weigel|first=David|last2=Everett|first2=Burgess|date=6 February 2025|title=High hopes among Democrats as Buttigieg eyes a Senate bid|url=https://www.semafor.com/article/02/06/2025/high-hopes-among-democrats-as-buttigieg-eyes-a-senate-bid|accessdate=7 February 2025|website=[[Semafor (website)|Semafor]]}}&lt;/ref&gt; ki je Chastenov domači kraj, &lt;ref name=&quot;Hermani-2022&quot; /&gt; in se registriral za glasovanje v Michiganu. &lt;ref name=&quot;Hermani-2022&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Weigel-2025&quot; /&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
Buttigieg je leta 2015 prejel nagrado Fenn, ki jo podeljuje [[Predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja|predsedniška knjižnica Johna F. Kennedyja]] v priznanje za njegovo delo kot župana. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg 2015 {{!}} JFK Library|url=https://www.jfklibrary.org/events-and-awards/new-frontier-award/recipients/pete-buttigieg-2015|website=www.jfklibrary.org|publisher=John F. Kennedy Presidential Library|accessdate=January 3, 2021}}&lt;/ref&gt; Ob [[Stonewall 50 – WorldPride NYC 2019|50. obletnici]] [[Stonewallski upor|nemirov v Stonewallu]] junija 2019 ga je ''[[Queerty]]'' imenoval za eno od svojih oseb &quot;Pride50&quot; – &quot;pionirskih posameznikov, ki aktivno zagotavljajo, da se družba še naprej giblje proti [[pravice LGBT+ po državi ali ozemlju|enakosti]], sprejemanju in dostojanstvu za vse [[queer]] osebe&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.queerty.com/pride50|title=Queerty Pride50 2019 Honorees|website=[[Queerty]]|accessdate=June 18, 2019}}&lt;/ref&gt; Na podelitvi nagrad Golden Heart Awards, ki jo organizira God's Love We Deliver, je Buttigieg oktobra 2019 prejel nagrado &quot;Golden Heart Award for Outstanding Leadership and Public Service&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golden Heart Awards 2019|url=https://www.glwd.org/events/golden-heart-awards-2019/|website=God's Love We Deliver|accessdate=January 3, 2021}}&lt;/ref&gt; Organizacija za pravice LGBT [[Equality California]] je Buttigiegu in njegovemu možu Chastenu avgusta 2020 podelila nagrado Equality Trailblazer Award. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ramos|first=Dino-Ray|title=Golden State Equality Awards To Honor Pete &amp; Chasten Buttigieg And Netflix Docu 'Disclosure'; Nancy Pelosi To Pay Tribute To John Lewis|url=https://deadline.com/2020/08/golden-state-equality-awards-equality-california-pete-buttigieg-netflix-disclosure-nancy-pelosi-tribute-john-lewis-angelica-ross-1203010834/|website=Deadline|accessdate=January 3, 2021|date=August 12, 2020}}&lt;/ref&gt; Britanska revija o gejevskem življenjskem slogu ''[[Attitude (magazine)|Attitude]]'' je Buttigiega imenovala za osebnost leta 2020 v priznanje njegove prelomne kandidature za predsednika. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The gay man who ran for the world's most powerful office|url=https://attitude.co.uk/article/attitude-person-of-the-year-pete-buttigieg-the-gay-man-who-ran-for-the-worlds-most-powerful-office/24258/|website=Attitude.co.uk|accessdate=January 3, 2021|date=December 30, 2020}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2024 je Buttgiega [[LGBTQ Victory Fund|sklad LGBTQ Victory Fund]] sprejel v Dvorano slavnih politike LGBTQ+. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ Political Hall of Fame at DNC|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-political-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=www.advocate.com|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-08-22|title=First openly gay Cabinet Member, Secretary Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ hall of fame at DNC|url=https://tribune.com.pk/story/2490135/first-openly-gay-cabinet-member-secretary-pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=The Express Tribune|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Buttigieg, Pete}}
[[Kategorija:Ameriški politiki]]
[[Kategorija:Ameriški pomorski častniki]]
[[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Geji]]</text>
      <sha1>qxdkwt0z7974x5hrz8e5pwrot3gk0tg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Patpong</title>
    <ns>0</ns>
    <id>589981</id>
    <revision>
      <id>6761260</id>
      <parentid>6719844</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:21:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761260</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11696" sha1="b2t9i4l2s8rtpp46mzl2c5e22tlgqm8" xml:space="preserve">{{Infobox venue
| name                   = Patpong
| nickname               = 
| native_name            = 
| native_name_lang       = 
| fullname               = 
| former names           = 
| logo_image             = 
| logo_caption           = 
| image                  = Patpong Bangkok in 2021 during Covid-19.jpg
| image_size             = 
| image_alt              =
| caption                = Patpong leta 2021, sredi pandemije COVID-19 na Tajskem
| pushpin_map            = Tajska
| pushpin_mapsize        = 
| pushpin_map_caption    = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_relief         = yes
| address                = 
| location               =okrožje Bang Rak, [[Bangkok]], [[Tajska]]
| coordinates            = {{Coord|13|43|42|N|100|32|00|E|type:landmark_region:TH-10|display=inline,title}} 
| type                   = 
| genre                  = 
| broke_ground           = 
| built                  = 
| opened                 = &lt;!-- {{Start date|YYYY|MM|DD|df=y}} --&gt;
| renovated              = 
| expanded               = 
| closed                 = 
| demolished             = 
| owner                  = 
| operator               = 
| surface                = 
| scoreboard             = 
| production             = 
| cost                   = 
| architect              = 
| builder                = 
| project_manager        = 
| structural engineer    = 
| services engineer      = 
| general_contractor     = 
| main_contractors       = 
| seating_type           = 
| capacity               = 
| suites                 = 
| record_attendance      = 
| dimensions             = 
| field_shape            = 
| acreage                = 
| volume                 = 
| tenants                = 
| embedded               = 
| website                = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| publictransit          = 
}}
'''Patpong''' ({{langx|th|พัฒน์พงศ์}}, ''Phat Phong'', {{IPA|th|pʰát pʰōŋ|pron}}) je zabaviščno okrožje v okrožju Bang Rak v [[Bangkok]]u na [[Tajska|Tajskem]], ki je namenjeno predvsem, čeprav ne izključno, tujim turistom in izseljencem.&lt;ref name=&quot;Bangkok112&quot;&gt;{{navedi splet |title=Patpong Opinion - including the ping pong scam! |url=http://bangkok112.com/patpong-opinion-including-the-ping-pong-scam/ |website=Bangkok112 |access-date=19 December 2018 |date=19 December 2015 |archive-date=4 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221004140054/https://bangkok112.com/patpong-opinion-including-the-ping-pong-scam/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Patpong je mednarodno znan kot ''rdeča četrt'' v središču bangkoške spolne industrije. Je najmanjša in najstarejša od več rdečih četrti v mestu.&lt;ref name=Weitzer&gt;{{navedi knjigo|title=Sex Tourism in Thailand: Inside Asia’s Premier Erotic Playground|first=Ronald|last=Weitzer|publisher=NYU Press|date=2023|isbn=9781479813407|url=https://books.google.com/books?id=LsjcEAAAQBAJ&amp;pg=PA114|page=114}}&lt;/ref&gt; Nekatere rdeče četrti v Bangkoku so namenjene predvsem tajskim moškim, druge, kot je Patpong, pa predvsem tujcem.

Od začetka 1990-ih je v Patpongu tudi živahna nočna tržnica, namenjena turistom.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bangkok-nightlife.com/bkk-nightlife-guide/#patpong|title=Bangkok Nightlife 2018 (UPDATED!)|work=Bangkok-Nightlife.com|access-date=2018-10-20|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Lega in razporeditev ==
Patpong sestavljata dve vzporedni stranski ulici, ki potekata med cestama Silom in Surawong, ter ena stranska ulica, ki poteka z nasprotne strani Surawonga. Patpong je v hoje oddaljen od postaje Sala Daeng na liniji Silom na podzemni železnici BTS Skytrain in postaje Si Lom na modri liniji na podzemni železnici MRT.

Patpong 1 je glavna ulica s številnimi bari različnih vrst. Tudi Patpong 2 ima veliko podobnih barov. Zraven teh leži Soi Jaruwan, včasih imenovan Patpong 3, bolj znan pa kot Silom Soi 4. Že dolgo je namenjen gejem, medtem ko ima bližnji Soi Thaniya drage bare s tajskimi hostesami, ki strežejo skoraj izključno japonskim moškim.

== Zgodovina in lastništvo ==
Patpong je dobil ime po družini, ki je lastnica večjega dela posesti na tem območju. Luang Patpongpanich (ali Patpongpanit), priseljenec z otoka [[Hainan]] na Kitajskem, je območje kupil leta 1946.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Slow |first=Oliver |date=2020-10-30 |title=When the CIA Ran Covert Operations From Bangkok's Red-Light District |url=https://www.vice.com/en/article/when-the-cia-ran-covert-operations-from-bangkoks-red-light-district/ |access-date=2024-09-06 |website=VICE |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Takrat je bilo to nerazvito zemljišče na obrobju mesta. Majhen ''[[khlong]]'' (kanal) in hiša iz tikovine sta bili edini značilnosti. Družina je zgradila cesto – danes imenovano Patpong 1 – in več trgovin, ki so jih oddajali v najem. Patpong 2 je bil dodan kasneje, obe cesti pa sta v zasebni lasti in ne mestni ulici. Patpong 3 in Soi Thaniya nista v lasti družine Patpongpanich. Stara hiša iz tikovine je bila že zdavnaj porušena, ''khlong'' pa je bil zasut, da bi naredili prostor za več trgovin. Prvotno je bil Patpong običajno poslovno območje, vendar je prihod barov sčasoma izrinil večino drugih podjetij.

Do leta 1968 je na tem območju obstajalo nekaj nočnih klubov, Patpong pa je postal postajališče za počitek in okrevanje ameriških vojaških častnikov, ki so služili v [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]], čeprav je bilo glavno območje za počitek in okrevanje vojakov ob cesti New Petchburi, ki so jo poimenovali ''Zlata milja''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Janssen |first1=Peter |title=Patpong: the rise of Bangkok's most famous red light district charted at new museum, complete with mock-up bar room and 'X-rated' area |url=https://www.scmp.com/lifestyle/travel-leisure/article/3039692/patpong-rise-bangkoks-most-famous-red-light-district |access-date=24 December 2019 |work=South China Morning Post |date=29 November 2019}}&lt;/ref&gt; V svojem razcvetu v 1970-ih in 1980-ih je bil Patpong glavno območje nočnega življenja v Bangkoku za tujce in je bil znan po svojih spolno eksplicitnih predstavah. Sredi 1980-ih je v ''soisu'' vsako leto potekal Patpong Mardi Gras, vikend ulični sejem, na katerem so zbirali denar za tajske dobrodelne organizacije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Patpong Mardi Gras |url=https://www.upi.com/Archives/1983/02/19/The-Patpong-Mardi-Gras/9110414478800/ |website=UPI |access-date=19 December 2018 |language=en |date=19 February 1983}}&lt;/ref&gt; V začetku 1990-ih pa je družina Patpongpanich pločnike ceste Patpong 1 spremenila v nočno tržnico in prostore oddala uličnim prodajalcem.&lt;ref&gt;Michael Backman. [http://www.theage.com.au/news/business/the-banana-plantation-turned-sex-zone/2005/09/20/1126982060480.html The banana plantation turned sex zone], ''The Age'', 2005-09-21&lt;/ref&gt;

Posledica tega je bila, da je Patpong izgubil velik del svoje živahnosti kot nočno središče in postal prenatrpan s turističnimi nakupovalci, ki so ignorirali nočno življenje. Nana Plaza in Soi Cowboy sta privabila številne iskalce vznemirjenja iz Patponga. Patpong je leta 2004 postal označeno ''zabaviščno območje'', skupaj z Royal City Avenue (RCA) in deli ceste Ratchadapisek, kjer so največja komercialna prizorišča za seks. Zaradi te oznake so bari odprti do 2. ure zjutraj, namesto do 24. ure ali 1. ure zjutraj, kot je to zakonsko določeno na drugih območjih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Itthipongmaetee|first1=Chayanit|title=Why Bangkok's Fun is Ending at Midnight Again|url=http://www.khaosodenglish.com/life/entertainment/2018/02/13/bangkoks-fun-ending-midnight/|access-date=19 February 2018|work=Khaosod English|date=2018-02-13}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2019 se je v Patpong Soi 2 odprl muzej Patpong, ki gosti zbirko umetnin, starin in eksponatov, ki zajemajo 70 let zgodovine Patponga. Zasebni muzej je bil v 2. nadstropju stavbe 5 nasproti supermarketa Foodland in pod Črno pagodo. Muzej Patpong je bil zaprt maja 2023.

== V medijih ==
Patpong je bil posnet v številnih vesternih filmih, vključno z ''Lovec na jelene'' (1978).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=7 Movie Locations in Bangkok - Bangkok.com Magazine |url=http://www.bangkok.com/magazine/7-movie-locations.htm |website=bangkok.com |access-date=19 December 2018}}&lt;/ref&gt; Zadnji del muzikala ''Miss Saigon'' (1989) se dogaja v baru v Patpongu.

V filmu ''Plavanje v Kambodžo'' je Spalding Gray razpravljal o rdeči četrti Patponga in njenih prostitutkah ter dejal, da v Bangkoku ni kaj dosti drugega za videti, razen Zlatega Bude podnevi in ​​bordelov ponoči.

Pesem ''Dobrodošli na Tajskem'' z istoimenskega studijskega albuma tajske rock skupine Carabao iz leta 1987 vsebuje besedilo: »Tom, Tom, kam si šel sinoči? ... Obožujem Meuang Thai. Všeč mi je Patpong«. Pesem se pritožuje, da turiste Farangov (zahodnjake) pogosto privlači umazana plat Tajske (seksualni turizem Patponga in Pattaye).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://carabaoinenglish.com/song-translations/welcome-to-thailand|title=เวลคัมทูไทยแลนด์ Welcome to Thailand|work=carabaoinenglish.com|date=26 July 2015 |access-date=22 January 2019}}&lt;/ref&gt;

Film ''Baraka'' vsebuje več posnetkov striptizet v Patpongu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Patpong, Bangkok, a filming location from the film Baraka |url=http://www.barakasamsara.com/location/patpong-bangkok |website=www.barakasamsara.com |access-date=19 December 2018 |language=en |date=3 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250713042512/https://www.barakasamsara.com/location/patpong-bangkok |archive-date=2025-07-13 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Knjiga ''Patpong Sisters: An American Woman's View of the Bangkok Sex World'' avtorice Cleo Odzer iz leta 1994 opisuje izkušnje antropologinje, ki je opravljala terensko raziskavo na Tajskem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Odzer|first1=Cleo|title=Patpong Sisters: An American Woman's View of the Bangkok Sex World|date=1994|publisher=Arcade Publishing|isbn=978-1559702812| url=https://books.google.com/books?id=9NolzPvCHgoC|access-date=19 February 2018}}&lt;/ref&gt;

''Patpong: Bangkok's Twilight Zone'' (2001, Nick Nostitz) je fotografski prikaz vidikov nočnega življenja v Patpongu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Nostitz|first1=Nick|title=Patpong: Bangkok's Twilight Zone|date=2001|publisher=Westzone|isbn= 978-0953743827|url=https://books.google.com/books?id=lusJAQAAMAAJ|access-date=19 February 2018}}&lt;/ref&gt;

Knjiga ''Ladyboys: The Secret World of Third Gender Thailand'' iz leta 2008 slika portret tajskih kathoeyjev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Aldous|first1=Susan|last2=Sereemongkonpol|first2=Pornchai|title=Ladyboys: The Secret World of Thailand's Third Gender|date=2008|publisher=Maverick House|isbn=9781905379484|url=https://books.google.com/books?id=xmDpHgAACAAJ|access-date=19 February 2018}}&lt;/ref&gt;

Opera ''Patpong'' je zbirka pesmi, ki jih je napisal Kevin Wood, menedžer Radia City, na melodije sodobnih rock pesmi. Skupaj pripovedujejo zgodbo ljudi v Patpongu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Wood|first1=Kevin|title=Bangkok|url=https://www.youtube.com/watch?v=HccH53qD-9w |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/HccH53qD-9w| archive-date=2021-12-11 |url-status=live|website=YouTube|date=9 October 2012 |access-date=19 February 2018}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

Patpong je del dogajanja v knjigi Toma Robbinsa ''Villa Incognito''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Robbins |first1=Tom |title=Villa Incognito |date=2014 |publisher=Rowohlt E-Book |isbn=9783644039810 |url=https://books.google.com/books?id=RxSZAgAAQBAJ&amp;q=Patpong+Villa+Incognito&amp;pg=PT71 |language=de}}&lt;/ref&gt;

== sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Patpong}}

[[Kategorija:Bangkok]]</text>
      <sha1>b2t9i4l2s8rtpp46mzl2c5e22tlgqm8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Safavidi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>590158</id>
    <revision>
      <id>6761416</id>
      <parentid>6515441</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:24:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Safavid_Flag.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by ConflictFan|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6761416</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14634" sha1="fpl8penjoz9osy54jvlkuqzjyqxip8c" xml:space="preserve">{{Distinguish|Safaridska dinastija}}
{{Infopolje Družina
|image=
|image_caption=Zastava Safavidov po letu 1576
|surname=Safavidska dinastija
|native_name=دودمان صفوی,
|coat of arms=
|country=[[Safavidski Iran]]
|founding year=22. december 1501
|founder=[[Ismail I.]] (1501–1524)
|dissolution={{C.|1736}}
|final ruler=[[Abas III.]] (1732–1736)
|traditions=[[šiizem|dvanajsteriški šiizem]]
|titles=šahanšah Irana
}}

'''Safavidska dinastija''' ({{langx|fa|دودمان صفوی|Dudmân-e Safavi}}),&lt;ref&gt;*{{cite book|last1=Afšār|first1=ta·līf-i Iskandar Baig Turkmān. Zīr-i naẓar bā tanẓīm-i fihristhā wa muqaddama-i Īraǧ|title=Tārīkh-i ʻʻālamārā-yi ʻʻAbbāsī|date=2003|publisher=Mu·assasa-i Intišārāt-i Amīr Kabīr|location=Tihrān|isbn=978-964-00-0818-8|pages=17, 18, 19, 79|edition=Čāp-i 3.|language=fa}}&lt;/ref&gt; je bila vladajoča dinastija safavidskega [[Iran]]a in ena najpomembnejših iranskih vladarskih dinastij, ki je vladala od leta 1501 do 1736.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|title=SAFAVID DYNASTY|encyclopedia=Encyclopædia Iranica |url=http://www.iranicaonline.org/articles/safavids}}&lt;/ref&gt; Njihova vladavina se pogosto šteje za začetek sodobne iranske zgodovine.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |author-last=Matthee |author-first=Rudi |author-link=|title=SAFAVID DYNASTY |url=https://www.iranicaonline.org/articles/safavids |encyclopedia=Encyclopædia Iranica |publisher=Columbia University|location=New York|date=13 June 2017 |orig-year=28 July 2008 |doi=10.1163/2330-4804_EIRO_COM_509 |doi-access=free|issn=2330-4804 |access-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525211301/https://www.iranicaonline.org/articles/safavids |archive-date=25 May 2022 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Streusand, Douglas E., ''Islamic Gunpowder Empires: Ottomans, Safavids, and Mughals'' (Boulder, Col : Westview Press, 2011) (&quot;Streusand&quot;), str. 135.&lt;/ref&gt; Safavidski šah [[Ismail I.]] je ustanovil šiitski islam dvanajstih imamov in ga določil za  uradno religijo Perzijskega cesarstva, kar je pomenilo eno najpomembnejših prelomnic v zgodovini [[islam]]a.&lt;ref&gt; {{cite encyclopedia |author-last=Savory |author-first=Roger |author-link=|year=2012 |orig-date=1995 |title=Ṣafawids |editor1-last=Bosworth |editor1-first=C. E. |editor1-link=|editor2-last=van Donzel |editor2-first=E. J. |editor2-link= |editor3-last=Heinrichs |editor3-first=W. P. |editor3-link= |editor4-last=Lewis |editor4-first=B. |editor5-last=Pellat |editor5-first=Ch. |editor5-link=|editor6-last=Schacht |editor6-first=J. |editor6-link=|encyclopedia=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |location=[[Leiden]] and [[Boston]] |publisher=Brill Publishers |volume=8 |doi=10.1163/1573-3912_islam_COM_0964 |isbn=978-90-04-16121-4}}&lt;/ref&gt; 

Safavidska dinastija izvira iz safavidskega [[Sufizem|sufijskega reda]], ustanovljenega v mestu [[Ardabil]] v iranskem delu [[Azerbajdžan]]a,&lt;ref name=&quot;Matthee 2021&quot;&gt;{{cite book |author-last=Baltacıoğlu-Brammer |author-first=Ayşe |year=2021 |chapter=The emergence of the Safavids as a mystical order and their subsequent rise to power in the fourteenth and fifteenth centuries |chapter-url=https://books.google.com/books?id=gWBCEAAAQBAJ&amp;pg=PA15 |editor-first=Rudi |editor-last=Matthee |title=The Safavid World |location=[[New York City|New York]] and [[London]] |publisher=Routledge |edition=1st |series=Routledge Worlds |pages=15–36 |doi=10.4324/9781003170822 |isbn=978-1-003-17082-2|s2cid=236371308 }}&lt;/ref&gt; sicer pa je bila [[Kurdi|kurdskega]] porekla.&lt;ref&gt;Matthee, Rudi. (2005). The Pursuit of Pleasure: Drugs and Stimulants in Iranian History, 1500-1900. Princeton University Press. ştr. 18&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Savory, Roger. (2008). &quot;EBN BAZZĀZ&quot;. Encyclopaedia Iranica, Vol. VIII, Fasc. 1. str. 8. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Amoretti, Biancamaria Scarcia; Matthee, Rudi. (2009). &quot;Ṣafavid Dynasty&quot;. In Esposito, John L. (ur.) The Oxford Encyclopedia of the Islamic World. Oxford University Press.&lt;/ref&gt; Njeni vladarji so se poročali s [[Turkomani|turkmenskimi]],&lt;ref&gt;Roemer, H.R. (1986). &quot;The Safavid Period&quot; in Jackson, Peter; Lockhart, Laurence. The Cambridge History of Iran, Vol. 6: The Timurid and Safavid Periods. Cambridge University Press. str. 214, 229&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Blow, David (2009). Shah Abbas: The Ruthless King Who Became an Iranian Legend. I.B.Tauris. str. 3&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Savory, Roger M.; Karamustafa, Ahmet T. (1998) &quot;ESMĀʿĪL I ṢAFAWĪ&quot;. Encyclopaedia Iranica Vol. VIII, Fasc. 6, str. 628–636&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ghereghlou, Kioumars (2016). &quot;ḤAYDAR ṢAFAVI&quot;. Encyclopaedia Iranica&lt;/ref&gt;  [[Gruzinci|gruzinskimi]],&lt;ref&gt;Aptin Khanbaghi (2006) The Fire, the Star and the Cross: Minority Religions in Medieval and Early. London &amp; New York. IB Tauris. ISBN 1-84511-056-0, str. 130–131&lt;/ref&gt; [[Čerkezi|čerkeškimi]] {{sfn|Yarshater|2001|p=493}}{{sfn|Khanbaghi|2006|p=130}} in pontskimi [[Grki|grškimi]]&lt;ref&gt; Anthony Bryer. &quot;Greeks and Türkmens: The Pontic Exception&quot;, Dumbarton Oaks Papers, Vol. 29 (1975), Appendix II &quot;Genealogy of the Muslim Marriages of the Princesses of Trebizond&quot;&lt;/ref&gt; patrnerji. V praksi niso govorili le [[Perzijščina|perzijsko]], ampak tudi [[Turščina|turško]] in so se poturčili.{{sfn|Yarshater|2012}}{{sfn|Dale|2020|p=73–74}} Iz svojega oporišča v Ardabilu so vzpostavili nadzor nad deli Velikega Irana in ponovno potrdili iransko identiteto regije,{{sfn | Yarshater 2012}} s čimer so postali prva domača dinastija po [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskem cesarstvu]], ki je ustanovila nacionalno državo, uradno znano kot [[Iran]].&lt;ref&gt;Alireza Shapur Shahbazi (2005), &quot;The History of the Idea of Iran&quot;. V Vesta Curtis ur., Birth of the Persian Empire, IB Tauris, London, str. 108&lt;/ref&gt; 

Safavidi so vladali od leta 1501 do 1722 in kasneje na kratko od leta 1729 do 1736 in od 1750 do 1773. Na vrhuncu moči so vladali celemu današnjemu Iranu, [[Azerbajdžan]]u, [[Bahrajn]]u, [[Armenija|Armeniji]] in vzhodni [[Gruzija|Gruziji]] ter delom severnega [[Kavkaz]]a, [[Rusija|Rusije]], [[Irak]]a, [[Kuvajt]]a in [[Afganistan]]a, [[Turčija|Turčije]], [[Sirija|Sirije]], [[Pakistan]]a, [[Turkmenistan]]a in [[Uzbekistan]]a. 

Dinastija je kljub propadu leta 1736 za seboj pustila oživljen Iran kot gospodarsko  trdnjavo med Vzhodom in Zahodom in vzpostavila učinkovito državno upravo, uvedla arhitekturne inovacije in bila pokrovitelj lepih umetnosti.&lt;ref name=&quot;Iranica&quot;&gt;Husayn ibn Abdāl Zāhedī, 17th cent. Silsilat al-nasab-i Safavīyah, nasabnāmah-'i pādishāhān bā ʻuzmat-i Safavī, ta'līf-i Shaykh Husayn pisar-i Shaykh Abdāl Pīrzādah Zāhedī dar 'ahd-i Shāh-i Sulaymnān-i Safavī. Berlīn, Chāpkhānah-'i Īrānshahr, 1343 (1924), str. 116&lt;/ref&gt; Trajna zapuščina Safavidov je šiizem dvanajstih imamov kot državna religija Irana in širjenje šiizma na [[Bližnji vzhod]], [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], Kavkaz, [[Anatolija|Anatolijo]], [[Perzijski zaliv]] in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]].&lt;ref name=&quot;Iranica&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;savoryeiref&quot;&gt;R.M. Savory, &quot;Safavid Persia&quot;. V: Ann Katherine Swynford Lambton, Peter Malcolm Holt, Bernard Lewis, The Cambridge History of Islam, Cambridge University Press, 1977. str. 394&lt;/ref&gt; 

==Izvor== 
Safavidski vladarji so zase trdili, da so ''sajjidi'', potomci islamskega preroka [[Mohamed]]a, v kar mnogo zgodovinarjev dvomi.&lt;ref name=&quot;savoryeiref&quot;/&gt; Zdi se, da med zgodovinarji obstaja soglasje, da so izvirali iz iranskega [[Kurdistan]]a&lt;ref name=&quot;savoryeiref&quot;/&gt; in so se kasneje preselili v iranski [[Azerbajdžan]]. V 11. stoletju so se naselili v [[Ardabil]]u. Tradicionalni rokopisi Safavidov, napisani pred letom 1501, sledijo rodu Safavidov do kurdskega dostojanstvenika [[Firuz-šah Zarin-Kolah|Firuz-šaha Zarin-Kolaha]].&lt;ref name=&quot;R.M.&quot;&gt;[http://www.iranicaonline.org/articles/ebn-bazzaz RM Savory. Ebn Bazzaz.] ''Encyclopædia Iranica''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;F. Daftary, &quot;Intellectual Traditions in Islam&quot;, I.B. Tauris, 2001. str. 147&lt;/ref&gt; Po mnenju zgodovinarjev,&lt;ref&gt;Tamara Sonn. ''A Brief History of Islam'', Blackwell Publishing, 2004, str. 83, {{ISBN|1-4051-0900-9}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;csatoetal&quot;&gt;É. Á. Csató, B. Isaksson, C Jahani. ''Linguistic Convergence and Areal Diffusion: Case Studies from Iranian, Semitic and Turkic'', Routledge, 2004, str. 228, {{ISBN|0-415-30804-6}}&lt;/ref&gt; vključno z Vladimirjem Minorskim,&lt;ref&gt;Minorsky, V (2009). »Adgharbaydjan (Azarbaydjan)«. V Berman, P; Bianquis, Th; Bosworth, CE; van Donzel, E; Henrichs, WP (ur.). Encyclopedia of Islam (2nd izd.). Brill. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. julija 2012&lt;/ref&gt; in Rogerjem Savoryjem, so bili Safavidi turško govoreča rodbina iranskega porekla.&lt;ref&gt;Roger M. Savory. &quot;Safavids&quot; in Peter Burke, Irfan Habib, Halil İnalcık: ''History of Humanity-Scientific and Cultural Development: From the Sixteenth to the Eighteenth Century'', Taylor &amp; Francis. 1999, str. 259.&lt;/ref&gt; Nekateri šahi so pisali pesmi v svojem takrat maternem turškem jeziku in so hkrati podpirali tudi perzijsko književnost, poezijo in umetniške projekte, vključno s ''[[Šahname šaha Tahmaspa]]''.&lt;ref&gt;John L. Esposito, ''The Oxford History of Islam'', Oxford University Press US, 1999. str. 364&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ira Marvin Lapidus, ''A history of Islamic Societies'', Cambridge University Press, 2002, 2nd ed., str. 445&lt;/ref&gt; Nekateri šahi in njihovi družinski člani so pisali tudi poezijo v perzijskem jeziku.&lt;ref&gt;Colin P. Mitchell, &quot;Ṭahmāsp I&quot; in ''Encyclopædia Iranica''&lt;/ref&gt; 

Avtoriteta Safavidov je bila versko utemeljena, njihova trditev o legitimnosti pa je temeljila na tem, da so neposredni moški potomci [[Ali (kalif)|Alija]],&lt;ref&gt;Kathryn Babayan.  ''Mystics, Monarchs and Messiahs: Cultural Landscapes of Early Modern Iran'', Cambridge, Massachusetts; London : Harvard University Press, 2002. str. 143&lt;/ref&gt; bratranca in zeta preroka Mohameda, ki so ga šiiti imeli za prvega imama. 

Dinastija je že od samega začetka sklepala poroke s pontskimi grškimi kot tudi gruzinskimi rodbinami. Po uradni ustanovitvi leta 1501 so se poročali tudi s čerkeškimi in ponovno gruzinskimi rodbinami, zlasti po prihodu [[Tahmasp I.|Tahmaspa I.]]{{sfn|Yarshater|2001|p=493}}{{sfn|Khanbaghi|2006|p=130}}

==Safavidski šahi Irana==
[[Slika:Safavid dynasty timeline-en.svg|thumb|upright|Časovnica Safavidske dinastije]]
* Ismail I. (1501–1524)
* Tahmasp I. (1524–1576)
* Ismail II. (1576–1578)
* Mohamed Hodabanda (1578–1587)
* [[Abas I. Veliki]] (1587–1629)
* Safi  (1629–1642)
* Abas II. (1642–1666)
* Sulejman I. Perzijski (1666–1694)
* Soltan Husein (1694–1722)
* Tahmasp II. (1722–1732)
* Abas III. (1732–1736)

==Kultura== 

Safavidi so bili že od samega začetka pismeni. Ohranjene so tatijske in perzijske pesmi šejka Safija ad-dina Ardabilija, pa tudi perzijska poezija šejka Sadra ad-dina. Šah Ismail I. je večino ohranjene poezije napisal pod azerbajdžanskim psevdonimom Hataj.&lt;ref name=&quot;Mino&quot;&gt;V. Minorsky, &quot;The Poetry of Shāh Ismā‘īl I&quot;, ''Bulletin of the School of Oriental and African Studies'', University of London 10/4 (1942), str. 1006–1053&lt;/ref&gt; Ismailov sin Mirza in nekateri kasnejši avtorji trdijo, da je Ismail pisal pesmi tako v turščini kot v perzijščini, vendar se je ohranilo le nekaj primerkov njegovih perzijskih verzov.&lt;ref name=&quot;ismailsafaviiranica&quot;&gt;&quot;Ismail Safavi&quot; ''Encyclopædia Iranica''&lt;/ref&gt; Zbirka njegovih pesmi v azerbajdžanskem jeziku je bila objavljena pod naslovom ''Divan''. Šah Tahmasp, ki je pisal pesmi v perzijščini, je bil tudi slikar, medtem ko je bil šah Abas II. znan kot pesnik, ki je pisal azerbajdžanske verze.&lt;ref&gt; E. Yarshater, {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20090120154543/http://www.iranica.com/newsite/search/searchpdf.isc?ReqStrPDFPath=%2Fhome1%2Firanica%2Farticles%2Fv3_articles%2Fazerbaijan%2Flanguage_azerbaijan&amp;OptStrLogFile=%2Fhome%2Firanica%2Fpublic_html%2Flogs%2Fpdfdownload.html Language of Azerbaijan]}}, vii., Persian language of Azerbaijan&quot;, ''Encyclopædia Iranica'', str. 238–245, Online edition.&lt;/ref&gt; Sam Mirza, sin Ismaila I., je bil pesnik in je pisal  v perzijščini. Sestavil je tudi antologijo sodobne poezije.&lt;ref&gt;Emeri &quot;van&quot; Donzel, ''Islamic Desk Reference'', Brill Academic Publishers, 1994, str. 393.&lt;/ref&gt; 

&lt;gallery heights=&quot;170px&quot; mode=&quot;packed-hover&quot; style=&quot;margin-top:3em;&quot; caption=&quot;Safavidsko slikarstvo&quot;&gt; 
Safavid Dynasty, Horse and Groom, by Haydar Ali, early 16th century.jpg 
Safavid Dynasty, Woman with a Spray of Flowers, circa 1575 AD.jpg 
Safavid Dynasty, Joseph Enthroned from a Falnama (Book of Omens), circa 1550 AD.jpg 
Shirin bathing, being approached by Khusraw, Safavid miniature painting, Iran.jpg 
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==    
{{sklici|20em}}

==Viri==    
{{refbegin |2}}   
*{{cite book|last1=Blow|first1=David|title=Shah Abbas: The Ruthless King Who Became an Iranian Legend|date=2009|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-0857716767}}
*{{cite book|url=http://www.cambridge.org/us/academic/subjects/history/middle-east-history/cambridge-history-iran-volume-6?format=HB|title=The Timurid and Safavid Periods|publisher=Cambridge University Press|year=1986|isbn=978-0521200943|editor-last=Jackson|editor-first=Peter|series=The Cambridge History of Iran|volume=6|location=Cambridge|editor-last2=Lockhart|editor-first2=Laurence}}
*{{cite book|last=Khanbaghi|first=Aptin|title=The Fire, the Star and the Cross: Minority Religions in Medieval and Early Modern Iran|url=https://archive.org/details/firestarcrossmin0000khan|publisher=I.B. Tauris|year=2006|isbn=978-1845110567}}
*{{cite book|last1=Mikaberidze|first1=Alexander|author-link1=|title=Historical Dictionary of Georgia|date=2015|publisher=Rowman &amp; Littlefield|isbn=978-1442241466|edition=2|url=https://books.google.com/books?id=JNNQCgAAQBAJ&amp;q=sakhltukhutsesi}}
*{{cite book|last=Savory|first=Roger|title=Iran under the Safavids|url=https://archive.org/details/iranundersafavid0000savo|publisher=Cambridge University Press|year=2007|isbn=978-0521042512}}
*{{cite book|last=Sicker|first=Martin|title=The Islamic World in Decline: From the Treaty of Karlowitz to the Disintegration of the Ottoman Empire|url=https://archive.org/details/islamicworldinde0000sick|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2001|isbn=978-0275968915}}
*{{cite book|last=Yarshater|first=Ehsan|title=Encyclopædia Iranica|publisher=Routledge &amp; Kegan Paul|year=2001|isbn=978-0933273566}}
*Yarshater, Ehsan (2012). »IRAN ii. IRANIAN HISTORY (2) Islamic period (str. 4): The Safavids«. Encyclopaedia Iranica.
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Safavidi]] 
[[Kategorija:Vladarske rodbine]] 
[[Kategorija:Zgodovina Irana]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1501]]
[[Kategorija:Ukinitve v 18. stoletju]]</text>
      <sha1>fpl8penjoz9osy54jvlkuqzjyqxip8c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>591381</id>
    <revision>
      <id>6761734</id>
      <parentid>6761196</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:43:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>zastareli podatki o udeležbi? :/</comment>
      <origin>6761734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25078" sha1="qbuzdsqqhukiv9h2rkpck3e9nbifjvm" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
|image = File:Referendum PPKŽ 2025 GlasovanjeKranj02 (cropped).jpg
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 24. julija 2025?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=323.047		
|no=370.802	
|total=696.294
|invalid=2.445
|notes=&lt;big&gt;{{center|Vir: DVK, 8. december 2025, potrditev zapisnika}}&lt;/big&gt;
|map = Zemljevid referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.svg |map_caption=Porazdelitev glasov po volilnih okrajih&lt;br/&gt;{{Legenda|#0fbb26ff|Za zakon}}{{legenda|#f8423cff|Proti zakonu}}
}}
'''Referendum o ''Zakonu o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]''''' je bil zakonodajni [[referendum]], ki je potekal 23. novembra 2025.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo 23. novembra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-zakonu-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-bo-23-novembra/761077|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-17|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Predlagani zakon je bil po uradnih podatkih na referendumu z več kot 53 % vseh glasov oziroma z več kot 370.000 glasovi volivcev proti zavrnjen.

== Ozadje ==

=== Sprejemanje zakona ===
Po posvetovalnem [[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|referendumu o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]] je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] vložen ''Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja'', ki je bil prvič obravnavan na seji Državnega zbora 27. maja 2025 in potrjen 18. julija 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ med drugim sprejel zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o gostinstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-med-drugim-sprejel-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-in-o-gostinstvu/752315|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/jY_BCoJAFEW_xYVb31OxrJ0SGGMRapLNJjSmUVBHximhr09oVZT4dvdyzoUHFDKgbf6oeK4q0eb1mM90cSGr0CNhYGLgBC5Gx_AQk62Prr-E0xdgxQ5GG8vfJ2hjkphA5_j45zyc508AdHqeAOW1KN6vem1huxyoZDcmmTTucqxLpbp-raOOwzAYXAheM-MqGh1_KaXoFWSfJHRNmmbPHTt5mvYCc9LReA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=048E2EEC54A253DAC1258C18003DEBD1&amp;db=pre_zak&amp;mandat=IX|title=1920-IX Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|accessdate=13.10.2025|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] je nato na zakon izglasoval odložilni veto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni svet izglasoval odložilni veto na vse štiri zakone, ki jih je DZ sprejel minuli teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-svet-izglasoval-odlozilni-veto-na-vse-stiri-zakone-ki-jih-je-dz-sprejel-minuli-teden/752640|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Zakon je bil v DZ ponovno potrjen 24. julija 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ po vetu ponovno potrdil vse tri zakone {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-bodo-po-vetu-ds-ponovno-odlocali-o-treh-zakonih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-10-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Razpis referenduma ===
''Koalicija &quot;proti zastrupitvi bolnikov&quot;'' s prvopodpisanima [[Aleš Primc|Alešem Primcem]] in [[Milena Miklavčič|Mileno Miklavčič]] je 25. julija vložila 15.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Primc in Milena Miklavčič vložila 15.000 podpisov za razpis referenduma|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ales-primc-in-milena-miklavcic-vlozila-15-000-podpisov-za-razpis-referenduma/752942|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Podpisi so se zbirali od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začetek zbiranja podpisov za referendum o prostovoljnem končanju življenja bo 1. septembra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zacetek-zbiranja-podpisov-za-referendum-o-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-bo-1-septembra/753535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; v Državni zbor so bili vloženi 10. oktobra 2025.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V DZ vloženi podpisi za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-vlozeni-podpisi-za-referendum-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja/760396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt;

Pobudniki so predlagali, da bi referendum potekal hkrati z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Referendum o prostovoljnem končanju življenja že konec novembra?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/referendum-o-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-ze-konec-novembra/|website=N1|date=2025-10-10|accessdate=2025-10-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Koalicijske stranke [[Gibanje Svoboda]], [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] so sporočile, da bo referendum predvidoma konec novembra.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Datum izvedbe referenduma, ki bi bil od datuma razpisa oddaljen več kot 45 dni, bi moral Državni zbor potrditi z dvotretjinsko večino.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Za datum izvedbe je bil s 65 glasovi za in nobenim proti določen 23. november 2025.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Po zaprtju volišč v nedeljo, 24. novembra, so nasprontiki zakona očitali, da Državna volilna komisija (DVK) ni razposlala vabil na referendum v domove za starejše in socialnovarstvene zavode. Valerija Buržan, ki je kot fizična oseba v kampanji nasprotovala zakonu, je predsednika DVK [[Igor Zorčič|Igorja Zorčiča]] pozvala k odstopu. DVK je obtožbe zavrnila, saj ji je Pošta Slovenije potrdila dostavo vseh vabil. Po navedbah časnika Večer domovi starejših občanov prav tako niso bili obveščeni o možnosti glasovanja po pošti, zato so ponekod volivci zamudili rok prijave za to obliko glasovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klinična psihologinja direktorja državne volilne komisije pozvala k odstopu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klinicna-psihologinja-direktorja-drzavne-volilne-komisije-pozvala-k-odstopu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
Prijavljeni organizatorji kampanje za podporo zakonu so bile koalicijske stranke [[Gibanje Svoboda]], [[Socialni demokrati]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] ter zunajparlamentarni stranki [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] in [[Nič od tega]]. Tem so se pridružile še pravne osebe [[Danes je nov dan|Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja]], Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Ekološka zadruga z.b.o. in fizična oseba [[Miha Kordiš]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-31|language=sl|last=T.|first=K.}}&lt;/ref&gt;

Prijavljeni organizatorji kampanje za nasprotovanje zakonu so bile opozicijske stranke [[Slovenska demokratska stranka]] in [[Nova Slovenija]] ter zunajparlamentarne [[Slovenska ljudska stranka]], [[Fokus (stranka)|Fokus]], [[Glas upokojencev]], [[Zeleni Slovenije]] in [[Demokrati.]] Tem so se pridružile pravne osebe [[Zavod Iskreni]], Zveza organizacij civilne družbe Slovenije, Združenje Gibanje za otroke in družine, Združenje slovenskih katoliških zdravnikov, Društvo Gibanje za življenje, Pridi.com, Društvo Usidrani, Družinska pobuda, Društvo za družini naklonjeno družbo, Društvo Dominicus, Le SKUPAJ in fizične osebe [[Aleš Primc]], Metka Zevnik, Gregor Prosen, Tomaž Planinšek, Ivana Šošter, Valerija Buržan, Anda Perdan.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Datum
!Izvajalec 
!Vzorec
! align=&quot;center&quot; width=&quot;140&quot; |'''ZA'''
! align=&quot;center&quot; width=&quot;140&quot; |'''PROTI'''&lt;br&gt;
!Razlika
!Ne vem
!Ne povem
!Ne bi volil
!Sklic
|-
| 10.–13. november
|Mediana&lt;br&gt;RTV SLO
|711
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |'''59,9'''
| 28,6
| {{yes|+31,3}}
| 11,4
| {{n/a}}
| {{n/a}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS pred Svobodo; da se je vlada na dogodek v Novem mestu odzvala dobro, meni večina vprašanih
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pred-svobodo-da-se-je-vlada-na-dogodek-v-novem-mestu-odzvala-dobro-meni-vecina-vprasanih/764244|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| 10.–12. november
|Ninamedia&lt;br&gt;Dnevnik
|700
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |'''54,3'''
| 30,6
| {{yes|+23,7}}
| 11,5
| {{n/a}}
| {{n/a}}
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS ohranja največjo podporo, zakon na referendumu bi večina podprla
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-ohranja-najvecjo-podporo-zakon-na-referendumu-bi-vecina-podprla.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last1=STA|last2=L.|first2=N.}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–20. oktober
|IJEK&lt;br&gt;Utrip družbe
|406
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |'''56,3'''
| 27,5
| {{yes|+28,8}}
| 6,4
| {{n/a}}
| 9,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, oktober 2025|url=https://www.ijek.si/2025/10/23/utrip-druzbe-oktober-2025/|website=IJEK.si|accessdate=2025-10-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:92%;line-height:14px&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;80&quot; |Datum
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;40&quot; |Čas
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;80&quot; |Medij
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;80&quot; |Program
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;100&quot; |Voditelj
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;140&quot; |Naslov
! colspan=&quot;2&quot; width=&quot;240&quot; |Gosti
! rowspan=&quot;2&quot; |Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek&lt;br&gt;20. november
|20.00
|RTV Slovenija
|TV SLO 1
|Igor E. Bergant
|'''Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja'''
|&lt;small&gt;Urška K. Zupančič (GS)&lt;br&gt;Mojca Šetinc Pašek (SD)&lt;br&gt;Milan Jakopovič (Levica)&lt;br&gt;Nina Beyokol (Pirati)&lt;br&gt;Boris Žulj (NOT)&lt;br&gt;Andrej Pleterski (Srebrna nit)&lt;br&gt;Filip Dobranić (DJND)&lt;br&gt;Jure Strah (EZ)&lt;br&gt;Miha Kordiš&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Monika Gregorčič (SDS)&lt;br&gt;Mojca Sojar (NSi)&lt;br&gt;Tina Bregant (SLS)&lt;br&gt;Marko Lotrič (Fokus)&lt;br&gt;Gorazd Pretnar (Zeleni)&lt;br&gt;Pavel Rupar (GU)&lt;br&gt;Eva Irgl (Demokrati)&lt;br&gt;Vojko Gašperut (GOD)&lt;br&gt;Jan Zobec (DGZŽ)&lt;br&gt;Andrej Grebenc (ZOCD)&lt;br&gt;Maja Klarendić (ZSKZ)&lt;br&gt;Ernest Petrič (Pridi.com)&lt;br&gt;Nejc Povirk (Usidrani)&lt;br&gt;Anja Korošec (Družinska pobuda)&lt;br&gt;Tomaž Rupar (Dominicus)&lt;br&gt;Jože Kociper (Le skupaj)&lt;br&gt;Mojca Belcl Magdič (Iskreni)&lt;br&gt;Aleš Primc, Metka Zevnik,&lt;br&gt;Gregor Prosen, Anda Perdan,&lt;br&gt; Vesna Melanšek, Ivana Šošter,&lt;br&gt; Valerija Buržan&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-20|language=sl|last1=Z.|first1=M.|last2=Ma.|first2=Al.}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |Sreda&lt;br&gt;19. november
| rowspan=&quot;2&quot; |22.10
|Pro Plus
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: 2. soočenje'''
|&lt;small&gt;Urška K. Zupančič (GS)&lt;br&gt;Mojca Šetinc Pašek (SD)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Monika Gregorčič (SDS)&lt;br&gt;Mojca Sojar (NSi)&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predreferendumsko soočenje: kaj pomeni glas ZA in kaj glas PROTI?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predreferendumsko-soocenje-kaj-pomeni-glas-za-in-kaj-glas-proti.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|RTV Slovenija
|TV SLO 1
|Manica Janežič Ambrožič
|'''Odmevi: Soočenje pred referendumom'''
|&lt;small&gt;Andrej Pleterski (Srebrna nit)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Aleš Primc&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pleterski: Zakon je dovolj varen. Primc: Zakon omogoča usmrtitev človeka brez njegovega podpisa.
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/pleterski-zakon-je-dovolj-varen-primc-zakon-omogoca-usmrtitev-cloveka-brez-njegovega-podpisa/764669|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.00
|NovaHiša
|Nova24TV
|Aleksander Rant
|'''Aktualno: Soočenje pred referendumom'''
|&lt;small&gt;Igor Pribac&lt;br&gt;Andrej Pleterski (Srebrna nit)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Aleš Primc&lt;br&gt;Bojanka Štern&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 19.11.2025 Nova24TV Gostje: Andrej Pleterski, Igor Pribac, Aleš Primc, Bojanka Štern
|url=https://www.youtube.com/watch?v=gqaxcPdWtU8|website=YouTube|accessdate=2025-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|17.00
|RTV Slovenija
|Radio Prvi
|Lucija Dimnik Rikić&lt;br&gt;Alenka Terlep
|'''Studio ob 17h: Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja'''
|&lt;small&gt;Tereza Novak (GS)&lt;br&gt;Damijan Bezjak Zrim (SD)&lt;br&gt;Nataša Sukič (Levica)&lt;br&gt;Nina Beyokol (Pirati)&lt;br&gt;Violeta Tomič (NOT)&lt;br&gt;Andrej Pleterski (Srebrna nit)&lt;br&gt;Filip Dobranić (DJND)&lt;br&gt;Miha Kordiš&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Monika Gregorčič (SDS)&lt;br&gt;Mojca Sojar (NSi)&lt;br&gt;Tina Bregant (SLS)&lt;br&gt;Marko Lotrič (Fokus)&lt;br&gt;Majda Zbačnik (GU)&lt;br&gt;Eva Irgl (Demokrati)&lt;br&gt;Ernest Petrič (GOD)&lt;br&gt;Jan Zobec (DGZŽ)&lt;br&gt;Andrej Grebenc (ZOCD)&lt;br&gt;Urh Grošelj (ZSKZ)&lt;br&gt;Tadej Strehovec (Pridi.com)&lt;br&gt;Nejc Povirk (Usidrani)&lt;br&gt;Tomaž Merše (Družinska pobuda)&lt;br&gt;Tomaž Rupar (Dominicus)&lt;br&gt;Jože Kociper (Le skupaj)&lt;br&gt;Mojca Belcl Magdič (Iskreni)&lt;br&gt;Aleš Primc, Metka Zevnik,&lt;br&gt; Anda Perdan, Vesna Melanšek,&lt;br&gt; Ivana Šošter, Valerija Buržan&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavitev stališč do zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/predstavitev-stalisc-do-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja/764617|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-20|language=sl|last=C.|first=G.}}&lt;/ref&gt;
|-
|Torek&lt;br&gt;18. november
|/
|N1 Slovenija
|''platforme za podkaste''
|Miha Orešnik
|'''N1 Studio: Soočenje pred referendumom'''
|&lt;small&gt;Urška K. Zupančič (GS)&lt;br&gt;Bojana Muršič (SD)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Monika Gregorčič (SDS)&lt;br&gt;Iva Dimic (NSi)&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na soočenju pred referendumom padale težke besede: &quot;To je sebično&quot;
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-soocenju-pred-referendumom-padale-tezke-besede-to-je-sebicno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Nedelja&lt;br&gt;16. november
|20.00
|Planet TV
|Planet TV
|Luka Svetina
|'''Slovenija izbira: Življenje ni stvar referenduma'''
|&lt;small&gt;Igor Pribac&lt;br&gt;Andrej Pleterski (Srebrna nit)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Vesna Melanšek&lt;br&gt;Martin Nahtigal&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mnenja bomo pred referendumom soočili v oddaji Slovenija izbira
|url=https://www.planet-tv.si/clanek/mnenja-bomo-pred-referendumom-soocili-v-oddji-slovenija-izbira/|website=planet-tv.si|accessdate=2025-11-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Nedelja&lt;br&gt;9. november
|20.00
|Planet TV
|Planet TV
|Katarina Braniselj
|'''Slovenija izbira: Soočenje pred referendumom'''
|&lt;small&gt;Dušan Keber&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Marko Noč&lt;br&gt;Bojanka Štern&lt;br&gt;Matjaž Zwitter&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Napovednik -&gt; Soočenje.|url=https://x.com/zdravstvo_si/status/1987086299480666151|website=X.com|accessdate=2025-11-16|language=sl|last=Zdravstvo.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|Petek&lt;br&gt;24. oktober
|22.15
|Pro Plus
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: 1. soočenje'''
|&lt;small&gt;Andrej Pleterski (Srebrna nit)&lt;br&gt;Tereza Novak (GS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Aleš Primc&lt;br&gt;Matija Cevc&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začela se je referendumska kampanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacela-se-je-referendumska-kampanja.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}
== Volilna udeležba ==
{{tortni diagram
| caption = Volilna udeležba
| label1 = Udeležba
| value1 = 41,08
| color1 = green
| label2 = 
| value2 = 58,92
| color2 = white|
}}
[[Slika:Glasovnica na referendumu o prostovoljnem končanju življenja.jpg|sličica|336x336_pik|Glasovnica na referendumu]]
=== Po dnevih ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|9.308
|0,55 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VOLILNA UDELEŽBA PRVI DAN PREDČASNEGA GLASOVANJA (V TOREK, 18. NOVEMBRA 2025)|url=https://www.dvk-rs.si/novica/volilna-udelezba-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-v-torek-18-novembra-2025/|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|13.125
|0,77 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VOLILNA UDELEŽBA DRUGI DAN PREDČASNEGA GLASOVANJA (V SREDO, 19. NOVEMBRA 2025)|url=https://www.dvk-rs.si/novica/volilna-udelezba-drugi-dan-predcasnega-glasovanja-v-sredo-19-novembra-2025/|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|13.297
|0,78 %
| rowspan=2 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VOLILNA UDELEŽBA TRETJI DAN PREDČASNEGA GLASOVANJA (V ČETRTEK, 20. NOVEMBRA 2025)|url=https://www.dvk-rs.si/novica/volilna-udelezba-tretji-dan-predcasnega-glasovanja-v-cetrtek-20-novembra-2025/|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!35.730
!2,11 %
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00''' 
|172.589
|10,18 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dan za referendum: do 11. ure 10,18-odstotna udeležba|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odprla-so-se-volisca-za-referendumsko-glasovanje_3.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-23|language=sl|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=P.}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|492.142
|29,03 %
|&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Na referendumu do 16. ure glasovalo 29 odstotkov volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/na-referendumu-do-16-ure-glasovalo-29-odstotkov-volivcev/764976|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-23|language=sl|first=T.|last=K. B.}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|527.872
|31,14 %
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
|- bgcolor=&quot;#ececec&quot;
!Končna uradna volilna udeležba
!696.341
!41,08 %
!&lt;ref name=&quot;dvk&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-zppkz/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|}

=== Po volilnih enotah ===
Po neuradnih izidih je bila najvišja volilna udeležba v volilni enoti VE1 Kranj (44,86 %), najnižja pa v VE8 Ptuj (36,14 %). Okraj z najvišjo udeležbo je bil Škofja Loka 2 (54,99 %), z najnižjo pa Piran (30,24 %).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |Volilna enota
! width=&quot;70&quot; |{{Aye}} ZA
! width=&quot;70&quot; |{{Nay}} PROTI
! Upravičencev  
! colspan=&quot;2&quot; width=&quot;140&quot; |Udeležba
|-
| VE1
| Kranj
| align=&quot;center&quot; |44,20 %
| {{no|55,81 %}}
| 208.882	
| 93.992
| align=&quot;right&quot; |45,00 %
|-
| VE2
| Postojna
| align=&quot;center&quot; |49,44 %
| {{no|50,56 %}}
| 209.195	
| 80.905	
| align=&quot;right&quot; |38,67 %
|-
| VE3
| Ljubljana Center
| {{yes|52,29 %}}
| align=&quot;center&quot; |47,71 %
| 221.553		
| 99.551	
| align=&quot;right&quot; |44,93 %
|-
| VE4
| Ljubljana Bežigrad
| align=&quot;center&quot; |47,88 %
| {{no|52,12 %}}
| 209.881		
| 90.548		
| align=&quot;right&quot; |43,14 %
|-
| VE5
| Celje
| align=&quot;center&quot; |43,57 %
| {{no|56,43 %}}
| 210.785		
| 85.834	
| align=&quot;right&quot; |40,72 %
|-
| VE6
| Novo mesto
| align=&quot;center&quot; |42,06 %
| {{no|57,94 %}}
| 217.946		
| 88.285		
| align=&quot;right&quot; |40,51 %
|-
| VE7
| Maribor
| align=&quot;center&quot; |48,89 %
| {{no|51,11 %}}
| 206.760		
| 76.383		
| align=&quot;right&quot; |36,94 %
|-
| VE8
| Ptuj
| align=&quot;center&quot; |42,81 %
| {{no|57,19 %}}
| 210.032		
| 75.966			
| align=&quot;right&quot; |36,17 %
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''Slovenija'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''46,55 %'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''53,45 %'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''1.695.039'''
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''696.341'''
| align=&quot;right&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''41,08 %'''
|}

== Odzivi ==

=== Podporniki zakona ===
Predsednik vlade [[Robert Golob]] je v odzivu napovedal nadaljnje delo na tem področju.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po referendumu: &quot;Danes je zmagalo življenje&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/prvi-odzivi-po-referendumu-danes-je-zmagalo-zivljenje/765024|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-23|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt; Podpornikom je izrekel priznanje za dolgoletna prizadevanja, nasprotnikom pa sporočil, da kljub zavrnitvi modela izziv ostaja, saj se vsi strinjajo, da nihče ne sme trpeti neznosnega trpljenja niti biti prisiljen končati življenja. Ob tem je dodal, da »kot svobodna in demokratična družba moramo zagotoviti oboje.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izjava predsednika vlade ob izidih referenduma|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-24-izjava-predsednika-vlade-ob-izidih-referenduma/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Lenart Žavbi]], Svoboda, je izpostavil korektnost politične kampanje zagovornikov zakona, Tereza Novak pa nekorektnost kampanje nasprotnikov zakona. Ponovne poskuse uveljavitve zakona sta napovedali tudi koalicijski Levica in Socialni demokrati. [[Nataša Sukič]], poslanka Levice, je mnenja konservativnih krogov ter [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] označila za lažna. Vpliv podpore RKC je izpostavila tudi [[Mojca Šetinc Pašek]] (SD) ter izrazila prepričanje v potrditev zakona v prihodnosti. Jasmin Feratović (Piratska stranka) je izrazil razočaranje nad izidom ter dejal, da so na »rezultat referenduma vplivali ljudje, ki so ostali doma«.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Prizadevanja za uveljavitev zakona je podprl tudi Andrej Pleterski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Izziv, ki ga rešujemo, ostaja|url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-pot-tega-zakona-ni-dokoncna-677897|website=siol.net|accessdate=2025-11-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Nasprotniki zakona ===
Pobudnik referenduma [[Aleš Primc]] je dejal, da se je zgodil čudež, saj je »kultura življenja premagala kulturo smrti.« Izpostavil je, da so »zmagali sočutje, pravičnost in solidarnost«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS: Volivci so pokazali, da je življenje sveto in nedotakljivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-volivci-so-pokazali-da-je-zivljenje-sveto-in-nedotakljivo-677898|website=siol.net|accessdate=2025-11-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Poslanka SDS [[Alenka Jeraj]] je ob zavrnitvi zakona dejala, da so volivci dokazali, da je »življenje sveto in nedotakljivo«, predlog zakona pa označila za »enega najbolj nevarnih projektov vlade«. [[Aleš Hojs]] (SDS) je napovedal, da pričakuje Golobov odstop, rezultate pa označil za nezaupnico vladi. Mojca Sojar, podpredsednica NSi, se je zahvalila zdravstvenim delavcem in vsem nasprotnikom zakona ter dejala, da »dostojanstvo pomeni tudi zaključek življenja in da ima dostojanstvo smrt«. [[Anže Logar]], Demokrati, je izvedbo referenduma označil za neodgovorno ter ob rezultatih javnomnenjskih raziskav napovedal drugačne rezultate na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Predsednica SLS [[Tina Bregant]] je dejala, da so predlogi vlade nasprotni volji ljudstva in da dajejo prednost interesom, ki ne prinašajo blaginje narodu. Predsednik Zelenih [[Andrej Čuš]] je dejal, da je narod pokazal, da nasprotuje samovoljnim odločitvam ter da se vlada ukvarja z napačnimi temami.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Rezultate referenduma sta pozdravila tudi Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude, in predsednica Združenja starih staršev Slovenije Metka Zevnik.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; 

Zdravniška zbornica Slovenije je zapisala, da jih veseli, ker so volivci prepoznali pomen zdravniškega poklica, ter pozvala k ureditvi [[Paliacija|paliativne oskrbe]]. 

[[Andrej Saje]], predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], je rezultat referenduma označil za spoznanje o nedotakljivosti in dragocenosti človekovega življenja.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&amp;2&amp;DZ-MSS-01/4fd76594f5f589e37df9f25a3518f7a4db75346771ee5aad82f33a1ccfb75cc2 Besedilo zakona]
* {{navedi splet|first=Igor E.|last=Bergant|first2=Andrej|last2=Pleterski|first3=Aleš|last3=Primc|title=Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum/175176224|date=20. 11. 2025|accessdate=2025-11-21}}
{{Referendumi v Sloveniji}}
[[Kategorija:2025 v politiki]]
[[Kategorija:2025 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Smrt]]</text>
      <sha1>qbuzdsqqhukiv9h2rkpck3e9nbifjvm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mednarodno letališče Los Angeles</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593589</id>
    <revision>
      <id>6761404</id>
      <parentid>6727083</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:10:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6761404</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9507" sha1="kkt2knc9i13x48ryfh4ouaeq4iyvtlc" xml:space="preserve">{{Infobox airport
| name                = Mednarodno letališče Los Angeles
| ensign              = 
| ensign_size         = 
| ensign_alt          = 
| nativename          = Los Angeles International Airport
| image               = [[File:LAX blue logo.svg|150px|frameless|class=skin-invert]]
| image_size          = &lt;!-- if less than 220 --&gt;
| image_alt           = 
| caption             = 
| image2              = Los Angeles International Airport Aerial Photo.jpg
| image2_size         = &lt;!-- if less than 220 --&gt;
| image2_alt          = 
| caption2            = LAX septembra 2014
| IATA                = LAX
| ICAO                = KLAX
| FAA                 = LAX
| TC                  = 
| LID                 = 
| GPS                 = 
| WMO                 = 72295
| type                = javno
| owner-oper          = [[Los Angeles World Airports]]
| owner               = 
| operator            = 
| city-served         = metropolitansko območje Los Angelesa
| location            = [[Los Angeles]], Kalifornija, ZDA
| opened              = {{start date and age|1928|10|02}}
| closed              = &lt;!-- {{end date|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| passenger_services_ceased = &lt;!-- {{end date|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| hub                 = {{ubl|class=nowrap
  | [[Alaska Airlines]]
  | [[American Airlines]]
  | [[Atlas Air]]
  | [[Delta Air Lines]]
  | [[Kalitta Air]]
  | [[Polar Air Cargo]]
  | [[United Airlines]]}}
| focus_city          = 
| operating_base      = {{ubl|class=nowrap
  | [[Southwest Airlines]]&lt;ref&gt;{{Cite press release |title=Southwest Airlines Announces New Crew Base for Pilots and Flight Attendants at Nashville International Airport (BNA) |date=August 14, 2023 |url=http://swamedia.com/releases/nashville-crew-base?lang=en-US |language=en |access-date=October 26, 2023 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20231106094620/https://swamedia.com/releases/nashville-crew-base?lang=en-US |archive-date=November 6, 2023}}&lt;/ref&gt;}}
| timezone            = [[Pacifiški čas|PST]]
| utc                 = [[UTC−08:00]]
| summer              = PDT
| utcs                = [[UTC−07:00]]
| elevation-f         = 128
| elevation-m         = 39
| metric-elev         = yes
| coordinates         = {{Coord|33|56|33|N|118|24|29|W|region:US-CA_type:airport|display=it}}
| public_transit       = [[slika:LAMetroLogo.svg|20px|Los Angeles Metro|link=Los Angeles Metro]] LAX/Metro Transit Center
| website             = {{URL|www.flylax.com}}
| image_map           = KLAX FAA Airport Diagram.png
| image_mapsize       = 
| image_map_alt       = 
| image_map_caption   = FAA airport diagram
| pushpin_map         = 
| pushpin_mapsize     = 
| pushpin_map_alt     = 
| pushpin_map_caption = 
| pushpin_relief      = 
| pushpin_image       = 
| pushpin_label       = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_mark        = 
| pushpin_marksize    = 
| r1-number           = 06L/24R
| r1-length-f         = 8926
| r1-length-m         = 2721
| r1-surface          = [[beton]]
| r2-number           = 06R/24L
| r2-length-f         = 10885
| r2-length-m         = 3318
| r2-surface          = beton
| r3-number           = 07L/25R
| r3-length-f         = 12.923
| r3-length-m         = 3.939
| r3-surface          = beton
| r4-number           = 07R/25L
| r4-length-f         = 11.095
| r4-length-m         = 3.382
| r4-surface          = beton
| metric-rwy          = yes
| h1-number           = 
| h1-length-f         = 
| h1-length-m         = 
| h1-surface          = &lt;!-- up to h12 --&gt;
| stat1-header        = Potnikov (2024)
| stat1-data          = 76.587.980&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Los Angeles International Airport 2024 Statistics |url=https://www.lawa.org/-/media/9dd81fae63084225a25ee55a9a0eabfc.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220131220052/https://www.lawa.org/-/media/lawa-web/statistics/market-share-statistics/aircarrier-2021.ashx |archive-date=January 31, 2022 |access-date=February 5, 2025 |website=Lawa.org}}&lt;/ref&gt;
| stat2-header        = Premiki letal (2024)
| stat2-data          = 581.779
| stat3-header        = Gospodarski pomen (2012)
| stat3-data          = 14,9 milijarde [[ameriški dolar|USD]]&lt;ref name=&quot;LAX_ESI&quot;&gt;{{navedi splet |title=Los Angeles International airport – Economic and social impacts |url=http://www.ecquants.com/2012_LAX.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140522122852/http://www.ecquants.com/2012_LAX.aspx |archive-date=May 22, 2014 |access-date=September 7, 2013 |publisher=Ecquants}}&lt;/ref&gt;
| stat4-header        = Družbeni pomen (2012)
| stat4-data          = 133.900 zaposlenih&lt;ref name=&quot;LAX_ESI&quot; /&gt;
| stat-year           = 
| footnotes           = Vir: [[Zvezna uprava za letalstvo]]&lt;ref name=&quot;FAA&quot;&gt;{{FAA-airport|ID=LAX|use=PU|own=PU|site=01818.* A}}. Na dan 7. avgusta 2025.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LAX Statistics – Passengers&quot;&gt;{{navedi splet |title=Los Angeles World Airports (LAWA) - Traffic Comparison (TCOM) - Los Angeles International Airport - Calendar YTD January to December |url=https://www.lawa.org/-/media/8e7fa85120cf4e57a4d9fb21579ea9a9.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180214142011/https://www.lawa.org/-/media/8e7fa85120cf4e57a4d9fb21579ea9a9.pdf |archive-date=February 14, 2018 |access-date=February 13, 2017 |publisher=Lawa.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=January 2016 |title=Statistics |url=http://www.lawa.org/welcome_LAX.aspx?id=798 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170211051258/http://lawa.org/welcome_lax.aspx?id=798 |archive-date=February 11, 2017 |access-date=July 12, 2016 |publisher=Los Angeles World Airports}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Mednarodno letališče Los Angeles''' ({{jezik-en|Los Angeles International Airport}} {{airport codes|LAX|KLAX|LAX}}, pogosto imenovano kar z okrajšavo '''LAX'''), je glavno [[mednarodno letališče]], ki oskrbuje [[Los Angeles]] s širšim metropolitanskim območjem v ameriški zvezni državi [[Kalifornija]]. Stoji v okrožju Westchester, približno 30 km jugozahodno od središča mesta, s poslovnimi in stanovanjskimi območji Westchestra proti severu, mestom [[El Segundo, Kalifornija|El Segundo]] proti jugu in mestom [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] proti vzhodu. Kot največje in najprometnejše letališče na zahodni obali ZDA predstavlja pomembna vrata v državo, je povezava za mednarodne potnike iz Vzhodne in Jugovzhodne Azije, Avstralazije, Mehike in Srednje Amerike.

Letališče pokriva površino {{convert|1400|ha|km2}} in ima štiri vzporedne vzletno-pristajalne steze, upravlja pa ga podjetje  [[Los Angeles World Airports]] (LAWA), izpostava mestne uprave Los Angelesa.&lt;ref name=&quot;FAA&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=LAX Airport data at skyvector.com |url=https://skyvector.com/airport/LAX/Los-Angeles-International-Airport |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220822112831/https://skyvector.com/airport/LAX/Los-Angeles-International-Airport |archive-date=August 22, 2022 |access-date=August 19, 2025 |website=skyvector.com}}&lt;/ref&gt; Leta 2023 je šlo skozi njega več kot 75 milijonov potnikov, s čimer je bilo enajsto najprometnejše letališče na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Josephs |first=Leslie |date=2024-04-15 |title=World's busiest airports show surge in international travel. Here are the rankings |url=https://www.cnbc.com/2024/04/15/worlds-busiest-airport-rankings-2023.html |access-date=2024-04-15 |publisher=CNBC |language=en}}&lt;/ref&gt; Je tudi med petimi najprometnejšimi ameriškimi letališči tako za potniški kot tovorni promet.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Airport Traffic Reports |url=http://aci-na.org/content/airport-traffic-reports |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121103085550/http://aci-na.org/content/airport-traffic-reports |archive-date=November 3, 2012 |access-date=August 19, 2012 |publisher=Airports Council International – North America}}&lt;/ref&gt; Po drugi strani je najprometnejše izhodiščno in ciljno letališče na svetu,&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=A Basic Guide to Los Angeles International Airport (LAX) |url=https://www.discoverlosangeles.com/travel/a-basic-guide-to-los-angeles-international-airport-lax |access-date=June 20, 2023 |publisher=Discover Los Angeles}}&lt;/ref&gt; saj v primerjavi z drugimi letališči mnogo večji delež potnikov začne ali konča svojo pot tu. Po podatkih iz leta 2019 ga le 12 % potnikov uporabi kot postanek.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=LAWA Official Website - Just the Facts |url=https://www.lawa.org/history/lax-history/just-the-facts |access-date=September 9, 2023 |publisher=Los Angeles World Airports}}&lt;/ref&gt;

LAX služi kot matično letališče ali regionalno središče za vse tri največje ameriške letalske družbe ([[Delta Air Lines|Delta]], [[American Airlines|American]] in [[United Airlines|United]]) ter vrsto manjših.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Mehta |first=JV |title=Is LAX's Status as a United Hub on the Chopping Block? |website=AeroXplorer.com |url=https://aeroxplorer.com/articles/is-laxs-status-as-a-united-hub-on-the-chopping-block.php/3200-people-just-ordered-this-300000-flying-car.php |access-date=2025-11-16}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Los Angeles International Airport}}
* {{official}}

{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-letališče}}
[[Kategorija:Letališča v Združenih državah Amerike|Los Angeles]]
[[Kategorija:Los Angeles]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1928]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1928]]</text>
      <sha1>kkt2knc9i13x48ryfh4ouaeq4iyvtlc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Comtrade Gaming</title>
    <ns>0</ns>
    <id>594680</id>
    <revision>
      <id>6761362</id>
      <parentid>6674478</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:45:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Slanaslana</username>
        <id>183796</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Celoten tekst smo uredili v za wikipedia primeren enciklopedični tekst - s čimer TO VEČ NI REKLAMA, ampak so samo dejstva.</comment>
      <origin>6761362</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3697" sha1="724gfwi7btqtb782leauuhnq5loshi9" xml:space="preserve">{{Infobox company
| name = Comtrade Gaming
| native_name = Comtrade Gaming
| type = igralniška divizija skupine ComTrade Group
| industry = razvoj programske opreme za igre na srečo 
| founded = 2013 (dejavnost od 2001 v okviru HERMES SoftLab) 
| sedež podjetja = Ljubljana, Slovenija
| key_people = Aleš Gornjec (CEO); Steven Valentine (CCO)
| products = iCore (spletna igralna platforma); sCore (centralno nadziranje); CG Games (vsebina)
| num_employees = 380
| parent = ComTrade Group 
| website = https://www.comtradegaming.com
}}

'''Comtrade Gaming''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki razvija programsko opremo za industrijo iger na srečo. Deluje kot igralniška divizija skupine [[ComTrade Group]]; dejavnost divizije izvaja več družb v skupini, med njimi Comtrade d.o.o. v Sloveniji in Comtrade Solution Engineering d.o.o. Banja Luka. Rešitve so namenjene spletnim in fizičnim igralniškim operaterjem ter regulatornim organom.&lt;ref name=&quot;about&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Dejavnost razvoja programske opreme za igre na srečo se je v Sloveniji začela leta 2001 v okviru podjetja HERMES SoftLab. Leta 2008 je HERMES SoftLab postal del skupine ComTrade Group,&lt;ref name=&quot;rtvslo&quot; /&gt; dve leti pozneje pa se je preimenoval v ComTrade.

Leta 2013 je bila igralniška dejavnost znotraj skupine organizirana kot samostojna divizija Comtrade Gaming, ki jo vodi Aleš Gornjec.

Podjetje je programske rešitve zagotavljalo tudi tujim operaterjem; leta 2013 je sklenilo pogodbo o dobavi programskih rešitev z avstrijsko družbo Casinos Austria.

Leta 2024 je Comtrade Gaming ustanovil divizijo CG Games za razvoj igralnih vsebin,&lt;ref name=&quot;casinobeats&quot; /&gt; istega leta pa je bil njegov centralni nadzorni sistem uveden za nadzor reguliranega trga iger na srečo v [[Uganda|Ugandi]].&lt;ref name=&quot;intergame&quot; /&gt;

== Izdelki ==
Podjetje razvija iGaming platformo za spletne igre na srečo s sistemom za upravljanje računov igralcev, sistem za upravljanje iger na srečo (Gaming System Management) za igralniške naprave ter centralne nadzorne sisteme, ki jih regulatorni organi uporabljajo za spremljanje reguliranih trgov.&lt;ref name=&quot;about&quot; /&gt;

== Poslovanje ==
Comtrade Gaming ima sedež v Ljubljani ter razvojne enote in zaposlene v več državah, med drugim v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Filipinih in v Braziliji. Po navedbah podjetja je leta 2026 zaposloval približno 380 ljudi, vključno s pogodbenimi sodelavci in ekipami v tujini.&lt;ref name=&quot;about&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;rtvslo&quot;&gt;{{navedi novice |title=Hermes Softlab ni bil poceni |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/hermes-softlab-ni-bil-poceni/85906 |work=MMC RTV Slovenija |date=2008-04-08 |language=sl |access-date=2026-10-06}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;casinobeats&quot;&gt;{{navedi novice |title=Comtrade Gaming enters the content market with CG Games |url=https://casinobeats.com/2024/02/01/comtrade-gaming-enters-the-content-market-with-crash-games-division/ |work=CasinoBeats |author=Joe Streeter |date=2024-02-01 |language=en |access-date=2026-10-06}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;intergame&quot;&gt;{{navedi novice |title=Comtrade launches regulatory compliance tool in Uganda |url=https://www.intergameonline.com/igaming/news/comtrade-launches-regulatory-compliance-tool-in-uganda |work=InterGame |language=en |access-date=2026-10-06}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;about&quot;&gt;{{navedi splet |title=About us |url=https://www.comtradegaming.com/about-us |work=Comtrade Gaming |language=en}}&lt;/ref&gt;
}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.comtradegaming.com Uradna spletna stran]

{{DEFAULTSORT:Comtrade Gaming}}
[[Kategorija:Slovenska podjetja]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2013]]
[[Kategorija:Programska podjetja]]</text>
      <sha1>724gfwi7btqtb782leauuhnq5loshi9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nikolaj Velimirović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598196</id>
    <revision>
      <id>6761569</id>
      <parentid>6720079</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:04:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Vpliv na konkordatno krizo */</comment>
      <origin>6761569</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="144275" sha1="2qb4ee968o9di17uapgjpvxk1otr6oe" xml:space="preserve">{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Sveti
| name = Nikolaj Ohridski in Žički
| honorific-suffix = 
| native_name = Nikola Velimirović
| native_name_lang = sr
| title = [[Škofija Žiča|žički škof]] &lt;br&gt;[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]
| image = Епископ Николай (Велимирович).JPG |
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Škof Nikolaj Velimirović
| church = 
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje)
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = [[Sava Barać]]
| opposed = 
| successor = [[Jefem Bojović]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[20. december]] [[1909]] &lt;br&gt;[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
| ordained_by = 
| consecration = 
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| date of birth = {{birth date|1881|01|4}} 
| place of birth =  [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]])
| date of death =   {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} 
| place of death =  [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]]
| buried = 
| tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]])
| resting_place_coordinates =
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavje|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Dragomir Velimirović&lt;br&gt;Katarina Filipović
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof ]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Časopis &quot;Novosti&quot; navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]&lt;br&gt;[[Univerza  v Bernu|Bernska univerza]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}&lt;ref name=&quot;ROCOR&quot;&gt;The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=crkveni&gt;{{navedi splet|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}&lt;/ref&gt;
| venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]&lt;br&gt;[[Ruska pravoslavna cerkev]]&lt;br&gt;[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]]
| saint_title = [[Svetnik|Sveti]]
| beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije)
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[24. maj]] [[2003]]
| canonized_place = 
| canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]]
| attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino &quot;Lelić&quot;
| patronage = 
| shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]])
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}.

Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''&quot;Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]&quot;'',&lt;ref name=&quot;orthodoxinfo2&quot;&gt;{{navedi splet |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}&lt;/ref&gt; ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija &quot;Sveti vladika Nikolaj i naše vreme&quot;|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt; ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.&lt;ref name=&quot;Markovich 2017 143&quot;&gt;{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
[[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]&lt;/center&gt;

=== Poreklo in družina ===
Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]&lt;ref&gt;Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44&lt;/ref&gt; na [[Tucindan]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}&lt;/ref&gt; oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. 

Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt; Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}&lt;/ref&gt; 
Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.&lt;ref&gt;Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;cohp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Izobrazba ===
[[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|&lt;center&gt;Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]&lt;/center&gt;
[[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|&lt;center&gt;Velimirović kot študent]]&lt;/center&gt;
[[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|&lt;center&gt;Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]&lt;/center&gt;

==== Gimnazija v Valjevem ====
Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. 

==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ====

Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}&lt;/ref&gt; 

Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. 

Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title=Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović|publisher=SHINE magazin|author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026|archive-date=2025-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219204824/https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Učitelj in štipendist ====
[[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.&lt;ref name=cohp/&gt; Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt; To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. 

Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}&lt;/ref&gt; Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal:
{|
|-
! »Idi na prosvećeni zapad«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Pojdi na razsvetljeni Zahod«
|-
| &lt;blockquote&gt; »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Dva doktorata ====
Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''&quot;Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve&quot;''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''&quot;Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814&quot;'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}&lt;/ref&gt; tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt; Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].&lt;ref name=&quot;Markovich 2017 143&quot;/&gt;

==== Vrnitev v gimnazijo ====

Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
[[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]&lt;br&gt;&lt;small&gt; (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''&quot;Moji doživljaji&quot;'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;

==== Jeromonah ====
Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: &quot;Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke.&quot; Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 

17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel &quot;monaški postrig&quot; (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt; Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.&lt;ref name=&quot;OCA&quot;&gt;''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.&lt;/ref&gt;

Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«&lt;ref&gt;Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}&lt;/ref&gt; pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno:
{|
|-
! „Хришћански весник“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Krščanski glasnik“
|-
| &lt;blockquote&gt;»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Rusija ====
Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“&lt;ref&gt;[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah&lt;/ref&gt;. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt; 

Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v &quot;Sveto Rusijo&quot; — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt; In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj &quot;izvršila dobar uticaj&quot; ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].&lt;ref name=cohp/&gt;&lt;ref name=&quot;Markovich 2017 143&quot;/&gt; Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}&lt;/ref&gt;
O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Bosna in Hercegovina ====
S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}&lt;/ref&gt;

{| {{prettytable}} style=&quot;text-align:center;&quot;
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
! colspan=5 style=&quot;border-right:0px;&quot; |Popis prebivalstva BiH leta 1910
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
| '''Veroizpoved'''
| '''Število'''
| '''Delež'''
|-
| align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % 
|-
| align=left|Muslimani&lt;ref&gt;Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}&lt;/ref&gt;|| align=&quot;right&quot; | 612.137 ||32,25 % 
|-
| align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % 
|-
| align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % 
|-
| align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % 
|}
Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo &quot;Mlado Bosno&quot; nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki:
{|
|-
! „Dolazim iz Srbije“&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}&lt;/ref&gt;:
! „Prihajam iz Srbije“
|-
| &lt;blockquote&gt;“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”&lt;br&gt;“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«&lt;br&gt; »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Ošvrknil je &quot;avstrijsko aneksijo BiH&quot;, ki pa jo obrnil na glavo kot &quot;bosansko aneksijo Srbije&quot;; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k  želeni &quot;srbski priključitvi BiH&quot;, do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813).

O tem „otoku svobode“ in &quot;slogi&quot; v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi:
{|
|-
! Političko partizanstvo&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}&lt;/ref&gt;
! Politično strankarstvo
|-
| &lt;blockquote&gt;“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ &lt;br&gt;“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.”
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“&lt;br&gt;„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
Čudi, da je tako hitro pozabil, kako &quot;prijazno&quot; je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor:
{|
|-
! „Nikola se vraća u Beograd“&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}&lt;/ref&gt;
! „Nikola se vrne v Beligrad“
|-
| &lt;blockquote&gt;Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.&lt;ref&gt;Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.&lt;/ref&gt; 
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Med prvo svetovno vojno ===
[[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|&lt;center&gt;2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&amp;set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;
[[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|&lt;center&gt;Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|&lt;center&gt;Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta  [[1919]]]]&lt;/center&gt;
[[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi  domojubno spodbudo &quot;Nad grehom in smrtjo&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: &quot;[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]&quot; Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&amp;set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. 

Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.&lt;ref&gt;doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bank&quot;&gt;[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&amp;dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&amp;pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267&lt;/ref&gt;

Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;

== Škof ==
=== Dejavnost med vojnama ===
[[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|&lt;center&gt;Velimirović kot škof]]&lt;/center&gt;
[[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|&lt;center&gt;Vladika Nikolaj — &quot;Novi Zlatousti&quot; — avgusta 1927]]
[[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|&lt;center&gt;Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]&lt;/center&gt; 
[[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|&lt;center&gt;Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]&lt;/center&gt;

Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]&lt;ref name=bank/&gt;. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]].

Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}}

Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.&lt;ref&gt;''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&amp;nbsp;285–86)&lt;/ref&gt; Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.&lt;ref&gt;Living Age, Vol. 335-36, 1928-29&lt;/ref&gt;

Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}}

Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati.

==== Vpliv na konkordatno krizo ====
Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).&lt;ref name=&quot;Markovich 2017 143&quot;/&gt;

V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri.

Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. &quot;krvave litije&quot; leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot &quot;velika zmaga&quot; nad &quot;črno internacionalo&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. 
&lt;ref&gt;M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november  2024}}&lt;/ref&gt;

Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''&quot;odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni&quot;'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}&lt;/ref&gt;.

V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat &quot;daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava&quot;.{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal:
:&quot;Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!&quot;''{{sfn|Perica|2002|p=18}} &lt;ref&gt;Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298&lt;/ref&gt;

Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Gavrilo Dožić|patrijarha Gavrila]]&lt;ref&gt;celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950&lt;/ref&gt;, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}&lt;/ref&gt; To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: &quot;Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje &quot;konkordata&quot; med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
==== Pripor in zapor ====
[[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|&lt;center&gt;Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]&lt;ref&gt;Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general &quot;Srbskih prostovoljcev&quot; [[Miodrag Damjanović]]&lt;/ref&gt;.]]&lt;/center&gt;

Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje &quot;Zbor&quot;]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}}

Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi  sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v samostan [[Vojlovica|Vojlovico]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title=Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović|publisher=SHINE magazin|author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026|archive-date=2025-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219204824/https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.&lt;ref&gt;Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}&lt;/ref&gt;

==== V Sloveniji ====
[[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|&lt;center&gt;Velimirovič pri &quot;srbskih prostovoljcih&quot; — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]&lt;/center&gt;

Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.&lt;ref&gt;Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.&lt;/ref&gt; Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}}

Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}&lt;/ref&gt;

Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

== Begunstvo, smrt in spomin ==
=== Begunstvo in zadnja leta življenja ===
Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &amp;#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}&lt;/ref&gt;

Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
{{multiple image
| align = right
| image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg
| width1 = 170
| alt1 = 
| caption1 = &lt;center&gt;Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993&lt;/center&gt;
| image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg
| width2 = 161
| alt2 = 
| caption2 = &lt;center&gt;Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka&lt;/center&gt;
| image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg
| width3 = 161
| alt3 = 
| caption3 = &lt;center&gt;Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020&lt;/center&gt;
| footer = &lt;center&gt;Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke  po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.&lt;/center&gt;
}}

Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti.

Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam  izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}&lt;/ref&gt; Drugo podobno izročilo pa pravi:
:»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« 
Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title=&quot;UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU...&quot; Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}&lt;/ref&gt; Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist.

Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Svetništvo ===
[[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|&lt;center&gt;[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]  pred letom 1941.]]&lt;/center&gt;  

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob sogovornikovo glavo.&lt;ref&gt;Tamara Skrozza (15. april 2009). &quot;Visoke štikle i kratak fitilj&quot; [High heels and a short wick]. Vreme (v srbščini). Pridobljeno 22. septembra 2023.&lt;/ref&gt;  

19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en &quot;politični&quot; škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title=Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović|publisher=SHINE magazin|author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026|archive-date=2025-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219204824/https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).&lt;ref name=&quot;ROCOR&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;crkveni&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;OCA&quot; /&gt; Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zanimivosti ===
==== Srečanje s Teslom ====
Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге &quot;Тесла: Духовни лик&quot;|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}&lt;/ref&gt;

Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok.  Sledilo je novo vprašanje:&lt;br&gt; 
„Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:&lt;br&gt; 
„Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Mleko za pijanca ====
Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z &quot;resnim&quot; spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka.

==== Marijina prikazovanja ====
Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.«

==== Kateri Jožef? ====
Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: &quot;Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!&quot; 

Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: &quot;Dole Josif!&quot; (&quot;Proč z Jožefom!&quot;) Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali.

==== Zmanjkalo je toka ====
Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. 

==== Kdo bo zmagal? ====
Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj  povedo,  kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt;

==== Avto je vžgal ====
Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: 

&quot;Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title=Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović|publisher=SHINE magazin|author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026|archive-date=2025-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219204824/https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== &quot;Ne bova se več videla&quot; ====
Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež:

Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: &quot;Ne bova se več videla.&quot; 
Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Literarna kritika ===
[[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|&lt;center&gt;[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;
Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.&lt;ref&gt;Radović, A. &quot;Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja&quot; in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)&lt;/ref&gt;

Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.&lt;ref&gt;Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.&lt;/ref&gt; Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.&lt;ref&gt;Djordjevic, M, &quot;Povratak propovednika&quot;, Republika No. 143-144, July 1996.&lt;/ref&gt; To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: &quot;Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}&lt;/ref&gt; 

Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom &quot;Skozi zaporniško okno&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita &quot;Zahodu&quot;, protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}&lt;/ref&gt;, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. 

Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi:
{|
|-
! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}&lt;/ref&gt;

! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi
|-
| &lt;blockquote&gt; Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi.
&lt;/blockquote&gt;
|}
Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}&lt;/ref&gt;.

=== Antisemitizem ===
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo &quot;Skozi jetniško okno&quot;. Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa &quot;obsedeni od smrdljivega Satanovega duha&quot;, in da so se &quot;izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat&quot;, kajti &quot;tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]&quot;, ki &quot;jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]].&quot;{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}&lt;/ref&gt; 

[[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}&lt;/ref&gt; 
#Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog  [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} &lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}&lt;/ref&gt;To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so &quot;gadja zalega&quot;&lt;ref&gt;Mt 12,34&lt;/ref&gt;  ali da „je njihov oče hudič“&lt;ref&gt;Jn 8,44&lt;/ref&gt;.{{sfn|Byford|2008|p=175}}
#V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in &quot;veri v pravega Boga&quot;.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}}
# Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico &quot;vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi.&quot;{{sfn|Byford|2008|p=45}}
#V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}&lt;/ref&gt;pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}&lt;/ref&gt; Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}&lt;/ref&gt;

=== Nacionalizem ===
Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici &quot;Skozi jetniško okno&quot;. Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja &quot;velikega nemškega voditelja&quot; in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 

Veliko večji vpliv kot &quot;Židje&quot; pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o &quot;korenskih rasah&quot; in o &quot;teoriji spolov&quot; še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom &quot;Lucifer&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}&lt;/ref&gt; Pod pretvezo o starodavni in vesoljni &quot;skrivni vedi&quot;, katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]&lt;ref&gt;William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist  (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.&lt;/ref&gt; in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&amp;pg=PA44 44]}}&lt;ref&gt;[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm &quot;The Sources of Madame Blavatsky's Writings&quot;], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.&lt;/ref&gt;; njeno vztrajanje pri obstoju &quot;mojstrov modrosti&quot; pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}}

Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], &quot;rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]&quot; — pa tudi &quot;oče indijskega naroda&quot; Gandi. V svoji avtobiografiji &quot;Moje življenje&quot; je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''&quot;Ključ do teozofije&quot;''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''&lt;ref&gt;Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969&lt;/ref&gt;.

[[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni &quot;rasistično nastrojena&quot; le &quot;v redkih primerih&quot;, ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''&quot;arijsko&quot; '' in ''&quot;semitsko&quot;'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so &quot;nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti&quot;''&lt;ref&gt;''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200&lt;/ref&gt;. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do &quot;pete rase&quot; – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo &quot;mater nacizma&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}&lt;/ref&gt;

Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: 
{|
|-
! Poštovanje nemačkom Vođi&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;
! Spoštovanje nemškemu Voditelju
|-
| &lt;blockquote&gt; &quot;Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

Pod tem &quot;najpomembnejšim delom&quot; neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]&lt;ref&gt;Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi&lt;/ref&gt;, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ekumenizem ===
[[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt; Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih &quot;Skozi jetniško okno&quot;: tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z &quot;Zahoda&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 

Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da &quot;Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}&lt;/ref&gt;
Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}&lt;/ref&gt;

Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}&lt;/ref&gt;

Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&amp;q=serbian&amp;pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}&lt;/ref&gt;

Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}&lt;/ref&gt; Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega &quot;spreobrnjenja&quot; in &quot;pranja možganov&quot;. 
Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}&lt;/ref&gt;

Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in &quot;[[rusofilstvo|rusofilsko]]&quot; vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.&lt;ref name=&quot;Denial 24&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&amp;pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}&lt;/ref&gt;  Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&amp;pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}&lt;/ref&gt; 

Nedvomno je na Nikolajevo &quot;katoliško&quot; in &quot;zahodno&quot; usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje &quot;Bošnjaki&quot;. Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}&lt;/ref&gt;

Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Denial 24&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}&lt;/ref&gt; V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.&lt;ref name=&quot;Denial 27&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&amp;pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}&lt;/ref&gt; Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.&lt;ref name=&quot;Denial 27&quot;/&gt; 

Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;&lt;ref name=&quot;Denial 28&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&amp;pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}&lt;/ref&gt; ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.&lt;ref name=&quot;Denial 29&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&amp;pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}&lt;/ref&gt;

V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,&lt;ref name=&quot;Denial 29&quot;/&gt;saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. 

Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je &quot;tako moral govoriti&quot;, da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v &quot;Kraljevini Jugoslaviji&quot; pa neuradno.&lt;ref name=&quot;Denial 30&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&amp;pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}&lt;/ref&gt;

== Navedki ==
{{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.'''
}}
{{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}}
{{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.'''
}}
{{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}&lt;/ref&gt;/''&quot;O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane.&quot;''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;'''&quot;Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita.&quot;'''
}}
{{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}&lt;/ref&gt;/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Ekumenizem]]
*[[Konkordatna kriza]]

== Njegova dela ==
=== Objavljena književna dela ===
Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na  „rasejanje“ („diasporo“).

{|
|- valign=top
|
* ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html]
* ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''.
* ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911.
* ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. &lt;ref&gt;[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]&lt;/ref&gt;
* ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915.
* ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916.
* ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925.
* {{navedi splet |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, 
* ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932.
* ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html]
* ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945.
* ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949.
* ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950.
* ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952.
* ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952.
* ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953.
* ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953.
|}

=== Posmrtno objavljena dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958.
* ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959.
* ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976.
* ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976.
* ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977.
* ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html]
* ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986.
* ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986.
* ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988.
* ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html]
* ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988.
* ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html]
* ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991.
* ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991.
* ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993.
* ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994.
* ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995.
* ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995.
* ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995.
* ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] 
* ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995.
* ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995.
* ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996.
* ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997.
* ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997.
* ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998.
* ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998.
* ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998.
* ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999.
* ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999.
* ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999.
* ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001.
* ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003.
* ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003.
* ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)''
* ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)''
* ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)''
* ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)''
* ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)''
* ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)''
* ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)''
* ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)''
* ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)''
* ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)''
* ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)''
* ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)''
* ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)''
* ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)''
* ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)''
* ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)''
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
* Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. 
* {{navedi knjigo | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }}
* Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str.
;{{ikona en}}
*Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)]
*Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22.
*Byford, J.T. &quot;Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society&quot;, RFE/RL Report,  18 February 2004, Volume  6, Number 4
* {{navedi knjigo | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }}
* {{navedi knjigo | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: &quot;lackey of the Germans&quot; or a &quot;Victim of Fascism&quot;? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }}
* {{navedi knjigo | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&amp;M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }}
* {{navedi knjigo |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}}
*{{navedi novice |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}}
* {{navedi knjigo |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}}
* {{navedi knjigo|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}}
;{{ikona de}}
* {{navedi knjigo
|last              = Ender
|first             = Anton
|chapter           = 379 §, 1066 str. 
|editor-last       = Denzinger &amp; Co Einsiedeln-Waldshut-Köln
|editor-first      = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago
|title             = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie
|publisher         = Typographen des hl. Apostol. Stuhles
|url               = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&amp;redir_esc=y
|year              = 1900
}}
* {{navedi knjigo
  |last=Grill
  |first=Rudolf Chrsostomus
  |chapter=
  |editor-last=
  |editor-first=Saur
  |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) 
  |publisher = EOS-Verlag
  |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008  Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books 
  |place= St. Ottilien
  |year= 1998
  |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X
  |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377
}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir}}
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press]
*[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press]
;{{ikona sr}}
*[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića]
*[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}}

{{s-start}}
{{s-rel|eo}}
{{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}}
{{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920&lt;br&gt;1936–1956}}
{{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}}
{{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}}
{{s-aft|after=[[German Đorić]] }}
{{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}}
{{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}}
{{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}}
{{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}}
{{end}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1881]]
[[Kategorija:Umrli leta 1956]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Škofje Žiče]]
[[Kategorija:Škofje Ohrida]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Srbi v Makedoniji]]
[[Kategorija:Srbi v Ameriki]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Jugoslovanski politiki]]
[[Kategorija:Teorije zarote]]
[[Kategorija:Svetniki]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Antikomunizem]]
[[Kategorija:Antisemitizem]]
[[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]]
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Žrtve nacizma]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>2qb4ee968o9di17uapgjpvxk1otr6oe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600908</id>
    <revision>
      <id>6761658</id>
      <parentid>6760851</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:56:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mešane štafete */ dp</comment>
      <origin>6761658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8978" sha1="fkhjuolv078amdqymooqysm0o3da3n0" xml:space="preserve">{{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualno kolesarsko tekmovanje}}
{{Infobox cycling race
| image = 
| pushpin_map = Slovenija
| pushpin_label = Ljubljana
| map_caption =
| venue = [[Slovenija]], [[Ljubljana]] {{flagicon|Slovenija}}
| coordinates =  {{coord|46|3|17|N|14|30|20|E|}}
| date = 2.–7. oktober 2026
| nations =
| cyclists =
| events = 14
|previous = [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025|2025]]
|next = [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2027|2027]]
}}
 
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu]] 2026''' je 32. izvedba vsakoletnega [[Evropsko prvenstvo|evropskega prvenstva]] v [[cestno kolesarstvo|cestnem kolesarstvu]], ki ga organizira [[Evropska kolesarska zveza]] (UEC). Poteka med [[2. oktober|2.]] in [[7. oktober|7. oktobrom]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] z okolico.&lt;ref name=&quot;slovenia-info&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/press-centre/news-of-the-tourism-press-agency/35626-slovenia-to-host-the-2026-uec-road-european-championships |title=Slovenia to Host the 2026 UEC Road European Championships |publisher=I Feel Slovenia |date=18 November 2025 |access-date=2026-04-11|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sloveniatimes&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniatimes.com/45039/slovenia-to-host-2026-european-road-cycling-championships |title=Slovenia to host 2026 European Road Cycling Championships |publisher=The Slovenia Times |date=1 October 2025 |access-date=2026-04-11|language=en}}&lt;/ref&gt; Slovenija bo prvič gostila mednarodno kolesarstvo prvenstvo.&lt;ref name=&quot;sloveniatimes&quot;/&gt; Na njem bo v 14. disciplinah nastopilo 800 kolesarjev in kolesark iz 40 držav.&lt;ref name=&quot;slovenia-info&quot;/&gt;

== Razpored ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Datum !! Disciplina
|-
| 2. oktober || moška cestna dirka do 23 let
|-
| 2. oktober || ženska cestna dirka do 23 let
|-
| 3. oktober || ženska cestna dirka
|- 
| 3. oktober || moška mladinska cestna dirka
|-
| 4. oktober || ženska mladinska cestna dirka
|-
| 4. oktober || moška cestna dirka
|-
| 6. oktober || mešana štafeta
|-
| 6. oktober || mešana mladinska štafeta
|-
| 7. oktober || moški kronometer
|-
| 7. oktober || ženski kronometer
|-
| 7. oktober || moški kronometer do 23 let
|-
| 7. oktober || ženski kronometer do 23 let
|-
| 7. oktober || moški mladinski kronometer
|-
| 7. oktober || ženski mladinski kronometer
|-
|}

== Dobitniki medalj ==
===Elite===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Elite moški'''
|-
| Cestna dirka
| {{Flag medalist|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} || 4h 16'37&quot;
| {{Flag medalist|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Christian Scaroni]]|ITA}} || +59&quot;
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Elite ženske'''
|-
| Cestna dirka
| {{Flag medalist|[[Demi Vollering]]|NLD}} || 3h 10' 33&quot;
| {{Flag medalist|[[Puck Pieterse]]|NLD}} || +5&quot;
| {{Flag medalist|[[Marlen Reusser]]|SUI}} || s.t.
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|}

===Do 23 let===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Moški do 23 let'''
|-
| Cestna dirka&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Men U23 Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Men%20Under23%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=2 October 2026 |date=2 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{Flag medalist|[[Héctor Álvarez (kolesar)|Héctor Álvarez]]|ESP}} || 3h 02' 22&quot;
| {{Flag medalist|[[Jan Michał Jackowiak]]|POL}} || +20&quot;
| {{Flag medalist|[[Niels Driesen]]|BEL}} || +32&quot;
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Ženske do 23 let'''
|-
| Cestna dirka&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Women U23 Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Women%20Under23%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=2 October 2026 |date=2 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{Flag medalist|[[Mara Winter]]|SUI}} || 2h 26' 48&quot;
| {{Flag medalist|[[Nienke Vinke]]|NLD}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Viktória Chladoňová]]|SVK}} || s.t.
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|}

===Mladinci===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Moški mladinci'''
|-
| Cestna dirka&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Men Junior Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Men%20Junior%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=3 October 2026 |date=3 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{Flag medalist|[[Elias Dybing]]|NOR}} || 2h 42' 40&quot;
| {{Flag medalist|[[Aitor Martínez Groset]]|ESP}} || +10&quot;
| {{Flag medalist|[[Jop van den Biggelaar]]|NLD}} || s.t.
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Ženske mladinke'''
|-
| Cestna dirka&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Women Junior Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Women%20Junior%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=4 October 2026 |date=4 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{Flag medalist|[[Azzurra Ballan]]|ITA}} || 1h 52' 38&quot;
| {{Flag medalist|[[Morgane Lestrade]]|FRA}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Klara Dworatzek]]|GER}} || s.t.
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|}

===Mešane štafete===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| Elite&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Elite Mixed Relay results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Elite%20Mixed%20Relay%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=6 October 2026 |date=6 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{FRA}}&lt;br /&gt;[[Bruno Armirail]]&lt;br /&gt;[[Rémi Cavagna]]&lt;br /&gt;[[Thibault Guernalec]]&lt;br /&gt;[[Juliette Berthet]]&lt;br /&gt;[[Cédrine Kerbaol]]&lt;br /&gt;[[Maëva Squiban]] || 1h 00' 19.05&quot;
| {{ITA}}&lt;br /&gt;[[Mattia Cattaneo]]&lt;br /&gt;[[Marco Frigo]]&lt;br /&gt;[[Matteo Sobrero]]&lt;br /&gt;[[Elisa Longo Borghini]]&lt;br /&gt;[[Monica Trinca Colonel]]&lt;br /&gt;[[Alessia Vigilia]] || + 1:12.36&quot;
| {{LUX}}&lt;br /&gt;[[Alex Kirsch]]&lt;br /&gt;[[Mathieu Kockelmann]]&lt;br /&gt;[[Mats Wenzel]]&lt;br /&gt;[[Nina Berton]]&lt;br /&gt;[[Marie Schreiber]]&lt;br /&gt;[[Liv Wenzel]] || + 3:34.52&quot;
|-
| Mladinci&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Junior Mixed Relay results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Junior%20Mixed%20Relay%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=6 October 2026 |date=6 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{ITA}}&lt;br /&gt;[[Enrico Andrea Balliana]]&lt;br /&gt;[[Brandon Fedrizzi]]&lt;br /&gt;[[Patrik Pezzo Rosola]]&lt;br /&gt;[[Azzurra Ballan]]&lt;br /&gt;[[Elisa Bianchi (kolesarka)|Elisa Bianchi]]&lt;br /&gt;[[Matilde Rossignoli]] || 1h 07' 22.19&quot;
| {{POL}}&lt;br /&gt;[[Mateusz Blaszak]]&lt;br /&gt;[[Mikołaj Legieć]]&lt;br /&gt;[[Igor Mitoraj (kolesar)|Igor Mitoraj]]&lt;br /&gt;[[Agata Sekta]]&lt;br /&gt;[[Amelia Szymańska]]&lt;br /&gt;[[Kinga Słomka]] || + 23.01&quot;
| {{SUI}}&lt;br /&gt;[[Laurin Lingenhag]]&lt;br /&gt;[[Gian Müller]]&lt;br /&gt;[[Antoine Salamin (kolesar)|Antoine Salamin]]&lt;br /&gt;[[Joline Hunziker]]&lt;br /&gt;[[Elia Marthe]]&lt;br /&gt;[[Valentine Rousseaux]] || +30.08&quot;
|}

== Medalju po državah ==
{{Medals table
 | caption        =
 | host           = SVN
 | show_limit     =
 | remaining_link =
 | flag_template  = flagcountry
 | event          =
 | team           =
 | gold_NLD = 1 | silver_NLD = 2 | bronze_NLD = 1
 | gold_ESP = 1 | silver_ESP = 1 | bronze_ESP = 0
 | gold_SUI = 1 | silver_SUI = 0 | bronze_SUI = 1
 | gold_NOR = 1 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 0
 | gold_POL = 0 | silver_POL = 1 | bronze_POL = 0
 | gold_BEL = 1 | silver_BEL = 0 | bronze_BEL = 1
 | gold_SVK = 0 | silver_SVK = 0 | bronze_SVK = 1
 | gold_ITA = 1 | silver_ITA = 1 | bronze_ITA = 1
 | gold_FRA = 0 | silver_FRA = 1 | bronze_FRA = 0
 | gold_GER = 0 | silver_GER = 0 | bronze_GER = 1
}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.uci.org/competition-details/2026/ROA/78565 Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026] na uci.org

{{šport v Sloveniji}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:2026 v športu]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Evropska prvenstva v cestnem kolesarstvu|2026]]
[[Kategorija:Kolesarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]]</text>
      <sha1>fkhjuolv078amdqymooqysm0o3da3n0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761659</id>
      <parentid>6761658</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:56:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Medalju po državah */ pos.</comment>
      <origin>6761659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9028" sha1="lz446hrq5xngynmem77uatrkn56sfkw" xml:space="preserve">{{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualno kolesarsko tekmovanje}}
{{Infobox cycling race
| image = 
| pushpin_map = Slovenija
| pushpin_label = Ljubljana
| map_caption =
| venue = [[Slovenija]], [[Ljubljana]] {{flagicon|Slovenija}}
| coordinates =  {{coord|46|3|17|N|14|30|20|E|}}
| date = 2.–7. oktober 2026
| nations =
| cyclists =
| events = 14
|previous = [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025|2025]]
|next = [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2027|2027]]
}}
 
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu]] 2026''' je 32. izvedba vsakoletnega [[Evropsko prvenstvo|evropskega prvenstva]] v [[cestno kolesarstvo|cestnem kolesarstvu]], ki ga organizira [[Evropska kolesarska zveza]] (UEC). Poteka med [[2. oktober|2.]] in [[7. oktober|7. oktobrom]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] z okolico.&lt;ref name=&quot;slovenia-info&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/press-centre/news-of-the-tourism-press-agency/35626-slovenia-to-host-the-2026-uec-road-european-championships |title=Slovenia to Host the 2026 UEC Road European Championships |publisher=I Feel Slovenia |date=18 November 2025 |access-date=2026-04-11|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sloveniatimes&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniatimes.com/45039/slovenia-to-host-2026-european-road-cycling-championships |title=Slovenia to host 2026 European Road Cycling Championships |publisher=The Slovenia Times |date=1 October 2025 |access-date=2026-04-11|language=en}}&lt;/ref&gt; Slovenija bo prvič gostila mednarodno kolesarstvo prvenstvo.&lt;ref name=&quot;sloveniatimes&quot;/&gt; Na njem bo v 14. disciplinah nastopilo 800 kolesarjev in kolesark iz 40 držav.&lt;ref name=&quot;slovenia-info&quot;/&gt;

== Razpored ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Datum !! Disciplina
|-
| 2. oktober || moška cestna dirka do 23 let
|-
| 2. oktober || ženska cestna dirka do 23 let
|-
| 3. oktober || ženska cestna dirka
|- 
| 3. oktober || moška mladinska cestna dirka
|-
| 4. oktober || ženska mladinska cestna dirka
|-
| 4. oktober || moška cestna dirka
|-
| 6. oktober || mešana štafeta
|-
| 6. oktober || mešana mladinska štafeta
|-
| 7. oktober || moški kronometer
|-
| 7. oktober || ženski kronometer
|-
| 7. oktober || moški kronometer do 23 let
|-
| 7. oktober || ženski kronometer do 23 let
|-
| 7. oktober || moški mladinski kronometer
|-
| 7. oktober || ženski mladinski kronometer
|-
|}

== Dobitniki medalj ==
===Elite===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Elite moški'''
|-
| Cestna dirka
| {{Flag medalist|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} || 4h 16'37&quot;
| {{Flag medalist|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Christian Scaroni]]|ITA}} || +59&quot;
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Elite ženske'''
|-
| Cestna dirka
| {{Flag medalist|[[Demi Vollering]]|NLD}} || 3h 10' 33&quot;
| {{Flag medalist|[[Puck Pieterse]]|NLD}} || +5&quot;
| {{Flag medalist|[[Marlen Reusser]]|SUI}} || s.t.
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|}

===Do 23 let===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Moški do 23 let'''
|-
| Cestna dirka&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Men U23 Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Men%20Under23%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=2 October 2026 |date=2 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{Flag medalist|[[Héctor Álvarez (kolesar)|Héctor Álvarez]]|ESP}} || 3h 02' 22&quot;
| {{Flag medalist|[[Jan Michał Jackowiak]]|POL}} || +20&quot;
| {{Flag medalist|[[Niels Driesen]]|BEL}} || +32&quot;
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Ženske do 23 let'''
|-
| Cestna dirka&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Women U23 Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Women%20Under23%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=2 October 2026 |date=2 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{Flag medalist|[[Mara Winter]]|SUI}} || 2h 26' 48&quot;
| {{Flag medalist|[[Nienke Vinke]]|NLD}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Viktória Chladoňová]]|SVK}} || s.t.
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|}

===Mladinci===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Moški mladinci'''
|-
| Cestna dirka&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Men Junior Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Men%20Junior%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=3 October 2026 |date=3 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{Flag medalist|[[Elias Dybing]]|NOR}} || 2h 42' 40&quot;
| {{Flag medalist|[[Aitor Martínez Groset]]|ESP}} || +10&quot;
| {{Flag medalist|[[Jop van den Biggelaar]]|NLD}} || s.t.
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|- bgcolor=&quot;#cccccc&quot;
| colspan=7 | '''Ženske mladinke'''
|-
| Cestna dirka&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Women Junior Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Women%20Junior%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=4 October 2026 |date=4 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{Flag medalist|[[Azzurra Ballan]]|ITA}} || 1h 52' 38&quot;
| {{Flag medalist|[[Morgane Lestrade]]|FRA}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Klara Dworatzek]]|GER}} || s.t.
|-
| Kronometer
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
| &lt;!-- {{Flag medalist|[[]]|}} --&gt; || 
|}

===Mešane štafete===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| Elite&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Elite Mixed Relay results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Elite%20Mixed%20Relay%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=6 October 2026 |date=6 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{FRA}}&lt;br /&gt;[[Bruno Armirail]]&lt;br /&gt;[[Rémi Cavagna]]&lt;br /&gt;[[Thibault Guernalec]]&lt;br /&gt;[[Juliette Berthet]]&lt;br /&gt;[[Cédrine Kerbaol]]&lt;br /&gt;[[Maëva Squiban]] || 1h 00' 19.05&quot;
| {{ITA}}&lt;br /&gt;[[Mattia Cattaneo]]&lt;br /&gt;[[Marco Frigo]]&lt;br /&gt;[[Matteo Sobrero]]&lt;br /&gt;[[Elisa Longo Borghini]]&lt;br /&gt;[[Monica Trinca Colonel]]&lt;br /&gt;[[Alessia Vigilia]] || + 1:12.36&quot;
| {{LUX}}&lt;br /&gt;[[Alex Kirsch]]&lt;br /&gt;[[Mathieu Kockelmann]]&lt;br /&gt;[[Mats Wenzel]]&lt;br /&gt;[[Nina Berton]]&lt;br /&gt;[[Marie Schreiber]]&lt;br /&gt;[[Liv Wenzel]] || + 3:34.52&quot;
|-
| Mladinci&lt;ref&gt;{{cite web |title=2026 European Road Championships – Junior Mixed Relay results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Junior%20Mixed%20Relay%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=6 October 2026 |date=6 October 2026 }}&lt;/ref&gt;
| {{ITA}}&lt;br /&gt;[[Enrico Andrea Balliana]]&lt;br /&gt;[[Brandon Fedrizzi]]&lt;br /&gt;[[Patrik Pezzo Rosola]]&lt;br /&gt;[[Azzurra Ballan]]&lt;br /&gt;[[Elisa Bianchi (kolesarka)|Elisa Bianchi]]&lt;br /&gt;[[Matilde Rossignoli]] || 1h 07' 22.19&quot;
| {{POL}}&lt;br /&gt;[[Mateusz Blaszak]]&lt;br /&gt;[[Mikołaj Legieć]]&lt;br /&gt;[[Igor Mitoraj (kolesar)|Igor Mitoraj]]&lt;br /&gt;[[Agata Sekta]]&lt;br /&gt;[[Amelia Szymańska]]&lt;br /&gt;[[Kinga Słomka]] || + 23.01&quot;
| {{SUI}}&lt;br /&gt;[[Laurin Lingenhag]]&lt;br /&gt;[[Gian Müller]]&lt;br /&gt;[[Antoine Salamin (kolesar)|Antoine Salamin]]&lt;br /&gt;[[Joline Hunziker]]&lt;br /&gt;[[Elia Marthe]]&lt;br /&gt;[[Valentine Rousseaux]] || +30.08&quot;
|}

== Medalju po državah ==
{{Medals table
 | caption        =
 | host           = SVN
 | show_limit     =
 | remaining_link =
 | flag_template  = flagcountry
 | event          =
 | team           =
 | gold_NLD = 1 | silver_NLD = 2 | bronze_NLD = 1
 | gold_ESP = 1 | silver_ESP = 1 | bronze_ESP = 0
 | gold_SUI = 1 | silver_SUI = 0 | bronze_SUI = 2
 | gold_NOR = 1 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 0
 | gold_POL = 0 | silver_POL = 2 | bronze_POL = 0
 | gold_BEL = 1 | silver_BEL = 0 | bronze_BEL = 1
 | gold_SVK = 0 | silver_SVK = 0 | bronze_SVK = 1
 | gold_ITA = 2 | silver_ITA = 2 | bronze_ITA = 1
 | gold_FRA = 1 | silver_FRA = 1 | bronze_FRA = 0
 | gold_GER = 0 | silver_GER = 0 | bronze_GER = 1
 | gold_LUX = 0 | silver_LUX = 0 | bronze_LUX = 1
}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.uci.org/competition-details/2026/ROA/78565 Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026] na uci.org

{{šport v Sloveniji}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:2026 v športu]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Evropska prvenstva v cestnem kolesarstvu|2026]]
[[Kategorija:Kolesarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]]</text>
      <sha1>lz446hrq5xngynmem77uatrkn56sfkw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Delovanje 16. vlade Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604367</id>
    <revision>
      <id>6761480</id>
      <parentid>6752442</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:47:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Jesen 2026 */ rebalans proračuna</comment>
      <origin>6761480</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22705" sha1="45tarq4poljf8eiam6qze2sgx3sbgyv" xml:space="preserve">[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše (55314404198).jpg|sličica|Prva seja 16. vlade Republike Slovenije, 4. junij 2026]]
'''Delovanje [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike Slovenije]]''' se je pričelo s prisego ministrske ekipe 4. junija 2026. Gre za četrto vlado pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 

== Odločitve in delo vlade ==

=== Junij 2026 ===
Na svoji ustanovni seji, ki je potekala 4. junija 2026 po primopredaji poslov, je vlada za podpredsednika vlade imenovala [[Jernej Vrtovec|Jerneja Vrtovca]] in [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Za generalno sekretarko vlade je bila imenovana Janja Garvas, ki je to funkcijo že opravljala v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]], imenovani pa so bili tudi državni in generalni sekretarji ter generalni direktorji direktoratov na večini ministrstev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Za [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja UKOM]] je bil imenovan [[Sebastjan Jeretič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva seja vlade prinesla nova (stara) imena: novi šefi Policije, Sove, Fursa ... {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prva-seja-vlade-prinesla-nova-stara-imena-nov-sefi-policije-sove-fursa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je vlada imenovala Danijela Lorbeka za vršilca dolžnosti [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja policije]], [[Janez Stušek|Janeza Stuška]] za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVE]], Janka Preaca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja [[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]], Nika Gamulina za v. d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost ter [[Gregor Perič|Gregorja Periča]] za v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na čelo policije Danijel Lorbek, vodenje Sove prevzema Janez Stušek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Ministri so posle prevzeli naslednjega dne, 5. junija 2026, ko je bila opravljena večina primopredaj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;

10. junija je Slovenijo zajelo močno deževje z nalivi in točo, ki je najbolj prizadelo območje Gorenjske in okolico Ptuja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenijo prešla silovita neurja, največ škode na Gorenjskem in v okolici Ptuja|url=https://www.rtvslo.si/okolje/slovenijo-presla-silovita-neurja-najvec-skode-na-gorenjskem-in-v-okolici-ptuja/784856|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. S. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; Posledice neurja si je prihodnjega dne ogledala vladna ekipa, premier Janša je ob tem napovedal takojšnjo državno pomoč in podporo ter popravo nekaterih standardov na področju gradnje in umeščanja v prostor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šestan: Veliko sem doživel in videl, ampak takega razdejanja skoraj ne. Janša obljublja pomoč.|url=https://www.rtvslo.si/okolje/sestan-veliko-sem-dozivel-in-videl-ampak-takega-razdejanja-skoraj-ne-jansa-obljublja-pomoc/784966|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G. K. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;

11. junija je vlada odpravila ukrepe proti [[Izrael|Izraelu]], ki jih je julija 2025 sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]]; razveljavila je sklep o prepovedi trgovine z orožjem z Izraelom ter sklepe o prepovedi vstopa v državo trem vodilnim članom izraelske vlade, premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Ben-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Becalelu Smotriču]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada razveljavila ukrepe proti Izraelu, med drugim prepoved izvoza in tranzita orožja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razveljavila-ukrepe-proti-izraelu-med-drugim-prepoved-izvoza-in-tranzita-orozja/785063|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Odločitev je vlada sprejela za vzpostavljanje pogojev za politični dialog z Izraelom, opozicija pa je potezo vlade ostro kritizirala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opozicija odpravo ukrepov proti Izraelu označuje za korak v napačno smer in &quot;sramotno odločitev&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-odpravo-ukrepov-proti-izraelu-oznacuje-za-korak-v-napacno-smer-in-sramotno-odlocitev/785197|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

==== Partnerstvo za razvoj ====
10. junija je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade [[Vinko Gorenak]] predstavil t. i. partnerstvo za uspešno Slovenijo, ki ga je vlada ponudila opozicijskim strankam z namenom sodelovanja pri pripravi zakonodaje; slednja bi vključevala tako ustavne spremembe kot nekatere sistemske reforme za pospešitev gospodarskega razvoja in dvig blaginje prebivalstva.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Gorenak: Opoziciji ponujamo sodelovanje pri pripravi zakonodaje brez drugih obveznosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gorenak-opoziciji-ponujamo-sodelovanje-pri-pripravi-zakonodaje-brez-drugih-obveznosti/784852|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M. Z. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; V [[Levica (Slovenija)|Levici]] so sporazum zavrnili še pred njegovo uradno predstavitvijo, saj da ne želijo sodelovati pri »razgradnji socialne države pod krinko reform, ki jih ni.«&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pred opozicijo Janševa ponudba partnerstva za razvoj. Levica že zavrnila ponudbo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pred-opozicijo-janseva-ponudba-partnerstva-za-razvoj-levica-ze-zavrnila-ponudbo/784621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; Podoben odziv so 15. junija dali v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], saj da naj predlog partnerstva »ne bi vseboval nikakršne vsebine«, so pa napovedali oblikovanje »vlade v senci« za pripravo konkretnih programskih predlogov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda se ne bo pridružilo partnerstvu za boljšo Slovenijo, oblikovali bodo vlado v senci|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ne-bo-pridruzilo-partnerstvu-za-boljso-slovenijo-oblikovali-bodo-vlado-v-senci/785399|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Sodelovanje v partnerstvu sta kasneje zavrnili tudi [[Resni.ca]] in [[Socialni demokrati|SD]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca bo odločitev o sodelovanju z Janševo vlado sprejela najpozneje do nedelje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-odlocitev-o-sodelovanju-z-jansevo-vlado-sprejela-najpozneje-do-nedelje/785526|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. P.|last=J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD: V partnerstvo s sedanjo koalicijo ne bomo vstopili, a vrat za dialog ne zapiramo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-v-partnerstvo-s-sedanjo-koalicijo-ne-bomo-vstopili-a-vrat-za-dialog-ne-zapiramo/786159|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;

=== Julij 2026 ===
[[Slika:NATO Family Photo at the Presidential Palace in Ankara - 2026.jpg|sličica|Vrh Nata 2026]]
Na vrhu [[NATO|zveze NATO]] v Ankari 7. in 8. julija 2026 je premier Janša napovedal, da bo Slovenija spoštovala zaveze zavezništva. Pri tem je bil kritičen do [[15. vlada Republike Slovenije|predhodne Golobove vlade]], da kljub obljubi ni zagotovila dveh odstotkov BDP za obrambo in bila po Natovih poročilih edina članica, ki do zasedanja tega cilja ni dosegla, prav tako, da je prejšnja vlada ob začetku mandata prekinila nakup oklepnikov boxer.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Trump napovedal konec dogovora o premirju z Iranom|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175234997|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Janša je še pozval Ustavno sodišče Republike Slovenije naj čimprej odloči glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj da brez odločitve ni mogoče sprejemati popravkov proračuna.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janša: &quot;Slovenija bo v Natu odslej držala besedo.&quot; Ukrajini tudi prihodnje leto 50 milijonov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenija-bo-v-natu-odslej-drzala-besedo-ukrajini-tudi-prihodnje-leto-50-milijonov/787523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Janša po vrhu Nata: Trump izrekel nekaj kritik, vendar večjih napetosti ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-jansa-po-vrhu-nata-trump-izrekel-nekaj-kritik-vendar-vecjih-napetosti-ni-bilo/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Na omenjenem vrhu se je Janša zavezal tudi k izplačilu 50 milijonov evrov pomoči za Ukrajino.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

8. julija 2026 je [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] uradno preneslo svoj sedež v Maribor in tako postalo prvo ministrstvo s sedežem izven Ljubljane. Ob tem je ohranilo tudi svoje prostore in del tam zaposlenih v Ljubljani in Štanjelu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo sedež v Maribor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-09-ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj-uradno-preneslo-sedez-v-maribor/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo uradno v Mariboru, tam bodo prednostno iskali morebitne nove kadre|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-uradno-v-mariboru-tam-bodo-prednostno-iskali-morebitne-nove-kadre/787691|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kam se selijo ministrstva: Maribor, Celje, Novo mesto ...|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/decentralizacija-ministrstvo-selitev-vlada-koalicija-lokalna-samouprava|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; V mariborskem centru City v začetku deluje 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki jim je Maribor bližnje kot Ljubljana, ministrica Monika Kirbiš Rojs pa je napovedala, da bodo vnaprej zaposlene iskali v okolici Maribora. Projekt selitve ministrstva je del napovedi vlade o decentralizaciji države.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Kot enega od ukrepov za blaženje rasti cen goriv je vlada 24. julija 2026 izdala Uredbo o dopolnitvi uredbe o zagotavljanju prihrankov energije in sprejela sklep o višini okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. S tem je do 28. septembra za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje izničila prispevek za energetsko učinkovitost in okoljska dajatev.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-24 |title=Vlada sprejela ukrepe za ublažitev rasti cen naftnih derivatov {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-07-24-vlada-sprejela-ukrepe-za-ublazitev-rasti-cen-naftnih-derivatov/ |access-date=2026-09-18 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Julija 2026 so mediji poročali, da nekdanja zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] kandidira za položaj visoke predstavnice Evropske unije za [[Sahel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanja Fajon naj bi postala posebna predstavnica EU-ja v Sahelu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/tanja-fajon-naj-bi-postala-posebna-predstavnica-eu-ja-v-sahelu/787373|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Prvotno načrtovano glasovanje o tem na seji zasedanja zunanjih ministrov držav članic Evropske unije je bilo nato zamaknjeno, novi zunanji minister [[Tone Kajzer]] pa je sporočil, da v postopku imenovanja Fajonove ni sodeloval, prav tako vanj ni vključena vlada, da pa pričakuje obvestilo o poteku postopka in morebitnih kršitvah integritete postopka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odziv na poročanja v zvezi s kandidaturo Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice EU za Sahel {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-11-odziv-na-porocanja-v-zvezi-s-kandidaturo-tanje-fajon-za-polozaj-posebne-predstavnice-eu-za-sahel/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-11|accessdate=2026-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pri imenovanju Tanje Fajon za predstavnico EU-ja za Sahel se zapleta. Je posredoval Janez Janša?|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/pri-imenovanju-tanje-fajon-za-predstavnico-eu-ja-za-sahel-se-zapleta-je-posredoval-janez-jansa/787805|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L. Š , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/minister-kajzer-pricakuje-pojasnila-glede-postopka-izbire-fajon-za-posebno-predstavnico-eu-ja/787970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister Kajzer terja pojasnila: Sporna ni Fajonova, ampak postopek izbire - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/tanja-fajon-posebna-predstavnica-sahel-tone-kajzer-1912353|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; Tanja Fajon je sporočila, da je pri kandidaturi uživala podporo vseh držav in da je preložitev odločanja v EU večja škoda za Slovenijo kot zanjo osebno.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; Domnevno po posredovanju nove vlade je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas kandidaturo Tanje Fajon umaknila, zaradi sumov na nepravilnosti pa je zunanje ministrstvo podalo kazensko ovadbo zoper Fajonovo in nekdanjo generalno sekretarko ministrstva Barbaro Žvokelj.&lt;ref&gt;{{Citat |last=Radio Slovenija |first= |title=Vladi uspelo preprečiti imenovanje Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175237550 |access-date=2026-07-29 |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Poročilo MZEZ: Generalna sekretarka predlagala Tanjo Fajon, zakonitost postopka pod vprašajem |url=https://siol.net/novice/slovenija/porocilo-mzez-generalna-sekretarka-predlagala-tanjo-fajon-zakonitost-postopka-pod-vprasajem-696872 |access-date=2026-07-29 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=MZEZ: Z ovadbo smo opravili svojo dolžnost. Evropska komisija trdi, da je spoštovala pravila. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mzez-z-ovadbo-smo-opravili-svojo-dolznost-evropska-komisija-trdi-da-je-spostovala-pravila/789377 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K |first=A. K. |title=Zunanje ministrstvo vložilo kazensko ovadbo zoper Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunanje-ministrstvo-vlozilo-kazensko-ovadbo-zoper-tanjo-fajon-in-barbaro-zvokelj/789190 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Avgust 2026 ===
Sredi avgusta 2026 je vlada blokirala skupen evropsko obsodbo izraelskega projekta E1, ki predvideval širitev nezakonitih izraelskih naselij na Zahodnem bregu. Premier Janez Janša je zapisal, da so Slovenijo s tem umaknili ''&quot;Iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo,&quot;'' ob tem pa okrcal evropsko politiko, ki da ostaja tiho med nekaterimi drugimi kršitvami mednarodnega prava, kot so izstrebljanje kristjanov v Nigeriji, napadi Hamasa na lastne ljudi in antisemitizem v Evropi. Zunanji minister Tone Kajzer se je ob tem zavzel za delovanje skozi tiho diplomacijo. Kritično se je odzvala opozicija, da vlada takšne odločitve sprejema brez javnega vedenja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenijo-smo-umaknili-iz-zacaranega-kroga-izgubljanja-kredibilnosti/792021 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ob dvodnevnem vrhu slovenske diplomacije je Janša dejal, da mora biti Slovenija odgovorna članica Evropske unije, zveze nato in mednarodne skupnosti ter zasledovati svoje interese, pri čemer da je vlada tista, ki uradno določa zunanjo politiko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Predsednik vlade {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/predsednik-vlade/ |access-date=2026-08-28 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Minister Kajzer: Diplomacija mora biti v prvi vrsti v službi ljudi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-08-27-minister-kajzer-diplomacija-mora-biti-v-prvi-vrsti-v-sluzbi-ljudi/ |access-date=2026-08-28 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Vlada je na razpis za posebno predstavnico Evropske unije za človekove pravice predlagala profesorico mednarodnega prava [[Verica Trstenjak|Verico Trstenjak]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Vlada predlaga Verico Trstenjak za posebno predstavnico EU-ja za človekove pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-predlaga-verico-trstenjak-za-posebno-predstavnico-eu-ja-za-clovekove-pravice/792064 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Jesen 2026 ===
Zaradi posledic iransko-ameriške vojne na Bližnjem vzhodu so tudi v Sloveniji začele naglo naraščati cene naftnih derivatov. Vlada je sprejela nekatere ukrepe, med drugim je iz formule za izračun modelske cene za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo črtala določbe, povezane z biokomponentami, kar je namenjeno neposrednemu znižanju končnih maloprodajnih cen, obveznosti dobaviteljev glede doseganja ciljev obnovljivih virov energije v prometu pa so ostale nepsremenjene. Že pred tem je vlada znižala trošarine na bencin in dizel (pri dizlu so te dosegle minimalno dovoljeno raven po evropskih direktivah, vložila pa je tudi zaprosilo na Evropsko komisijo za znižanje pod to raven) ter začasno zamrznila oziroma oprostila nekatere druge prispevke (npr. prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vlada posega v izračun cen goriv: ukrep začne veljati prihodnji teden |url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-posega-v-izracun-cen-goriv-ukrep-zacne-veljati-prihodnji-teden-701674 |access-date=2026-09-18 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Marž trgovcev vlada ni dodtno nižala, saj so te med nižjimi Evropi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-17 |title=Vlada iz izračuna cene bencina in dizla črtala biokomponente. Kaj to pomeni? |url=https://vecer.com/slovenija/cene-goriva-vlada-ukrep-10427532 |access-date=2026-09-18 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Državni zbor je 1. oktobra sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2026, ki ga je vlada potrdila 10. septembra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-10 |title=Vlada je potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-10-vlada-je-potrdila-predlog-rebalansa-letosnjega-drzavnega-proracuna/ |access-date=2026-10-06 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; in Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027. Rebalans je predvidel za 16,5 milijarde evrov prihodkov (kar je 6,3 % več kot v prvotnem načrtu) in za 18,8 milijarde evrov odhodkov (povečanje za 6,2 %). Proračunski primanjkljaj je pri tem znašal 2,2 milijarde evrov oziroma približno 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Vlada je navedla, da je pri pripravi rebalansa upoštevala časovno omejitev črpanja sredstev Sklada za okrevanje in odpornost, pokrivanje obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini (sprejetih v času prejšnje vlade) in dodatne obveznosti glede zavez o obrambnih izdatkih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-10 |title=Vlada je potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-10-vlada-je-potrdila-predlog-rebalansa-letosnjega-drzavnega-proracuna/ |access-date=2026-10-06 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-rebalans-letosnjega-proracuna/795439 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]], kritičen že do proračuna iz časa predhodne Golobove vlade, je ocenil, da predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od javnofinančnih zavez Slovenije, saj da država s povečevanjem javne porabe stopa na izjemno tvegan teren.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Fiskalni svet |date=28. 9. 2026 |title=Ocena Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 |url=https://www.fs-rs.si/ocena-predloga-rebalansa-proracuna-republike-slovenije-za-leto-2026/ |website=Fiskalni svet Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kračun o rebalansu: Hoja po robu, ki pa se ni začela včeraj |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kracun-o-rebalansu-hoja-po-robu-ki-pa-se-ni-zacela-vceraj/795096 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

[[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]]</text>
      <sha1>45tarq4poljf8eiam6qze2sgx3sbgyv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tajdzong (dinastija Ljao)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604824</id>
    <revision>
      <id>6761690</id>
      <parentid>6703870</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:36:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Octopus je prestavil_a stran [[Tajdzong]] na [[Tajdzong (dinastija Ljao)]]: razlikovanje vladarjev</comment>
      <origin>6703870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7873" sha1="puzkppa44658c47bougu41rx9fhh657" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Tajdzong&lt;br/&gt;{{nobold|遼太宗}}
&lt;!-- | full_name  = Družinsko ime: Jelu (耶律)&lt;br&gt;Kitansko osebno ime: Jaogu (堯骨)&lt;br&gt;Sinizirano osebno ime: Déguāng (德光) --&gt;
| birth_date      = [[25. november]] [[902]]
| death_date      = {{death date and age|947|5|18|902|11|25|df=y}}
| burial_place    = Mavzolej Huailing (懷陵), [[Notranja Mongolija]] 
| father          = [[Abaodzi|Tajdzu]]
| mother          = cesarica Šulu
&lt;!-- | era_dates       = Tianxian (天顯): 927–938&lt;br&gt;Huitong (會同): 938–947&lt;br&gt;Datong (大同): 947 --&gt;
| image           = 
| succession      = Cesar [[Dinastija Ljao|Dinastije Ljao]]
| reign           = 11. december 927 – 18. maj 947
| predecessor     = [[Abaodzi|Tajdzu]]
| successor       = [[Šidzong]]
| birth_name      = Jaogu (kitansko ime)&lt;br&gt;Jelu Deguang (sinizirano ime)
&lt;!-- | regnal_name     = Emperor Sisheng (嗣聖皇帝) 
| posthumous_name = Emperor Xiaowu Huiwen (孝武惠文皇帝)
| temple_name     = Taizong (太宗)--&gt;
| house           = Jelu
| dynasty         = [[Dinastija Ljao|Ljao]]
| spouse          = cesarica Šjao
| issue           = cesar [[Muzong]]&lt;br&gt;Yelu Jančege, kronski princ Čindžinga
}}
{{Infobox Chinese
| t = 遼太宗
| s = 辽太宗
| p = Liáo Tàizōng
| altname = Jaogu {{small|(kitansko ime)}}
| t2 = 堯骨
| s2 = 尧骨
| p2 = Yáogǔ
| altname3 = Jelu Deguang {{small|(sinizirano ime)}}
| c3 = 耶律德光
| p3 = Yēlǜ Déguāng
| altname4 = Dejin {{small|(vljudnostno ime)}}
| t4 = 德謹
| s4 = 德谨
| p4 = Déjǐn
}}

'''Cesar Tajdzong''' z osebnim imenom '''Jaogu''' (sinizirano Jelu Deguang) in vljudnostnim imenom '''Dedžin''' je bil drugi cesar [[Kitani|kitanske]] [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], * [[25. november]] [[902]], † [[18. maj]] [[947]].

==Življenje==
Tajdzong, rojen kot Jelu Deguang, je bil drugi sin [[Abaodzi]]ja, poglavarja klana Jelu, ki je leta 916 ustanovil cesarstvo Ljao in prevzel cesarski naziv. Deguangov starejši brat Jelu Bei, izbran za prestolonaslednika, pri konservativni kitanski eliti ni bil priljubljen zaradi svojih intelektualnih interesov. Imel je, na primer, veliko knjižnico. Ker prvorojenstvo med Kitani ni bilo pogoj za dedovanje prestola, so morali vsi poglavarji na Abaodzijevo zahtevo ob sinovem imenovanju za prestolonaslednika Jelu Beiju priseči zvestobo.&lt;ref&gt;Frederick W. Mote: ''Imperial China: 900-1800'', 1999, str. 51&lt;/ref&gt;

Deguang je od leta 922 sodeloval v letnih kitanskih vojaških pohodih. Po Abaodzijevi smrti septembra 926 je regentstvo začasno prevzela njegova vdova, ki je bila tudi sama pomembna vodja vojaških odprav. Cesarica se je s svojim vplivom zavzemala, da bi Abaodzija nasledil njun mlajši sin Deguang, saj ni želela, da bi Jelu Bei zaradi svoje naklonjenosti kitajski kulturi postal novi cesar. Konec leta 927 je Jelu Bei popustil in Deguangu dovolil, da se povzpne na prestol kot cesar s tempeljskim imenom Tajdzong.&lt;ref&gt;Denis Twitchett, Klaus-Peter Tietze: ''The Liao''. V: Herbert Franke, Denis Twitchett (ur.): ''The Cambridge History of China'', Bd. 6: ''Alien Regime and Border States, 907–1368'', Cambridge University Press, Cambridge 1994. ISBN 0521243319, str. 68&lt;/ref&gt;

Jelu Bei je postal regent kraljestva Dongdan, ki je bilo ustanovljeno zanj po osvojitvi kraljestva Balhov. Tajdzong je v bratu kljub temu videl grožnjo in mu je leta 929 ukazal, naj svojo prestolnico preseli iz Šangdžinga v Ljaojang v zahodni [[Mandžurija|Mandžuriji]]. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. 

Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja na pohod proti cesarstvu Pozni Tang. Napadel naj bi Datong. Naslednje leto je Jelu Bei pobegnil na dvor Poznega Tanga. 

Leta 933 se je Tajdzong sam odpravil na vojaški pohod proti nekaterim [[Tanguti|tangutskim]] plemenom. Ko se je mogočni guverner Ši Džingtang uprl cesarju Li Congkeju iz Poznega Tanga, mu je Tajdzu priskočil na pomoč z vojsko 50.000 konjenikov in pri Taijuanu premagal vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 je bil Ši Džingtang postavljen za cesarja dinastije Pozni Džin, odvisne od Kitanov.

Leta 937 je bil Tajdzongov starejši brat Jelu Bei umorjen. 

Naslednje leto je bil Ši Džintang v zahvalo za vojaško pomoč prisiljen prepustiti Tajdzongu šestnajst prefektur, zgodovinsko regijo na severu Kitajske.&lt;ref&gt;Denis Twitchett, Klaus-Peter Tietze: ''The Cambridge History of China'', Bd. 6, 1994. str. 69 f&lt;/ref&gt; V to regijo je spadal tudi [[Peking]], ki ga je Tajdzong izbral za svojo južno prestolnico.&lt;ref&gt;Frederick W. Mote: ''Imperial China: 900-1800'', 1999, str. 41&lt;/ref&gt;

Ši Džintanga je po njegovi smrti leta 942 nasledil njegov nečak Ši Čonggui, ki je padel pod vpliv vojaškega poveljnika Džinga Janguanga, sovražnega do Kitanov. Ši Čonggui je Kitanom odvzel trgovske privilegije v svoji prestolnici Kajfeng in jim zasegel premoženje.

Tajdzong je leta 945 v invaziji na Pozni Džin doživel poraz in bil prisiljen pobegniti z bojišča na kameli. Kitani so kljub temu še naprej nadlegovali sile Džina in konec leta 946 prisilili njihovega vrhovnega poveljnika Du Čongveja k predaji. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vkorakal v Kajfeng. Cesar Džin in njegova družina so bili izgnani, njegova vojska pa razpuščena. Kitani so nato privzeli dinastično ime Ljao, po glavni reki v njihovi domovini.&lt;ref&gt;Denis Twitchett, Klaus-Peter Tietze: ''The Cambridge History of China'', Bd. 6, 1994. str. 73&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Frederick W. Mote: ''Imperial China: 900-1800'', 1999, str. 40&lt;/ref&gt;

Kitani v Kajfengu niso imeli dovolj zalog in so zato plenili živila v samem mestu in okolici. Poleg tega so lokalnemu prebivalstvu naložili visoke davke in s tem izzvali njihov odpor. Kitani so nameravali  v svojo prestolnico odpeljati pomembne uradnike dinastije Jin, pa tudi zemljevide, stele s klasičnimi besedili, vodne ure in glasbila. Ko je Liu Zdžijuan v Taijuanu ustanovil dinastijo Pozni Han, se je Tajdzu počutil ogroženega in se po trimesečni okupaciji začel umikati iz Kajfenga. Malo pred prihodom domov je zbolel in 18. maja 947 blizu današnjega Šidžjadžuanga umrl, star 44 let.&lt;ref&gt;Denis Twitchett, Klaus-Peter Tietze: ''The Cambridge History of China'', Bd. 6, 1994. str. 74&lt;/ref&gt;

==Družina==
'''Soproge in otroci:'''
* Cesarica Džingan iz klana Šjao (靖安皇后 蕭氏, u. 18. februarja 953) z osebnim imenom Ven (溫), Tajdzongova sestrična
** cesar [[Mudzong]] (遼穆宗 耶律璟, 19. september 931 – 12. marec 969), prvi sin
** Jelu Jansage (欽靖皇太叔 耶律罨撒葛, 935 – 969), drugi sin 
* dvorna gospa iz klana Šjao (宮人 蕭氏)
** Jelu Tjande (耶律天德, u. 948), tretji sin
** Jelu Dilie, knez Džija (冀王 耶律敵烈, u. 978), četrti sin
** Jelu Biše, knez Jueja (越王 耶律必攝, u. 973), peti sin
* neznana gospa
** Jelu Lubugu, kneginja Jana (燕國公主), prva hči
** Jelu Čaogui (耶律嘲瑰), druga hči 

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] ||902||947||}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=[[Abaodzi|Tajdzu]]}}
{{S-ttl|title=[[Dinastija Ljao|Cesar Dinastije Ljao]]|years=927–947}}
{{S-aft|after=[[Šidzong]]|rows=3}}
{{s-bef|before=Li Congke &lt;br&gt; iz Poznega Tanga}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske &lt;br&gt; &lt;small&gt;(Peking/Tjandžin/severni Hebej/severni Šanši)&lt;/small&gt;|years=937–947}}
{{s-bef|before=Ši Čonggui &lt;br&gt; iz Poznega Džina|rows=2}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske &lt;br&gt; &lt;small&gt;(osrednja Kitajska)&lt;/small&gt; |years=947}}
|-
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske &lt;br&gt; &lt;small&gt;(osrednji Šanši)&lt;/small&gt; |years=947}}
{{s-aft|after= Lju Džijuan &lt;br&gt; iz Poznega Hana}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 902]]
[[Kategorija:Umrli leta 947]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Dinajstija Ljao]]</text>
      <sha1>puzkppa44658c47bougu41rx9fhh657</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boris Mijič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>605703</id>
    <revision>
      <id>6761424</id>
      <parentid>6748843</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:35:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53838-74</username>
        <id>266917</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6761424</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5020" sha1="fyj1vtz1smrwwcji5agj8yjo85hrfqc" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Boris Mijič
|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|termstart=10. april 2026
|party=[[Resni.ca]]
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&amp;mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Izvira iz priseljene družine Mijić. Lažnivec, lopov, čefur.  

Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}&lt;/ref&gt; Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverze ==
Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt; Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;

Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Člani Resni.ce]]
[[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>fyj1vtz1smrwwcji5agj8yjo85hrfqc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761428</id>
      <parentid>6761424</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:53:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6761424|6761424]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-53838-74|~2026-53838-74]] ([[User talk:~2026-53838-74|pogovor]]) - vandalizem</comment>
      <origin>6761428</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4993" sha1="kxyafvahsxzmamujvj8q3zmna1z2n1m" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Boris Mijič
|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|termstart=10. april 2026
|party=[[Resni.ca]]
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&amp;mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Izvira iz priseljene družine Mijić. 

Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}&lt;/ref&gt; Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverze ==
Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt; Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;

Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Člani Resni.ce]]
[[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>kxyafvahsxzmamujvj8q3zmna1z2n1m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761648</id>
      <parentid>6761428</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:03:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53925-42</username>
        <id>266937</id>
      </contributor>
      <comment>dodan je poklic</comment>
      <origin>6761648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5020" sha1="avfuy13myrjjmah9zikiiqsz3zn3k6n" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Boris Mijič
|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|termstart=10. april 2026
|party=[[Resni.ca]]
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|profession=Gradbeni tehnik}}
'''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&amp;mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Izvira iz priseljene družine Mijić. 

Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}&lt;/ref&gt; Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverze ==
Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt; Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;

Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Člani Resni.ce]]
[[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>avfuy13myrjjmah9zikiiqsz3zn3k6n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607022</id>
    <revision>
      <id>6761668</id>
      <parentid>6760249</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:53:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>np na tujce</comment>
      <origin>6761668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23044" sha1="agebh546kd7ullxke72f3c246d7ht1j" xml:space="preserve">{{aktualno}}
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi
|image = 
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=	
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map = 
|map_caption=
}}
'''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Sprejemanje zakona ===
Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&amp;db=pre_zak&amp;mandat=X&amp;tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}&lt;/ref&gt; Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&amp;type=mag&amp;uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Razpis referenduma ===
Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; in [[Amnesty International]] Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}&lt;/ref&gt; ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt; Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
* '''Pravne osebe''': Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026

Podporniki novele so kot njen glavni namen izpostavljali povečanje učinkovitosti in pravočasnosti parlamentarnih preiskav. Menili so, da lahko pravna sredstva, uvedena s predhodno zakonsko ureditvijo, povzročajo dolgotrajne postopkovne zaplete in se uporabljajo za zavlačevanje oziroma blokiranje parlamentarnega nadzora. Ker je delo preiskovalnih komisij omejeno na mandat državnega zbora, so opozarjali, da lahko zaradi takšnega zavlačevanja posamezne preiskave ostanejo nedokončane. Parlamentarne preiskave so predstavljali kot pomembno sredstvo za ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Zavračali so očitke, da novela vzpostavlja »politično policijo« oziroma omogoča neomejeno preiskovanje posameznikov, in poudarjali, da je namen sprememb preprečiti uporabo pravnih varovalk za onemogočanje preiskav.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kaj prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-parlamentarni-preiskavi/kaj-prinasa-novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/795544 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Podporniki o učinkovitosti, nasprotniki o zniževanju sodnega varstva |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podporniki-o-ucinkovitosti-nasprotniki-o-znizevanju-sodnega-varstva-466052 |access-date=2026-10-03 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

H glasovanju za novelo zakona sta pozvali tudi stranki [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Resni.ca]], ki se v kampanjo sicer nista prijavili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=SNS stranka |date=2026-09-28 |title=4x ZA! |url=https://x.com/SnsStranka/status/2104492268467916946 |access-date=2026-10-04 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, [[Društvo novinarjev Slovenije]], Focus društvo za sonaraven razvoj, [[Inštitut 8. marec]], PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull, [[Urška Klakočar Zupančič]]

Nasprotniki novele so opozarjali predvsem na zmanjšanje sodnega varstva oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava. Kritični so bili do omejitve možnosti, da bi prizadeti posamezniki že ob odreditvi preiskave zahtevali presojo pred Ustavnim sodiščem, saj bi lahko po novi ureditvi varstvo zaradi kršitev človekovih pravic praviloma uveljavljali v upravnem sporu šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Opozarjali so, da številne parlamentarne preiskave niso končane, zato bi bilo takšno pravno varstvo lahko neučinkovito oziroma prepozno. Po njihovem bi lahko spremembe povečale možnost političnih zlorab preiskovalnih komisij tudi proti posameznikom, ki niso javni funkcionarji, med drugim aktivistom in novinarjem. Posebej so izpostavljali nevarnost poseganja v novinarsko delo in varovanje anonimnosti novinarskih virov.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''36,9'''
|28,8
|34,3
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+8,1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''46,9'''
|31,0
|22,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+15,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek&lt;br&gt;1. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Gobec
|'''Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|&lt;small&gt;Janez Žakelj (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;br&gt;Barbara L. Šega (Demokrati)&lt;br&gt;Andrej Umek (SLS)&lt;br&gt;Rok Šimenc (FOKUS)&lt;br&gt;Andrej Magajna (NS)&lt;br&gt;Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Lucija Tacer Perlin (GS)&lt;br&gt;Andreja Katič (SD)&lt;br&gt;Tina Brecelj (Levica)&lt;br&gt;Gregor Novak (Prerod)&lt;br&gt;Leon Božič (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Tomaž Uštar (NOT)&lt;br&gt;Nataša Posel (Amnesty)&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Goran Forbici ({{abbr|CNVOS|Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij}})&lt;br&gt;Anuška Delić (DNS)&lt;br&gt;Franco Juri (Focus)&lt;br&gt;Gregor Volk (8. marec)&lt;br&gt;Aljoša Petek ({{abbr|PIC|Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja}})&lt;br&gt;Gaja Brecelj (Umanotera)&lt;br&gt;Barbara Rajgelj (Open)&lt;br&gt;Urška Klakočar Zupančič&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|Sreda&lt;br&gt;{{nowrap|30. september}}
|20.00
|[[Nova24TV]]
|Nova24TV
|Aleksander Rant
|'''Soočenje: Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|&lt;small&gt;Janez Žakelj (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;br&gt;Barbara L. Šega (Demokrati)&lt;br&gt;Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})&lt;/small&gt;
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last= |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-01 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|Četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|10. september}}
|6.00
|[[Info360]]
|''platforme za podkaste''
|Nenad Glücks
|'''»Politična policija« ali zavajanje javnosti?'''
|&lt;small&gt;Aleksander Reberšek (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Mojca Šetinc Pašek (SD)&lt;br&gt;Boštjan Lindav&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-10 |title=V SREDIŠČU {{!}} »Politična policija« ali zavajanje javnosti? |url=https://info360.si/v-srediscu/v-srediscu-politicna-policija-ali-zavajanje-javnosti/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
 [https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&amp;2&amp;DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona] {{Referendumi v Sloveniji}}
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]</text>
      <sha1>agebh546kd7ullxke72f3c246d7ht1j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761680</id>
      <parentid>6761668</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:13:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Javnomnenjske raziskave */ napoved Episcentra</comment>
      <origin>6761680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23505" sha1="ovv7peorh2y63hsbq92z61igbesjx3i" xml:space="preserve">{{aktualno}}
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi
|image = 
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=	
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map = 
|map_caption=
}}
'''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Sprejemanje zakona ===
Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&amp;db=pre_zak&amp;mandat=X&amp;tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}&lt;/ref&gt; Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&amp;type=mag&amp;uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Razpis referenduma ===
Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; in [[Amnesty International]] Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}&lt;/ref&gt; ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt; Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
* '''Pravne osebe''': Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026

Podporniki novele so kot njen glavni namen izpostavljali povečanje učinkovitosti in pravočasnosti parlamentarnih preiskav. Menili so, da lahko pravna sredstva, uvedena s predhodno zakonsko ureditvijo, povzročajo dolgotrajne postopkovne zaplete in se uporabljajo za zavlačevanje oziroma blokiranje parlamentarnega nadzora. Ker je delo preiskovalnih komisij omejeno na mandat državnega zbora, so opozarjali, da lahko zaradi takšnega zavlačevanja posamezne preiskave ostanejo nedokončane. Parlamentarne preiskave so predstavljali kot pomembno sredstvo za ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Zavračali so očitke, da novela vzpostavlja »politično policijo« oziroma omogoča neomejeno preiskovanje posameznikov, in poudarjali, da je namen sprememb preprečiti uporabo pravnih varovalk za onemogočanje preiskav.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kaj prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-parlamentarni-preiskavi/kaj-prinasa-novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/795544 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Podporniki o učinkovitosti, nasprotniki o zniževanju sodnega varstva |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podporniki-o-ucinkovitosti-nasprotniki-o-znizevanju-sodnega-varstva-466052 |access-date=2026-10-03 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

H glasovanju za novelo zakona sta pozvali tudi stranki [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Resni.ca]], ki se v kampanjo sicer nista prijavili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=SNS stranka |date=2026-09-28 |title=4x ZA! |url=https://x.com/SnsStranka/status/2104492268467916946 |access-date=2026-10-04 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, [[Društvo novinarjev Slovenije]], Focus društvo za sonaraven razvoj, [[Inštitut 8. marec]], PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull, [[Urška Klakočar Zupančič]]

Nasprotniki novele so opozarjali predvsem na zmanjšanje sodnega varstva oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava. Kritični so bili do omejitve možnosti, da bi prizadeti posamezniki že ob odreditvi preiskave zahtevali presojo pred Ustavnim sodiščem, saj bi lahko po novi ureditvi varstvo zaradi kršitev človekovih pravic praviloma uveljavljali v upravnem sporu šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Opozarjali so, da številne parlamentarne preiskave niso končane, zato bi bilo takšno pravno varstvo lahko neučinkovito oziroma prepozno. Po njihovem bi lahko spremembe povečale možnost političnih zlorab preiskovalnih komisij tudi proti posameznikom, ki niso javni funkcionarji, med drugim aktivistom in novinarjem. Posebej so izpostavljali nevarnost poseganja v novinarsko delo in varovanje anonimnosti novinarskih virov.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''54,3'''
|37,0
|8,7
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +17,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''36,9'''
|28,8
|34,3
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+8,1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''46,9'''
|31,0
|22,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+15,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek&lt;br&gt;1. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Gobec
|'''Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|&lt;small&gt;Janez Žakelj (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;br&gt;Barbara L. Šega (Demokrati)&lt;br&gt;Andrej Umek (SLS)&lt;br&gt;Rok Šimenc (FOKUS)&lt;br&gt;Andrej Magajna (NS)&lt;br&gt;Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Lucija Tacer Perlin (GS)&lt;br&gt;Andreja Katič (SD)&lt;br&gt;Tina Brecelj (Levica)&lt;br&gt;Gregor Novak (Prerod)&lt;br&gt;Leon Božič (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Tomaž Uštar (NOT)&lt;br&gt;Nataša Posel (Amnesty)&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Goran Forbici ({{abbr|CNVOS|Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij}})&lt;br&gt;Anuška Delić (DNS)&lt;br&gt;Franco Juri (Focus)&lt;br&gt;Gregor Volk (8. marec)&lt;br&gt;Aljoša Petek ({{abbr|PIC|Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja}})&lt;br&gt;Gaja Brecelj (Umanotera)&lt;br&gt;Barbara Rajgelj (Open)&lt;br&gt;Urška Klakočar Zupančič&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|Sreda&lt;br&gt;{{nowrap|30. september}}
|20.00
|[[Nova24TV]]
|Nova24TV
|Aleksander Rant
|'''Soočenje: Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|&lt;small&gt;Janez Žakelj (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;br&gt;Barbara L. Šega (Demokrati)&lt;br&gt;Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})&lt;/small&gt;
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last= |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-01 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|Četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|10. september}}
|6.00
|[[Info360]]
|''platforme za podkaste''
|Nenad Glücks
|'''»Politična policija« ali zavajanje javnosti?'''
|&lt;small&gt;Aleksander Reberšek (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Mojca Šetinc Pašek (SD)&lt;br&gt;Boštjan Lindav&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-10 |title=V SREDIŠČU {{!}} »Politična policija« ali zavajanje javnosti? |url=https://info360.si/v-srediscu/v-srediscu-politicna-policija-ali-zavajanje-javnosti/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
 [https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&amp;2&amp;DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona] {{Referendumi v Sloveniji}}
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]</text>
      <sha1>ovv7peorh2y63hsbq92z61igbesjx3i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607906</id>
    <revision>
      <id>6761555</id>
      <parentid>6761231</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:28:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>np na tujce</comment>
      <origin>6761555</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13570" sha1="n01farf2vm488bjvemeo6f2rhiq6n91" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}

'''Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Zakonski predlog stranke Resni.ca ===
Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki znaša 14,02 evra na mesec in predstavlja glavni vir financiranja javnega zavoda, so v slovenski politiki potekale že pred letom 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-23 |title=Lahko ukinemo RTV-prispevek. Ne moremo pa ukiniti vprašanja, kdo bo financiral RTV |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/lahko-ukinemo-rtv-prispevek-ne-moremo-pa-ukiniti-vprasanja-kdo-bo-financiral-rtv-2809964/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=V SDS predlagamo ukinitev obvezne RTV naročnine |url=https://www.sds.si/novica/v-sds-predlagamo-ukinitev-obvezne-rtv-narocnine/ |access-date=2026-08-27 |website=SDS |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Med vidnejšimi pobudami je bil zakonodajni predlog stranke [[Resni.ca]], ki je bila ob njegovi vložitvi še zunajparlamentarna. Stranka je leta 2025 pripravila predlog sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, katerega osrednji namen je ukinitev obveznega RTV prispevka in nadomestitev tega vira financiranja z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna, vsebuje pa tudi ukrepe za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje števila zaposlenih. Predlog je bil s prvopodpisanim [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]] ter podpisi približno 20 tisoč volivcev v Državni zbor vložen 26. novembra 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Kaj bi ukinitev RTV-prispevka pomenila za javni servis |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-bi-ukinitev-rtv-prispevka-pomenila-za-javni-servis-2804211/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-04-30 |title=Čas za ukinitev RTV prispevka? |url=https://info360.si/politika/cas-za-ukinitev-rtv-prispevka/ |access-date=2026-08-27 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Predlog do [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitev 2026]] ni bil obravnavan, po volitvah pa je Resni.ca postala parlamentarna stranka. Stevanović, ki je 10. aprila 2026 postal predsednik Državnega zbora, je v intervjuju po izvolitvi ukinitev obveznega prispevka uvrstil med pomembnejše politične cilje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=“Ukinitev RTV-prispevka pomeni uničenje in popolno politično podrejanje” |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ukinitev-rtv-prispevka-pomeni-unicenje-in-popolno-politicno-podrejanje-2797205/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pogovor z novim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem |url=https://www.planet-tv.si/clanek/pogovor-z-novim-predsednikom-dz-zoranom-stevanovicem/ |access-date=2026-08-27 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Vodstvo RTV je v luči napovedi izrazilo zadržanost do neposrednega proračunskega financiranja, predsednica uprave Natalija Gorščak je opozarjala predvsem na možnost večje odvisnosti javnega zavoda od vsakokratne politične oblasti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Stroka opozarja, da bi lahko ukinitev RTV-prispevka ogrozila neodvisnost javnega servisa |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stroka-opozarja-da-bi-lahko-ukinitev-rtv-prispevka-ogrozila-neodvisnost-javnega-servisa/779776 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Vprašanje ukinitve obveznega prispevka je ponovno prišlo v ospredje 23. julija 2026, ko so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] ter [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o ukinitvi RTV prispevka, preostala dva pa se nanašata na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}&lt;/ref&gt; Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Vlada je v mesecu avgustu predlogu za izvedbo posvetovalnega referenduma izrazila podporo. Ocenila je, da je vprašanje načina financiranja RTV Slovenija primerno za neposredno ugotavljanje stališča državljanov, rezultat referenduma pa bi lahko predstavljal izhodišče za nadaljnje oblikovanje te politike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=SOCIALNA POMOČ, RTV-PRISPEVEK IN VOLILNA PRAVICA TUJCEV: Vlada naklonjena referendumskim predlogom |url=http://www.regionalobala.si/novica/socialna-pomoc-rtv-prispevek-in-volilna-pravica-tujcev-vlada-naklonjena-referendumskim-predlogom |access-date=2026-08-27 |website=regionalobala.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Vzporedno z referendumskim postopkom je v zakonodajnem postopku sicer ostal predlog Resni.ce iz leta 2025, katerega obravnava na Odboru za kulturo je bila predvidena za začetek septembra 2026, vendar je Stevanović predlagal njeno preložitev do izvedbe referenduma. Predlog je utemeljil s pojasnilom, da bi bilo ob hkratnem odločanju volivcev o temeljnem vprašanju ukinitve prispevka bolj smiselno, da Državni zbor o konkretnih zakonskih rešitvah odloča šele po referendumu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Tik pred obravnavo novele, s katero bi ukinili RTV-prispevek, nov zaplet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tik-pred-obravnavo-novele-s-katero-bi-ukinili-rtv-prispevek-nov-zaplet-463927 |access-date=2026-08-27 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za kulturo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Prvi |first=Lucija Dimnik Rikić |title=Odbor za kulturo podprl posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-kulturo-podprl-posvetovalni-referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/791782 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; V skladu z načrti o sočasni izvedbi vseh štirih referendumov bo referendum potekal 11. oktobra, o odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra nas čakajo trije posvetovalni referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/11-oktobra-nas-cakajo-trije-posvetovalni-referendumi.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Za odlok je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ker gre za posvetovalni tip referenduma, morebitna podpora ukinitvi sama po sebi ne bi pomenila potrditve proračunskega financiranja ali drugih rešitev, ki jih vsebuje novela stranke Resni.ca iz leta 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Kaj so volilcem zamolčali podporniki ukinitve RTV-prispevka |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-so-volilcem-zamolcali-podporniki-ukinitve-rtv-prispevka-2818860/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 21 organizatorjev, od tega 7 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Resni.ca ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v kampanjo nista prijavili, sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-06 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], [[Društvo novinarjev Slovenije]], Sindikat novinarjev Slovenije, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''52,0'''
|37,1
|10,8
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+14,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''55,3'''
|39,9
|5,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+15,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek&lt;br&gt;8. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Manica J. Ambrožič&lt;br&gt;Žiga Vlašič Bonča
|'''Referendum o RTV-prispevku'''
|TBA
|TBA
|
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}</text>
      <sha1>n01farf2vm488bjvemeo6f2rhiq6n91</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761682</id>
      <parentid>6761555</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:15:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Javnomnenjske raziskave */ napoved Episcentra</comment>
      <origin>6761682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14031" sha1="auu2dcvb6ktea8zv616x3l5y6msewnc" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}

'''Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Zakonski predlog stranke Resni.ca ===
Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki znaša 14,02 evra na mesec in predstavlja glavni vir financiranja javnega zavoda, so v slovenski politiki potekale že pred letom 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-23 |title=Lahko ukinemo RTV-prispevek. Ne moremo pa ukiniti vprašanja, kdo bo financiral RTV |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/lahko-ukinemo-rtv-prispevek-ne-moremo-pa-ukiniti-vprasanja-kdo-bo-financiral-rtv-2809964/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=V SDS predlagamo ukinitev obvezne RTV naročnine |url=https://www.sds.si/novica/v-sds-predlagamo-ukinitev-obvezne-rtv-narocnine/ |access-date=2026-08-27 |website=SDS |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Med vidnejšimi pobudami je bil zakonodajni predlog stranke [[Resni.ca]], ki je bila ob njegovi vložitvi še zunajparlamentarna. Stranka je leta 2025 pripravila predlog sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, katerega osrednji namen je ukinitev obveznega RTV prispevka in nadomestitev tega vira financiranja z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna, vsebuje pa tudi ukrepe za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje števila zaposlenih. Predlog je bil s prvopodpisanim [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]] ter podpisi približno 20 tisoč volivcev v Državni zbor vložen 26. novembra 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Kaj bi ukinitev RTV-prispevka pomenila za javni servis |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-bi-ukinitev-rtv-prispevka-pomenila-za-javni-servis-2804211/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-04-30 |title=Čas za ukinitev RTV prispevka? |url=https://info360.si/politika/cas-za-ukinitev-rtv-prispevka/ |access-date=2026-08-27 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Predlog do [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitev 2026]] ni bil obravnavan, po volitvah pa je Resni.ca postala parlamentarna stranka. Stevanović, ki je 10. aprila 2026 postal predsednik Državnega zbora, je v intervjuju po izvolitvi ukinitev obveznega prispevka uvrstil med pomembnejše politične cilje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=“Ukinitev RTV-prispevka pomeni uničenje in popolno politično podrejanje” |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ukinitev-rtv-prispevka-pomeni-unicenje-in-popolno-politicno-podrejanje-2797205/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pogovor z novim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem |url=https://www.planet-tv.si/clanek/pogovor-z-novim-predsednikom-dz-zoranom-stevanovicem/ |access-date=2026-08-27 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Vodstvo RTV je v luči napovedi izrazilo zadržanost do neposrednega proračunskega financiranja, predsednica uprave Natalija Gorščak je opozarjala predvsem na možnost večje odvisnosti javnega zavoda od vsakokratne politične oblasti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Stroka opozarja, da bi lahko ukinitev RTV-prispevka ogrozila neodvisnost javnega servisa |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stroka-opozarja-da-bi-lahko-ukinitev-rtv-prispevka-ogrozila-neodvisnost-javnega-servisa/779776 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Vprašanje ukinitve obveznega prispevka je ponovno prišlo v ospredje 23. julija 2026, ko so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] ter [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o ukinitvi RTV prispevka, preostala dva pa se nanašata na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}&lt;/ref&gt; Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Vlada je v mesecu avgustu predlogu za izvedbo posvetovalnega referenduma izrazila podporo. Ocenila je, da je vprašanje načina financiranja RTV Slovenija primerno za neposredno ugotavljanje stališča državljanov, rezultat referenduma pa bi lahko predstavljal izhodišče za nadaljnje oblikovanje te politike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=SOCIALNA POMOČ, RTV-PRISPEVEK IN VOLILNA PRAVICA TUJCEV: Vlada naklonjena referendumskim predlogom |url=http://www.regionalobala.si/novica/socialna-pomoc-rtv-prispevek-in-volilna-pravica-tujcev-vlada-naklonjena-referendumskim-predlogom |access-date=2026-08-27 |website=regionalobala.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Vzporedno z referendumskim postopkom je v zakonodajnem postopku sicer ostal predlog Resni.ce iz leta 2025, katerega obravnava na Odboru za kulturo je bila predvidena za začetek septembra 2026, vendar je Stevanović predlagal njeno preložitev do izvedbe referenduma. Predlog je utemeljil s pojasnilom, da bi bilo ob hkratnem odločanju volivcev o temeljnem vprašanju ukinitve prispevka bolj smiselno, da Državni zbor o konkretnih zakonskih rešitvah odloča šele po referendumu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Tik pred obravnavo novele, s katero bi ukinili RTV-prispevek, nov zaplet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tik-pred-obravnavo-novele-s-katero-bi-ukinili-rtv-prispevek-nov-zaplet-463927 |access-date=2026-08-27 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za kulturo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Prvi |first=Lucija Dimnik Rikić |title=Odbor za kulturo podprl posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-kulturo-podprl-posvetovalni-referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/791782 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; V skladu z načrti o sočasni izvedbi vseh štirih referendumov bo referendum potekal 11. oktobra, o odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra nas čakajo trije posvetovalni referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/11-oktobra-nas-cakajo-trije-posvetovalni-referendumi.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Za odlok je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ker gre za posvetovalni tip referenduma, morebitna podpora ukinitvi sama po sebi ne bi pomenila potrditve proračunskega financiranja ali drugih rešitev, ki jih vsebuje novela stranke Resni.ca iz leta 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Kaj so volilcem zamolčali podporniki ukinitve RTV-prispevka |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-so-volilcem-zamolcali-podporniki-ukinitve-rtv-prispevka-2818860/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 21 organizatorjev, od tega 7 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Resni.ca ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v kampanjo nista prijavili, sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-06 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], [[Društvo novinarjev Slovenije]], Sindikat novinarjev Slovenije, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''56,0'''
|41,7
|2,3
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +14,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''52,0'''
|37,1
|10,8
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+14,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''55,3'''
|39,9
|5,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+15,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek&lt;br&gt;8. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Manica J. Ambrožič&lt;br&gt;Žiga Vlašič Bonča
|'''Referendum o RTV-prispevku'''
|TBA
|TBA
|
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}</text>
      <sha1>auu2dcvb6ktea8zv616x3l5y6msewnc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Porfirij Perić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608679</id>
    <revision>
      <id>6761389</id>
      <parentid>6759906</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:45:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761389</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133013" sha1="kpymcchmggdkcohfwj29mmji3r2jtfg" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Porfirij}}
{{drugipomeni|Perič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Porfirij
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Првослав Перић/Prvoslav Perić
| native_name_lang = sr
| title = [[Nadškof|beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = 2. свјетлопис патријарха србског Порфиририја и надвладике охридског Стефана, 19.5.2022 (cropped).jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption =  Patriarh Porfirij leta 2022
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = [[Beograd]]
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[18. februar]] [[2021]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[19. februar]] [[2021]] {{small|([[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjska stolnica]])}} &lt;br /&gt; [[14. oktober]] [[2022]] {{small|([[Pećka patriarhija|Samostan Pećka patriarhija]])}}
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[21. april]] [[1985]]
| ordained_by = [[Irenej Bulović]]
| consecration = [[13. junij]] [[1999]]
| consecrated_by = [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]
| rank = [[patriarh]]
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1961|7|22|df=yes}}
|birth_place=  [[Bečej]], [[SAP Vojvodina|Vojvodina]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]])
| birth_name = Prvoslav Perić
|death_date= 
|death_place= 
| buried = 
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Radivoje Perić&lt;br&gt;Radojka&lt;ref&gt;{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021; [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014
| education = [[teologija|teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]] &lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = ''„Mir i jedinstvo“ ''&lt;br&gt;'''''„Mir in enotnost“ '''''&lt;ref&gt;{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| signature = Signature Porfirije.png
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Porfirij Perić''' ali '''patriarh Porfirij''' ({{lang-sr|Порфирије/Porfirije}}, {{lang-la|Porphirius}}, {{lang-en|Porphyry}}; rojen kot '''Prvoslav Perić''' {{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}); * [[22. julij]] [[1961]] [[Bečej]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; je [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 2010.  
Njegov celotni uradni cerkveni naziv se glasi: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Порфирије'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Porfirije'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Porfirij&quot; (slovensko)&lt;br&gt;''His Holiness the Archbishop of Peć, Metropolitan of Belgrade and Karlovci, and Serbian Patriarch Porfirije'' (angleško)&lt;ref name=&quot;spc1902&quot;/&gt;. 

Porfirij je [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev|46. poglavar Srbske pravoslavne Cerkve]] in 7. patriarh po njeni združitvi leta 1920. Bil je [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021 in [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014. On je tudi vseučiliščni profesor, akademik in avtor teoloških del.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Српска Православна Црква |language=sr |url=https://spc.rs/}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Porfirij se je rodil kot prvorojenec Prvoslav Perić ({{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}) med tremi otroki 22. julija 1961 v [[Vojvodina|vojvodinskem]] mestu [[Bečej]]u ([[Bačka]], [[SR Srbija|Srbija]], [[FNR Jugoslavija|Jugoslavija]]; sedaj Srbija); starša sta Radivoje Perić in Radojka. Njegova družina se je doselila po Drugi svetovni vojni iz vasi [[Osinje]] pri [[Derventa|Derventi]] v [[SR Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].&lt;ref&gt;{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je obiskoval v [[Čurug]]u, gimnazijo »Jovan Jovanović Zmaj« v [[Novi Sad |Novem Sadu]] pa je končal 1980. 

Zamenišil ga je v samostanu [[Visoki Dečani]] 11. aprila 1986&lt;ref name=&quot;spc2014&quot;&gt;{{cite web |title=Biography of newly-elected Metropolitan Porfirije of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=22 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222043853/http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |url-status=live }}&lt;/ref&gt; z meniškim imenom Porfirij v čin male shime na »Tomaževo nedeljo«&lt;ref&gt;„Tomaževa nedelja“ je prva nedelja po „Veliki noči“, ko se bere evangelij o „Nejevernem Tomažu“, ki ni hotel verjeti v Jezusovo vstajenje, dokler „ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran“ (Jn 20, 25). Šele ko je Jezus „stopil mednje“, je veroval (Jn 20, 24-29). Ta nedelja se je pri katoličanih prej imenobala „Bela nedelja“, po odločitvi sv. [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]] pa se imenuje „Nedelja Božjega usmiljenja“.&lt;/ref&gt; njegov duhovni oče, tedaj jeromonah [[Irenej Bulović]], sedanji bački škof. Njegov patron je sveti Porfirij Kafsokalivijski Bairaktaris &lt;ref&gt;Porphyrios (Bairaktaris) of Kafsokalivia&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=&quot;Biografija.org ref&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |author=Biografija.org |author-link= |title=Porfirije (patrijarh srpski) |accessdate=2021-09-12 |date=2021-03-05 |language=Serbian |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105320/https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]] — poznejši srbski patriarh — ga je 8. junija 1986 posvetil v jerođakona (hierodiakona) v samostanu Svete Trojice v [[Samostan Mučutište|Mušutištu]] na [[Kosovo|Kosovem]]. 

V jeromonaha (hieromeniha, tj. neporočenega duhovnika-redovnika) je bil posvečen na Aranđelov dan, 21. novembra 1986, v samostanu Svetih nadangelov v Kovilju. Nato je bil imenovan za opata te redovne družine. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 14. maja 1999 je bil izvoljen za jegarskega škofa, vikarja bačkega škofa. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 26. maja 2014 pa je bil izvoljen za zagrebško-ljubljanskega metropolita. 13. julija istega leta ga je patriarh Irenej Gavrilović v zagrebški Preobraženjski cerkvi uvedel na metropolitanski prestol, kjer je nasledil metropolita Jovana Pavlovića.

Istega leta (1986) je Porfirij dosegel licenciat iz [[teologija|teologije]] na [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Manastir Kovilj |url=http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |website=manastiriusrbiji.com |date=26 February 2015 |access-date=22 November 2020 |archive-date=29 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201129194216/http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Obiskoval je predavanja iz arheologije na Filozofski fakulteti Beograjskega vseučilišča. Kmalu je začel študirati tudi na Bogoslovni fakulteti, kjer je diplomiral leta 1987.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/ |title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Светосавље|author=Српска Патријаршија|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=19. avgust  2026}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je podiplomski študij na [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]] od 1987 do 1990; tam je tudi [[doktorat|doktoriral]] 2004 s tezo  ''Možnost [[Bog|Božjega]] spoznaja pri [[Sveti Pavel|apostolu Pavlu]] po razlagi sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]]'' (''Possibility of knowability of God in St. Paul's understanding according to the interpretation of Saint John Chrysostom''; »Mogućnost poznanja Boga kod apostola Pavla po tumačenju svetog Jovana Zlatoustog«).&lt;ref name=&quot;spc2014&quot;/&gt;

2014 je postal docent na Katedri za katehetsko in pastirsko bogoslovje Pravoslavne bogoslovne fakultete v Beogradu kot naslednik akademika in dolgoletnega sodelavca [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]].

Porfirij je pravi mnogojezičnež ali poliglot, saj obvlada [[srbščina|srbščino]] in [[hrvaščina|hrvaščino]], [[grščina|grščino]], [[angleščina|angleščino]] in [[nemščina|nemščino]], a sporazumeva se lahko tudi v [[ruščina|ruščini]], kar mu pa poznavalci tega jezika odsvetujejo.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Serbia|first=RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of|title=Биографија митрополита Порфирија, новог патријарха СПЦ|url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|access-date=18 February 2021|website=www.rts.rs|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218150826/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Koviljski iguman in jegrski škof (1990-2014) ===
[[File:Порфирий (Перич).JPG|thumb|upright|200px|right|&lt;center&gt;Porfirij nastopa kot [[škof]] januarja leta 2012]]&lt;/center&gt;

Z blagoslovom bačkega škofa Ireneja Bulovića je 6. oktobra 1990 prišel v samostan Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u blizu [[Novi Sad|Novega Sada]]. 21. novembra  1990, na Aranđelovdan, je tu prejel [[duhovniško posvečenje]] ter kot hieromenih (jeroonah) postal [[iguman]] Koviljskega samostana.&lt;ref name=&quot;pportal&quot;&gt;{{cite web |title=Mitropolit zagrebačko-ljubljanski Porfirije |url=https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |website=p-portal.net |date=3 June 2014 |access-date=22 November 2020 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411090324/https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Semkaj mu je sledilo mnogo mladih menihov in [[noviciat|novincev]] in tako je samostan v tem času postal duhovno središče za mnogo mladeničev, saj so sem radi prihajali: [[inteligenca|izobraženci]], [[umetnost|umetniki]], [[igra|igralci]] in [[rock]] [[glasba|glasbeniki]] zlasti iz Novega Sada in [[Beograd]]a. Tukaj se je posebej in z vso potrpežljivostjo vrgel na delo z [[zloraba substanc|mamilaši]].&lt;ref name=&quot;magazin&quot;&gt;{{Citation | first = Aleksandra | last = Mijalković | title = Zanimljiva Srbija – Manastir Kovilj: Za monahe dom, za zavisnike mesto nade| newspaper = [[Politika]]-Magazin, No. 1038 | pages = 20–22 | language = sr | date = 20 August 2017}}&lt;/ref&gt; 

14. maja 1999 je Sveti škofovski sinod SPC izvolil Porfirija za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] jegrske škofije ter ga imenoval za [[namestnik]]a Bačke škofije. [[Škofovsko posvečenje]] mu je podelil patriarh Pavel v Novosadski stolnici 13. junija 1999.&lt;ref name=&quot;spc2014&quot;/&gt; 

V letu 2005 je Porfirij ustanovil »zdravilno skupnost« (en: &quot;therapeutic community&quot;, ki je podobna slovenskim &quot;komunam&quot;) nazvano ''Zemlja živih'' (en:  »The Land of the Living«), ki je zaslovela po uspešnem zdravljenju odvisnikov s pogovorom, delom in molitvijo v skupnosti, pred katero ne smejo in ne morejo ničesar skrivati.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Zemlja živih – Zajednica ''Zemlja živih''|url=https://zemljazivih.info/|access-date=2021-02-20|language=sr-RS|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126221618/https://zemljazivih.info/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V tem času se je zdravilo pod njegovim vodstvom po ustanovah širom Srbije čez sto odvisnikov.&lt;ref name=&quot;magazin&quot;/&gt; 2010 ga je Škofovski sinod pooblastil za urejanje dušnopastirske službe pri Srbski vojski.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Porfirije, episkop vojni |url=http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |website=e-novine.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116015251/http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Oficir i sveštenik |url=https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |website=arhiva.portalnovosti.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123192434/https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Porfirij je bil vojaški kaplan do 2011, in je veliko prispeval k  sodelovanju med Pravoslavno Cerkvijo in Vojsko.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Porfirije je novi mitropolit zagrebačko-ljubljanski |url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |website=tportal.hr |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417020550/https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ljubljansko-zagrebška metropolija (2014–2023) ==
=== Ljubljansko-zagrebški metropolit (2014–2021)  ===
[[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|left|thumb|200px|&lt;center&gt;Nadškof in metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] v [[Zagreb]]u [[januar]]ja leta [[2021]]]]&lt;/center&gt;

26. maja 2014 je bil Porfirij izvoljen za [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebškega metropolita]] kot naslednik [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]]. 13. julija 2014 ga je umestil [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]] v [[Stolnica Jezusovega spremenjenja, Zagreb|Zagrebški pravoslavni stolnici Jezusovega spremenjenja]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Enthronement of His Grace Bishop Dr. Porfirije of Jegra to the throne of Metropolitans of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180221222551/http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Švedski medpravoslavni izobraževalni ustanovi »Sankt Ignatios College« in »Sankt Ignatios Foundation« sta ga 16. februarja 2016 v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija Antijohijskega|Redom svetega Ignacija]] »zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in zaradi njegovega prizadevanja za pospeševanje krščanske enotnosti«&lt;ref&gt;»zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«; en: &quot;for his contribution to the reconciliation of the people in the Balkans and his dedicated work on promoting unity among Christians&quot;; sr: »za doprinos pomirenju naroda na Balkanu i predani rad na unapređenju jedinstva među hrišćanima«&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=&quot;sanktignatios&quot;&gt;{{cite web |title=The Order of Sankt Ignatios |url=https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |website=sanktignatios.org |access-date=2 March 2021 |archive-date=27 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027113400/https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Metropolit Porfirije fick utmärkelse i Södertälje |url=https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |website=lt.se |date=17 February 2016 |access-date=2 March 2021 |archive-date=9 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809054710/https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;odlikovanje_porfiriju&quot;&gt;{{Cite web|title=Високо oдликовање митрополиту Порфирију {{!}} Српска Православна Црква [Званични сајт]|url=http://spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|access-date=18 February 2021|website=spc.rs|language=sr|archive-date=2 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702193214/http://www.spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Junija 2016 je Porfirij objavil v Zagrebu svojo knjigo z naslovom ''Zagreb i ja se volimo javno''&lt;ref&gt;hr: ''Zagreb i ja se volimo javno''; sl: »Zagreb in jaz se imava rada javno«; en: »Zagreb and Me are Openly in Love« &lt;/ref&gt;.&lt;ref name=&quot;portalnovosti-knjiga&quot;/&gt; Ta knjiga vsebuje izbrane intervjuje od julija 2014 do februarja 2016, ki jih je objavil kot metropolit za beograjski dnevnik ''[[Politika]]'', [[Radio Televizija Srbije|RTS]], ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'', [[Hrvatska radiotelevizija|HRT]], [[RTV Slovenija]] in [[Radio Televizija Republike Srpske|RTRS]].&lt;ref name=&quot;p-portal.net-knjiga&quot;/&gt;

2016 je Porfirij sodeloval na zborovanju srbskih duhovnikov v [[Chicago|Chicagu]] ([[Illinois]], [[ZDA]]), kjer so ga posneli, kako skupaj z drugimi duhovniki poje pesem v čast četniškega vojvoda in poveljnika [[Momčilo Đujić|Momčila Đujića]]. To je v hrvaški javnosti sprožilo val negodovanja; Porfirij se je pozneje opravičeval, češ da ni imel »vpliva na vse okoliščine« (&quot;influence to all circumstances&quot;) in da so nekateri mediji »ta dogodek zlorabili« (&quot;certain media manipulated this event&quot;). Po njegovem mnenju je to nekaterim prav prišlo kot pretveza za izražanje nestrpnosti do srbskega prebivalstva, kakor tudi za poglabljanje nasprotij med [[Hrvati]] in [[Srbi]]&quot; in da mu je zategadelj iskreno žal, da je pri tem petju sploh sodeloval.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Vijesti.hr|title=Mitropolit Porfirije objavio da žali zbog pjevanja četničke pjesme|url=https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|access-date=19 February 2021|website=Vijesti.hr|date=29 January 2016 |language=hr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420190840/https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Med 2017 in 2020 je Porfirij povezoval srečanja, na katerih so se zbirali zagrebški izobraženci in razpravljali o družbenih, nravnih in političnih vprašanjih — a jih je organiziral in vodil njegov tesni sodelavec Drago Pilsel, ki obžaluje, da ni nekaj podobnega nastalo tudi v Beogradu&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://autograf.hr/drago-pilsel-porfirijeve-rijeci-povrijeduju-mladiceve-zrtve/|title= Drago Pilsel: Porfirijeve riječi povrijeđuju Mladićeve žrtve|publisher=autograf.hr|author=Gabrijela Radanović|place=Zagreb|language=hr|date=9. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;. V Zagrebu so ta zborovanja v Srbski pravoslavni gimnaziji »Katarina Branković Kantauzina« (»Kantakuzina Katarina Branković Serbian Orthodox Secondary School«) postala znana kot ''»Porfirijevi krožki« (»Porfirijevi kružoci«; »Porfirije's Circles«)''. Med znanimi imeni so bili tudi [[Ivo Josipović]], [[Rada Borić]] in [[Milorad Pupovac]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Donosimo insajderski izvještaj o zagrebačkim danima novog duhovnog vođe SPC-a |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |website=jutarnji.hr |date=21 February 2021 |access-date=22 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221210910/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Porfirij je bil med 2017 in 2019 član [[Sveti sinod SPC|Svetega sinoda SPC]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Communique of the Holy Assembly of Bishops |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201203211109/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Januarja 2019 pa mu je »Združenje za versko svobodo v Republiki Hrvaški« (»Association for Religious Freedom in Croatia«; »Udruga za vjersku slobodu u Republici Hrvatskoj«) ob svoji 25-letnici podelila priznanje za njegov miroljubni prispevek h kulturi pogovora in verski svobodi« (»recognition for his peaceful contribution to the promotion of the culture of dialogue and religious freedoms«).&lt;ref name=&quot;b92&quot;&gt;{{Cite web|title=Porfirije – a new patriarch of the Serbian Orthodox Church PHOTO / VIDEO|url=https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&amp;mm=02&amp;dd=18&amp;nav_id=110442|access-date=18 February 2021|website=B92.net| date=18 February 2021 |language=en|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218195113/https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&amp;mm=02&amp;dd=18&amp;nav_id=110442|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vaticannews&quot;&gt;{{cite web |title=&quot;Isus – prognanik i putnik&quot; – 25. godišnjica osnutka Udruge za |url=https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |website=vaticannews.va |date=23 January 2019 |access-date=22 February 2021 |archive-date=12 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812081732/https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=25. GODIŠNJICA OSNUTKA UDRUGE ZA VJERSKU SLOBODU U RH |url=https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |website=adventisti.hr |date=19 January 2019 |access-date=2 March 2021 |archive-date=14 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210414081933/https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Ko je 2019 zbolel [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], je postal Porfirij eden od najresnejših kandidatov za njegovega naslednika.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Miladinović|first=Veljko|date=16 October 2019|title=Ruska agencija tipuje na Irineja Bulovića za sledećeg patrijarha SPC, ali tvrde i da Vučić ima svog kandidata...|url=https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|access-date=31 October 2020|website=[[Nedeljnik]]|archive-date=26 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210226070725/https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Kot metropolit je imel načelo, da je treba »graditi mostove« med Srbi in Hrvati. Bil je gostujoči profesor na Katoliških fakultetah in je utrjeval dobre odnose s pomembnimi katoliškimi cerkvenimi dostojanstveniki.&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije (2021–2023)===
Obenem z izvolitvijo za novega [[patriarh]]a SPC februarja 2021 je Porfirij ostal tudi upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije do izvolitve novega škofa.&lt;ref&gt;{{cite web |title='Došao sam tu pun predrasuda, a onda su me Zagrepčani potpuno razoružali i oslobodili' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |website=jutarnji.hr |date=28 February 2021 |access-date=1 March 2021 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302090655/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Maja 2021 sveti škofovski sinod SPC na svojem zborovanju še ni izvolil novega ljubljansko-zagrebškega metropolita; izvoljena pa sta bila [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski škof]] [[Joanikij Mićović|Joanikij]], pa tudi [[Škofija Valjevo|valjevski škof]] [[Isihij Rogić|Isihij]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Završeno zasedanje Sabora SPC: Izabran Sinod, a odlučeno je i ko je na čelu Mitropolija |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&amp;mm=05&amp;dd=29&amp;nav_category=12&amp;nav_id=1865821 |website=b92.net | date=29 May 2021 |access-date=29 May 2021 |archive-date=29 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529165205/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&amp;mm=05&amp;dd=29&amp;nav_category=12&amp;nav_id=1865821 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Šele maja 2023 je bil imenovan za novega ljubljansko-zagrebškega upravitelja dotedanji [[škofija Buenos Aires in Južna Amerika|Buenosaireški in južnoameriški škof]]  [[Kiril Bojović|Kiril]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Episkop Kirilo novi administrator Eparhije zagrebačko-ljubljanske |url=https://www.dan.co.me/vjera/pravoslavlje/episkop-kirilo-novi-administrator-eparhije-zagrebacko-ljubljanske-5178890 |website=dan.co.me |date=20 May 2023 |access-date=22 May 2023}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh (od 2021 do danes) ==

=== Izvolitev in ustoličevanje ===
[[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду5.jpg|right|thumb|200px|&lt;center&gt;Patriarh Porfirij med bogoslužnim opravilom v [[Cerkev sv. Luka, Beograd|Cerkvi sv. Luka Evangelista]] v [[Beograd|beograjskem]] naselju [[Vidikovac]]]]&lt;/center&gt;

Najvidnejša kandidata za Irenejevega naslednika sta bila vsekakor njegova soimenjaka blizka oblastem, bački škof Irenej Bulović, in njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić. Ugibajo celo, da bi nesporno teološko uglednejši Bulović morda celo odstopil mesto mlajšemu ter na splošno medijsko poznanemu in priljubljenemu Periću. Ne tako mila oblastem pa sta nikšiški škof Joanikij Mićović, ki ga večinoma že vidijo kot Amfilohijevega naslednika v Črni gori, ter končno düsseldorfski in vsenemški škof [[Gregorij Durić]], ki uživa veliko priljubljenost med verniki, ni pa pogodu uradni beograjski politiki. Pravi vihar je spet povzročil julija z izjavo, da »ni treba graditi toliko cerkva, ker imamo bolnišnice, kjer je vse zanemarjeno« — na kar so sledili napadi tako od strani najvišje cerkvene kot državne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=vijesti.me|author=Nina Vujačić &amp; Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;

Porfirij je bil izvoljen za srbskega patriarha 18. februarja 2021 na Škofovskem sinodu v kripti nove cerkve sv. Sava na [[Vračar]]ju tri mesece po smrti svojega predhodnika [[Irenej Gavrilović|Ireneja]], ki je umrl od korone, s katero se je bil okužil na pogrebu črnogorsko-primorskega metropolita [[Amfilohij Radović|Amfilohija]] v [[Podgorica|Podgorici]]. Novica je bila objavljena točno ob 15-ih in 35 minut. To je bila pomembna novica, saj izvolitev novega patriarha ni le notranje-verska ali cerkveno-upravna zadeva, ampak tudi občutljivo politično vprašanje, ki je pomembno tudi za vladajoči Vučićev režim zlasti v zvezi z občutljivimi razmerami glede Kosova, srbskega vmešavanja v črnogorske zadeve, pa tudi glede možnega papeževega obiska, ki mu je Vučić naklonjen, a mu je najbolj trdovratno nasprotoval ravno pokojni patriarh Irenej, — v katerega je pokojni papež Frančišek imel sicer neomajno, vendar neutemeljeno zaupanje — kajti z Irenejem katoliška stran nikakor ni mogla najti skupnega jezika niti glede papeževega obiska niti glede dileme, ki se je tikala [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] kanonizacije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/zagrebacki-mitropolit-porfirije-izabran-za-novog-patrijarha-srpske-pravoslavne-crkve-15051683|title=Zagrebački mitropolit Porfirije izabran za novog patrijarha Srpske pravoslavne crkve|publisher=Jutarnji list|author=Vlado Vurušić|place=Zagreb|language=hr|date=18. februar 2021|accessdate=27. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;Tako je postal 46. poglavar pravoslavja med Srbi. Nekateri štejejo vse naslednike sv. Sava kot srbske patriarhe, kar pa nikakor ne ustreza zgodovinski resnici; imeli so namreč v različnih obdobjih in v različnim pravnih sistemih razne častne naslove cerkvenih dostojanstvenikov in le izjemoma patriarhov. Nedvoumno se imenujejo patriarhi SPC pravzaprav šele od leta 1920, ko jih je regent Aleksander takorekoč prisilil k združitvi in ko je beograjski metropolit postal beograjsko-karlovški metropolit ter torej tudi prvi uradni patriarh SPC. Porfirij je tko postal osmi in vsekakor &quot;pravi&quot; patriarh od leta 1920 združene SPC, ki je po dekretu kralja Aleksandra združila vseh šest različnih pravnih sistemov; v vsaki od teh zgodovinskih enot pa so tudi svoje pravoslavne cerkvene poglavarje šteli vsak na svoj način in le redkokdaj so jih imenovali patriarhe.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/metropolitan_porphyry_zagreb_and_ljubljana_elected_new_patriarch_serbia.html|title=Metropolitan Porfirije of Zagreb and Ljubljana elected for a new Patriarch of Serbia|website=spc.rs|date=18 February 2021|access-date=19 February 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Metropolitan Porfirije Of Zagreb And Ljubljana Elected For A New Patriarch Of Serbia |url=https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |website=cordmagazine.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218171507/https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbian Church Elects Patriarch Deemed Close to President |url=https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |website=balkaninsight.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218161412/https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbian Orthodox Church elects new patriarch |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |website=reuters.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024532/https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Med 30 možnimi kandidati je dobil 31 od 39 glasov in je tako bil prvi od treh vodilnih kandidatov pred bačkim škofom Irenejem Bulovićem, ki je prejel 30 glasov in [[Škofija Banja Luka|banjaluškim škofom]] [[Jefrem Milutinović|Jefremom]], ki jih je dobil 24.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Kako se glasalo: Porfirije imao glas više u odnosu na Irineja bačkog |url=https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |website=rs.n1info.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218230343/https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Sledilo je žrebanje ene od treh kovert, ki jo je potegnil iz evangelija arhimandrit Matej iz [[Samostan Sisojevac|Samostana Sisojevac]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=OVO JE MONAH KOJI ĆE IZVUĆI IME NOVOG PATRIJARHA: Otac Matej je poznat kao veliki duhovnik, iz jevanđelja će izvući koverat |url=https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |website=novosti.rs |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218130922/https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Vodstvo SPC verjame, da je patriarh izvoljen z Božjim posredovanjem in da so odstranjeni človeški oziri. Kljub temu se je šušljalo, da so bile n. pr. pri njegovem predhodniku [[Pavel Stojčević|Pavlu]] na razpolago tri kuverte in sicer vse tri z imenom Pavel; na ta način naj bi bilo ustreženo tudi želji vladarja, ki jo je predsednik Vučić skozi medije jasno izražal kot zahtevo: ne toliko, kdo naj bi bil, ampak bolj, kdo naj ne bi bil novi patriarh – in se je v resnici izteklo po njegovih željah in priporočilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&amp;mm=02&amp;dd=18&amp;nav_category=12&amp;nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&amp;mm=02&amp;dd=18&amp;nav_category=12&amp;nav_id=1813601 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Kot najmlajši škof SPC v času volitev je postal Porfirij najmlajši srbski patriarh, kar jih je bilo izvoljenih od leta 1937.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&amp;guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&amp;guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&amp;guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&amp;guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Voščilo ob izvolitvi je poslal [[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhondonis|Bartolomej]],&lt;ref&gt;{{cite web |title=Συγχαρητήρια επιστολή του Οικουμενικού Πατριάρχου προς τον νεοεκλεγέντα Πατριάρχη Σερβίας |url=https://ec-patr.org/%cf%83%cf%85%ce%b3%cf%87%ce%b1%cf%81%ce%b7%cf%84%ce%ae%cf%81%ce%b9%ce%b1-%ce%b5%cf%80%ce%b9%cf%83%cf%84%ce%bf%ce%bb%ce%ae-%cf%84%ce%bf%cf%85-%ce%bf%ce%b9%ce%ba%ce%bf%cf%85%ce%bc%ce%b5%ce%bd%ce%b9/ |website=ec-patr.org |access-date=20 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411041203/https://ec-patr.org/%CF%83%CF%85%CE%B3%CF%87%CE%B1%CF%81%CE%B7%CF%84%CE%AE%CF%81%CE%B9%CE%B1-%CE%B5%CF%80%CE%B9%CF%83%CF%84%CE%BF%CE%BB%CE%AE-%CF%84%CE%BF%CF%85-%CE%BF%CE%B9%CE%BA%CE%BF%CF%85%CE%BC%CE%B5%CE%BD%CE%B9/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;[[Aleksandrijski patriarhat|aleksandrijski patriarh]] [[Teodor Horeftakis|Teodor]],&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch of Alexandria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219193002/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Ruski patriarhat|ruski moskovski patriarh]] [[Kiril Gundjajev|Kiril]],&lt;ref&gt;{{cite web |title=Поздравление Святейшего Патриарха Кирилла митрополиту Порфирию с избранием на престол Патриархов Сербских |url=http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |website=patriarchia.ru |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218193955/http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Bolgarski patriarhat|bolgarski patriarh]] [[Neofit Dimitrov|Neofit]],&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch of Bulgaria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219134033/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[antijohijski patriarhat|antijohijski patriarh]] [[Ivan Yazigi|Ivan]],&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch of Antioch wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219162240/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[romunski patriarhat|romunski patriarh]] [[Danijel Ciobotea|Danijel]],&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch of Romania wished newly-elected Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219092031/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in [[Metropolija Albanija|albanski metropolit]] [[Anastazij Janullatos]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Archbishop of Albania to Serbian Patriarch: Your God-given gifts foreshadow fruitful patriarchal ministry |url=https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219132047/https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tudi [[Predsedstvo Črne gore|črnogorski predsednik]] [[Milo Đukanović]], ki je februarja 2020 v pogovoru za [[Agence France-Presse|AFP]] dejal, da [[Črna gora]] potrebuje svojo lastno [[Črnogorska pravoslavna Cerkev|Črnogorsko pravoslavno Cerkev]], da bi utrdila svojo narodno istovetnost in se otresla pretirane črnogorsko-srbske povezave, je poslal ob izvolitvi svoja voščila.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Montenegrin President congratulated Serbian Patriarch Porfirije |url=https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=18 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418093545/https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

{{external media | float = right | width = | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=Zx91SP0i6M4 Enthronement to the new Serbian patriarch on 19 February 2021], ''[[Tanjug|Tanjug News Agency]]'' }}
Porfirija so ustoličili 19. februarja 2021 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnici Nadangela Mihaela]] v [[Beograd]]u &lt;ref&gt;sl: Stolnica sv. Mihaela Nadangela v Beogradu; sr: Saborna crkva svetog Mihovila Arhangela u Beogradu&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=&quot;spc1902&quot;&gt;{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_porfirije_archbishop_pec_metropolitan_belgrade_and_karlovci_and_serbian_patriarch_enthr.html|title=His Holiness Porfirije, Archbishop of Pec, Metropolitan of Belgrade and Karlovci and Serbian Patriarch enthroned|website=spc.rs|date=19 February 2021|access-date=20 February 2021}}&lt;/ref&gt; Patriarška znamenja sta mu izročila [[Metropolija Dabar-Bosna|dabarsko-bosenski metropolit]] [[Hrizostom Jević|Hrizostom]] in [[Škofija Budimpešta|budimski škof]] [[Lukijan Pantelić|Lukijan]]. V svojem uvodnem nagovoru je Porfirij na prvo mesto postavil ustvarjanje enotnosti in miru. Poudaril je, da vključuje Kosovo in Metohijo v svoje molitve in da so mu tamkajšnji Srbi najbolj pri srcu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nato je zatrdil, da je Hrvaška postala njegova druga domovina, in da mu bo ljudstvo, s katerim se je tam srečeval, ostalo njegov vzor v prihajajočih letih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Porfirije: 'Hrvatska je moja druga otadžbina, narod koji sam tamo upoznao ostaje mi uzor' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |website=jutarnji.hr |date=19 February 2021 |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219173025/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Umeščanju je prisostvovalo veliko članov iz srbskega ministrstva [[Ana Brnabić|Ane Brnabić]], cerkvenih in verskih predstavnikov ter politikov vključno s srbskim predsednikom [[Aleksandar Vučić|Aleksandrom Vučićem]]. Obredu je prisostvoval tudi [[Apostolska nunciatura v Srbiji|apostolski nuncij]] [[Luciano Suriani]], [[Nadškofija Beograd|katoliški beograjski nadškof in metropolit]] [[Stanislav Hočevar]], srbski [[mufti]] [[Mustafa Jusufspahić]] ter mnogi drugi verski in civilni odličniki kot tudi jugoslovanski princ [[Filip Karađorđević]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=UŽIVO Ustoličen patrijarh; &quot;Nemam se čime pohvaliti osim slabostima svojim&quot; FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&amp;mm=02&amp;dd=19&amp;nav_category=12&amp;nav_id=1814298 |website=b92.net | date=19 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219102122/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&amp;mm=02&amp;dd=19&amp;nav_category=12&amp;nav_id=1814298 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;spc1902&quot;/&gt; Naslednjega dne, tj. 20. februarja 2021, je bil eden od treh najuspešnejših kandidatov za novega patriarha bački škof Irenej Bulović pozitiven na testu za [[covid-19|korono]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Bishop of Backa tested positive for COVID-19 |url=https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=20 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210220182007/https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Porfirij je opravil svoje umeščanje v Samostanu [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] na Kosovem na starodavni prestol srbskih verskih poglavarjev 14. oktobra 2022;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://spc.rs/en/serbian-patriarch-kyr-porfirije-enthroned-in-the-patriarchate-of-pec/|title=Serbian Patriarch kyr Porfirije enthroned in the Patriarchate of Peć|website=spc.rs|date=14 October 2022|access-date=15 October 2022}}&lt;/ref&gt; to je bilo možno šele pet mesecev potem, ko so ublažili stroge protikoronarne predpise na Kosovem.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Holy Synod of Bishops of the Serbian Orthodox Church to start on May 24 |url=https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524113611/https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Kot srbski patriarh je Porfirij postal poglavar »Škofovskega sinoda SPC«, kakor tudi »Svetega sinoda SPC«.
&lt;ref&gt;{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&amp;mm=02&amp;dd=18&amp;nav_category=12&amp;nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&amp;mm=02&amp;dd=18&amp;nav_category=12&amp;nav_id=1813601 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&amp;guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&amp;guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&amp;guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&amp;guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje ===
[[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду2.jpg|upright|thumb|200px|&lt;center&gt;Patriarh [[Porfirij Perić|Porfirij]] ([[2022]]) ]]&lt;/center&gt;

Za samo dva tedna po izboru za poglavarja SPC je patriarh Porfirij napravil nekaj povsem neprotokolarnih in obenem humanih stvari: 
#Imel je veliko gostovanj na RTV in podal mnogo uravnovešenih izjav
#Oblekel &quot;skafander&quot; in obiskal obolele od koronavirusa
#Izrazil iskreno sočutje družini preminulega muzika in pesnika [[Đorđe Balašević |Đorđa Balaševića]]
#Čestital [[Novak Đoković|Novaku Đokoviću]] za zmago v finalu Odprtega prvenstva Avstralije, kjer je osvojil svoj deveti naslov, rekoč: »Kar počne, je vrhunski šport, a tudi nekaj veliko več kot to. Nekaj, kar dviguje moralo in napolnjuje srca s ponosom vseh nas, ki z njim sodelujemo v skupnih bojih z malodušjem, se učimo prenašati bolečino in premagovati vse telesne omejitve, tako kot on«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/sport/patrijarh-porfirije-cestitao-djokovicu-pobedu-na-australijen-openu/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/tamo-daleko-pokazao-je-srpski-karakter-u-najlepsem-svetlu-patrijarh-porfirije-cestitao-dokovicu-18-gren-slem-titulu/|title=&quot;Tamo daleko pokazao je srpski karakter u najlepšem svetlu...&quot;: Patrijarh Porfirije čestitao Đokoviću 18. Gren slem titulu...|publisher=nedeljnik.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#izročil pomoć družinam, ki jim je razdrl hiše [[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]] na Hrvaškem s sporočilom: „Računajte na nas&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://n1info.rs/region/patrijarh-porfirije-stradalima-u-majskim-poljanama-porucio-racunajte-na-nas/|title=Patrijarh Porfirije stradalima u Majskim Poljanama poručio: Računajte na nas - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=n1info.rs|author=N1 Beograd|place=Beograd|language=sr|date=27. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Prvič je z mestu prvega človeka SPC pokazal razumevanje za probleme skupnosti LGBT; obenem je izrazil stališče, da on, sveto pismo in krščanstvo odobrava le zakonsko zvezo med možem in ženo.
#Poudaril je v zvezi s pandemijo [[covid-19|covida-19]] nedvoumno, da „smo vsi dolžni spoštovati zdravnike ter upoštevati vse protiepidemijske ukrepe&quot;.
#Porfirij zaradi svoje skromnosti velja za tako imenovanega ljudskega človeka, podobno kot patriarh Pavel.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pesaci-kilometrima-ruca-sa-beskucnicima-patrijarh-porfirije-je-pokazao-da-razume-svoj/g0bcsqm|title=PEŠAČI KILOMETRIMA, RUČA SA BESKUĆNICIMA Patrijarh Porfirije je pokazao da razume svoj narod, da li smo na putu da dobijemo novog Pavla?|last=Tašković|first=Marko|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2021-10-20|archive-date=20. 10. 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020214132/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pesaci-kilometrima-ruca-sa-beskucnicima-patrijarh-porfirije-je-pokazao-da-razume-svoj/g0bcsqm|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
#Mediji so ga razglasili za patriarha vseh državljanov. Rad pešači brez službenega vozila, kar je počel že pred izvolitvijo za patriarha, ko je bil zagrebško-ljubljanski metropolit.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.vreme.com/vreme/patrijarh-svih-gradjana/|title=Patrijarh svih građana – Portret savremenika – Porfirije – Nedeljnik Vreme|date=2021-06-09|website=www.vreme.com|language=sr-RS|access-date=2023-08-22|archive-date=22. avgust 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230822021311/https://www.vreme.com/vreme/patrijarh-svih-gradjana/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/478097/Patrijarh-Porfirije-do-posla-pesaci-devet-kilometara|title=Патријарх Порфирије до посла пешачи девет километара|website=Politika Online|access-date=2021-05-02|archive-date=2. maj 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210502012900/http://www.politika.rs/scc/clanak/478097/Patrijarh-Porfirije-do-posla-pesaci-devet-kilometara|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
#Svojo prvo [[Velika noč|Veliko noč]] kot srbski patriarh je praznoval z brezdomnimi in bolnimi otroki na Univerzitetni otroški kliniki &quot;Tiršova&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4357118/porfirije-beskucnici-bolesna-deca-vaskrs.html|title=Патријарх Порфирије на Васкрс ручао са бескућницима и обишао болесне малишане у Тиршовој|last=Serbia|first=RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of|website=www.rts.rs|access-date=2021-05-04|archive-date=2. maj 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210502183851/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4357118/porfirije-beskucnici-bolesna-deca-vaskrs.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
#Omenivši, da je „Kristus ljubezen&quot;, je poudaril potrebo po spravi med ljudstvi na tem področju in premagovanje „zlopamćenja“ (to je maščevalno spominjanje preživetega hudega in krivic).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813
|title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}&lt;/ref&gt;

25. februarja 2021 se je Porfirij sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem; po sestanku je dejal, da on ni politik ter da misli, da je SPC »spravno telo, ki ima za nalogo zbirati, graditi mostove in blažiti medsebojne napetosti« (&quot;a conciliator organism which has the goal to collect, build bridges, dull blades and overcome polarization&quot;).&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch Porfirije meets with President Vucic |url=http://spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |website=spc.rs |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225160728/http://www.spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch Porfirije: I am not a politician, the church builds bridges |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225213726/https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 27. februarja 2021 je Porfirij med svojim prvim dušnopastirskim obiskom obiskal področje [[Majske Poljane|Majskih Poljan]] in [[Glina, Hrvaška|Gline]], ki ga je 2020 prizadejal hud »[[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]]« ter se srečal s tamkajšnjimi s predstavniki hrvaških Srbov.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Porfirije na Baniji posjetio stradale, citirao Balaševića i Arsena Dedića, obratio mu se hrvatski branitelj |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |website=jutarnji.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=27 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227173828/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patrijarh Porfirije na Baniji: Računajte na nas, kao što je Đorđe Balašević pjevao |url=https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |website=24sata.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=14 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210314062359/https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 3. marca 2021 se je Porfirij samodejno osamil, ko je imel stike z duhovnikom, ki je bil okužen z asimptomatsko korono rekoč, da ne želi nikogar spravljati v nevarnost.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |title=Patrijarh Porfirije je u samoizolaciji: &quot;Sam se povukao, ne želi nikoga dovesti u opasnost&quot; |date=3 March 2021 |work=dnevnik.hr |language=hr |access-date=3 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303121056/https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia continues to perform his patriarchal administrative duties |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=5 March 2021 |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304122729/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Porfirije u samoizolaciji: Bio je u kontaktu sa svećenikom s asimptomatskim oblikom covida |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |website=[[Jutarnji list]] |date=3 March 2021 |access-date=5 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303142323/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Marca in aprila je nato imel v Beogradu številna srečanja z raznimi diplomatskimi predstavništvi,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbian Patriarch met Russian Ambassador, promised &quot;further strengthening of their firm friendly relations&quot; |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122350/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Greek Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the United States of America to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Great Britain to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Republic of Austria to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Italy to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Israel to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Serbian Ambassador to Bulgaria |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Kingdom of Belgium |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Hungarian Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Romania to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Ukraine to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122348/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;br&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Belarus to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ter šel na srečanja z desetinami drugih dostojanstvenikov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Todorovic |first1=Milos |title=Orthodoxy in Diplomacy: An Overview of the Serbian Orthodox Church's Religious Diplomacy and Role in International Relations |journal=Journal of Balkan and Black Sea Studies |date=2024 |issue=12 |pages=112–113 |doi=10.56679/balkar.1449077 |url=https://www.academia.edu/121450973 |access-date=4 July 2024}}&lt;/ref&gt; Novembra 2021 je Porfirij spodbudil zamisel, da bi [[verouk]] dobil položaj obveznega izbirnega predmeta.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=5 November 2021|title=Veronauka da dobije status obaveznog izbornog predmeta|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/|url-status=live|access-date=2021-11-06|website=Danas|language=sr-RS|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171145/https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-11-04|title=Patrijarh Porfirije: Veronauka da bude predmet, spuštena je na nivo programa|url=https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|access-date=2021-11-06|website=www.021.rs|language=sr|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171148/https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Porfirij je bil pri testu na korono pozitiven zopet 11. januarja 2022.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Head of Serbian Orthodox Church tests positive for virus |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |website=abcnews.go.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081347/https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbian Orthodox Church Patriarch tests positive for COVID-19 - statement |url=https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |website=reuters.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081338/https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Sprava z Makedonsko pravoslavno Cerkvijo ===
[[File:Свјетлопис патријарха србског Порфиририја и надвладике охридског Стефана, 19.5.2022.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Patriarh Porfirij in nadškof [[Stefan Veljanovski|Stefan]] na spravnem bogoslužju [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] in [[Makedonska pravoslavna Cerkev|MPC]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] [[2022]].]]&lt;/center&gt;
[[File:4Свјетлопис дијела Спасовданске литије у Биограду 2023.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] med obredi na »Spasovdan« &lt;ref&gt;&quot;Spasovdan&quot; je istoveten kot pri katoličanih praznik [[Gospodov vnebohod|Gospodovega vnebohoda]]. Tudi pri pravoslavnih nosijo &quot;nebo&quot;, ki ga pa katoličani nosijo za &quot;Telovo&quot;. Tako kot po juijanskem (starem), je tudi po gregorijanskem (novem) koledarju &quot;Spasovdan&quot; premakljiv praznik in pada na 40. dan po Veliki noči&lt;/ref&gt;v [[Beograd]]u [[2023]].]]&lt;/center&gt;

16. maja 2022 je Sveti sinod SPC sporočil, da se je končal razkol z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], ki je trajal od leta 1967. Makedonska Cerkev je dobila popolno notranjo samoupravo pod pokroviteljstvom SPC in je tako obnovila povezavo z celotnim Vzhodnim pravoslavjem.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |date=16 May 2022 |title=Church of Serbia for North Macedonia: We are not under the influence or pressure of anyone |url=https://orthodoxtimes.com/church-of-serbia-for-north-macedonia-we-are-not-under-the-influence-or-pressure-of-anyone/ |access-date=2022-05-16 |website=Orthodox Times |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2022 |title=Саопштење Светог Архијерејског Сабора |url=http://www.spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |url-status=dead |website=spc.rs |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621182450/https://spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |archive-date=21 June 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-05-16 |title=The Assembly of the SOC approved the canonical unity of the MOC-OA - Free Press |url=https://www.slobodenpecat.mk/en/soborot-na-spc-odobri-kanonsko-edinstvo-na-mpc-oa/ |access-date=2022-05-16 |website=Слободен печат |language=en}}&lt;/ref&gt;

24. maja 2022 je Porfirij med [[somaševanje]]m s škofi MPC razglasil sklep SPC, da je njeno vodstvo sprejelo in potrdilo svojeglavnost ali avtokefalnost MPC (&quot;the Holy Synod of the Serbian Orthodox Church has unanimously met the pleas of the Macedonian Orthodox Church and has accepted and recognized its autocephaly.&quot;).&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-05-24 |title=Serbian Patriarch Brings &quot;Good News&quot; to Newly-Recognised Macedonian Church |url=https://balkaninsight.com/2022/05/24/serbian-patriarch-brings-good-news-to-newly-recognised-macedonian-church/ |access-date=2022-05-24 |website=Balkan Insight |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=BREAKING: Patriarch Porfirije announces autocephaly of Macedonian Church (+VIDEO) |url=https://orthochristian.com/146311.html |access-date=2022-05-24 |website=OrthoChristian.Com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |title=Patriarchate of Serbia recognizes the autocephaly of Archdiocese of Ohrid |url=https://orthodoxtimes.com/patriarchate-of-serbia-recognizes-the-autocephaly-of-archdiocese-of-ohrid/ |access-date=2022-05-24 |website=Orthodox Times |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

26. decembra 2022 je bil Porfiriju onemogočen na mejnem prehodu s Kosovim [[Merdare]] obisk Peške patriarhije.&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Patrijarh Porfirije: Danas su vrata na mom domu za mene zaključana. |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/patrijarh-porfirije-danas-su-vrata-na-mom-domu-za-mene-zakljucana-samo-sam-na-kosovu}}&lt;/ref&gt; Srbska vojska in policija sta uvedli v zvezi s tem najvišjo stopnjo pripravljenosti na mejnem prehodu [[Jarinje]].&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Vojska Srbije postavila šest haubica u blizini Jarinja |url=https://rs.n1info.com/vesti/vojska-srbije-postavila-sest-haubica-u-blizini-jarinja/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost svih jedinica MUP |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup-26-12-2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Naložio sam podizanje pune borbene gotovosti svih jedinica MUP |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4077586/po-naredjenju-predsednika-i-vrhovnog-komandanta-vucica-podignuta-borbena-gotovost-pripadnika-mup-srbije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup/eqczp7n}}&lt;/ref&gt;

=== Medverski odnosi ===
Ob priliki muslimanskega praznovanja [[Ramazanski bajram|Ramazanskega bajrama]] »Eid al-Fitr« maja 2021 je Porfirij izrazil željo po ustvarjanju dobrih in bratskih odnosov med [[pravoslavci]] in [[muslimani]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patriarch of Serbia: I will participate in building fraternal relations between Orthodox Christians and Muslims |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524115411/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== &quot;V Sloveniji se počutim kot doma&quot; ===
Kot ljubljansko-zagrebški metropolit je Porfirij rad prihajal v Slovenijo; zdaj je prvič prišel kot patriarh. Ko je obiskal Ljubljano ob 90. obletnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda, je na nedejo, 13. septembra 2026, vodil zahvalno bogoslužje v navzočnosti okrog tisoč vernikov ter predsednika SŠK škofa [[Andrej Saje|Andreja Sajeta]]. V soboto pa je med zahvalno molitvijo povedal, da rad prihaja v Ljubljano, saj je bil dolga leta ljubljansko-zagrebški metropolit. Na to cerkev ga vežejo ljubi spomini:
:&quot;Prav tukaj, na tem svetem kraju in pri tem svetem oltarju, sem kot arhijerej te škofije, služil svojo prvo liturgijo. Ko pridem sem, se resnično počutim, kot da prihajam domov, kot da prihajam med brate in sestre.&quot; Odlični gostje so se v Sajetovem spremstvu sprehodili po središču naše prestolnice.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda|title=Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda|publisher=Katoliški tednik Družina|author=STA. M. P.|place=Ljubljana|language=sl|date=14. september 2026|accessdate=14. september 2026}}&lt;/ref&gt;

V dobrodošlici je škof Kiril poudaril, da so srbski patriarhi doslej Ljubljano obiskali osemkrat, in izrazil veliko veselje nad prihodom sedanjega patriarha. Porfirij se je zahvalil škofu Kirilu in bogoljubnim ljubljanskim prebivalcem za topel sprejem, vključno z ljubljanskim nadškofom [[Stanislav Zore|Stanislavom Zoretom]], in izrazil svojo veliko hvaležnost Bogu, da je smel spet obiskati slovensko prestolnico: 
{|
|-
! Патријарх Порфирије свечано дочекан у Љубљани &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vidovdan.org/aktuelno/patrijarh-porfirije-svecano-docekan-u-ljubljani/#google_vignette|title=Патријарх Порфирије свечано дочекан у Љубљани|publisher=Видовдан, Српска традиција и национални интерес|author=|place=|language=sr|date=12. september 2026|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarha Porfirija so v Ljubljani slovesno pričakali
|-
| &lt;blockquote&gt; Када долазим овде, истински осећам да долазим у свој дом, да долазим међу браћу и сестре. Долазим, дакле, доносећи благослов Светог Саве, доносећи благослов свих светих наше помесне Цркве, свих патријараха који су претходили мени на овом месту, али и читавог Сабора наше помесне Цркве. Доносим благослов и истовремено упућујем молитву Господу да благослови све вас, да вам да мир, да вам да радост, да вам да слогу и међусобно разумевање, да вам да да будете истински, прави и аутентични људи, деца Христова, деца Божја.Овога пута долазимо да се сви заједно молитвено сетимо почетка богослужења на овом месту, које се одвило пре тачно деведесет година. А то није само прост број, нити је то само освртање уназад. Деведесет година на овом месту сабира безброј молитава, светих Литургија, крштења, венчања, исповести, покајања и светог Причешћа. То је духовна историја наше Цркве, духовни печат нашег православног народа на овом месту, '''''у овој предивној, гостољубивој, широкој душом и срцем земљи, земљи која је украшена безбројним лепотама Божјим, али коју пре свега красе дивни и благочестиви људи, иконе Божје, који једнако, као што је ширина, дужина, дубина и висина лепоте ове земље, носе ту исту и још ширу, још дубљу, још дужу и још вишу лепоту у својим душама.'''''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Kadar prihajam sem, resnično čutim, da prihajam v svoj dom, da prihajam med svoje brate in sestre. Prinašam blagoslov in se hkrati z molitvijo obračam na Gospoda, naj vas vse blagoslovi, naj vam da mir, naj vam da veselje, naj vam da harmonijo in medsebojno razumevanje, naj vam da, da boste resnični, zvesti in pristni ljudje, Kristusovi otroci, Božji otroci. Tokrat se vsi skupaj zberemo, da se molitveno spomnimo začetka bogoslužja na tem kraju, ki se je zgodil pred natanko devetdesetimi leti. In to ni le preprosta številka, niti ni le pogled nazaj. Devetdeset let na tem kraju vključuje nešteto molitev, svetih liturgij, krstov, porok, spovedi, kesanja in svetega obhajila. To je duhovna zgodovina naše Cerkve, duhovni pečat našega pravoslavnega ljudstva na tem kraju, '''''v tej lepi, gostoljubni, širokodušni in srčni deželi, deželi, okrašeni z neštetimi Božjimi lepotami, a ki jo krasijo predvsem čudoviti in pobožni ljudje, Božje ikone, ki tako kot je širina, dolžina, globina in višina lepote te dežele, nosijo to isto in še širšo, globljo, daljšo in višjo lepoto v svojih dušah.'''''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

Prav na dan 12. septembra, ko so obeleževali 90-letnico ustanovitve Cerkve svetih Cirila in Metoda v Ljubljani, se je Porfirij srečal tudi s predsednikom vlade Republike Slovenije [[Janez Janša|Janezom Janšom]]. Pogovarjala sta se o pomenu sodelovanja med državnimi ustanovami in verskimi skupnostmi, pa tudi o potrebi po spoštovanju verske svobode. Sogovornika sta tudi poudarila, da so medsebojno spoštovanje, razumevanje in kultura dialoga pomembni za ohranjanje miru in dobrih odnosov v družbi. V središču razprave je bil položaj Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, kjer se število vernikov iz leta v leto povečuje. Medtem ko je bil pogovor posvečen trenutnemu položaju Cerkve in njeni prihodnosti, je veliki jubilej ljubljanske cerkve spomnil na devet desetletij njenega obstoja. Govoreč o Sloveniji in odnosih, ki jih gradi do verskih skupnosti in tudi do SPC, je patriarh prav ta jubilej izpostavil kot pričevanje uspešnega sodelovanja in dejal:
{|
|-
! Poruka za javnost &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://religija.republika.rs/aktuelno-iz-spc/vesti/107913/patrijarh-porfirije-janez-jansa|title=PATRIJARH PORFIRIJE I PREMIJER SLOVENIJE JANEZ JANŠA OTVORILI VAŽNE TEME: U razgovoru i poruka o životu pravoslavnih Srba u Sloveniji|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=Beograd|language=sr|date=14. september 2026|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://spc.rs/sr/news/aktuelno//17787.patrijarh-porfirije-razgovarao-sa-premijerom-slovenije-janezom-jansom.html|title= Његова Светост Патријарх српски г. Порфирије се састао 12. септембра 2026. године у Љубљани са председником Владе Републике Словеније г. Јанезом Јаншом.|publisher=spc.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=14. september 2026|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Sporočilo za javnost
|-
| &lt;blockquote&gt; „Blagoslovena zemlja Slovenija jeste najbolji primer uspešne saradnje o čemu svedoči i današnja proslava devedesetogodišnjice postojanja srpske pravoslavne crkve Svetih Kirila i Metodija u njenom glavnom gradu“.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; „Blagoslovljena dežela Slovenija je najboljši primer uspešnega sodelovanja, kar dokazuje današnje praznovanje devetdesetletnice obstoja Srbske pravoslavne cerkve svetih Cirila in Metoda v njenem glavnem mestu“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Moralna in politična vprašanja ==
=== Varovanje kosovske dediščine ===
Marca 2021 je Porfirij izjavil, da področje Kosovega in Metohije ostaja del Republike Srbije in da je tozadevni referendum bil izrečen že leta 1389, namigujoč na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovsko bitko]] kot tudi na tukajšnjo srbsko kulturno in duhovno dediščino.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Косово је суштински део Србије – референдум је одржан 1389. године|trans-title=Kosovo is essentially part of Serbia – the referendum was held in 1389|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|access-date=2021-03-02|website=Politika Online|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302225231/http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|url-status=live|language=sr}}&lt;/ref&gt; 

Maja 2021 se je srečal s pravosodno ministrico [[Maja Popović|Majo Popović]], da bi poglobil sodelovanje glede na varstvo srednjeveških kosovskih spomenikov, kakor tudi pridobil večjo gmotno podporo za tamkajšnje meništvo.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbian Patriarch, Justice Minister discussed further cooperation, protection of heritage in Kosovo |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=2021-05-24 |archive-date=2021-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524114308/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |url-status=live |date=2021-05-24 }}&lt;/ref&gt;

=== Študentovske &quot;blokade&quot; ===

Marca 2025 so se zopet razplamteli študentovski protesti, ki trajajo neprekidno od 1. novembra 2024 zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na železniški postaji Novi Sad]], ki je terjal 16 življenj; tedaj je Porfirij podal sporno izjavo pozivajoč študente, da se vrnejo v učilnice in na svoje univerze. To so njegovi kritiki razumeli kot podporo tako patriarha kot tudi vodstva SPC vladi predsednika Vučića; to je sprožilo negodovanje ne le proti vladi, ampak tudi zoper pravoslavno Cerkev, kar bi utegnilo mladi rod oddaljiti od vere.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2025/3/20/porfirije-kao-saucesnik-vuciceve-vlasti|title=Porfirije kao 'saučesnik' Vučićeve vlasti|trans-title=Porfirije as an 'accomplice' of Vučić's government|date=2025-03-20|publisher=Al Jazeera Balkans|language=sr}}&lt;/ref&gt;

[[Metropolija Zvornik-Tuzla |Zvorniško tuzlanski metropolit]] [[Fotij|Fotij]] je študentske proteste nazval »demonski bunt« (»hudičevski upor«), a iz SPC se slišijo obtožbe in žalitve, češ da so 
„rušioci države“ in „ustaše“ (»rušitelji države in ustaši«). Teolog [[Milan Klisura]] ocenjuje, da se s tem s cerkvene strani rišejo mladim tarče na čelu in da take izjave pomenijo namesto odkrite ali vsaj načelne podpore hinavščino in poniževanje, kar mladi rod oddaljuje od cerkve. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obisku v Moskvi pred Dnevom zmage 2025 pa so si sledile uničujoče oznake študentske »pisane revolucije« iz ust srbskega patriarha Porfirija in njegovega mentorja Amfilohija. V zvezi s takimi zaničljivimi izjavami o študentskem demokratičnem gibanju in prilizovanju ruskemu vodstvu meni teolog [[Vukašin Miličević]], da je takšno izražanje jezik srbskih nacionalistov, ki so po njegovih besedah najhujši sovražniki srbskega ljudstva in njegovega vsestranskega napredka.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Govor na Mladićevem pogrebu ===
Plaz kritik si je nakopal Porfirij ne le z osebnim vodenjem pogreba za [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] — umrlega 27. avgusta v haaški ječi, kjer je sedel kot pravnomočni dosmrtni obsojenec za vojne zločine v BiH in zlasti zavoljo [[Obleganje Sarajeva|Obleganja Sarajeva]] ter [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]] —, ampak tudi zaradi nagovora, v katerem ga je veličal 7. septembra v Cerkvi sv. Luka na Vidikovcu v Beogradu kot zglednega »pravoslavnega kristjana, vojaka in poveljnika«, ki je »dal svoje življenje za svobodo svojega ljudstva«, ne da bi omenil njegovo krvoločnost ter ogromno število njegovih nedolžnih žrtev, ki se niso mogle braniti. Vučić, ki pa je izkušen politik, na pogreb ni prišel in si je našel alibi — srečanje z [[Uzbekistan|uzbekistanskim]] predsednikom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://moravainfo.rs/vucic-na-dan-sahrane-ratka-mladica-u-ponedeljak-imam-sastanak-sa-predsednikom-uzbekistana/|title=Vučić: Na dan sahrane Ratka Mladića imam zakazan sastanak sa predsednikom Uzbekistana|publisher=moravainfo.rs|author=|place=|language=sr|date=4. september 2026|accessdate=23. september 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260923095219/https://moravainfo.rs/vucic-na-dan-sahrane-ratka-mladica-u-ponedeljak-imam-sastanak-sa-predsednikom-uzbekistana/|archive-date=2026-09-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Ta pogreb pa je bil med glavnimi novicami v regiji. 
#Bosanski portal Klix.ba poroča o tem dogodku pod naslovom »Zakaj mora Srbija slaviti zlo: Pogreb vojnega zločinca kot ogledalo izgubljene družbe in nemočne Evrope«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/jugosfera/4391927-evo-kako-mediji-iz-regiona-izvestavaju-o-sahrani-ratka-mladica|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=telegraf.rs|author=Milan Prelić|place=Beograd|language=sr|date=7. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Po mnenju filozofa in teologa [[Drago Bojić|Draga Bojića]] je bil Porfirjev govor na pogrebu pohujšljiv in žaljiv, nečloveški in nekrščanski. Hudo je užalil žrtve, ogrešil se je proti resnici in pravičnosti ter zanikal pravomočne sodne odločitve. Po njegovem prepričanju pa si želi večina ljudi v Srbski pravoslavni cerkvi prav takega poglavarja. &lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.monitor.co.me/drago-bojic-teolog-i-filozof-sarajevo-niko-ne-zeli-da-prizna-svoje-krivice-i-odgovornosti-u-ratu/|title=DRAGO BOJIĆ, TEOLOG I FILOZOF, SARAJEVO: Niko ne želi da prizna svoje krivice i odgovornosti u ratu|publisher=monitor.co.me|author=Drago Bojić|place=|language=sr|date=19. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Cerkveni voditelj Porfirij je v svojem govoru odkrito izrazil dvom o dokončnosti sodbe za množični pokol v Srebrenici. Zatrdil je, da zemeljske sodbe niso nezmotljive in da človeške sodbe ne morejo zajeti resnice o človekovem življenju. Mladića je prikazal kot poveljnika, ki se je žrtvoval za obrambo in preživetje svojega klana. Ustanova, ki na tak način poveličuje morilce iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, nima moralne verodostojnosti ali pravice glasovanja pri ocenjevanju svetosti katoliškega cerkvenega dostojanstvenika, kot je to bilo pod [[papež Frančišek|papežem Frančiškom]] dovoljeno SPC v zvezi s Stepinčevo kanonizaijo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.tjedno.hr/pavkovic-porfirije-i-njegova-crkva-nakon-mladiceve-sahrane-ne-mogu-vise-odlucivati-o-svetosti-kardinala-stepinca/|title=Porfirije i njegova crkva nakon mladićeve sahrane ne mogu više odlučivati o svetosti kardinala Stepinca |publisher=tjedno.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=13. september 2025|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Smrt Ratka Mladića ni zaprla enega najtemnejših poglavij vojn devetdesetih let. Nasprotno, odprla je nov krog poveličevanja in zgodovinskega revizionizma, v katerem so bile pravnomočne sodbe za genocid in vojne zločine potisnjene v ozadje, Porfirij je Mladićevo ime povezal s spominom in molitvami velikega dela srbskega pravoslavnega ljudstva, govoril je o njegovi žrtvi za svobodo, obrambo in preživetje ljudstva ter v svojem govoru predstavil sporočilo, da nobeno zemeljsko sodišče ni nezmotljivo. Po drugi strani pa ni omenil Srebrenice. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.raskrinkavanje.me/zabiljezeno/sta-nam-je-otkrila-smrt-ratka-mladica/|title=Šta nam je otkrila smrt Ratka Mladića|publisher=raskrinkavanje.me|author=|place=|language=sr|date=18. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Saborski zastopnik [[Josip Jurčević]] je sprožil vprašanje odgovornosti Srbske pravoslavne cerkve v vojnah med Razpadom Jugoslavije. Prizor s pogreba Ratka Mladića zahteva odziv cerkvenega vodstva. Trideset let po vojni ni dovolj govoriti o spravi, medtem ko se za obsojene uprizarja državna in cerkvena slovesnost. Politični in verski voditelji bodo pokazali svojo iskrenost, če bodo nedvoumno povedali pred svojimi državljani: „Srebrenica je bila genocid. Mladić je obsojeni vojni zločinec. Žrtve si zaslužijo spoštovanje brez zadržkov.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://braniteljski-forum.com/blog/politika/porfirije-nad-mladicevim-lijesom-moze-li-spc-govoriti-o-miru-dok-se-ratni-zlocinac-ispraca-kao-junak|title=Porfirije nad Mladićevim lijesom: može li SPC govoriti o miru dok se ratni zločinac ispraća kao junak|publisher=Portal hrvatskih branitelja|author=Dražen Šemovčan Šeki|place=Zagreb|language=hr|date=21. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zahodni mediji so pogreb označili za »sramotno fašistično zborovanje«, Ratka Mladića pa poimenovali »arhitekt genocida« in »bosanski krvnik«, ki je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in genocida v Srebrenici leta 1995. Zloglasen je postal zaradi »etničnega čiščenja« več deset tisoč Bošnjakov in Hrvatov z najbolj krvavimi grozodejstvi v Evropi po 2. Svetovni vojni ali sploh v zgodovini.
#Evropska komisarka za širitev [[Marta Kos]] je odpovedala načrtovani obisk v Beogradu, predvideni za 10. september, med katerim naj bi se sestala s predstavniki vlade, opozicije in civilne družbe. »Vrnitev posmrtnih ostankov Ratka Mladića v Beograd Evropo spominja na najtemnejša poglavja naše nedavne zgodovine. Heroizacija, ki spremlja njegovo smrt, je nezdružljiva z vrednotami, na katerih temelji evropska pot. Ta pot zahteva soočenje s preteklostjo, iskreno spravo in spoštovanje žrtev vojnih zločinov«. Za Porfirija pa je Mladić »junak srbskega pravoslavnega ljudstva«. Tudi iz tega se vidi, da SPC ni neodvisen politični dejavnik, ampak je še bolj odvisna in podrejena političnim oblastem kot Moskovski patriarhat.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://libertasfidei.org/serbian-patriarch-personally-conducted-funeral-service-for-general-ratko-mladic-convicted-of-genocide/|title=Serbian Patriarch Personally Conducted Funeral Service for General Ratko Mladić, Convicted of Genocide|publisher=Libertas Fidei|author=|place=|language=en|date=8. september 2026|accessdate=22. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#Zaradi veličanja vojnih zločincev od strani najvišjih srbskih cerkvenih poglavarjev zahtevajo nekateri verniki izpis iz krstne knjige ter se sprašujejo: „Zakaj sprava temelji na skrušenosti, kesanju in spovedi za grehe, ki po teološko-cerkvenem nauku izvirajo iz telesa in opustošijo dušo, ne pa na skrušenosti, kesanju in spovedi za razčlovečenje vseh, ki so obsojeni kot zgodovinski, kulturni ali čustveni odklon?“ Čeprav se je baje Mladić spovedoval in obhajal, pa nikoli ni pokazal niti trohice kesanja zaradi svojih vojnih zločinov ali se zanje žrtvam opravičil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/506226/sokantna_ispovijest_o_sahrani_ratka_mladica_zbog_skandaloznog_poteza_patrijarha_porfirija_zauvijek_je_napustila_crkvu.html|title=ŠOKANTNA ISPOVIJEST O SAHRANI RATKA MLADIĆA: Zbog skandaloznog poteza patrijarha Porfirija zauvijek je napustila crkvu|publisher=Slobodna Bosna|author=Snežana Stanković|place=|language=sr|date=19. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;
#[[Drago Pilsel]], dolgoletni Porfirijev zagrebški prijatelj in sodelavec misli, „da bi moral Porfirij v svojo pridigo na nek način vključiti tudi žrtve srbskih zločinov. To bi pomagalo pri sicer pomembnem mirovnem delu, ki ga patriarh opravlja. Nekoč je že povedal, da sočustvuje z bošnjaškimi in hrvaškimi materami: to bi moral zdaj nekako ponoviti.“
##Treba je spomniti tudi, da je Mladić leta 2021 v skladu s 185. členom Srbskega Zakona o vojski izgubil čin v srbski vojski, prej [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]], s pravnomočno sodbo [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]], ki mu je odvzela tudi pravice na tej podlagi — državne in vojaške časti. Vlada Srbije in ministrstvo za obrambo (deloma navzoče na pogrebu) sta s počastitvijo vojnega zločinca kršila lastni Zakon o vojski; podobno pa seveda tudi Porfirij.
##Imamo izkušnjo s pogrebom pravnomočno obsojenega vojnega zločinca bosenskega Hrvata [[Slobodan Praljak|Slobodana Praljaka]] (1945-2017); takrat je pogrebno mašo v Zagrebu vodil vojaški škof [[Jure Bogdan]] in ne zagrebški metropolit [[Josip Bozanić]]. Tudi v primeru Mladićevega pogreba ni bilo nujno, da ga je vodil sam patriarh, še manj pa, da mu je pel hvalnice ali postavljal v dvom pravnomočno obtožnico. Kljub nestrinjanju z obsodba pa podobne obsodbe ni — vsaj javno ne — nihče v hrvaškem državnem ali cerkvenem vodstvu omalovaževal.
##Patriarh je povedal, da se je Ratko Mladić v zaporu začel spovedovati in prejemati obhajilo, vendar nam to ničesar ne pove glede tega, ali se je ta človek resnično pokesal za svoja velika in grozna hudodelstva, kar bi moral na neki način izraziti tudi na zunaj; njegova hči Anka — poleg katere so ga pokopali na Topčiderskem pokopališču — je na primer storila samomor pod bremenom očetovih zločinov; če bi družina občutila njegovo obžalovanje, bi se tudi ona lažje znašla v tej duševni zmedi. Za razliko od drugih haaških obsojencev, ki so se javno pokesali in opravičili svojim žrtvam — na primer [[Biljana Plavšić]], [[Radislav Krstić]] ali [[Milan Babić]]&lt;ref&gt;Milan Babić (1956-2006) je sicer tudi izrazil kesanje, vendar je napravil v zaporu samomor&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/svet/region/ko-se-pokajao-za-zlocine-pocinjene-u-ratovima-na-prostoru-bivse-jugoslavije/|title=Od Biljane Plavšić do Radislava Krstića: Ko se „pokajao“ za zločine počinjene u ratovima na prostoru bivše Jugoslavije?|publisher=danas.rs|author=M. Č.|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-srba-osudjenih-u-hagu-ko-je-jos-u-zatvoru-i-zbog-cega-su-i-na-koliko-osudjeni/n2xpc1p|title= Spisak Srba osuđenih u Hagu: Ko je još u zatvoru i zbog čega su i na koliko osuđeni. Retko ko je uspeo ranije da izađe, kazne izdržavaju u zatvorima u Evropi: Dvojica osuđena na DOŽIVOTNI ZATVOR|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2025|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt; — Mladič tega ni storil pa niti Porfirij ne v njegovem imenu; po splošnoveljavnem krščanskem nauku — ne le katoliškem, ampak tudi pravoslavnem — pa „brez kesanja, priznanja in volje po spreobrnjenju ni možno niti odpuščanje“;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://autograf.hr/drago-pilsel-porfirijeve-rijeci-povrijeduju-mladiceve-zrtve/|title= Drago Pilsel: Porfirijeve riječi povrijeđuju Mladićeve žrtve|publisher=autograf.hr|author=Gabrijela Radanović|place=Zagreb|language=hr|date=9. september 2026|accessdate=21. september 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/56435/zasto-je-vazno-da-se-ispovedite-greh-nije-samo-cinjenje-zla-vec-i-necinjenje-dobra|title=Zašto je važno da se ispovedite: Greh nije samo činjenje zla, već i nečinjenje dobra!|publisher=stil.kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. december 2016|accessdate=27. avgust 2017}}&lt;/ref&gt; saj brez odvrnitve od greha ni pravega krščanstva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://svetosavlje.org/pokajanje-i-oprostaj/|title=ПИТАЊЕ ПАСТИРУ: Покајање и опроштај|publisher=Светосавље|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novizivot.net/krscanstvo-bez-pokajanja-nije-krscanstvo/|title=Kršćanstvo bez pokajanja nije kršćanstvo|publisher=Novi Život|author=|place=|language=hr|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mednarodni odnosi ===
[[File:Patr.Porfirije.jpg|right|thumb|200px|&lt;center&gt;[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] sprejema [[Grčija|grškega]] ministra za zunanje zadeve [[Nikos Dendias|Nikosa Dendiasa]]]]&lt;/center&gt;

V svojem prvem intervjuju v vlogi srbskega patriarha za [[Hrvaška radiotelevizija|Hrvaško radiotelevizijjo]] je Porfirij dejal, da ga na neki način žalosti odhod s Hrvaškega kot ljubljansko-zagrebškega metropolita; v šali je dodal, da je na ta način postal takorekoč patriarh Beograda, Zagreba in Ljubljane – [[Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovenccev]]; izrazil je tudi mnenje, da mora biti [[Jasenovac]] prost kakršnekoli politizacije in manipulacije.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Intervju Patrijarha Porfirija za HRT |trans-title=Interview of Patriarch Porfirije for HRT |url=http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |website=mitropolija-zagrebacka.org |date=2021-03-20 |access-date=2021-03-22 |archive-date=2022-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105323/http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |url-status=live |language=sr }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Porfirije za HRT: Jasenovac mora biti oslobođen svake vrste politizacije |trans-title=Porfirije for HRT: Jasenovac must be freed from all types of politicization |url=https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |website=vijesti.hrt.hr |access-date=2021-03-22 |archive-date=2021-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210321165113/https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |url-status=live |language=hr }}&lt;/ref&gt;

Februarja 2022 je Porfirij objavil, da bo SPC poslal pomoč Ukrajinski pravoslavni Cerkvi, vendar le tistemu delu, ki priznava nadoblast [[Ruska pravoslavna Cerkev|moskovskega patriarhata]];&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-02-28 |title=Patrijarh Porfirije: Šaljemo pomoć braći u Ukrajini |trans-title=Patriarch Porfirije: We are sending help to brothers in Ukraine |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |access-date=2022-02-28 |archive-date=2022-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227182608/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |url-status=live |language=sr }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OrthTimes&quot;&gt;{{cite web|url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|publisher=Orthodox Times|title=Patriarch of Serbia: We will send aid to the Church of Onufriy in Ukraine|date=2022-03-01|access-date=2022-03-01|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301150700/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; opaženo je bilo, da je od pomoči bila izvzeta svojeglavna [[Ukrajinska pravoslavna Cerkev]] in njen metropolit [[Epifanij Dumenko|Epifanij]], ter da ni bil omenjen [[Ruska invazija na Ukrajino|Ruski napad na Ukrajino]].&lt;ref name=&quot;OrthTimes&quot; /&gt;

Aprila 2025 je Porfirij v spremstvu bačkega škofa Ireneja Bulovića obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Putinom]] obenem z ruskim patriarhom Kirilom. Ob tej priliki je na sestanku 22. aprila 2025 Porfirij zatožil trenutne študentovske proteste v Srbiji kot »pisano revolucijo« (»obojena revolucija«; &quot;color revolution&quot;), ki da jo spodbujajo zahodne sile, ki pa da nasprotujejo tudi istovetnosti srbskega ljudstva z njegovo krščansko omiko. Na začetku študentovskih protestov nikakor ni bilo jasno patriarhovo stališče do tega vprašanja. Ko pa so se blokadam sredi decembra 2024 pridružili tudi študenti Pravoslavne bogoslovne fakultete na velikem plenumu na Rektoratu Beograjske univerze, je bila Izjava bogoslovcev, da v celoti podpirajo začetne študentovske zahteve, objavljena skupaj s fotko s plenuma na patriarhovi časovnici, kar so večinoma razlagali kot podporo študentskemu gibanju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/drustvo/da-li-je-patrijarh-porfirije-upravo-podrzao-studentske-blokade/?utm_source=%28direct%29&amp;utm_medium=najcitanije_singlepost_sidebar|title=Da li je patrijarh Porfirije upravo podržao studentske blokade?|publisher=nova.rs|author=Andrija Lazarević|place=Beograd|language=sr|date=14. december 2024|accessdate=15. december 2024}}&lt;/ref&gt;

Obenem je izrazil mnenje, da je srbski vpliv na Kosovem, v Republiki Srbski in v Črni gori odvisen od splošnega stanja v Rusiji. Taka stališča so sprožila kritike v krogih teoloških in političnih analitikov, ki so obtožili Porfirija, da bolj podpira koristi trenutne Vučićeve vlade kot pa SPC in srbskega ljudstva.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://en.kremlin.ru/events/president/news/76775|title=Meeting with Patriarch Kirill of Moscow and All Russia and Patriarch Porfirije of Serbia|date=2025-04-22|publisher=President of Russia Official Website}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://balkaninsight.com/2025/04/23/serbian-patriarch-criticised-for-denouncing-student-protests-on-moscow-visit/|title=Serbian Patriarch Criticised for Denouncing Student Protests on Moscow Visit|date=2025-04-24|publisher=Balkan Insight}}&lt;/ref&gt;

== Prosvetno delovanje ==
=== Nadarbina »Privrednik« (od 2002 do zdaj) ===
Porfirij je bil predsednik Nadarbine Privrednik ({{lang-sr|Srpsko privredno društvo Fondacija &quot;Privrednik&quot;}}) v vojvodinskem Novem Sadu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=About Privrednik Foundation |url=http://fondprivrednik.org.rs/ |website=fondprivrednik.org.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=26 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201126202407/http://fondprivrednik.org.rs/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Na tem mestu je bil od ustanovite 2002 ter se je še posebej trudil pri zbiranju denarja za štipendije nadarjenih srbskih dijakov in študentov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/|title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Православље|author=a|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=14. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Član uprave elektronskih medijev (2005–2014)===
2005 je Srbska narodna skupščina izvolila Porfirija, ki je bil tedaj jegrski škof, za člana »Republiškega medijskega odbora« ({{lang-en|Council of the Republic Broadcasting Agency}}; {{lang-sr|Republička radiodifuzna agencija, RRA}}), ki so jo pozneje preimenovali v »Usmerjevalno telo za elektronske medije« ({{lang-en|Regulatory Authority of Electronic Media}}; {{lang-sr|Regulatorno telo za elektronske medije}}). Na zborovanju je predstavljal vse krščanske Cerkrve in vse verske skupnosti, ki delujejo na področju Republike Srbije.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Patrijarh Porfirije |url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |website=istinomer.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218152733/https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

29. julija 2008 so Porfirija izvolili za novega predsednika »Republiškega medijskega odbora« (Republic Broadcasting Agency  - RRA), in je tako nasledil odstavljenega Nenada Cekića.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Smijenjeni čelnici RRA Cekić i Vasić |url=https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |website=nezavisne.com |date=29 July 2008 |access-date=22 November 2020 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420233929/https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Episkop jegarski Porfirije novi predsednik Saveta RRA, Goran Karadžić zamenik |url=https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |website=ekapija.com |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105330/https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

2010 je odbor RRA zahteval od [[TV Pink (Srbija)|TV Pink]], da mora dati preglejevati vsebino serije »Farma«, nad katero so se mnogi pohujševali. Porfirij je izjavil, da je njena nesramnost prestopila vse meje in da bo morala takoj prenehati z njenim oddajanjem.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Savremeni čovek je izgubio stid |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |website=politika.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=6 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191006084833/http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 2011 je Porfirij kritiziral oddajanje »rijalitija« v živo in zahteval njegovo zakonsko prepoved.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Zabraniti emitovanje rijalitija uživo |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |website=rts.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105325/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Pozneje je podajal podobne zahteve v zvezi s TV-Pinkovo nadaljevanki v živo ''Dvor'' (»The Palace«).&lt;ref&gt;{{cite web |title=Javnost, profit ili zabrana |url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&amp;print=yes |website=vreme.com | date=2 March 2011 |access-date=26 February 2021 |archive-date=7 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307155328/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&amp;print=yes |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Maja 2014 je Porfirij odstopil od predsednikovanja odbora RRA, ker je bil izvoljen za ljubljansko-zagrebškega metropolita.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Goran Karadžić novi predsednik Saveta RRA |url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |website=mondo.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417195710/https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nasledil ga je [[Goran Karadžić]], ki ga je priporočil prav Porfirij.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Goran Karadžić izabran za predsednika Saveta RRA |url=http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |website=rem.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=5 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305184831/http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Akademsko uveljavljanje ==
Ko je 2004 doktoriral na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi (National and Kapodistrian University of Athens)]], je Porfirij postal [[docent]] na Oddelku za katehetsko in pastoralno teologijo na Pravoslavni teološki fakulteti Beograjske univerze. Kot docent je bil 2010 in 2015 izvoljen za izrednega profesorja in je nasledil akademika [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]], s katerim je več let sodeloval na več področjih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Биографија Митрополита др Порфирија Перића |url=https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |website=bfspc.bg.ac.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=13 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413174101/https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;oslobodjenje&quot;&gt;{{Cite web|date=2021-02-18|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=2021-02-19|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Kot redni [[profesor]] na Beograjskem vseučilišču pa je poučeval Osnovno bogoslovje s Psihologijo in Razlago Nove zaveze, pa tudi nekatere predmete na podiplomskem in doktorskem študiju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in napredovanju Svetopisemskega inštituta.&lt;ref name=&quot;oslobodjenje&quot;/&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# Priznanje »Društva za versko svobodo na Hrvaškem« (Recognition of the Association for Religious Freedom in Croatia; 2019)&lt;ref name=&quot;b92&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;vaticannews&quot;/&gt;
# „Sankt Ignatios College“ in „Sankt Ignatios Foundation“ sta ga v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija|Redom svetega Ignacija]] (»Order of Sankt Ignatios«; 16. februar 2016)&lt;ref name=&quot;sanktignatios&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;odlikovanje_porfiriju&quot;/&gt;
# Srbsko gospodarsko društvo v Novem Sadu »Privrednik« mu je podelilo »Veliko diplomo [[Vladimir Matijević|Vladimirja Matijevića]]« (2022; by [[Privrednik|Srpsko privredno društvo ''Privrednik'']]&lt;ref&gt;{{cite web |title=120 stipendista u godini jubileja |url=https://p-portal.net/120-stipendista-u-godini-jubileja/ |website=p-portal.net |date=14 December 2022 |access-date=4 January 2023}}&lt;/ref&gt;
#[[Red Republike Srbske]] z lento. [[Republika Srbska]] (28. februar 2023).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|title=Патријарху Порфирију уручен Орден Републике Српске на ленти |access-date=2024-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322230719/https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
# [[Srbska pravoslavna Cerkev]]: »Red svetih novih mučencev [[Škofija Bihać in Petrovac|Škofije Bihać in Petrovac]]« (2024)&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Srpska |first=RTRS, Radio Televizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of |title=Patrijarh Porfirije u Šipovu pozvao na jedinstvo pravoslavnih hrišćana (FOTO/VIDEO) |url=http://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=477420 |access-date=2024-07-31 |website=REPUBLIKA SRPSKA - RTRS}}&lt;/ref&gt;
# „Red prepodobnega očeta [[Justin Popović|Justina]]“ mu je podelila [[Škofija Valjevo]] (2024). 
# „Red svetega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom“ (Order of St. Equal to Apostles Prince Vladimir) mu je podelila [[Ruska pravoslavna Cerkev]] (2025)&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Patrijarhu Porfiriju nakon liturgije u Moskvi uručen počasni doktorat i orden Svetog ravnoapostolnog kneza Vladimira |url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/patrijarhu-porfiriju-nakon-liturgije-u-moskvi-urucen-pocasni-doktorat-i-orden-svetog-ravnoapostolnog-kneza-vladimira_1623512.html |access-date=2025-04-25 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}&lt;/ref&gt;
# „Moskovska bogoslovna akademija“ pri [[Univerza v Moskvi|Moskovski univerzi]] mu je podelila častni doktorat iz teologije (2025)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Dela ==
;knjige
* (2015) ''Licem k Licu: Biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu'' (»Z obrazom k Obrazu: Svetopisemsko-dušnopastirska premišljevanja o [[Bog]]u, [[človek]]u in [[svet]]u«; »Face to Face: Biblical-Pastoral Reflections on God, Man and the World)&lt;ref name=&quot;b92&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=Licem k licu: biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu |url=https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |year=2015 |isbn=9788674051603 |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105324/https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* (2016) ''Zagreb i ja se volimo javno'' (»[[Zagreb]] in jaz se imava rada javno«; »Zagreb and Me are Openly in Love«)&lt;ref name=&quot;korisnaknjiga&quot;&gt;{{cite web |title=Zagreb i ja se volimo javno Porfirije Perić |url=https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |website=korisnaknjiga.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420102421/https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;portalnovosti-knjiga&quot;&gt;{{cite web |title=Promocija knjige 'Zagreb i ja se volimo javno' |url=https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |website=portalnovosti.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=30 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181030075454/https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;p-portal.net-knjiga&quot;&gt;{{cite web |title=Mitropolit Porfirije predstavio knjigu &quot;Zagreb i ja se volimo javno&quot; |url=https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |website=p-portal.net |date=30 June 2017 |access-date=28 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411085804/https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* (2020) ''Premudrost u Tajni sakrivena — Ogledi iz Teologije apostola Pavla'' (»Modrost skrita v Skrivnosti – Črtice iz Teologije [[Sveti Pavel|apostola Pavla]]«; »Wisdom is Hidden in the Secret – Essays in the Theology of Paul the Apostle«)&lt;ref name=&quot;b92&quot;/&gt;
&lt;small&gt;Vir: ''[https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric.pdf Pravoslavna bogoslovna fakulteta na Beograjski univerzi (University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology)]''&lt;/small&gt;

;Izbrani članki
* (2011) ''E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy''&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/192960268|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105342/https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/192960268|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* (2012) ''Kosovo je naš krst'' (»Kosovski mit je naš križ«; »Kosovo Myth is Our Cross«)&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Kosovo je naš krst|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1539313129|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* (2015) ''Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata'' (»Pastirska navzočnost Cerkve v srbskem ljudsvu med Prvo svetovno vojno«; »The Pastoral Presence of the Church in the Serbian People during the First World War«)&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024547/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* (2019) ''Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog'' (»Pavlovo dojemanje Božje pravičnosti po razlagi sv. Janeza Zlatoustega«; »Paul the Apostle's Understanding of the Righteousness of God in the Interpretation of St. John Chrysostom)&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024548/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* (2019) ''Misionarski i pastirski rad Svetoga Save'' (»Misijonarsko in pastirsko delovanje sv. Sava«; »Missionary and Pastoral Work of Saint Sava«)&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Misionarski i pastirski rad Svetoga|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024619/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* (2020) ''Eshatologija apostola Pavla: poslanice Solunjanima i Korinćanima'' (''Eshatologija apostola Pavla: poslanici Solunčanom in Korinčanom''; »The Eschatology of Paul the Apostle /Pauline epistles/ to the Thessalonians and Corinthians«)&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Марибор|first=IZUM-Институт информацијских знаности|title=Есхатологија апостола Павла: посланицe Солуњанима и Коринћанима|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/17910281|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* (2020) ''Antropologija Svetog Apostola Pavla'' (''Antropologija svetega apostola Pavla''; »Anthropology of Saint Paul the Apostle«)&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Antropologija Svetog Apostola Pavla|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/22991113|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Navedki ==
{{navedek|''»Ne smemo dozvoliti ni na koji način u toj kulturi sećanja da budemo zarobljeni bilo kojom vrstom osvetoljubivosti i mržnje zato što ćemo sebe ponovo zarobiti i ta spirala zla koja je počela nekada neće imati kraj«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813|title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne smemo dovoliti na noben način v tej omiki spomina, da bi bili zasužnjeni s katerokoli oblike maščevalnosti in sovraštva zato, ker bi sebe ponovno zasužnjili in ta spirala zla, ki se je začela nekdaj, ne bi imela konca“}}
{{navedek|''»Ja jesam Srbin, ali sam pre svega hrišćanin«''&lt;ref&gt;Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Jaz sem resda Srb, toda predvsem sem kristjan“}}
{{navedek|''»Između balkanskih naroda trebamo graditi mostove«''&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Med balkanskimi narodi moramo graditi mostove“}}
{{navedek|''»Uvek ću biti spreman da učestvujem u izgrađivanju mostova između ljudi i naroda, potpuno svestan da ima onih koji će i sa jedne i sa druge obale bacati kamenje na mostograditelje. Na to me obavezuje sam Gospod koji je u Sinu svome jedinorodnom premostio jaz između Boga i čoveka.«''&lt;ref&gt;Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Vedno bom pripravljen sodelovati v izgrajevanju mostov med ljudmi in ljudstvi, popolnoma si v svesti, da obstajajo taki, ki bodo z ene in druge obale metali kamenje na mostograditelje. Na to me obvezuje sam Gospod (Jezus Kristus), ki je v svojem edinorojenem Sinu premostil jez med Bogom in človekom.«“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
* {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|Porfirij Perić}}
{{DEFAULTSORT:Perić, Porfirij}}

;{{ikona sl}}
*[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/76/1/BogatajPotisek.pdf Edinost in dialog 76 (2021) 341–344 | Bogataj &amp; Potisek ''Novi srbski patriarh Porfirije – znanec Slovencev Porfirije, the New Serbian Patriarch – Acquaintance of Slovenes'']
*[https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda | Družina – vsak dan s teboj]
*[https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljansko-sodisce-porfirija-obsodilo-zaradi-mobinga-nad-duhovniki.html Ljubljansko sodišče patriarha Porfirija obsodilo zaradi mobinga | 24ur.com]
;{{ikona sr}}
*[https://time.rs/cw/640ab8d7ed/s-tobom-ucestvujemo-u-borbama-patrijarh-porfirije-uputio-cestitku-novaku-djokovicu-na-pobedi-u-velikom-finalu.html &quot;S TOBOM UČESTVUJEMO U BORBAMA&quot; Patrijarh Porfirije uputio čestitku Novaku Đokoviću na pobedi u velikom finalu]
*[https://www.instagram.com/porfirije_patrijarh/ Званични инстаграм налог патријарха Порфирија (Uradna stran instagrama patriarha Porfirija)]
*[https://www.youtube.com/watch?v=nAErdzqTLgg Устоличење Патријарха српског Порфирија (Umeščanje srbskega patriarha Porfirija) |Youtube]
*[http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/51057/Episkop-Porfirije-uredjuje-medijsko-nebo-Srbije Епископ Порфирије уређује медијско небо Србије (Škof Porfirij urejuje spletno nebo Srbije) |Blic, 30. julij 2008]
*[http://www.politika.rs/scc/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid Интервју: Савременми човек је изгубио стид (Sodobni človek je izgubil sramežljivost) |Dnevnik „Politika“, 30. maj 2010]
;{{ikona en}}
*[http://spc.rs/eng/biography_archbishop_pec_metropolitan_belgradekarlovci_and_serbian_patriarch_porfirije_peric Biography of Patriarch Porfirije | spc.rs]
*[http://mitropolija-zagrebacka.org/episkop/ Biography of Metropolitan Porfirije |Mitropolija Zagrebačka]

{{s-start}}
{{s-rel|eo}}
{{s-bef|before= nov naslov}}
{{s-ttl|title= [[Škofija Jegra|jegrski naslovni škof]] | years = 1999&amp;ndash;2014}}
{{s-aft|after= [[Jeronim Močević]]}}
{{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}}
{{s-ttl|title= [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebški metropolit]] | years = 2014&amp;ndash;2021}}
{{s-aft|after= [[Kirilo Bojović]] kot [[apostolska uprava|upravitelj]]}}
{{s-bef|before= [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]}}
{{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2021&amp;ndash;sedaj}}
{{s-aft|after= - }}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1961]]
[[Kategorija:Rojeni v Bečeju]]
[[Kategorija:Vojvodinski Srbi]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Vplivneži]]</text>
      <sha1>kpymcchmggdkcohfwj29mmji3r2jtfg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodbe vojvodine Kranjske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608706</id>
    <revision>
      <id>6761730</id>
      <parentid>6753315</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:33:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>DečekBrin</username>
        <id>265179</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slovnični popravek</comment>
      <origin>6761730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4135" sha1="a7u2t3wijihkmj50ayd30gc11v0e2f4" xml:space="preserve">'''Zgodbe vojvodine Kranjske''' jeserija mladinskih pripovednih del z zgodovinsko snovjo slovenskega pisatelja [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]], ki od leta 2022 izhaja pri založbi Miš. Knjige ilustrira Jure Engelsberger. Dogajanje je postavljeno v drugo polovico 17. stoletja, v čas in okolje delovanja [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Osrednji književni lik in prvoosebni pripovedovalec je njegov izmišljeni mladi oproda Martin.&lt;ref name=&quot;Zorman&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Zorman |first=Barbara |title=Preučevanje otroške in mladinske književnosti |chapter=Reprezentacija zgodovine v daljši slovenski mladinski prozi: od literarne invencije tradicije do učenja iz različnosti in kritičnega »branja« govoric |publisher=University of Maribor Press |date=2025-01-15 |isbn=978-961-286-944-1 |doi=10.18690/um.ff.1.2025.2 |url=https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/936/chapter/183 |access-date=2026-09-21 |page=17–42}}&lt;/ref&gt;

Serija povezuje izmišljene pustolovske zgodbe z zgodovinskimi osebami, kraji in okoliščinami. Martin spremlja Valvasorja pri njegovem delu in na potovanjih po Kranjskem ter skozi pripoved spoznava družbene, kulturne in zgodovinske pojave svojega časa. Literarna zgodovinarka Barbara Zorman serijo obravnava v okviru slovenske mladinske proze z zgodovinsko snovjo ter kot eno njenih osrednjih značilnosti izpostavlja razločevanje med dejstvi in fikcijo. Martinovo perspektivo povezuje z empiričnim raziskovanjem, razumom in izobrazbo, pripovedi pa tudi s kritičnim presojanjem govoric, vraževerja in razlag, ki izvirajo iz neznanja.&lt;ref name=&quot;Zorman&quot; /&gt;

Dogajanje se začne v okolici [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]] in se v nadaljevanju seli tudi v [[Ljubljana|Ljubljano]] ter druge kraje na Kranjskem. V zgodbe so vključene teme in pojavi, povezani z življenjem v 17. stoletju, med njimi ljudska verovanja, čarovniški procesi, protestantske in prepovedane knjige, medicina, kuga ter Valvasorjevo raziskovalno in založniško delo.&lt;ref name=&quot;Zorman&quot;/&gt;

Leposlovnemu delu knjig sledijo informativni dodatki o zgodovinskih osebah, krajih in pojavih, povezanih s pripovedjo. Zorman takšno zasnovo povezuje z razlikovanjem med fikcijo in zgodovinsko oziroma empirično preverljivimi podatki.&lt;ref name=&quot;Zorman&quot; /&gt;

V šolskem letu 2024/2025 je Državna tekmovalna komisija s področja slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]] drugi del serije, ''Zmaj nad mestom'', izbrala za tekmovalno besedilo za učence 4. in 5. razreda osnovne šole.&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |url=https://www.zrss.si/tekmovanja/poziv-k-prijavi-udelezencev-na-interesna-in-selekcijska-tekmovanja-s-podrocja-slovenscine-za-cankarjevo-priznanje-v-solskem-letu-2024-2025/
 |title=Poziv k prijavi udeležencev na interesna in selekcijska tekmovanja s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 2024/2025
 |date=14. avgust 2024
 |publisher=Zavod Republike Slovenije za šolstvo
 |language=sl
 |accessdate=14. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

== Knjige iz serije ==

* ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022)
* ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023)
* ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024)
* ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025)

Serija še ni zaključena; sklepni del je napovedan za jesen 2026.

== Nagrade in priznanja ==

* [[Zlata hruška]]:
** ''Coprnica pod gradom''
** ''Zmaj nad mestom''
** ''Pošast iz jezera''
** ''Duh iz vodnjaka''&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |url=https://www.miszalozba.com/aktualno/dozorele-so-zlate-hruske/
 |title=Dozorele so zlate hruške!
 |publisher=Miš založba
 |language=sl
 |accessdate=14. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

== Nominacije ==

* [[Desetnica]]:
** 2023 – nominacija za ''Coprnico pod gradom''

* [[Večernica]]:
** 2023 – nominacija za ''Coprnico pod gradom''
** 2024 – nominacija za ''Zmaja nad mestom''

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodbe s konca kamene dobe]]

== Zunanje povezave ==
* [https://www.miszalozba.com/knjige/kategorija/zgodbe-vojvodine-kranjske-zbirka/ Zgodbe vojvodine Kranjske na spletni strani založbe Miš]

[[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]]
[[Kategorija:Dela Sebastijana Preglja]]</text>
      <sha1>a7u2t3wijihkmj50ayd30gc11v0e2f4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761731</id>
      <parentid>6761730</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:34:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>DečekBrin</username>
        <id>265179</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slovnični popravek</comment>
      <origin>6761731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4136" sha1="awbk5lfxii26cvco79idh9uofcy3au5" xml:space="preserve">'''Zgodbe vojvodine Kranjske''' je serija mladinskih pripovednih del z zgodovinsko snovjo slovenskega pisatelja [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]], ki od leta 2022 izhaja pri založbi Miš. Knjige ilustrira Jure Engelsberger. Dogajanje je postavljeno v drugo polovico 17. stoletja, v čas in okolje delovanja [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Osrednji književni lik in prvoosebni pripovedovalec je njegov izmišljeni mladi oproda Martin.&lt;ref name=&quot;Zorman&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Zorman |first=Barbara |title=Preučevanje otroške in mladinske književnosti |chapter=Reprezentacija zgodovine v daljši slovenski mladinski prozi: od literarne invencije tradicije do učenja iz različnosti in kritičnega »branja« govoric |publisher=University of Maribor Press |date=2025-01-15 |isbn=978-961-286-944-1 |doi=10.18690/um.ff.1.2025.2 |url=https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/936/chapter/183 |access-date=2026-09-21 |page=17–42}}&lt;/ref&gt;

Serija povezuje izmišljene pustolovske zgodbe z zgodovinskimi osebami, kraji in okoliščinami. Martin spremlja Valvasorja pri njegovem delu in na potovanjih po Kranjskem ter skozi pripoved spoznava družbene, kulturne in zgodovinske pojave svojega časa. Literarna zgodovinarka Barbara Zorman serijo obravnava v okviru slovenske mladinske proze z zgodovinsko snovjo ter kot eno njenih osrednjih značilnosti izpostavlja razločevanje med dejstvi in fikcijo. Martinovo perspektivo povezuje z empiričnim raziskovanjem, razumom in izobrazbo, pripovedi pa tudi s kritičnim presojanjem govoric, vraževerja in razlag, ki izvirajo iz neznanja.&lt;ref name=&quot;Zorman&quot; /&gt;

Dogajanje se začne v okolici [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]] in se v nadaljevanju seli tudi v [[Ljubljana|Ljubljano]] ter druge kraje na Kranjskem. V zgodbe so vključene teme in pojavi, povezani z življenjem v 17. stoletju, med njimi ljudska verovanja, čarovniški procesi, protestantske in prepovedane knjige, medicina, kuga ter Valvasorjevo raziskovalno in založniško delo.&lt;ref name=&quot;Zorman&quot;/&gt;

Leposlovnemu delu knjig sledijo informativni dodatki o zgodovinskih osebah, krajih in pojavih, povezanih s pripovedjo. Zorman takšno zasnovo povezuje z razlikovanjem med fikcijo in zgodovinsko oziroma empirično preverljivimi podatki.&lt;ref name=&quot;Zorman&quot; /&gt;

V šolskem letu 2024/2025 je Državna tekmovalna komisija s področja slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]] drugi del serije, ''Zmaj nad mestom'', izbrala za tekmovalno besedilo za učence 4. in 5. razreda osnovne šole.&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |url=https://www.zrss.si/tekmovanja/poziv-k-prijavi-udelezencev-na-interesna-in-selekcijska-tekmovanja-s-podrocja-slovenscine-za-cankarjevo-priznanje-v-solskem-letu-2024-2025/
 |title=Poziv k prijavi udeležencev na interesna in selekcijska tekmovanja s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 2024/2025
 |date=14. avgust 2024
 |publisher=Zavod Republike Slovenije za šolstvo
 |language=sl
 |accessdate=14. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

== Knjige iz serije ==

* ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022)
* ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023)
* ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024)
* ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025)

Serija še ni zaključena; sklepni del je napovedan za jesen 2026.

== Nagrade in priznanja ==

* [[Zlata hruška]]:
** ''Coprnica pod gradom''
** ''Zmaj nad mestom''
** ''Pošast iz jezera''
** ''Duh iz vodnjaka''&lt;ref&gt;{{Navedi splet
 |url=https://www.miszalozba.com/aktualno/dozorele-so-zlate-hruske/
 |title=Dozorele so zlate hruške!
 |publisher=Miš založba
 |language=sl
 |accessdate=14. september 2026
}}&lt;/ref&gt;

== Nominacije ==

* [[Desetnica]]:
** 2023 – nominacija za ''Coprnico pod gradom''

* [[Večernica]]:
** 2023 – nominacija za ''Coprnico pod gradom''
** 2024 – nominacija za ''Zmaja nad mestom''

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodbe s konca kamene dobe]]

== Zunanje povezave ==
* [https://www.miszalozba.com/knjige/kategorija/zgodbe-vojvodine-kranjske-zbirka/ Zgodbe vojvodine Kranjske na spletni strani založbe Miš]

[[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]]
[[Kategorija:Dela Sebastijana Preglja]]</text>
      <sha1>awbk5lfxii26cvco79idh9uofcy3au5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rubén Martínez Bulnes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608865</id>
    <revision>
      <id>6761626</id>
      <parentid>6756143</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T01:16:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5372" sha1="o9ypy3nhyi7ln3apalr29cbzu4yhupz" xml:space="preserve">{{Infobox person
| name               = Rubén Martínez
| image              = 
| caption            = 
| birth_name         = Rubén Martínez Bulnes
| birth_date         = {{birth date|1929|07|07|df=y}}
| birth_place        = [[San Salvador]], [[Salvador]]
| death_date         = {{death date and age|2023|07|17|1929|07|07|df=y}}
| death_place        = 
| education          = Universidad de El Salvador
| occupation         = kipar&lt;br /&gt;arhitekt
| style              = [[Modernizem]]&lt;br /&gt; [[Abstraktna umetnost]]
}}
[[File:Maestro Rubén Martínez Bulnes por haber ganado el Premio Nacional de Cultura 2019.jpg|thumb|Maestru Rubénu Martínezu Bulnesu za zmago na državni nagradi za kulturo 2019.]]
'''Rubén Martínez Bulnes''' ([[7. julij]] [[1929]] – [[17. julij]] [[2023]]) je bil salvadorski [[arhitekt]] in [[kipar]]. Velja za avtorja najobsežnejšega kiparskega opusa v državi.&lt;ref&gt;[http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idArt=2836692&amp;idCat=6329 Escultura tributo a Rubén Martínez]&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
Za umetnost se je začel zanimati že v otroštvu. V mladosti je želel postati arhitekt, a je naposled študiral gradbeništvo, tako kot njegov oče.&lt;ref name=&quot;faro&quot;&gt;El Faro: [http://www.elfaro.net/es/200910/platicas/323/ Plática con Rubén Martínez]&lt;/ref&gt; Med letoma 1949 in 1951 je študiral arhitekturo na Univerzi v Salvadorju; to izobraževanje je dopolnjeval z obiski muzejev in galerij v Združenih državah Amerike in Mehiki. Njegova kiparska pot se je začela, ko je zbiral kovinske ostanke na kraju, kjer je študiral. Prve veščine se je naučil od varilcev.

== Kariera ==
Prevladujoča materiala v njegovih delih sta kovina in kovano železo,&lt;ref name=&quot;marte&quot;&gt;MARTE: [http://artistadelmes.com.sv/ruben-martinez/ Rubén Martínez] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241127092047/http://www.artistadelmes.com.sv/ruben-martinez/ |date=2024-11-27 }}&lt;/ref&gt; ki ju je oblikoval v različne abstraktne oblike. Pomemben del njegovega opusa je posvečen sakralni umetnosti. Ustvaril je pomembna dela za Salvador, med drugim Spomenik ustavi ({{Langx|es|link=no|Monumento a la Constitución}}), Spomenik miru ({{Langx|es|link=no|Monumento a la Paz}}) ter kipa Joséja Simeóna Cañasa (razstavljen v Narodnem muzeju umetnosti) in Joséja Matíasa Delgada (postavljen v parku San José v San Salvadorju).&lt;ref name=&quot;asamblea&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.asamblea.gob.sv/noticias/archivo-de-noticias/declaran-201cnotable-escultor-de-el-salvador201d-al-arquitecto-ruben-martinez-bulnes |title=Declaran “Notable Escultor de El Salvador” al Arquitecto Rubén Martínez Bulnes |access-date=2026-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927030941/http://www.asamblea.gob.sv/noticias/archivo-de-noticias/declaran-201cnotable-escultor-de-el-salvador201d-al-arquitecto-ruben-martinez-bulnes |archive-date=2013-09-27 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ukvarjal se je tudi z vrtnarjenjem, slikarstvom, risanjem, krajinskim oblikovanjem, obdelavo stekla, restavriranjem in glasbo.

Njegovo najpomembnejše arhitekturno delo je cerkev El Rosario v zgodovinskem središču [[San Salvador]]ja. Cerkev je zasnovana v modernističnem slogu z evropskim vplivom.&lt;ref&gt;El Diario de Hoy: [https://web.archive.org/web/20090531083810/http://www.elsalvador.com/hablemos/2005/200205/200205-3.htm Iglesia El Rosario Diseño Único]&lt;/ref&gt; V notranjosti so na ogled nekatere njegove železne skulpture in stekleni izdelki; prostor odlikuje simetrična zasnova brez stebrov, ki bi ovirali pogled na oltar.&lt;ref&gt;El Diario de Hoy: [http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6482&amp;idArt=4291467 El legado religioso de Rubén Martínez]&lt;/ref&gt; Kljub kritikam zasnove stavbe je prejel podporo [[dominikanci|dominikancev]], ki so upravljali cerkev. Med njegova druga sakralna dela sodijo cerkve Perpetuo Socorro, Transfiguración in San José de la Montaña.

Njegova sakralna dela najdemo v cerkvah Perpetuo Socorro, La Transfiguración in San José de la Montaña, pa tudi v obliki kipa »Virgen del Carmen« na pročelju cerkve Iglesia del Carmen v soseski Colonia Roma.{{sfn|Mariño Sánchez|1975|p=131|pp=}} Med njegova druga dela sodita »El Toro« (Bik) pri vhodu v restavracijo »El Hidalgo« in »Cabeza de Caballo« (Konjska glava), ki je bila ustvarjena za okrasitev prostorov kluba »Izalco Jockey Club« v kraju San Andrés.{{sfn|Mariño Sánchez|1975|p=|pp=131-132}} 

Dve njegovi deli – upodobitvi Kristusa in Fatimske Matere Božje, obe izdelani iz odpadne kovine – sta v cerkvi Fatimske Matere Božje v San Joséju v Kostariki. Časopis ''La Nación'', ki ima sedež v istem mestu, je zapisal: »Ničesar podobnega še niso videli.«{{sfn|Mariño Sánchez|1975|p=132|pp=}}

== Smrt ==
Martínez Bulnes je umrl 17. julija 2023 v starosti 94 let.&lt;ref&gt;[https://www.elsalvador.com/entretenimiento/cultura/cultura-fallece-arquitecto-ruben-martinez-disenador-de-iglesia-el-rosario/1076435/2023/ Muere el arquitecto Rubén Martínez, creador de la iglesia El Rosario] {{in lang|es}}&lt;/ref&gt;

== Priznanja ==
Novembra 2012 mu je zakonodajna skupščina podelila naziv uglednega salvadorskega kiparja.

Aprila 2018 mu je mestna uprava San Salvadorja v priznanje za njegovo delo podelila naziv zaslužnega občana San Salvadorja ({{Langx|es|link=no|Hijo Meritísimo de San Salvador}}).

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>o9ypy3nhyi7ln3apalr29cbzu4yhupz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peñamellera Alta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608981</id>
    <revision>
      <id>6761335</id>
      <parentid>6757202</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:58:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761335</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9816" sha1="rf2uwzr1ousit6v55ekstxr5q9woryq" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Peñamellera Alta
 | native_name       = El Valle Altu de Peñamellera
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Mier - Peñamellera Alta.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = 
 | image_shield = Escudo de Peñamellera Alta.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = 	José Antonio Roque Llamazares (Forum Asturije)
  | area_total_km2    = 92,19
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 500
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|18|38|N|4|42|44|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 1,425
  | website = https://www.aytopenamelleraalta.es/
 | footnotes =
}}
'''Peñamellera Alta''' ({{IPA-es|pe.ɲa.meˈʎeˈɾal.ta}}, {{jezik-ast|El Valle Altu de Peñamellera}}, {{IPA-ast|elˈβa.ʎeˌal.tu.ðe.pe.ɲa.meˈʎe.ɾa}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu vzhodne Asturije, na meji [[Kantabrija|Kantabrije]], približno 134 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Cabrales]], na severu na [[Llanes]], na vzhodu na [[Peñamellera Baja|Peñamellero Bajo]] in na jugu na [[Tresviso]] (v Kantabriji). Središče občine je v [[Alles]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Peñamellera Alta |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/penamellera-alta/ |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Peñamellera Alta se je 1869 osamosvojila od sosednje Peñamellere Baje.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Peñamellera Alta |url=https://www.aytopenamelleraalta.es/historia |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Med 1230 in 1833 sta obe občini pripadali Kantabriji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Echever |first=José Manuel |title=Peñamellera Alta y sus caminos llenos de historia |work=SER |url=https://cadenaser.com/emisora/2020/03/12/radio_asturias/1584025742_999788.html |date=12.3.2020 |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Arheologi so 1971 odkrili jamske slike iz [[paleolitik]]a v jamah v Coimbreju, Traúnu, Suboresu in Llonínu, upodabljajo različne živali kot konje, jelene in zobre ter tudi ženske.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Slike so vpisane po [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescu]] v seznam [[svetovna dediščina|svetovne dediščine]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; (glej: [[Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije]]) V La Portilli, ob vznožju gore Turbine so odkrili ostanke keramičnih posod in [[gomilno grobišče]] iz [[neolitik]]a. V Trescaresu so odkrili konico sulice iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] in različne snovi iz istega obdobja v Llonínu in Coimbreju. Ni nobenih najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

V San Pedru de Plecín so ruševine [[srednji vek|srednjeveške cerkvi]], ki je obstajala verjetno v zgodnjem obdobju [[kraljevina Asturija|Asturijske kraljevine]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Peñamellera je bila prvič omenjena 1032, ko so jo zamenjali grofi Piniola in Aldonze za druga zemljišča, ki jih je daroval [[kraljevina Leon|leonski kralj]] [[Bermudo III. Leonski|Bermudo III.]] [[Ferdinand II. Leonski]] je priključil Peñamellero in nekaj bližnjih krajev h Kantabriji.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Peñamellera je 1340 dobila samoupravne pravice od kralja [[Alfonz XI. Kastiljski|Alfonza XI. Kastiljskega]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V tem času je bilo omenjeno, da se kraj deli na dva dela, na zgornjo (Alta) in spodnjo (Baja) občino. Med 1514 in 1522 je pripadala kantabrijski občini [[San Vicente de la Barquera]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; [[Karel II. Španski]] je dal občini nove predpravice, tako so se občani osvobodili tistih davkov, ki jih je bilo obvezno plačati za prodajo goved, ker se je gospodarstvo Peñamellere temeljilo na živinoreji.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Središče občine je bilo takrat v Abándamesu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia de Peñamellera Alta |work=Vivir Asturias |url=https://penamellera-alta.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61157743/historia-penamellera-alta |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] dvakrat zasedli občino (1809 in 1810). 1833 so nazaj priključili Peñamellero k Asturiji. 1869 je bila razdeljena na Peñamellero Alto in Peñamellero Bajo. Alles je postal središče občine Peñamellere Alte.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so potekali krvavi boji v dolinah občine. 10. septembra 1937 so vkorakale nacionalistične čete [[Navara|Navare]], ki jih je podpirala [[Nemci|nemška]] [[Legija Kondor]], enota [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffeja]], ki je bombardirala okolico. Po vojni so se [[druga španska republika|republikanski]] [[gverilsko bojevanje|gverilci]] borili naprej proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]], ki so se skrili na gorah Picosa de Europa.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Izseljevanje v začetku 20. stoletja je manj prizadelo občino. Največ ljudi je zapustilo Peñamellero Alto v 50. in 60. 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; 1930 je bilo še skoraj 2500 ljudi v občini, danes jih je komaj 500.

== Geografija ==
Občina se nahaja na območju gorovja Sierra de Cuera. Tudi je v bližini [[Picos de Europa]],&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; ki je meja med Peñamellero Alto in Kantabrijo. Najvišji vrh je Tajadura (1446 m). Površina se deli na tri dele: prvi je okolica gorovja Andara ob vznožju vrha Picos de Europa. Drugi je osrednji del doline Cares. Tretji del je pokrajina ob gorovju Sierra del Cuera, med Rozagásem in Llonínom. Območje občine deloma pripada Narodnemu parku Sierra del Cuera.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Red Ambiental de Asturias |work=Medio Ambiente – Principado de Asturias |url=https://medioambiente.asturias.es/ |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223205501/https://medioambiente.asturias.es/ |archive-date=2022-02-23 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Več rek teče skozi občino, na primer Jana, Rubo, Los Molinos, Besnes, Candaliega, Molinuca ali Cares.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Peñamellera Alta |work=Vivir Asturias |url=https://penamellera-alta.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61157803/geografia-penamellera-alta |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Reke imajo postrvi na pretek. Pomembna vrsta je še losos,&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; ki je osnovna sestavina nekaj lokalnih jedi. Nekoč so živeli v občini kantabrijski medved, kantabrijski divji petelin in jelen, ki so danes izginili. Tudi so ogroženi srna, divji prašič in volk. Rastlinstvo je raznoliko, v zaprtih gozdovih zasledimo različne vrste dreves kot bor, ciper, bukev, breza, oreh, kostanj, hruška in jablan. Tudi je veliko vrst zdravilnih rastlin kot arnika, žajbelj, kamilica ali mleček.

== Gospodarstvo ==
Živinoreja je še danes temelj gospodarstva. Panoga zaposluje več kot 55 % prebivalstva. V občini imajo vse skupaj približno 1800 goved. Mleko teh živali je osnovna surovina za proizvodnjo domačih sirov, ki so zelo znani. Druga pomembna gospodarska dejavnost je gradbena industrija, ki zaposluje malo več kot 13 % prebivalstva. Vendar je od tega še bolj pomemben turizem, ki zaposluje 31 % prebivalstva. Ta panoga postopoma raste in prispeva k razvoju. Pomemben izdelek je tudi med, ki je osnovna sestavina več sladic.&lt;ref name=&quot;ayuntamiento&quot;&gt;{{navedi novice|title=El aula de la miel |work=Ayuntamiento de Peñamellera Alta |url=https://www.aytopenamelleraalta.es/el-aula-de-miel |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
* Jame iz pradobe z jamskimi slikami
* Ruševine cerkve v San Pedru de Plecín
* Cerkev Sv. Petra v Allesu (1787)
* Palače in dvorci iz 16. stoletja
* Dvorana Medu ({{lang-es|El aula de la miel}}), ki predstavi [[čebelarstvo]] v okolici Picosa de Europa&lt;ref name=&quot;ayuntamiento&quot; /&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:San Pedro de Alles - 08.jpg|thumb|desno|Notranjost cerkve sv. Petra v Allesu
Slika:Llonin Teverga 44.jpg|thumb|desno|Praslike v jami v Llonínu
Slika:San Pedro de Plecín 11 07 52 362000.jpeg|thumb|desno|Ruševine cerkve v San Pedru de Plecín
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo|editor-first1=Mario |editor-last1=Menéndez |editor-first2=María Soledad |editor-last2=Corchón |title=Cien años de arte rupestre paleolítico |year=2014 |publisher=Ediciones Universidad de Salamanca |location=Salamanca |isbn=978-84-9012-480-2 |cobiss= |language=es}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Penjamellera Alta}}

[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>rf2uwzr1ousit6v55ekstxr5q9woryq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peñamellera Baja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608991</id>
    <revision>
      <id>6761336</id>
      <parentid>6757134</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T13:58:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761336</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8502" sha1="rba25fj9rlm3n7juq7rueoj6unasak8" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Peñamellera Baja
 | native_name       = El Valle Baju de Peñamellera
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Panes (Peñamellera Baja, Asturias).jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Flag of penamellerabaja.png
 | image_shield = Escudo de Peñamellera Baja.gif
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = José Manuel Fernández Díaz (Ljudska stranka)
  | area_total_km2    = 83,85
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 1194
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|18|27|N|4|35|12|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 1,560
  | website = https://www.aytopbpanes.es/
 | footnotes =
}}
[[Slika:Abándames (Peñamellera Baja, Asturias).jpg|thumb|desno|Abándames, nekdanje središče občine]]
'''Peñamellera Baja''' ({{IPA-es|peɲameˈʎeɾa ˈbaxa}}, {{jezik-ast|El Valle Altu de Peñamellera}}, {{IPA-ast|elˈβa.ʎeˌal.tu.ðe.pe.ɲa.meˈʎe.ɾa}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu vzhodne Asturije, na meji [[Kantabrija|Kantabrije]], približno 134 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Peñamellera Alta|Peñamellero Alto]], na severozahodu na [[Llanes]], na severovzhodu na [[Ribadedeva|Ribadedevo]] in [[Val de San Vicente]] (v Kantabriji), na vzhodu na [[Herrerías, Kantabrija|Herrerías]] (v Kantabriji), na jugovzhodu na [[Lamasón]] (v Kantabriji) in na jugu na [[Tresviso]] in [[Peñarrubia, Kantabrija|Peñarrubio]] (v Kantabriji). Središče občine je v Panesu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Peñamellera Baja |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/penamellera-baja/ |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Peñamellera Alta in Peñamellera Baja sta se 1869 ločili.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Peñamellera Alta |url=https://www.aytopenamelleraalta.es/historia |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Med 1230 in 1833 sta obe občini pripadali Kantabriji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Echever |first=José Manuel |title=Peñamellera Alta y sus caminos llenos de historia |work=SER |url=https://cadenaser.com/emisora/2020/03/12/radio_asturias/1584025742_999788.html |date=12.3.2020 |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vivir&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia de Peñamellera Baja |work=Vivir Asturias |url=https://penamellera-baja.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61163528/historia-penamellera-baja |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V jami La Loja ({{jezik-ast|La Loxa}}) v Panesu so odkrili različna kamnita orodja iz [[paleolitik]]a.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; 1032 je [[Bermudo III. Leonski]] zamenjal Peñamellero Bajo in Peñamellero Alto za druga zemljišča z grofi Piniola in Aldonze. [[Ferdinand II. Leonski]] je 1230 priključil obe današnji občini h Kantabriji, nato je 1340 [[Alfonz XI. Kastilijski]] daroval ustanovno listino s pravicami Peñamelleri. V poznejših stoletjih je Peñamellera pripadala upravni enoti [[Burgos]]a, med 1514 in 1522 pa je bila del občine San Vicente de la Barquera v Kantabriji. 1833 so nazaj priključili Peñamellero in Ribadedevo k Asturiji. 1869 se je Peñamellera Baja ločila kot samostojna občina. 1890 je bilo središče občine premeščeno iz Abándamesa v Panes.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Na koncu 19. in začetku 20. stoletja se je veliko mladih ljudi izseljevalo iz občine v [[Amerika|Ameriko]]. Izseljenci niso pozabili svojih rojakov, ker so jim nakazali en del zaslužkov. Tako so bile zgrajene meščanske hiše (ki se imenujejo v Asturiji indijanske hiše), ki so danes del stavbene kulturne dediščine.&lt;ref name=&quot;historia /&gt;&lt;ref name=&quot;bpanes&quot;&gt;{{navedi novice|title=Peñamellera Baja |work=Peñamellera Baja |url=http://turismo.aytopbpanes.es/penamellera-baja |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je [[Nemci|nemška]] [[Legija Kondor]] bombardirala Peñamellero Bajo, ki so jo potem 9. septembra 1937 zasedle nacionalistične čete [[Francisco Franco|Francisca Franca]], ki so vkorakale iz [[Navara|Navare]] v Kantabrijo in Asturijo. 1930 je imela občina še skoraj pet tisoč prebivalcev. Od takrat je število prebivalstva v veliki meri upadlo.

== Geografija ==
[[Slika:Panes 11 34 38 406000.jpeg|thumb|desno|Reka Deva]]
Območje občine deloma pripada Narodnemu parku Sierra del Cuera.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Red Ambiental de Asturias |work=Medio Ambiente – Principado de Asturias |url=https://medioambiente.asturias.es/ |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223205501/https://medioambiente.asturias.es/ |archive-date=2022-02-23 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;To gorovje se nahaja na severnem delu Peñamellere Baje. Na jugu je [[Picos de Europa]] in gorovje Andara. Najvišji vrh je Cueto de la Cerralosa (1563 m).&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; V dolini je več sotesk, kjer izvirajo nekatere reke kot Deva ali Cares (ti sta glavni reki občine&lt;ref name=&quot;bpanes&quot; /&gt;). Reke so bogate s postrvmi in lososi&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; ter se pojavi v vodah tudi vidra.&lt;ref name=&quot;bpanes&quot; /&gt; Najbolj znana soteska je La Hermida, ki je sestavljena iz kraškega apnenca.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; 40 % površine je gozd.&lt;ref name=&quot;historia /&gt; Značilna drevesa so hrast, kostanj, murva, bukev, lešnik in bodika.&lt;ref name=&quot;bpanes&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Dva največjiva gozda sta La Sauceda de Buelles in Argayu.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Tudi je omembe vreden hrastov gaj San Esteban de Cuña.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]]. Zime so mile, najhladnejši mesec je februar, medtem ko je v avgustu najbolj vroče vreme.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Peñamellera Baja |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54719529/geografia-de-penamellera-baja |date= |accessdate=22.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Tla je sestavljena iz [[paleozoik|paleozoične]] snovi, ki se je nabirala pred 300 milijon leti.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

== Gospodarstvo ==
Temelj gospodarstva je živinoreja, ki zaposluje več kot 46 % prebivalstva. 60 % orne površine koristijo za živinorejo, kjer vzgajajo večinoma govedo, vendar imajo tudi konje, koze in ovce. Zaposlenost v gradbeni industriji je več kot 16 %. Pomen turizma se postopoma poveča in zaposluje 37 % prebivalstva.

== Kultura ==
* Cerkev Sv. Vincencija v Panesu (zgrajena v 13. stoletju v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]])
* Cerkev Sv. Janeza v Ciliergu (zgrajena v 13. stoletju v romanskem slogu)&lt;ref name=&quot;historia /&gt;
* Cerkev Sv. Janeza v Alievi (zgrajena v romanskem slogu)
* Svetišče Naše gospe v Espioñi (zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]])
* Palača La Cajiga v Abándamesu (iz 17. stoletja)
* Palača Palenque v Abándamesu (iz 17. stoletja)
* Dvorci in kurije&lt;ref name=&quot;historia /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo|editor-first1=Mario |editor-last1=Menéndez |editor-first2=María Soledad |editor-last2=Corchón |title=Cien años de arte rupestre paleolítico |year=2014 |publisher=Ediciones Universidad de Salamanca |location=Salamanca |isbn=978-84-9012-480-2 |cobiss= |language=es}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Penjamellera Baja}}

[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>rba25fj9rlm3n7juq7rueoj6unasak8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ribadesella</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609075</id>
    <revision>
      <id>6761613</id>
      <parentid>6757149</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T23:15:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6761613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10246" sha1="ca6c46evyyyd3r3ax4pn52ovjvzglfa" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Ribadesella
 | native_name       = Ribeseya
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Ribadesella 02b.JPG
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Ribadesella.svg
 | image_shield = Escudo de Ribadesella.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Paulo García Díaz (Ljudska stranka)
  | area_total_km2    = 84,37
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 5591
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|26|45|N|5|05|00|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 897
  | website = https://www.ayto-ribadesella.es/
 | footnotes =
}}
'''Ribadesella''' ({{IPA-es|riβaðeˈsela}}, {{jezik-ast|Ribeseya}}, {{IPA-ast|ri.βeˈse.ʝa}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v vzhodni Asturiji, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 83 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, zahodu na [[Caravio]], na jugozahodu na [[Parres]] in [[Cangas de Onís]] ter na vzhodu na [[Llanes]]. Ribadesella je izjemna turistična tarča v Asturiji. V občini uradno uporabijo asturijski jezik, zato so v rabi asturijsko ime naselij.

== Zgodovina ==
V občini so fosili [[dinozavri|dinozavrov]] iz [[jura|jure]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=The Dinosaur Coast |work=Museo del Jurásico de Asturias |url=https://www.museojurasicoasturias.com/en/costa-de-los-dinosaurios |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V [[paleolitik]]u so ljudje živeli v jamah, kjer so pustili različne jamske slike in znake.&lt;ref name=&quot;vivir&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia de Ribadesella |work=Vivir Asturias |url=https://ribadesella.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61447744/historia-ribadesella |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; O okolici je prvič poročal [[Grki|grški]] geograf in zgodovinar [[Strabon]] v 1. stoletju pr. Kr., ki je omenil, da je tukaj meja med [[Kelti|keltskimi]] Asturci in Kantabri.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Ribadesella |url=https://www.ayto-ribadesella.es/historia |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Naselja okoli današnje Ribadeselle so že omenjena v listinah iz 9. stoletja.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Ribadeselli je 1270 daroval [[Alfonz X. Kastiljski]] ustanovno listino, v kateri je odredil združitev Lecesa in Meluerde.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V [[srednji vek|srednjem veku]] je delovala ladjedelnica v mestu in je cvela trgovina s soljo.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Tudi je bil donosen lov lososev v Selli in je veliko ljudi opravljalo [[kitolov]], ki je bila tako razširjena dejavnost, da je bila v mestu t. i. Kitova hiša, kjer je potekala gospodarska dejavnost v zvezi s kitolovom (npr. prodaja kitovega olja in osoljenega kitovega mesa).&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

V 17. stoletju so poskusili pristanišče tako razširiti, da bi lahko postalo največje pristanišče Asturije, vendar je na koncu pristanišče v [[Gijón]]u doseglo večjo razvitost v 18. stoletju. Kljub temu je pristanišče v Ribadeselli ohranilo svojo pomembnost, ker je imelo koristne stike z [[Nizozemska|nizozemskimi]], francoskimi, [[Flandrija|flamskimi]], [[Anglija|angleškimi]] in [[Irska|irskimi]] pristanišči.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V 16. stoletju so ustanovili družbo, ki je skrbela za bolnike ter za vdove in sirote mornarjev.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Tudi so utrdili pristanišče in več pomembnih krajev v mestu, da bi se učinkovito branili pred napadi piratov.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V 18. stoletju je upadlo število kitov, zato se je začasno zmanjšal tudi ribolov.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je bilo tukaj poveljstvo generala Francisca Ballesterosa, ki je bil poveljnik asturijskih odpornikov. 1810 je [[Francozi|francoski]] general Jean Pierre Bonet premegal odpornike in zasedal Ribadesello, kljub temu so še naprej nadlegovali njegove vojske [[gverilsko bojevanje|gverilci]].&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V vojni je Ribadesella novačila lasten bataljon s 700 vojaki in je njeno borbo proti Francozem podpirala tudi angleška mornarica.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V drugi polovici 19. stoletja se je veliko ljudi izselilo v [[Kuba|Kubo]], kar je omogočalo osnovanje plovbnih in gospodarskih stikov med Ribadesello in [[Karibi]].&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; 1865 so gradili leseni most nad reko Sello, na katerem je bila bitka 1873 v [[karlistične vojne|karlistični vojni]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; 1898 je bil izgrajen prvi železni most, ki so ga v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] uničili. 1940 so gradili betonski most, ki sedaj stoji nad reko.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V 60. in 70. 20. stoletja je vzcvetel turizem na obali, zato število prebivalstva v Ribadeselli ni upadlo v izrazito veliki meri kot drugje v Asturiji.

== Geografija ==
Pokrajina je geografsko raznolika, ker se nahajajo tukaj reke, klanci, krasi, obale, pašniki, sklanata območja in skale. Tukaj je ustje reke Sella.&lt;ref name=&quot;geografia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía y Naturaleza |work=Ayuntamiento de Ribadesella |url=https://www.ayto-ribadesella.es/geografia-y-naturaleza |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Zanimivost terena, de je možno iti v vas Cuevas del Agua le skozi jamo La Cuevona, ker ni druge poti. Potoki pogosto tečejo skozi jame.&lt;ref name=&quot;geografia&quot; /&gt; Agadamía je meja med Llanesem in Ribadesello, medtem ko potok Cerracín loči občino od Caravie. Gore so sorazmerno visoke, kar je nenavadno na asturijski obali. Najvišji vrh je Mofrechu (897 m), ki je na meji med Ribadesello in Cangasem de Onís.&lt;ref name=&quot;geografia&quot; /&gt; Na obali je več plaž. Najpomembnejša je plaža Santa Marina blizu ustja Selle.&lt;ref name=&quot;geografia&quot; /&gt; Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]] in sorazmerno soparno.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Ribadesella |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54719494/geografia-de-ribadesella |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo je bilo vedno močno in vztrajno v Ribadeselli, ki se temelji še danes na trgovini, kmetijstvu in ribolovu. Zelo velik pomen ima storitveni sektor, predvsem pa turizem, ki zaposluje več kot polovico (57,12 %) prebivalstva.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Kmetijstvo in živinoreja postopoma upadata. Trenutno 16 % je zaposlano v tej panogi. V živinoreji osredotočijo na proizvodnjo mleka. V ribolovu delujeta komaj 2 %. V gradbeni industriji in drugih tovarnah (kot v leseni industriji) deluje skoraj 27 % prebivalstva.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

== Kultura ==
Jama Tito Bustillo, kjer so odkrili veliko jamskih slik, je sprejeta kot del [[svetovna dediščina|svetovne dediščine]].&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Kulturna dediščina Ribadeselle je monumentalna, ker je enako izjemno bogata cerkvena in tudi meščanska stavbena kulturna dediščina. V 13. stoletju je bila zgrajena cerkev Marije Device v Juncu (Xuncu) v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V Lecesu je tudi ena romanska cerkev, posvečena [[Sveti Štefan|Svetemu Štefanu]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Kapelo Marije Device v Guíi, ki jo je dal postaviti ceh ribičev je zgrajena v [[renesansa|protorenesančnem]] slogu v 16. stoletju. Cerkev sv. Martina v Colleri je bila zgrajena v [[barok|baročnem]] slogu. Cerkev Svete Marije Magdalene v Ribadeselli je najmlajša cerkvena stavba, ki je bila zgrajena 1936. Stolp Svetega Štefana v Lecesu in stolp v Juncu sta zgrajena v 14. stoletju. Palača v Rioselli, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, je bila nekoč stara mestna hiša. V 19. stoletju so gradili stražni stolp po navdihu srednjeveškega stavbarstva.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Tito Bustillo Centro de Interpretación 2.JPG|Praslike v jami Tito Bustillo
Slika:Dinosaur fossil prints at Ribadesella 4 com.jpg|Dinozaverski fosili na obali
Slika:Moru de dia.jpg|Razgled na Ribadesello
Slika:Ribadesella 01b.JPG|Hotel Marina v Ribadeselli
Slika:Santa María de Junco - 13.jpg|Cerkev Marije Device v Juncu
Slika:Iglesia parroquial de Santa María Magdalena.JPG|Cerkev Svete Marije Magdalene v Ribadeselli
Slika:Leces (Ribadesella, Asturias).jpg|Cerkev Svetega Štefana v Lecesu
Slika:Ribadesella - Palacio de los Prieto Collado 1.JPG|Palača v Ribadeselli
Slika:Rio Guadamia 2.jpg|Reka Agadamía
Slika:Ribadesella (Asturias) 04.jpg|Plaža v Ribadeselli
Slika:Beach of Vega, Rivadesella - panoramio - gesoe62.jpg|Plaža Vega
Slika:La Cuevona - 02.jpg|Jama La Cuevona
Slika:Ruta de los molinos en el Barranco de Ginestral de Castiello, Cuevas, Ribadesella, 03.jpg|Zapuščen mlin v Cuevasu
Slika:Ruta de los molinos en el Barranco de Ginestral de Castiello, Cuevas, Ribadesella, 01.jpg|Mlin v Cuevasu
&lt;/gallery&gt;

== Pobrateno mesto ==
* {{Ikonazastave|FRA}} [[Sanguinet]], [[Francija]]

== Znane osebe ==
* [[Xandru Martino Ruz]], asturijski pisatelj in prevajalec

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>ca6c46evyyyd3r3ax4pn52ovjvzglfa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609148</id>
    <revision>
      <id>6761478</id>
      <parentid>6759452</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:46:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>fotografija, --{{v delu}}</comment>
      <origin>6761478</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7730" sha1="doejlvdw24uu7rtor2c7rvdeelgpy4f" xml:space="preserve">{{Infopolje cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| country = [[Slovenija]]
| location = [[Mali Vinji vrh]] (Vinji Vrh)
| pushpin map = Slovenija
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| bells hung = 2
| tower quantity = 1
| bell weight = 424 kg, 250 kg
}}
'''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na [[Mali Vinji vrh|Malem Vinjem vrhu]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]].

== Zgodovina ==
Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}&lt;/ref&gt;, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. 
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave.

Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:&lt;br&gt;&lt;blockquote&gt;''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''&lt;/blockquote&gt;

Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]].

== Arhitektura ==
Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop.

== Oprema ==
Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika.

[[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}&lt;/ref&gt; od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:&lt;br&gt;
{|
|-
|&lt;blockquote style=&quot;max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;&quot;&gt;''V tem kraškem kamnu&lt;br&gt;in v našem hvaležnem spominu&lt;br&gt;je zapisan&lt;br&gt;&lt;br&gt;prof. Jože Peterlin&lt;br&gt;1911-1976&lt;br&gt;&lt;br&gt;Pomagal je ohranjati slovenstvo&lt;br&gt;na mejah domovine&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;Naša misel&lt;br&gt;se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve&lt;br&gt;na njegov rodni Vinji vrh&lt;br&gt;med drage ljudi zelene Dolenjske.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Tržaški Slovenci&lt;br&gt;v spominskem letu 1996''&lt;/blockquote&gt;&lt;br&gt;
|[[Slika:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh - tabla.jpg|380 px]]
|}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]]</text>
      <sha1>doejlvdw24uu7rtor2c7rvdeelgpy4f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761482</id>
      <parentid>6761478</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:49:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <origin>6761482</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7866" sha1="9xez65l0womm677wnfvqn8lrs1xf01v" xml:space="preserve">{{Infopolje cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| country = [[Slovenija]]
| location = [[Mali Vinji vrh]] (Vinji Vrh)
| pushpin map = Slovenija
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| bells hung = 2
| tower quantity = 1
| bell weight = 424 kg, 250 kg
}}
'''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na [[Mali Vinji vrh|Malem Vinjem vrhu]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]].

== Zgodovina ==
Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}&lt;/ref&gt;, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. 
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave.

Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:&lt;br&gt;&lt;blockquote&gt;''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''&lt;/blockquote&gt;

Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]].

== Arhitektura ==
Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop.

== Oprema ==
Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika.

[[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}&lt;/ref&gt; od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:&lt;br&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto;&quot;
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; text-align: center;&quot; |
&lt;blockquote style=&quot;max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;&quot;&gt;''V tem kraškem kamnu&lt;br&gt;in v našem hvaležnem spominu&lt;br&gt;je zapisan&lt;br&gt;&lt;br&gt;prof. Jože Peterlin&lt;br&gt;1911-1976&lt;br&gt;&lt;br&gt;Pomagal je ohranjati slovenstvo&lt;br&gt;na mejah domovine&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;Naša misel&lt;br&gt;se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve&lt;br&gt;na njegov rodni Vinji vrh&lt;br&gt;med drage ljudi zelene Dolenjske.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Tržaški Slovenci&lt;br&gt;v spominskem letu 1996''&lt;/blockquote&gt;&lt;br&gt;
| style=&quot;vertical-align: middle;&quot; |
[[Slika:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh - tabla.jpg|395 px]]
|}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]]</text>
      <sha1>9xez65l0womm677wnfvqn8lrs1xf01v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ekstinkcija svetlobe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609283</id>
    <revision>
      <id>6761352</id>
      <parentid>6759163</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:12:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Razširitev članka</comment>
      <origin>6761352</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30906" sha1="edbsayqueh5davynr9315hdhywjiqiq" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>edbsayqueh5davynr9315hdhywjiqiq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761365</id>
      <parentid>6761352</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T15:09:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Beer-Lambert-Bourgeusov zakon</comment>
      <origin>6761365</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41575" sha1="f7zhidn0bfjqtbff0lj3o16rbsri28y" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>f7zhidn0bfjqtbff0lj3o16rbsri28y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761374</id>
      <parentid>6761365</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:06:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Enačba radioaktivnega prenosa</comment>
      <origin>6761374</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54091" sha1="270hy3cyuqa7uw9j55po1uyhd2acq8j" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radioaktivnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>270hy3cyuqa7uw9j55po1uyhd2acq8j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761385</id>
      <parentid>6761374</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T16:35:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Zgodovina</comment>
      <origin>6761385</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58870" sha1="qddeviyxfeh85pjmifi6kwpkgt8kz2i" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona.

V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]].

Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]].

V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave.

Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]].

V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.&lt;ref&gt;https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf&lt;/ref&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radioaktivnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>qddeviyxfeh85pjmifi6kwpkgt8kz2i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761406</id>
      <parentid>6761385</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:12:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Rayleighov zakon</comment>
      <origin>6761406</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69257" sha1="0hcurt2xcizu093mg4ehs9kx6chtkkw" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona.

V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]].

Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]].

V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave.

Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]].

V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.&lt;ref&gt;https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf&lt;/ref&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radioaktivnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Rayleighov zakon sipanja ==
'''Rayleighov zakon sipanja''' opisuje elastično sipanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine vpadne svetlobe (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;). Zakon je leta 1871 postavil John William Strutt, 3. baron Rayleigh, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe obratno sorazmerna s četrto potenco valovne dolžine, kar pojasni modro barvo dnevnega neba in rdečkaste sončne zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;https://academic.oup.com/book/43116/chapter-abstract/361686357?login=false&amp;redirectedFrom=fulltext&lt;/ref&gt;

Rayleighovo sipanje nastane, ko elektromagnetno valovanje vpade na majhne delce (molekule plina, majhne aerosole), ki so mnogo manjši od valovne dolžine svetlobe. Električno polje vpadnega valovanja v delcu inducira nihajoči električni dipol; ta inducirani dipol seva elektromagnetno valovanje v vse smeri, kar opazujemo kot sipano svetlobo. Ker so molekule v plinu naključno orientirane in ločene z razdaljami, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino, je sipana svetloba nekoherentna; intenziteta sipanja je vsota prispevkov posameznih molekul. Ključna lastnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost od valovne dolžine: krajše valovne dolžine (modra svetloba) se sipajo veliko močneje kot daljše (rdeča svetloba), kar je neposredna posledica odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; v Rayleighovem zakonu.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Osnovna enačba za intenziteto ===
Za en sam majhen delec (kroglo s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in lomnim količnikom &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;), ki ga osvetljuje monokromatska, nepolarizirana svetloba z intenziteto &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; in valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, je intenziteta &lt;math&gt;I_s&lt;/math&gt; sipane svetlobe na razdalji &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; od delca in pod kotom &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na smer vpadnega žarka podana z: &lt;math&gt;I_s(\theta) = I_0 \, \frac{1 + \cos^2\theta}{2 R^2} \, \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \, \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 \, r^6&lt;/math&gt;

kjer je:

*  &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe,
*  &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v mediju (običajno v vakuumu ali zraku),
*  &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; relativni lomni količnik delca glede na okolico,
*  &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; polmer delca,
*  &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; razdalja od delca do točke opazovanja,
*  &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot sipanja (kot med smerjo vpadnega in sipanega žarka).

Za molekularno sipanje v plinih se namesto polmera in lomnega količnika pogosto uporabljata polarizabilnost &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; ali lomni količnik plina &lt;math&gt;n_{\text{plina}}&lt;/math&gt; ter številska gostota molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Najpomembnejša značilnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost intenzitete od valovne dolžine: &lt;math&gt;I_s \propto \frac{1}{\lambda^4}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se svetloba z dvakrat krajšo valovno dolžino sipa 16-krat močneje. V vidnem delu spektra se zato modra svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 450 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;) sipa približno 4–5-krat močneje kot rdeča svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 650 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;). Ta odvisnost je neposredni vzrok za modro barvo dnevnega neba: sončna svetloba, ki potuje skozi atmosfero, se na molekulah zraka (predvsem &lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;) močneje sipa v modrem delu spektra, zato nebo vidimo modro. Ob sončnem zahodu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra komponenta je močno oslabljena zaradi sipanja, preostaneta pa rdeča in oranžna svetloba, kar daje rdečkaste zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Sipalni presek in koeficient sipanja ===
Za en sam delec definiramo '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;, ki pove, kolikšen delež vpadne energije se razprši. Za Rayleighovo sipanje na krogli velja: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi}{3} \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4
\left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 r^6&lt;/math&gt;.

Za molekule plina se pogosto uporablja izraz z lomnim količnikom plina &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; in številsko gostoto molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi^3}{3 \lambda^4 N^2} (n^2 - 1)^2 F&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;F&lt;/math&gt; faktor, ki upošteva anizotropijo molekul (za zrak je &lt;math&gt;F \approx 1&lt;/math&gt;). Linearni sipalni koeficient (na enoto dolžine) je potem: &lt;math&gt;\alpha_{\text{sca}} = N \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;.

Za zrak pri standardnih pogojih (tlak 1 atm, temperatura 0 °C) je Rayleighov sipalni koeficient približno &lt;math&gt;1{,}6 \times 10^{-5} \mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; pri 532 nm (zelena svetloba), kar pomeni, da se na kilometer poti v navpični smeri zaradi molekularnega sipanja izgubi nekaj odstotkov svetlobe.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Rayleighovo sipanje ni izotropno; intenziteta sipane svetlobe je odvisna od kota &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; med vpadnim in sipanim žarkom. Za nepolarizirano vpadno svetlobo velja: &lt;math&gt;I_s(\theta) \propto 1 + \cos^2\theta&lt;/math&gt;.

To pomeni, da je sipanje enako močno v smeri naprej (&lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt;) in nazaj (&lt;math&gt;\theta = 180^\circ&lt;/math&gt;), nekoliko šibkejše pa pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;). Ta kotna odvisnost je značilna za dipolno sevanje in izhaja iz dejstva, da inducirani dipol ne seva v smeri svoje osi.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Polarizacija sipane svetlobe ===
Ena najpomembnejših lastnosti Rayleighovega sipanja je polarizacija sipane svetlobe. Ko nepolarizirana svetloba (npr. sončna svetloba) zadene molekulo, se svetloba, sipana pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;) glede na smer vpadnega žarka, delno ali popolnoma polarizira. Stopnja polarizacije &lt;math&gt;P&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;P(\theta)=\frac{1-\cos^2\theta}{1+\cos^2\theta}&lt;/math&gt;.

Za &lt;chem&gt;\theta = 90^\circ&lt;/chem&gt; je &lt;math&gt;P=1&lt;/math&gt;, kar pomeni popolno linearno polarizacijo; za &lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt; je &lt;math&gt;P=0&lt;/math&gt; (ni polarizacije). To lastnost opazimo na nebu: svetloba, ki prihaja iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana, kar se izkorišča v polarimetriji in pri določanju smeri Sonca tudi ob oblačnem vremenu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Stetefeld |first=Jörg |last2=McKenna |first2=Sean A. |last3=Patel |first3=Trushar R. |date=2016-12 |title=Dynamic light scattering: a practical guide and applications in biomedical sciences |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5425802/ |magazine=Biophysical Reviews |pages=409–427 |volume=8 |issue=4 |doi=10.1007/s12551-016-0218-6 |issn=1867-2450 |pmc=5425802 |pmid=28510011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~dmw/phy218/Lectures/Lect_64b.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v Zemljini atmosferi ===
V Zemljini atmosferi so glavni povzročitelji Rayleighovega sipanja molekule dušika (&lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt;) in kisika (&lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;), ki so veliko manjše od valovne dolžine vidne svetlobe. Zaradi odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; se modra svetloba sipa veliko močneje kot rdeča, kar povzroči:

* '''Modro dnevno nebo''' – sipana svetloba, ki pride do opazovalca iz vseh smeri, je bogata z modro komponento.
* '''Rdečkaste sončne zahode in vzhode''' – pri nizkem Soncu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra svetloba je močno oslabljena, preostaneta pa rdeča in oranžna komponenta.
* '''Polarizacijo neba''' – svetloba iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana.

Rayleighov sipalni koeficient v atmosferi je odvisen od tlaka in temperature; približno velja, da je sorazmeren z gostoto zraka. V bližnjem ultravijoličnem delu spektra (okoli 300–400 nm) je Rayleighovo sipanje tako močno, da se znaten delež sončne svetlobe razprši že v zgornjih plasteh atmosfere.&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6816254/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://step.esa.int/docs/tutorials/S3TBX_Rayleigh_Correction_Tutorial.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v drugih medijih ===
Rayleighov zakon sipanja se uporablja ne le v atmosferi, temveč tudi v drugih medijih:

* '''Medzvezdni medij''' – majhni delci in molekule v medzvezdnem prostoru sipajo svetlobo zvezd; čeprav je tu pogosto pomembnejše sipanje od prahu (Miejev režim), Rayleighovo sipanje prispeva k ekstinkciji v UV-delu spektra.
* '''Optična vlakna''' – Rayleighovo sipanje na mikroskopskih nehomogenostih v steklu je glavni vzrok za izgube v optičnih vlaknih, zlasti pri krajših valovnih dolžinah.
* '''Spektroskopija in kalibracija''' – natančni Rayleighovi sipalni preseki plinov (npr. Ar, &lt;math&gt;CO_2&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;SF_6&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;CH_4&lt;/math&gt;) se uporabljajo za kalibracijo visokokakovostnih optičnih resonatorjev in diferencialne optične absorpcijske spektroskopije (DOAS).
* '''Kozmologija''' – Rayleighovo sipanje fotonov na nevtralnem vodiku pred rekombinacijo in med njo vpliva na temperaturne in polarizacijske spektre kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CMB).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Rayleigh Scattering |url=https://acd-ext.gsfc.nasa.gov/anonftp/acd/daac_ozone/Lecture4/Text/Semifinal/rayleigh.html |access-date=2026-10-06 |website=acd-ext.gsfc.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

=== Meje veljavnosti ===
Rayleighov zakon velja le pod določenimi pogoji:

# '''Velikost delca''' – delec mora biti veliko manjši od valovne dolžine (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;, običajno &lt;math&gt;d &lt; \lambda/10&lt;/math&gt;. Za večje delce (aerosole, kapljice, prah) je treba uporabiti Miejevo teorijo.
# '''Neresonančno območje''' – valovna dolžina mora biti dovolj oddaljena od absorpcijskih resonanc snovi; v bližini resonanc se pojavijo odstopanja od odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;.
# '''Neodvisni sipalci''' – molekule ali delci morajo biti dovolj redki, da ne pride do koherentnega sipanja ali interferenčnih učinkov; v gostih medijih lahko pride do kolektivnih učinkov.

Ko ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti splošnejše modele, kot so Miejeva teorija za večje delce ali natančne kvantnomehanske obravnave za resonančno sipanje.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=To appear in The Astrophysical Journal Scattering by Interstellar Dust Grains. I. Optical and Ultraviolet |url=https://ar5iv.labs.arxiv.org/html/astro-ph/0304060 |access-date=2026-10-06 |website=ar5iv |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>0hcurt2xcizu093mg4ehs9kx6chtkkw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761429</id>
      <parentid>6761406</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:54:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Miejeva teorija sipanja in Ramanovo sipanje</comment>
      <origin>6761429</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83527" sha1="ghv3zsxwbm21goff0vxvn6aa8kcpk5w" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona.

V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]].

Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]].

V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave.

Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]].

V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.&lt;ref&gt;https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf&lt;/ref&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radioaktivnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Rayleighov zakon sipanja ==
'''Rayleighov zakon sipanja''' opisuje elastično sipanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine vpadne svetlobe (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;). Zakon je leta 1871 postavil John William Strutt, 3. baron Rayleigh, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe obratno sorazmerna s četrto potenco valovne dolžine, kar pojasni modro barvo dnevnega neba in rdečkaste sončne zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;https://academic.oup.com/book/43116/chapter-abstract/361686357?login=false&amp;redirectedFrom=fulltext&lt;/ref&gt;

Rayleighovo sipanje nastane, ko elektromagnetno valovanje vpade na majhne delce (molekule plina, majhne aerosole), ki so mnogo manjši od valovne dolžine svetlobe. Električno polje vpadnega valovanja v delcu inducira nihajoči električni dipol; ta inducirani dipol seva elektromagnetno valovanje v vse smeri, kar opazujemo kot sipano svetlobo. Ker so molekule v plinu naključno orientirane in ločene z razdaljami, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino, je sipana svetloba nekoherentna; intenziteta sipanja je vsota prispevkov posameznih molekul. Ključna lastnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost od valovne dolžine: krajše valovne dolžine (modra svetloba) se sipajo veliko močneje kot daljše (rdeča svetloba), kar je neposredna posledica odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; v Rayleighovem zakonu.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Osnovna enačba za intenziteto ===
Za en sam majhen delec (kroglo s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in lomnim količnikom &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;), ki ga osvetljuje monokromatska, nepolarizirana svetloba z intenziteto &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; in valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, je intenziteta &lt;math&gt;I_s&lt;/math&gt; sipane svetlobe na razdalji &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; od delca in pod kotom &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na smer vpadnega žarka podana z: &lt;math&gt;I_s(\theta) = I_0 \, \frac{1 + \cos^2\theta}{2 R^2} \, \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \, \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 \, r^6&lt;/math&gt;

kjer je:

*  &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe,
*  &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v mediju (običajno v vakuumu ali zraku),
*  &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; relativni lomni količnik delca glede na okolico,
*  &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; polmer delca,
*  &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; razdalja od delca do točke opazovanja,
*  &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot sipanja (kot med smerjo vpadnega in sipanega žarka).

Za molekularno sipanje v plinih se namesto polmera in lomnega količnika pogosto uporabljata polarizabilnost &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; ali lomni količnik plina &lt;math&gt;n_{\text{plina}}&lt;/math&gt; ter številska gostota molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Najpomembnejša značilnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost intenzitete od valovne dolžine: &lt;math&gt;I_s \propto \frac{1}{\lambda^4}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se svetloba z dvakrat krajšo valovno dolžino sipa 16-krat močneje. V vidnem delu spektra se zato modra svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 450 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;) sipa približno 4–5-krat močneje kot rdeča svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 650 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;). Ta odvisnost je neposredni vzrok za modro barvo dnevnega neba: sončna svetloba, ki potuje skozi atmosfero, se na molekulah zraka (predvsem &lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;) močneje sipa v modrem delu spektra, zato nebo vidimo modro. Ob sončnem zahodu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra komponenta je močno oslabljena zaradi sipanja, preostaneta pa rdeča in oranžna svetloba, kar daje rdečkaste zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Sipalni presek in koeficient sipanja ===
Za en sam delec definiramo '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;, ki pove, kolikšen delež vpadne energije se razprši. Za Rayleighovo sipanje na krogli velja: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi}{3} \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4
\left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 r^6&lt;/math&gt;.

Za molekule plina se pogosto uporablja izraz z lomnim količnikom plina &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; in številsko gostoto molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi^3}{3 \lambda^4 N^2} (n^2 - 1)^2 F&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;F&lt;/math&gt; faktor, ki upošteva anizotropijo molekul (za zrak je &lt;math&gt;F \approx 1&lt;/math&gt;). Linearni sipalni koeficient (na enoto dolžine) je potem: &lt;math&gt;\alpha_{\text{sca}} = N \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;.

Za zrak pri standardnih pogojih (tlak 1 atm, temperatura 0 °C) je Rayleighov sipalni koeficient približno &lt;math&gt;1{,}6 \times 10^{-5} \mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; pri 532 nm (zelena svetloba), kar pomeni, da se na kilometer poti v navpični smeri zaradi molekularnega sipanja izgubi nekaj odstotkov svetlobe.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Rayleighovo sipanje ni izotropno; intenziteta sipane svetlobe je odvisna od kota &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; med vpadnim in sipanim žarkom. Za nepolarizirano vpadno svetlobo velja: &lt;math&gt;I_s(\theta) \propto 1 + \cos^2\theta&lt;/math&gt;.

To pomeni, da je sipanje enako močno v smeri naprej (&lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt;) in nazaj (&lt;math&gt;\theta = 180^\circ&lt;/math&gt;), nekoliko šibkejše pa pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;). Ta kotna odvisnost je značilna za dipolno sevanje in izhaja iz dejstva, da inducirani dipol ne seva v smeri svoje osi.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Polarizacija sipane svetlobe ===
Ena najpomembnejših lastnosti Rayleighovega sipanja je polarizacija sipane svetlobe. Ko nepolarizirana svetloba (npr. sončna svetloba) zadene molekulo, se svetloba, sipana pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;) glede na smer vpadnega žarka, delno ali popolnoma polarizira. Stopnja polarizacije &lt;math&gt;P&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;P(\theta)=\frac{1-\cos^2\theta}{1+\cos^2\theta}&lt;/math&gt;.

Za &lt;chem&gt;\theta = 90^\circ&lt;/chem&gt; je &lt;math&gt;P=1&lt;/math&gt;, kar pomeni popolno linearno polarizacijo; za &lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt; je &lt;math&gt;P=0&lt;/math&gt; (ni polarizacije). To lastnost opazimo na nebu: svetloba, ki prihaja iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana, kar se izkorišča v polarimetriji in pri določanju smeri Sonca tudi ob oblačnem vremenu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Stetefeld |first=Jörg |last2=McKenna |first2=Sean A. |last3=Patel |first3=Trushar R. |date=2016-12 |title=Dynamic light scattering: a practical guide and applications in biomedical sciences |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5425802/ |magazine=Biophysical Reviews |pages=409–427 |volume=8 |issue=4 |doi=10.1007/s12551-016-0218-6 |issn=1867-2450 |pmc=5425802 |pmid=28510011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~dmw/phy218/Lectures/Lect_64b.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v Zemljini atmosferi ===
V Zemljini atmosferi so glavni povzročitelji Rayleighovega sipanja molekule dušika (&lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt;) in kisika (&lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;), ki so veliko manjše od valovne dolžine vidne svetlobe. Zaradi odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; se modra svetloba sipa veliko močneje kot rdeča, kar povzroči:

* '''Modro dnevno nebo''' – sipana svetloba, ki pride do opazovalca iz vseh smeri, je bogata z modro komponento.
* '''Rdečkaste sončne zahode in vzhode''' – pri nizkem Soncu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra svetloba je močno oslabljena, preostaneta pa rdeča in oranžna komponenta.
* '''Polarizacijo neba''' – svetloba iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana.

Rayleighov sipalni koeficient v atmosferi je odvisen od tlaka in temperature; približno velja, da je sorazmeren z gostoto zraka. V bližnjem ultravijoličnem delu spektra (okoli 300–400 nm) je Rayleighovo sipanje tako močno, da se znaten delež sončne svetlobe razprši že v zgornjih plasteh atmosfere.&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6816254/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://step.esa.int/docs/tutorials/S3TBX_Rayleigh_Correction_Tutorial.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v drugih medijih ===
Rayleighov zakon sipanja se uporablja ne le v atmosferi, temveč tudi v drugih medijih:

* '''Medzvezdni medij''' – majhni delci in molekule v medzvezdnem prostoru sipajo svetlobo zvezd; čeprav je tu pogosto pomembnejše sipanje od prahu (Miejev režim), Rayleighovo sipanje prispeva k ekstinkciji v UV-delu spektra.
* '''Optična vlakna''' – Rayleighovo sipanje na mikroskopskih nehomogenostih v steklu je glavni vzrok za izgube v optičnih vlaknih, zlasti pri krajših valovnih dolžinah.
* '''Spektroskopija in kalibracija''' – natančni Rayleighovi sipalni preseki plinov (npr. Ar, &lt;math&gt;CO_2&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;SF_6&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;CH_4&lt;/math&gt;) se uporabljajo za kalibracijo visokokakovostnih optičnih resonatorjev in diferencialne optične absorpcijske spektroskopije (DOAS).
* '''Kozmologija''' – Rayleighovo sipanje fotonov na nevtralnem vodiku pred rekombinacijo in med njo vpliva na temperaturne in polarizacijske spektre kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CMB).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Rayleigh Scattering |url=https://acd-ext.gsfc.nasa.gov/anonftp/acd/daac_ozone/Lecture4/Text/Semifinal/rayleigh.html |access-date=2026-10-06 |website=acd-ext.gsfc.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

=== Meje veljavnosti ===
Rayleighov zakon velja le pod določenimi pogoji:

# '''Velikost delca''' – delec mora biti veliko manjši od valovne dolžine (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;, običajno &lt;math&gt;d &lt; \lambda/10&lt;/math&gt;. Za večje delce (aerosole, kapljice, prah) je treba uporabiti Miejevo teorijo.
# '''Neresonančno območje''' – valovna dolžina mora biti dovolj oddaljena od absorpcijskih resonanc snovi; v bližini resonanc se pojavijo odstopanja od odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;.
# '''Neodvisni sipalci''' – molekule ali delci morajo biti dovolj redki, da ne pride do koherentnega sipanja ali interferenčnih učinkov; v gostih medijih lahko pride do kolektivnih učinkov.

Ko ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti splošnejše modele, kot so Miejeva teorija za večje delce ali natančne kvantnomehanske obravnave za resonančno sipanje.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=To appear in The Astrophysical Journal Scattering by Interstellar Dust Grains. I. Optical and Ultraviolet |url=https://ar5iv.labs.arxiv.org/html/astro-ph/0304060 |access-date=2026-10-06 |website=ar5iv |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Miejeva teorija sipanja ==
'''Miejeva teorija sipanja''' (pogosto imenovana tudi Lorenz–Mie–Debyejeva teorija) je analitična rešitev Maxwellovih enačb za sipanje elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli poljubne velikosti. Teorijo je leta 1908 razvil nemški fizik Gustav Mie, neodvisno pa sta jo izpeljala tudi Ludvig Lorenz (konec 19. stoletja) in Peter Debye (1909); danes se pogosto imenuje Lorenz–Mie–Debyejeva teorija, čeprav je Miejevo ime najbolj uveljavljeno. Miejeva teorija omogoča natančen izračun sipalnega, absorpcijskega in ekstinkcijskega preseka za sferične delce (aerosole, kapljice, zrna prahu, nanodelce) v celotnem razponu razmerij med velikostjo delca in valovno dolžino svetlobe.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;[https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf? https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf?]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jocd.16470&lt;/ref&gt;

=== Osnovne predpostavke ===
Miejeva teorija obravnava sipanje ravnega elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt;, ki je vgrajena v neskončen, homogen medij. Ključne predpostavke so:

# '''Sferična geometrija''' – delec je popolna krogla; za nesferične delce je treba uporabiti numerične metode ali približke.
# '''Homogenost in izotropnost''' – lomni količnik delca je enak v vseh točkah in smereh znotraj delca.
# '''Linearni odziv''' – snov se odziva linearno na električno polje; ni nelinearnih optičnih pojavov.
# '''Monokromatsko valovanje''' – vpadno svetlobo obravnavamo pri eni frekvenci (valovni dolžini).
# '''Neskončen medij''' – delec je dovolj daleč od drugih delcev in meja, da ni interferenčnih ali večkratnih sipanj.

Teorija je eksaktna rešitev Maxwellovih enačb za ta idealizirani primer in ne vsebuje približkov glede velikosti delca.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Parameter velikosti in kompleksni lomni količnik ===
Ključna brezrazsežna količina v Miejevi teoriji je '''parameter velikosti''' &lt;math&gt;x&lt;/math&gt;, definiran kot: &lt;math&gt;x = \frac{2\pi a}{\lambda} = k a&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v okolici in &lt;math&gt;k = 2\pi/\lambda&lt;/math&gt; valovno število. Parameter &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; meri razmerje med obsegom delca in valovno dolžino; za &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt; smo v Rayleighovem režimu, za &lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt; v Miejevem režimu, za &lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt; pa v režimu velikih delcev (geometrijska optika).

Drugi ključni parameter je '''relativni kompleksni lomni količnik''' &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;m = n + i k = \frac{n_{\text{delec}} + i k_{\text{delec}}}{n_{\text{okolica}}}&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;n_{\text{delec}}&lt;/math&gt; realni lomni količnik delca, &lt;math&gt;k_{\text{delec}}&lt;/math&gt; absorpcijski indeks (ekstinkcijski koeficient) delca in &lt;math&gt;n_{\text{okolica}}&lt;/math&gt; lomni količnik okolice. Realni del &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost in lom svetlobe, imaginarni del &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijo svetlobe v delcu.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Miejeva koeficienta in neskončne vrste ===
Rešitev Maxwellovih enačb za sipanje na krogli se zapiše kot vsota sferičnih valov (multipolna razširitev); koeficienti te razširitve so t. i. '''Miejevi koeficienti''' &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt;. Ti koeficienti so funkcije parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in kompleksnega lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; ter vključujejo Riccati–Besslove funkcije &lt;math&gt;\psi_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\xi_n&lt;/math&gt; (ali navadne Besslove in Hanklove funkcije).

Za nepolarizirano vpadno svetlobo sta sipalni in ekstinkcijski presek podana z neskončnima vrstama: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1) \left( |a_n|^2 + |b_n|^2 \right)&lt;/math&gt; &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1)  \operatorname{Re}(a_n + b_n)&lt;/math&gt;.

Absorpcijski presek je razlika med ekstinkcijskim in sipalnim presekom: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \sigma_{\text{ext}} - \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;

Miejeva koeficienta &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt; ustrezata električnim in magnetnim multipolom (dipol, kvadrupol, oktupol itd.); pri majhnih delcih prevladuje prvi člen (&lt;math&gt;n=1&lt;/math&gt;, dipol), pri večjih delcih pa prispevajo višji multipoli.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Učinkovitosti ===
Namesto absolutnih presekov se pogosto uporabljajo brezrazsežne '''učinkovitosti''' (angl. ''efficiency factors''), definirane kot razmerje med presekom in geometrijskim presekom delca &lt;math&gt;\pi a^2&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;Q_{\text{sca}} = \frac{\sigma_{\text{sca}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{ext}} = \frac{\sigma_{\text{ext}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{abs}} = \frac{\sigma_{\text{abs}}}{\pi a^2}
&lt;/math&gt;.

Učinkovitosti so odvisne od parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;. Za velike delce (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;) se &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; približuje vrednosti 2 (t. i. »ekstinkcijski paradoks«: delec odstrani iz žarka dvakrat več energije, kot bi pričakovali na podlagi njegovega geometrijskega preseka, zaradi interference med vpadnim in sipanim valovanjem).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Miejeva teorija omogoča izračun kotne porazdelitve sipane svetlobe oziroma fazne funkcije. Za razliko od Rayleighovega sipanja, pri katerem je kotna porazdelitev preprosta, &lt;math&gt;1+\cos^2\theta&lt;/math&gt;, je pri Miejevem sipanju kotna odvisnost kompleksnejša in kaže močno preferenco za sipanje naprej (v smeri vpadnega žarka), zlasti pri večjih delcih. To je razlog, da oblaki, sestavljeni iz kapljic vode, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino svetlobe, sipajo svetlobo skoraj enakomerno pri vseh valovnih dolžinah in predvsem naprej, kar prispeva k njihovi beli barvi.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2925276/&lt;/ref&gt;

=== Limiti ===
Miejeva teorija vključuje oba skrajna primera:

* '''Rayleighov limit''' (&lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;): ko je delec veliko manjši od valovne dolžine, se Miejevi izrazi poenostavijo v Rayleighov zakon sipanja, pri čemer velja &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} \propto \lambda^{-4}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \propto \lambda^{-1}&lt;/math&gt; (za absorbirajoče delce).
* '''Geometrijski limit''' (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;): za velike delce se sipanje približa geometrijski optiki, ki vključuje lom, odboj in difrakcijo; ekstinkcijska učinkovitost se približuje vrednosti 2, kotna porazdelitev pa kaže močan vrh v smeri naprej.

Za delce, ki so primerljivi z valovno dolžino (&lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt;), Miejeva teorija daje kompleksne oscilacije presekov v odvisnosti od valovne dolžine in velikosti delca, kar se na primer kaže pri barvnih pojavih na nanodelcih plemenitih kovin (površinski plazmoni).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Miejeva teorija se uporablja na številnih področjih:

* '''Atmosferska fizika''' – opis sipanja na aerosolih, oblakih, dežju in vulkanskem pepelu ter modeliranje ekstinkcije in albeda oblakov.
* '''Oceanografija''' – opis sipanja na planktonu in suspendiranih delcih v vodi.
* '''Astrofizika''' – opis sipanja na medzvezdnem prahu, cirkumstelarnih ovojnicah in akrecijskih diskih.
* '''Nanofotonika in plazmonika''' – resonančno sipanje na kovinskih nanodelcih (zlato, srebro), pri katerem pride do površinskih plazmonskih resonanc in izrazitih barvnih učinkov.
* '''Merjenje velikosti delcev''' – inverzni problem, pri katerem se iz izmerjene kotne porazdelitve sipane svetlobe določa porazdelitev velikosti aerosolov ali koloidov.

Za praktične izračune se uporabljajo numerične implementacije Miejevih enačb (npr. v okolju MATLAB in knjižnicah za Python), ki omogočajo hiter izračun presekov in faznih funkcij za poljubni vrednosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

== Ramanovo sipanje ==
'''Ramanovo sipanje''' (ali Ramanov pojav) je neelastično sipanje fotonov na molekulah, pri katerem foton ob interakciji z molekulo spremeni svojo energijo oziroma frekvenco in valovno dolžino zaradi prenosa energije v vibracijska ali rotacijska stanja molekule ali obratno. Pojav je leta 1928 eksperimentalno odkril indijski fizik [[Čandrasekara Venkata Raman|Čandrasekhara Venkata Raman]], za kar je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziko; teoretično sta ga sočasno razvila [[Grigori Landsberg]] in [[Leonid Mandelštam]]. Ramanovo sipanje je danes osnova Ramanove spektroskopije, ki se uporablja za identifikacijo molekul, določanje njihove strukture, faze, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;https://www.osti.gov/servlets/purl/1657004&lt;/ref&gt;

Pri Ramanovem sipanju foton interagira z molekulo, ki ima vibracijska in rotacijska energijska stanja. Molekula se najprej vzbudi v t. i. virtualno stanje (kratkotrajno stanje, ki ni lastno energijsko stanje molekule), nato pa preide v drugo vibracijsko ali rotacijsko stanje, pri čemer se energija oddanega fotona razlikuje od energije vpadnega fotona. Ker gre za sipanje in ne za absorpcijo ter ponovno emisijo kot pri fluorescenci, je proces hiter in ne vključuje realnih vzbujenih elektronskih stanj.

Glede na spremembo energije fotona ločimo dva osnovna tipa Ramanovega sipanja:

* '''Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton izgubi del energije, molekula pa preide iz nižjega v višje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima manjšo energijo in daljšo valovno dolžino od vpadnega.
* '''Anti-Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton pridobi energijo, molekula pa preide iz višjega v nižje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima večjo energijo in krajšo valovno dolžino od vpadnega.

Ker je pri sobni temperaturi večina molekul v osnovnem vibracijskem stanju, je Stokesovo sipanje običajno močnejše od anti-Stokesovega; razmerje med njima je odvisno od temperature in se izkorišča za [[Termometrija|termometrijo]].&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Ramanov premik in energijska bilanca ===
Razlika v energiji oziroma frekvenci med vpadnim in sipanim fotonom se imenuje '''Ramanov premik''' in je značilna za posamezno molekulo ter njen vibracijski ali rotacijski prehod. Če je &lt;math&gt;\nu_0&lt;/math&gt; frekvenca vpadnega fotona in &lt;math&gt;\nu_s&lt;/math&gt; frekvenca sipanega fotona, je Ramanov premik: &lt;math&gt;\Delta \nu = \nu_0 - \nu_s&lt;/math&gt;

Za Stokesovo sipanje je &lt;math&gt;\Delta \nu &gt; 0&lt;/math&gt; (sipani foton ima nižjo frekvenco), za anti-Stokesovo pa &lt;math&gt;\Delta \nu &lt; 0&lt;/math&gt;. Ramanov premik se običajno izraža z valovnim številom (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;), ki je sorazmerno z energijsko razliko med vibracijskimi nivoji molekule. Ker so vibracijske energijske razlike značilne za posamezne kemijske vezi in molekule, Ramanov spekter (intenziteta sipane svetlobe v odvisnosti od &lt;math&gt;\Delta \nu&lt;/math&gt;) služi kot »prstni odtis« molekule.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Intenziteta ===
Ramanovo sipanje je zelo šibek pojav: le približno 1 od 10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; do 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; vpadnih fotonov se sipa neelastično (Ramanovo sipanje), preostali pa se sipajo elastično (Rayleighovo sipanje) ali preidejo skozi vzorec brez interakcije. Intenziteta Ramanovega signala je sorazmerna s:

* '''koncentracijo molekul''' v vzorcu,
* '''intenziteto vpadnega laserja''',
* '''Ramanovim presekom''' molekule, ki je odvisen od spremembe polarizabilnosti molekule med vibracijo (molekule z večjo spremembo polarizabilnosti imajo močnejše Ramanove črte).

Zaradi šibkosti signala se v Ramanovi spektroskopiji uporabljajo močni laserji, občutljivi detektorji (CCD) in učinkovito zatiranje Rayleighove komponente z uporabo filtrov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Razlika med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem ===
Ključne razlike med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem so:

* '''Elastičnost''': Rayleighovo sipanje je elastično (sipani foton ima enako energijo in valovno dolžino kot vpadni), Ramanovo sipanje pa je neelastično (sipani foton ima drugačno energijo in valovno dolžino).
* '''Mehanizem''': pri Rayleighovem sipanju molekula ostane v istem vibracijskem ali rotacijskem stanju, pri Ramanovem sipanju pa preide v drugo stanje.
* '''Intenziteta''': Rayleighovo sipanje je mnogo močnejše (predstavlja večino sipane svetlobe), Ramanovo sipanje pa je zelo šibko (približno 1:10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; – 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;).
* '''Uporaba''': Rayleighovo sipanje pojasnjuje optične pojave v atmosferi (modro nebo, polarizacija), Ramanovo sipanje pa se uporablja predvsem v spektroskopiji za identifikacijo molekul in preučevanje vibracijskih stanj.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Stimulirano Ramanovo sipanje (SRS) ===
Pri zelo visokih intenzitetah laserja (npr. pri kratkih pulzih) pride do '''stimuliranega Ramanovega sipanja''' (SRS), pri katerem Ramanov proces postane nelinearen in ojačan; v tem režimu je mogoče doseči visoko pretvorbeno učinkovitost iz črpalnega sevanja v Ramanove črte. SRS se izkorišča v Ramanovih laserjih za pretvorbo valovne dolžine, pri daljinskem zaznavanju (LiDAR) za večspektralno detekcijo in v spektroskopiji plinov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Ramanovo sipanje ima številne uporabe v znanosti in tehnologiji:

* '''Ramanova spektroskopija''' – identifikacija molekul, določanje kemijske sestave, faze, kristaliničnosti, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih; uporablja se v kemiji, znanosti o materialih, farmaciji, geologiji in biologiji.
* '''Medicinska diagnostika''' – neinvazivna analiza tkiv, celic in bioloških tekočin; razlikovanje med zdravimi in tumorskimi tkivi ter identifikacija bakterij.
* '''Daljinsko zaznavanje in LiDAR''' – Ramanov LiDAR se uporablja za merjenje koncentracij plinov (&lt;math&gt;(\mathrm{H_2O}), (\mathrm{CO_2}), (\mathrm{O_2})&lt;/math&gt;) v atmosferi, temperaturnih profilov in aerosolov.
* '''Plazmonska in površinsko ojačana Ramanova spektroskopija (SERS)''' – ojačanje Ramanovega signala na hrapavih kovinskih površinah (zlato, srebro) za detekcijo posameznih molekul.
* '''Kemijsko ojačano Ramanovo sipanje''' – novejši pristopi z uporabo prevodnih polimerov za racionalno načrtovanje ojačevalcev Ramanovega signala.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>ghv3zsxwbm21goff0vxvn6aa8kcpk5w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761494</id>
      <parentid>6761429</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:10:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Medzvezdna in atmosferska ekstinkcija</comment>
      <origin>6761494</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85955" sha1="pc3fz6ffbrd8xj6151yg5bzm8hu0kn7" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Ločimo atmosfersko in medzvezdno ekstinkcijo. '''Atmosferska ekstinkcija''' je slabljenje svetlobe zvezd ali drugih nebesnih teles, ko ta prehaja skozi Zemljino atmosfero. Nastane zaradi dveh glavnih mehanizmov: Rayleighovega sipanja na plinskih molekulah (kisik, dušik), Miejevega sipanja na večjih delcih (aerosoli, prah, vodne kapljice) in absorpcije svetlobe na določenih plinih, kot so ozon, vodna para in ogljikov dioksid. Izrazitost atmosferske ekstinkcije je močno odvisna od trenutnih vremenskih razmer, nadmorske višine opazovališča in zlasti od zračne mase oziroma kota, pod katerim svetloba prihaja (telesa blizu obzorja izgubijo znatno več svetlobe kot tista v zenitu). Ker se ozračje nenehno giblje in spreminja, se atmosferska ekstinkcija spreminja iz ure v uro ter iz kraja v kraj. '''Medzvezdna ekstinkcija''' po drugi strani nastane med prehodom svetlobe skozi medzvezdni prostor znotraj galaksije, predvsem zaradi medzvezdnega prahu (delci ogljika, silikatov in ledu). Za razliko od Zemljine atmosfere, ki svetlobo oslabi na zadnjih nekaj desetih kilometrih potovanja, deluje medzvezdna ekstinkcija na razdaljah stotih ali tisočih svetlobnih let. Njen učinek je statičen na človeških časovnih skalah, saj so prašni oblaki v galaksiji večinoma nepremični v primerjavi s kratkimi opazovanji, vendar je porazdeljena izjemno neenakomerno – najbolj izrazita je v ravnini Rimske ceste, kjer je koncentracija medzvezdnega prahu največja. Ključna razlika v valovni odvisnosti in rdečenju svetlobe tiči v velikosti delcev, ki svetlobo sipajo ali absorbirajo. V Zemljini atmosferi prevladuje Rayleighovo sipanje na drobnih molekulah, pri katerem je slabljenje obratno sorazmerno s četrto potenco valovne dolžine (\sim \lambda^{-4}), kar pomeni izjemno močno preferenčno sipanje modre svetlobe. Medzvezdni prašni delci pa so bistveno večji od plinskih molekul, zato je odvisnost medzvezdnega rdečenja od valovne dolžine blažja (približno \sim \lambda^{-1}). Posledično obeh pojavov ne moremo korigirati na enak način: atmosfersko ekstinkcijo astronomi odpravijo z merjenjem standardnih zvezd pri različnih višinah nad obzorjem med isto opazovalno nočjo, medzvezdno ekstinkcijo pa preračunajo na podlagi znanih spektralnih tipov zvezd in infrardečih opazovanj, saj infrardeča svetloba skozi medzvezdni prah prehaja z znatno manjše izgube kot vidna svetloba.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona.

V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]].

Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]].

V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave.

Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]].

V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.&lt;ref&gt;https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf&lt;/ref&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radioaktivnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Rayleighov zakon sipanja ==
'''Rayleighov zakon sipanja''' opisuje elastično sipanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine vpadne svetlobe (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;). Zakon je leta 1871 postavil John William Strutt, 3. baron Rayleigh, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe obratno sorazmerna s četrto potenco valovne dolžine, kar pojasni modro barvo dnevnega neba in rdečkaste sončne zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;https://academic.oup.com/book/43116/chapter-abstract/361686357?login=false&amp;redirectedFrom=fulltext&lt;/ref&gt;

Rayleighovo sipanje nastane, ko elektromagnetno valovanje vpade na majhne delce (molekule plina, majhne aerosole), ki so mnogo manjši od valovne dolžine svetlobe. Električno polje vpadnega valovanja v delcu inducira nihajoči električni dipol; ta inducirani dipol seva elektromagnetno valovanje v vse smeri, kar opazujemo kot sipano svetlobo. Ker so molekule v plinu naključno orientirane in ločene z razdaljami, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino, je sipana svetloba nekoherentna; intenziteta sipanja je vsota prispevkov posameznih molekul. Ključna lastnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost od valovne dolžine: krajše valovne dolžine (modra svetloba) se sipajo veliko močneje kot daljše (rdeča svetloba), kar je neposredna posledica odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; v Rayleighovem zakonu.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Osnovna enačba za intenziteto ===
Za en sam majhen delec (kroglo s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in lomnim količnikom &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;), ki ga osvetljuje monokromatska, nepolarizirana svetloba z intenziteto &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; in valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, je intenziteta &lt;math&gt;I_s&lt;/math&gt; sipane svetlobe na razdalji &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; od delca in pod kotom &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na smer vpadnega žarka podana z: &lt;math&gt;I_s(\theta) = I_0 \, \frac{1 + \cos^2\theta}{2 R^2} \, \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \, \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 \, r^6&lt;/math&gt;

kjer je:

*  &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe,
*  &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v mediju (običajno v vakuumu ali zraku),
*  &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; relativni lomni količnik delca glede na okolico,
*  &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; polmer delca,
*  &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; razdalja od delca do točke opazovanja,
*  &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot sipanja (kot med smerjo vpadnega in sipanega žarka).

Za molekularno sipanje v plinih se namesto polmera in lomnega količnika pogosto uporabljata polarizabilnost &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; ali lomni količnik plina &lt;math&gt;n_{\text{plina}}&lt;/math&gt; ter številska gostota molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Najpomembnejša značilnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost intenzitete od valovne dolžine: &lt;math&gt;I_s \propto \frac{1}{\lambda^4}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se svetloba z dvakrat krajšo valovno dolžino sipa 16-krat močneje. V vidnem delu spektra se zato modra svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 450 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;) sipa približno 4–5-krat močneje kot rdeča svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 650 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;). Ta odvisnost je neposredni vzrok za modro barvo dnevnega neba: sončna svetloba, ki potuje skozi atmosfero, se na molekulah zraka (predvsem &lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;) močneje sipa v modrem delu spektra, zato nebo vidimo modro. Ob sončnem zahodu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra komponenta je močno oslabljena zaradi sipanja, preostaneta pa rdeča in oranžna svetloba, kar daje rdečkaste zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Sipalni presek in koeficient sipanja ===
Za en sam delec definiramo '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;, ki pove, kolikšen delež vpadne energije se razprši. Za Rayleighovo sipanje na krogli velja: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi}{3} \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4
\left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 r^6&lt;/math&gt;.

Za molekule plina se pogosto uporablja izraz z lomnim količnikom plina &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; in številsko gostoto molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi^3}{3 \lambda^4 N^2} (n^2 - 1)^2 F&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;F&lt;/math&gt; faktor, ki upošteva anizotropijo molekul (za zrak je &lt;math&gt;F \approx 1&lt;/math&gt;). Linearni sipalni koeficient (na enoto dolžine) je potem: &lt;math&gt;\alpha_{\text{sca}} = N \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;.

Za zrak pri standardnih pogojih (tlak 1 atm, temperatura 0 °C) je Rayleighov sipalni koeficient približno &lt;math&gt;1{,}6 \times 10^{-5} \mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; pri 532 nm (zelena svetloba), kar pomeni, da se na kilometer poti v navpični smeri zaradi molekularnega sipanja izgubi nekaj odstotkov svetlobe.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Rayleighovo sipanje ni izotropno; intenziteta sipane svetlobe je odvisna od kota &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; med vpadnim in sipanim žarkom. Za nepolarizirano vpadno svetlobo velja: &lt;math&gt;I_s(\theta) \propto 1 + \cos^2\theta&lt;/math&gt;.

To pomeni, da je sipanje enako močno v smeri naprej (&lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt;) in nazaj (&lt;math&gt;\theta = 180^\circ&lt;/math&gt;), nekoliko šibkejše pa pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;). Ta kotna odvisnost je značilna za dipolno sevanje in izhaja iz dejstva, da inducirani dipol ne seva v smeri svoje osi.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Polarizacija sipane svetlobe ===
Ena najpomembnejših lastnosti Rayleighovega sipanja je polarizacija sipane svetlobe. Ko nepolarizirana svetloba (npr. sončna svetloba) zadene molekulo, se svetloba, sipana pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;) glede na smer vpadnega žarka, delno ali popolnoma polarizira. Stopnja polarizacije &lt;math&gt;P&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;P(\theta)=\frac{1-\cos^2\theta}{1+\cos^2\theta}&lt;/math&gt;.

Za &lt;chem&gt;\theta = 90^\circ&lt;/chem&gt; je &lt;math&gt;P=1&lt;/math&gt;, kar pomeni popolno linearno polarizacijo; za &lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt; je &lt;math&gt;P=0&lt;/math&gt; (ni polarizacije). To lastnost opazimo na nebu: svetloba, ki prihaja iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana, kar se izkorišča v polarimetriji in pri določanju smeri Sonca tudi ob oblačnem vremenu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Stetefeld |first=Jörg |last2=McKenna |first2=Sean A. |last3=Patel |first3=Trushar R. |date=2016-12 |title=Dynamic light scattering: a practical guide and applications in biomedical sciences |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5425802/ |magazine=Biophysical Reviews |pages=409–427 |volume=8 |issue=4 |doi=10.1007/s12551-016-0218-6 |issn=1867-2450 |pmc=5425802 |pmid=28510011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~dmw/phy218/Lectures/Lect_64b.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v Zemljini atmosferi ===
V Zemljini atmosferi so glavni povzročitelji Rayleighovega sipanja molekule dušika (&lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt;) in kisika (&lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;), ki so veliko manjše od valovne dolžine vidne svetlobe. Zaradi odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; se modra svetloba sipa veliko močneje kot rdeča, kar povzroči:

* '''Modro dnevno nebo''' – sipana svetloba, ki pride do opazovalca iz vseh smeri, je bogata z modro komponento.
* '''Rdečkaste sončne zahode in vzhode''' – pri nizkem Soncu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra svetloba je močno oslabljena, preostaneta pa rdeča in oranžna komponenta.
* '''Polarizacijo neba''' – svetloba iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana.

Rayleighov sipalni koeficient v atmosferi je odvisen od tlaka in temperature; približno velja, da je sorazmeren z gostoto zraka. V bližnjem ultravijoličnem delu spektra (okoli 300–400 nm) je Rayleighovo sipanje tako močno, da se znaten delež sončne svetlobe razprši že v zgornjih plasteh atmosfere.&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6816254/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://step.esa.int/docs/tutorials/S3TBX_Rayleigh_Correction_Tutorial.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v drugih medijih ===
Rayleighov zakon sipanja se uporablja ne le v atmosferi, temveč tudi v drugih medijih:

* '''Medzvezdni medij''' – majhni delci in molekule v medzvezdnem prostoru sipajo svetlobo zvezd; čeprav je tu pogosto pomembnejše sipanje od prahu (Miejev režim), Rayleighovo sipanje prispeva k ekstinkciji v UV-delu spektra.
* '''Optična vlakna''' – Rayleighovo sipanje na mikroskopskih nehomogenostih v steklu je glavni vzrok za izgube v optičnih vlaknih, zlasti pri krajših valovnih dolžinah.
* '''Spektroskopija in kalibracija''' – natančni Rayleighovi sipalni preseki plinov (npr. Ar, &lt;math&gt;CO_2&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;SF_6&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;CH_4&lt;/math&gt;) se uporabljajo za kalibracijo visokokakovostnih optičnih resonatorjev in diferencialne optične absorpcijske spektroskopije (DOAS).
* '''Kozmologija''' – Rayleighovo sipanje fotonov na nevtralnem vodiku pred rekombinacijo in med njo vpliva na temperaturne in polarizacijske spektre kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CMB).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Rayleigh Scattering |url=https://acd-ext.gsfc.nasa.gov/anonftp/acd/daac_ozone/Lecture4/Text/Semifinal/rayleigh.html |access-date=2026-10-06 |website=acd-ext.gsfc.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

=== Meje veljavnosti ===
Rayleighov zakon velja le pod določenimi pogoji:

# '''Velikost delca''' – delec mora biti veliko manjši od valovne dolžine (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;, običajno &lt;math&gt;d &lt; \lambda/10&lt;/math&gt;. Za večje delce (aerosole, kapljice, prah) je treba uporabiti Miejevo teorijo.
# '''Neresonančno območje''' – valovna dolžina mora biti dovolj oddaljena od absorpcijskih resonanc snovi; v bližini resonanc se pojavijo odstopanja od odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;.
# '''Neodvisni sipalci''' – molekule ali delci morajo biti dovolj redki, da ne pride do koherentnega sipanja ali interferenčnih učinkov; v gostih medijih lahko pride do kolektivnih učinkov.

Ko ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti splošnejše modele, kot so Miejeva teorija za večje delce ali natančne kvantnomehanske obravnave za resonančno sipanje.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=To appear in The Astrophysical Journal Scattering by Interstellar Dust Grains. I. Optical and Ultraviolet |url=https://ar5iv.labs.arxiv.org/html/astro-ph/0304060 |access-date=2026-10-06 |website=ar5iv |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Miejeva teorija sipanja ==
'''Miejeva teorija sipanja''' (pogosto imenovana tudi Lorenz–Mie–Debyejeva teorija) je analitična rešitev Maxwellovih enačb za sipanje elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli poljubne velikosti. Teorijo je leta 1908 razvil nemški fizik Gustav Mie, neodvisno pa sta jo izpeljala tudi Ludvig Lorenz (konec 19. stoletja) in Peter Debye (1909); danes se pogosto imenuje Lorenz–Mie–Debyejeva teorija, čeprav je Miejevo ime najbolj uveljavljeno. Miejeva teorija omogoča natančen izračun sipalnega, absorpcijskega in ekstinkcijskega preseka za sferične delce (aerosole, kapljice, zrna prahu, nanodelce) v celotnem razponu razmerij med velikostjo delca in valovno dolžino svetlobe.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;[https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf? https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf?]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jocd.16470&lt;/ref&gt;

=== Osnovne predpostavke ===
Miejeva teorija obravnava sipanje ravnega elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt;, ki je vgrajena v neskončen, homogen medij. Ključne predpostavke so:

# '''Sferična geometrija''' – delec je popolna krogla; za nesferične delce je treba uporabiti numerične metode ali približke.
# '''Homogenost in izotropnost''' – lomni količnik delca je enak v vseh točkah in smereh znotraj delca.
# '''Linearni odziv''' – snov se odziva linearno na električno polje; ni nelinearnih optičnih pojavov.
# '''Monokromatsko valovanje''' – vpadno svetlobo obravnavamo pri eni frekvenci (valovni dolžini).
# '''Neskončen medij''' – delec je dovolj daleč od drugih delcev in meja, da ni interferenčnih ali večkratnih sipanj.

Teorija je eksaktna rešitev Maxwellovih enačb za ta idealizirani primer in ne vsebuje približkov glede velikosti delca.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Parameter velikosti in kompleksni lomni količnik ===
Ključna brezrazsežna količina v Miejevi teoriji je '''parameter velikosti''' &lt;math&gt;x&lt;/math&gt;, definiran kot: &lt;math&gt;x = \frac{2\pi a}{\lambda} = k a&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v okolici in &lt;math&gt;k = 2\pi/\lambda&lt;/math&gt; valovno število. Parameter &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; meri razmerje med obsegom delca in valovno dolžino; za &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt; smo v Rayleighovem režimu, za &lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt; v Miejevem režimu, za &lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt; pa v režimu velikih delcev (geometrijska optika).

Drugi ključni parameter je '''relativni kompleksni lomni količnik''' &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;m = n + i k = \frac{n_{\text{delec}} + i k_{\text{delec}}}{n_{\text{okolica}}}&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;n_{\text{delec}}&lt;/math&gt; realni lomni količnik delca, &lt;math&gt;k_{\text{delec}}&lt;/math&gt; absorpcijski indeks (ekstinkcijski koeficient) delca in &lt;math&gt;n_{\text{okolica}}&lt;/math&gt; lomni količnik okolice. Realni del &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost in lom svetlobe, imaginarni del &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijo svetlobe v delcu.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Miejeva koeficienta in neskončne vrste ===
Rešitev Maxwellovih enačb za sipanje na krogli se zapiše kot vsota sferičnih valov (multipolna razširitev); koeficienti te razširitve so t. i. '''Miejevi koeficienti''' &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt;. Ti koeficienti so funkcije parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in kompleksnega lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; ter vključujejo Riccati–Besslove funkcije &lt;math&gt;\psi_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\xi_n&lt;/math&gt; (ali navadne Besslove in Hanklove funkcije).

Za nepolarizirano vpadno svetlobo sta sipalni in ekstinkcijski presek podana z neskončnima vrstama: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1) \left( |a_n|^2 + |b_n|^2 \right)&lt;/math&gt; &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1)  \operatorname{Re}(a_n + b_n)&lt;/math&gt;.

Absorpcijski presek je razlika med ekstinkcijskim in sipalnim presekom: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \sigma_{\text{ext}} - \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;

Miejeva koeficienta &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt; ustrezata električnim in magnetnim multipolom (dipol, kvadrupol, oktupol itd.); pri majhnih delcih prevladuje prvi člen (&lt;math&gt;n=1&lt;/math&gt;, dipol), pri večjih delcih pa prispevajo višji multipoli.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Učinkovitosti ===
Namesto absolutnih presekov se pogosto uporabljajo brezrazsežne '''učinkovitosti''' (angl. ''efficiency factors''), definirane kot razmerje med presekom in geometrijskim presekom delca &lt;math&gt;\pi a^2&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;Q_{\text{sca}} = \frac{\sigma_{\text{sca}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{ext}} = \frac{\sigma_{\text{ext}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{abs}} = \frac{\sigma_{\text{abs}}}{\pi a^2}
&lt;/math&gt;.

Učinkovitosti so odvisne od parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;. Za velike delce (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;) se &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; približuje vrednosti 2 (t. i. »ekstinkcijski paradoks«: delec odstrani iz žarka dvakrat več energije, kot bi pričakovali na podlagi njegovega geometrijskega preseka, zaradi interference med vpadnim in sipanim valovanjem).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Miejeva teorija omogoča izračun kotne porazdelitve sipane svetlobe oziroma fazne funkcije. Za razliko od Rayleighovega sipanja, pri katerem je kotna porazdelitev preprosta, &lt;math&gt;1+\cos^2\theta&lt;/math&gt;, je pri Miejevem sipanju kotna odvisnost kompleksnejša in kaže močno preferenco za sipanje naprej (v smeri vpadnega žarka), zlasti pri večjih delcih. To je razlog, da oblaki, sestavljeni iz kapljic vode, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino svetlobe, sipajo svetlobo skoraj enakomerno pri vseh valovnih dolžinah in predvsem naprej, kar prispeva k njihovi beli barvi.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2925276/&lt;/ref&gt;

=== Limiti ===
Miejeva teorija vključuje oba skrajna primera:

* '''Rayleighov limit''' (&lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;): ko je delec veliko manjši od valovne dolžine, se Miejevi izrazi poenostavijo v Rayleighov zakon sipanja, pri čemer velja &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} \propto \lambda^{-4}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \propto \lambda^{-1}&lt;/math&gt; (za absorbirajoče delce).
* '''Geometrijski limit''' (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;): za velike delce se sipanje približa geometrijski optiki, ki vključuje lom, odboj in difrakcijo; ekstinkcijska učinkovitost se približuje vrednosti 2, kotna porazdelitev pa kaže močan vrh v smeri naprej.

Za delce, ki so primerljivi z valovno dolžino (&lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt;), Miejeva teorija daje kompleksne oscilacije presekov v odvisnosti od valovne dolžine in velikosti delca, kar se na primer kaže pri barvnih pojavih na nanodelcih plemenitih kovin (površinski plazmoni).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Miejeva teorija se uporablja na številnih področjih:

* '''Atmosferska fizika''' – opis sipanja na aerosolih, oblakih, dežju in vulkanskem pepelu ter modeliranje ekstinkcije in albeda oblakov.
* '''Oceanografija''' – opis sipanja na planktonu in suspendiranih delcih v vodi.
* '''Astrofizika''' – opis sipanja na medzvezdnem prahu, cirkumstelarnih ovojnicah in akrecijskih diskih.
* '''Nanofotonika in plazmonika''' – resonančno sipanje na kovinskih nanodelcih (zlato, srebro), pri katerem pride do površinskih plazmonskih resonanc in izrazitih barvnih učinkov.
* '''Merjenje velikosti delcev''' – inverzni problem, pri katerem se iz izmerjene kotne porazdelitve sipane svetlobe določa porazdelitev velikosti aerosolov ali koloidov.

Za praktične izračune se uporabljajo numerične implementacije Miejevih enačb (npr. v okolju MATLAB in knjižnicah za Python), ki omogočajo hiter izračun presekov in faznih funkcij za poljubni vrednosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

== Ramanovo sipanje ==
'''Ramanovo sipanje''' (ali Ramanov pojav) je neelastično sipanje fotonov na molekulah, pri katerem foton ob interakciji z molekulo spremeni svojo energijo oziroma frekvenco in valovno dolžino zaradi prenosa energije v vibracijska ali rotacijska stanja molekule ali obratno. Pojav je leta 1928 eksperimentalno odkril indijski fizik [[Čandrasekara Venkata Raman|Čandrasekhara Venkata Raman]], za kar je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziko; teoretično sta ga sočasno razvila [[Grigori Landsberg]] in [[Leonid Mandelštam]]. Ramanovo sipanje je danes osnova Ramanove spektroskopije, ki se uporablja za identifikacijo molekul, določanje njihove strukture, faze, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;https://www.osti.gov/servlets/purl/1657004&lt;/ref&gt;

Pri Ramanovem sipanju foton interagira z molekulo, ki ima vibracijska in rotacijska energijska stanja. Molekula se najprej vzbudi v t. i. virtualno stanje (kratkotrajno stanje, ki ni lastno energijsko stanje molekule), nato pa preide v drugo vibracijsko ali rotacijsko stanje, pri čemer se energija oddanega fotona razlikuje od energije vpadnega fotona. Ker gre za sipanje in ne za absorpcijo ter ponovno emisijo kot pri fluorescenci, je proces hiter in ne vključuje realnih vzbujenih elektronskih stanj.

Glede na spremembo energije fotona ločimo dva osnovna tipa Ramanovega sipanja:

* '''Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton izgubi del energije, molekula pa preide iz nižjega v višje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima manjšo energijo in daljšo valovno dolžino od vpadnega.
* '''Anti-Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton pridobi energijo, molekula pa preide iz višjega v nižje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima večjo energijo in krajšo valovno dolžino od vpadnega.

Ker je pri sobni temperaturi večina molekul v osnovnem vibracijskem stanju, je Stokesovo sipanje običajno močnejše od anti-Stokesovega; razmerje med njima je odvisno od temperature in se izkorišča za [[Termometrija|termometrijo]].&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Ramanov premik in energijska bilanca ===
Razlika v energiji oziroma frekvenci med vpadnim in sipanim fotonom se imenuje '''Ramanov premik''' in je značilna za posamezno molekulo ter njen vibracijski ali rotacijski prehod. Če je &lt;math&gt;\nu_0&lt;/math&gt; frekvenca vpadnega fotona in &lt;math&gt;\nu_s&lt;/math&gt; frekvenca sipanega fotona, je Ramanov premik: &lt;math&gt;\Delta \nu = \nu_0 - \nu_s&lt;/math&gt;

Za Stokesovo sipanje je &lt;math&gt;\Delta \nu &gt; 0&lt;/math&gt; (sipani foton ima nižjo frekvenco), za anti-Stokesovo pa &lt;math&gt;\Delta \nu &lt; 0&lt;/math&gt;. Ramanov premik se običajno izraža z valovnim številom (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;), ki je sorazmerno z energijsko razliko med vibracijskimi nivoji molekule. Ker so vibracijske energijske razlike značilne za posamezne kemijske vezi in molekule, Ramanov spekter (intenziteta sipane svetlobe v odvisnosti od &lt;math&gt;\Delta \nu&lt;/math&gt;) služi kot »prstni odtis« molekule.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Intenziteta ===
Ramanovo sipanje je zelo šibek pojav: le približno 1 od 10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; do 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; vpadnih fotonov se sipa neelastično (Ramanovo sipanje), preostali pa se sipajo elastično (Rayleighovo sipanje) ali preidejo skozi vzorec brez interakcije. Intenziteta Ramanovega signala je sorazmerna s:

* '''koncentracijo molekul''' v vzorcu,
* '''intenziteto vpadnega laserja''',
* '''Ramanovim presekom''' molekule, ki je odvisen od spremembe polarizabilnosti molekule med vibracijo (molekule z večjo spremembo polarizabilnosti imajo močnejše Ramanove črte).

Zaradi šibkosti signala se v Ramanovi spektroskopiji uporabljajo močni laserji, občutljivi detektorji (CCD) in učinkovito zatiranje Rayleighove komponente z uporabo filtrov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Razlika med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem ===
Ključne razlike med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem so:

* '''Elastičnost''': Rayleighovo sipanje je elastično (sipani foton ima enako energijo in valovno dolžino kot vpadni), Ramanovo sipanje pa je neelastično (sipani foton ima drugačno energijo in valovno dolžino).
* '''Mehanizem''': pri Rayleighovem sipanju molekula ostane v istem vibracijskem ali rotacijskem stanju, pri Ramanovem sipanju pa preide v drugo stanje.
* '''Intenziteta''': Rayleighovo sipanje je mnogo močnejše (predstavlja večino sipane svetlobe), Ramanovo sipanje pa je zelo šibko (približno 1:10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; – 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;).
* '''Uporaba''': Rayleighovo sipanje pojasnjuje optične pojave v atmosferi (modro nebo, polarizacija), Ramanovo sipanje pa se uporablja predvsem v spektroskopiji za identifikacijo molekul in preučevanje vibracijskih stanj.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Stimulirano Ramanovo sipanje (SRS) ===
Pri zelo visokih intenzitetah laserja (npr. pri kratkih pulzih) pride do '''stimuliranega Ramanovega sipanja''' (SRS), pri katerem Ramanov proces postane nelinearen in ojačan; v tem režimu je mogoče doseči visoko pretvorbeno učinkovitost iz črpalnega sevanja v Ramanove črte. SRS se izkorišča v Ramanovih laserjih za pretvorbo valovne dolžine, pri daljinskem zaznavanju (LiDAR) za večspektralno detekcijo in v spektroskopiji plinov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Ramanovo sipanje ima številne uporabe v znanosti in tehnologiji:

* '''Ramanova spektroskopija''' – identifikacija molekul, določanje kemijske sestave, faze, kristaliničnosti, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih; uporablja se v kemiji, znanosti o materialih, farmaciji, geologiji in biologiji.
* '''Medicinska diagnostika''' – neinvazivna analiza tkiv, celic in bioloških tekočin; razlikovanje med zdravimi in tumorskimi tkivi ter identifikacija bakterij.
* '''Daljinsko zaznavanje in LiDAR''' – Ramanov LiDAR se uporablja za merjenje koncentracij plinov (&lt;math&gt;(\mathrm{H_2O}), (\mathrm{CO_2}), (\mathrm{O_2})&lt;/math&gt;) v atmosferi, temperaturnih profilov in aerosolov.
* '''Plazmonska in površinsko ojačana Ramanova spektroskopija (SERS)''' – ojačanje Ramanovega signala na hrapavih kovinskih površinah (zlato, srebro) za detekcijo posameznih molekul.
* '''Kemijsko ojačano Ramanovo sipanje''' – novejši pristopi z uporabo prevodnih polimerov za racionalno načrtovanje ojačevalcev Ramanovega signala.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>pc3fz6ffbrd8xj6151yg5bzm8hu0kn7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761496</id>
      <parentid>6761494</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T19:14:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Popravek v zapisu potence</comment>
      <origin>6761496</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85931" sha1="d39ti366qwdwvv22o07sipqp1vskj9e" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Ločimo atmosfersko in medzvezdno ekstinkcijo. '''Atmosferska ekstinkcija''' je slabljenje svetlobe zvezd ali drugih nebesnih teles, ko ta prehaja skozi Zemljino atmosfero. Nastane zaradi dveh glavnih mehanizmov: Rayleighovega sipanja na plinskih molekulah (kisik, dušik), Miejevega sipanja na večjih delcih (aerosoli, prah, vodne kapljice) in absorpcije svetlobe na določenih plinih, kot so ozon, vodna para in ogljikov dioksid. Izrazitost atmosferske ekstinkcije je močno odvisna od trenutnih vremenskih razmer, nadmorske višine opazovališča in zlasti od zračne mase oziroma kota, pod katerim svetloba prihaja (telesa blizu obzorja izgubijo znatno več svetlobe kot tista v zenitu). Ker se ozračje nenehno giblje in spreminja, se atmosferska ekstinkcija spreminja iz ure v uro ter iz kraja v kraj. '''Medzvezdna ekstinkcija''' po drugi strani nastane med prehodom svetlobe skozi medzvezdni prostor znotraj galaksije, predvsem zaradi medzvezdnega prahu (delci ogljika, silikatov in ledu). Za razliko od Zemljine atmosfere, ki svetlobo oslabi na zadnjih nekaj desetih kilometrih potovanja, deluje medzvezdna ekstinkcija na razdaljah stotih ali tisočih svetlobnih let. Njen učinek je statičen na človeških časovnih skalah, saj so prašni oblaki v galaksiji večinoma nepremični v primerjavi s kratkimi opazovanji, vendar je porazdeljena izjemno neenakomerno – najbolj izrazita je v ravnini Rimske ceste, kjer je koncentracija medzvezdnega prahu največja. Ključna razlika v valovni odvisnosti in rdečenju svetlobe tiči v velikosti delcev, ki svetlobo sipajo ali absorbirajo. V Zemljini atmosferi prevladuje Rayleighovo sipanje na drobnih molekulah, pri katerem je slabljenje obratno sorazmerno s četrto potenco valovne dolžine (1/λ⁴) kar pomeni izjemno močno preferenčno sipanje modre svetlobe. Medzvezdni prašni delci pa so bistveno večji od plinskih molekul, zato je odvisnost medzvezdnega rdečenja od valovne dolžine blažja (približno 1/λ). Posledično obeh pojavov ne moremo korigirati na enak način: atmosfersko ekstinkcijo astronomi odpravijo z merjenjem standardnih zvezd pri različnih višinah nad obzorjem med isto opazovalno nočjo, medzvezdno ekstinkcijo pa preračunajo na podlagi znanih spektralnih tipov zvezd in infrardečih opazovanj, saj infrardeča svetloba skozi medzvezdni prah prehaja z znatno manjše izgube kot vidna svetloba.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona.

V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]].

Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]].

V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave.

Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]].

V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.&lt;ref&gt;https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf&lt;/ref&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radioaktivnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Rayleighov zakon sipanja ==
'''Rayleighov zakon sipanja''' opisuje elastično sipanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine vpadne svetlobe (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;). Zakon je leta 1871 postavil John William Strutt, 3. baron Rayleigh, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe obratno sorazmerna s četrto potenco valovne dolžine, kar pojasni modro barvo dnevnega neba in rdečkaste sončne zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;https://academic.oup.com/book/43116/chapter-abstract/361686357?login=false&amp;redirectedFrom=fulltext&lt;/ref&gt;

Rayleighovo sipanje nastane, ko elektromagnetno valovanje vpade na majhne delce (molekule plina, majhne aerosole), ki so mnogo manjši od valovne dolžine svetlobe. Električno polje vpadnega valovanja v delcu inducira nihajoči električni dipol; ta inducirani dipol seva elektromagnetno valovanje v vse smeri, kar opazujemo kot sipano svetlobo. Ker so molekule v plinu naključno orientirane in ločene z razdaljami, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino, je sipana svetloba nekoherentna; intenziteta sipanja je vsota prispevkov posameznih molekul. Ključna lastnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost od valovne dolžine: krajše valovne dolžine (modra svetloba) se sipajo veliko močneje kot daljše (rdeča svetloba), kar je neposredna posledica odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; v Rayleighovem zakonu.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Osnovna enačba za intenziteto ===
Za en sam majhen delec (kroglo s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in lomnim količnikom &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;), ki ga osvetljuje monokromatska, nepolarizirana svetloba z intenziteto &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; in valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, je intenziteta &lt;math&gt;I_s&lt;/math&gt; sipane svetlobe na razdalji &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; od delca in pod kotom &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na smer vpadnega žarka podana z: &lt;math&gt;I_s(\theta) = I_0 \, \frac{1 + \cos^2\theta}{2 R^2} \, \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \, \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 \, r^6&lt;/math&gt;

kjer je:

*  &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe,
*  &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v mediju (običajno v vakuumu ali zraku),
*  &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; relativni lomni količnik delca glede na okolico,
*  &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; polmer delca,
*  &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; razdalja od delca do točke opazovanja,
*  &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot sipanja (kot med smerjo vpadnega in sipanega žarka).

Za molekularno sipanje v plinih se namesto polmera in lomnega količnika pogosto uporabljata polarizabilnost &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; ali lomni količnik plina &lt;math&gt;n_{\text{plina}}&lt;/math&gt; ter številska gostota molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Najpomembnejša značilnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost intenzitete od valovne dolžine: &lt;math&gt;I_s \propto \frac{1}{\lambda^4}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se svetloba z dvakrat krajšo valovno dolžino sipa 16-krat močneje. V vidnem delu spektra se zato modra svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 450 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;) sipa približno 4–5-krat močneje kot rdeča svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 650 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;). Ta odvisnost je neposredni vzrok za modro barvo dnevnega neba: sončna svetloba, ki potuje skozi atmosfero, se na molekulah zraka (predvsem &lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;) močneje sipa v modrem delu spektra, zato nebo vidimo modro. Ob sončnem zahodu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra komponenta je močno oslabljena zaradi sipanja, preostaneta pa rdeča in oranžna svetloba, kar daje rdečkaste zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Sipalni presek in koeficient sipanja ===
Za en sam delec definiramo '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;, ki pove, kolikšen delež vpadne energije se razprši. Za Rayleighovo sipanje na krogli velja: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi}{3} \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4
\left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 r^6&lt;/math&gt;.

Za molekule plina se pogosto uporablja izraz z lomnim količnikom plina &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; in številsko gostoto molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi^3}{3 \lambda^4 N^2} (n^2 - 1)^2 F&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;F&lt;/math&gt; faktor, ki upošteva anizotropijo molekul (za zrak je &lt;math&gt;F \approx 1&lt;/math&gt;). Linearni sipalni koeficient (na enoto dolžine) je potem: &lt;math&gt;\alpha_{\text{sca}} = N \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;.

Za zrak pri standardnih pogojih (tlak 1 atm, temperatura 0 °C) je Rayleighov sipalni koeficient približno &lt;math&gt;1{,}6 \times 10^{-5} \mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; pri 532 nm (zelena svetloba), kar pomeni, da se na kilometer poti v navpični smeri zaradi molekularnega sipanja izgubi nekaj odstotkov svetlobe.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Rayleighovo sipanje ni izotropno; intenziteta sipane svetlobe je odvisna od kota &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; med vpadnim in sipanim žarkom. Za nepolarizirano vpadno svetlobo velja: &lt;math&gt;I_s(\theta) \propto 1 + \cos^2\theta&lt;/math&gt;.

To pomeni, da je sipanje enako močno v smeri naprej (&lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt;) in nazaj (&lt;math&gt;\theta = 180^\circ&lt;/math&gt;), nekoliko šibkejše pa pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;). Ta kotna odvisnost je značilna za dipolno sevanje in izhaja iz dejstva, da inducirani dipol ne seva v smeri svoje osi.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Polarizacija sipane svetlobe ===
Ena najpomembnejših lastnosti Rayleighovega sipanja je polarizacija sipane svetlobe. Ko nepolarizirana svetloba (npr. sončna svetloba) zadene molekulo, se svetloba, sipana pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;) glede na smer vpadnega žarka, delno ali popolnoma polarizira. Stopnja polarizacije &lt;math&gt;P&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;P(\theta)=\frac{1-\cos^2\theta}{1+\cos^2\theta}&lt;/math&gt;.

Za &lt;chem&gt;\theta = 90^\circ&lt;/chem&gt; je &lt;math&gt;P=1&lt;/math&gt;, kar pomeni popolno linearno polarizacijo; za &lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt; je &lt;math&gt;P=0&lt;/math&gt; (ni polarizacije). To lastnost opazimo na nebu: svetloba, ki prihaja iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana, kar se izkorišča v polarimetriji in pri določanju smeri Sonca tudi ob oblačnem vremenu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Stetefeld |first=Jörg |last2=McKenna |first2=Sean A. |last3=Patel |first3=Trushar R. |date=2016-12 |title=Dynamic light scattering: a practical guide and applications in biomedical sciences |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5425802/ |magazine=Biophysical Reviews |pages=409–427 |volume=8 |issue=4 |doi=10.1007/s12551-016-0218-6 |issn=1867-2450 |pmc=5425802 |pmid=28510011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~dmw/phy218/Lectures/Lect_64b.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v Zemljini atmosferi ===
V Zemljini atmosferi so glavni povzročitelji Rayleighovega sipanja molekule dušika (&lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt;) in kisika (&lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;), ki so veliko manjše od valovne dolžine vidne svetlobe. Zaradi odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; se modra svetloba sipa veliko močneje kot rdeča, kar povzroči:

* '''Modro dnevno nebo''' – sipana svetloba, ki pride do opazovalca iz vseh smeri, je bogata z modro komponento.
* '''Rdečkaste sončne zahode in vzhode''' – pri nizkem Soncu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra svetloba je močno oslabljena, preostaneta pa rdeča in oranžna komponenta.
* '''Polarizacijo neba''' – svetloba iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana.

Rayleighov sipalni koeficient v atmosferi je odvisen od tlaka in temperature; približno velja, da je sorazmeren z gostoto zraka. V bližnjem ultravijoličnem delu spektra (okoli 300–400 nm) je Rayleighovo sipanje tako močno, da se znaten delež sončne svetlobe razprši že v zgornjih plasteh atmosfere.&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6816254/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://step.esa.int/docs/tutorials/S3TBX_Rayleigh_Correction_Tutorial.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v drugih medijih ===
Rayleighov zakon sipanja se uporablja ne le v atmosferi, temveč tudi v drugih medijih:

* '''Medzvezdni medij''' – majhni delci in molekule v medzvezdnem prostoru sipajo svetlobo zvezd; čeprav je tu pogosto pomembnejše sipanje od prahu (Miejev režim), Rayleighovo sipanje prispeva k ekstinkciji v UV-delu spektra.
* '''Optična vlakna''' – Rayleighovo sipanje na mikroskopskih nehomogenostih v steklu je glavni vzrok za izgube v optičnih vlaknih, zlasti pri krajših valovnih dolžinah.
* '''Spektroskopija in kalibracija''' – natančni Rayleighovi sipalni preseki plinov (npr. Ar, &lt;math&gt;CO_2&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;SF_6&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;CH_4&lt;/math&gt;) se uporabljajo za kalibracijo visokokakovostnih optičnih resonatorjev in diferencialne optične absorpcijske spektroskopije (DOAS).
* '''Kozmologija''' – Rayleighovo sipanje fotonov na nevtralnem vodiku pred rekombinacijo in med njo vpliva na temperaturne in polarizacijske spektre kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CMB).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Rayleigh Scattering |url=https://acd-ext.gsfc.nasa.gov/anonftp/acd/daac_ozone/Lecture4/Text/Semifinal/rayleigh.html |access-date=2026-10-06 |website=acd-ext.gsfc.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

=== Meje veljavnosti ===
Rayleighov zakon velja le pod določenimi pogoji:

# '''Velikost delca''' – delec mora biti veliko manjši od valovne dolžine (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;, običajno &lt;math&gt;d &lt; \lambda/10&lt;/math&gt;. Za večje delce (aerosole, kapljice, prah) je treba uporabiti Miejevo teorijo.
# '''Neresonančno območje''' – valovna dolžina mora biti dovolj oddaljena od absorpcijskih resonanc snovi; v bližini resonanc se pojavijo odstopanja od odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;.
# '''Neodvisni sipalci''' – molekule ali delci morajo biti dovolj redki, da ne pride do koherentnega sipanja ali interferenčnih učinkov; v gostih medijih lahko pride do kolektivnih učinkov.

Ko ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti splošnejše modele, kot so Miejeva teorija za večje delce ali natančne kvantnomehanske obravnave za resonančno sipanje.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=To appear in The Astrophysical Journal Scattering by Interstellar Dust Grains. I. Optical and Ultraviolet |url=https://ar5iv.labs.arxiv.org/html/astro-ph/0304060 |access-date=2026-10-06 |website=ar5iv |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Miejeva teorija sipanja ==
'''Miejeva teorija sipanja''' (pogosto imenovana tudi Lorenz–Mie–Debyejeva teorija) je analitična rešitev Maxwellovih enačb za sipanje elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli poljubne velikosti. Teorijo je leta 1908 razvil nemški fizik Gustav Mie, neodvisno pa sta jo izpeljala tudi Ludvig Lorenz (konec 19. stoletja) in Peter Debye (1909); danes se pogosto imenuje Lorenz–Mie–Debyejeva teorija, čeprav je Miejevo ime najbolj uveljavljeno. Miejeva teorija omogoča natančen izračun sipalnega, absorpcijskega in ekstinkcijskega preseka za sferične delce (aerosole, kapljice, zrna prahu, nanodelce) v celotnem razponu razmerij med velikostjo delca in valovno dolžino svetlobe.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;[https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf? https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf?]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jocd.16470&lt;/ref&gt;

=== Osnovne predpostavke ===
Miejeva teorija obravnava sipanje ravnega elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt;, ki je vgrajena v neskončen, homogen medij. Ključne predpostavke so:

# '''Sferična geometrija''' – delec je popolna krogla; za nesferične delce je treba uporabiti numerične metode ali približke.
# '''Homogenost in izotropnost''' – lomni količnik delca je enak v vseh točkah in smereh znotraj delca.
# '''Linearni odziv''' – snov se odziva linearno na električno polje; ni nelinearnih optičnih pojavov.
# '''Monokromatsko valovanje''' – vpadno svetlobo obravnavamo pri eni frekvenci (valovni dolžini).
# '''Neskončen medij''' – delec je dovolj daleč od drugih delcev in meja, da ni interferenčnih ali večkratnih sipanj.

Teorija je eksaktna rešitev Maxwellovih enačb za ta idealizirani primer in ne vsebuje približkov glede velikosti delca.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Parameter velikosti in kompleksni lomni količnik ===
Ključna brezrazsežna količina v Miejevi teoriji je '''parameter velikosti''' &lt;math&gt;x&lt;/math&gt;, definiran kot: &lt;math&gt;x = \frac{2\pi a}{\lambda} = k a&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v okolici in &lt;math&gt;k = 2\pi/\lambda&lt;/math&gt; valovno število. Parameter &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; meri razmerje med obsegom delca in valovno dolžino; za &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt; smo v Rayleighovem režimu, za &lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt; v Miejevem režimu, za &lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt; pa v režimu velikih delcev (geometrijska optika).

Drugi ključni parameter je '''relativni kompleksni lomni količnik''' &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;m = n + i k = \frac{n_{\text{delec}} + i k_{\text{delec}}}{n_{\text{okolica}}}&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;n_{\text{delec}}&lt;/math&gt; realni lomni količnik delca, &lt;math&gt;k_{\text{delec}}&lt;/math&gt; absorpcijski indeks (ekstinkcijski koeficient) delca in &lt;math&gt;n_{\text{okolica}}&lt;/math&gt; lomni količnik okolice. Realni del &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost in lom svetlobe, imaginarni del &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijo svetlobe v delcu.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Miejeva koeficienta in neskončne vrste ===
Rešitev Maxwellovih enačb za sipanje na krogli se zapiše kot vsota sferičnih valov (multipolna razširitev); koeficienti te razširitve so t. i. '''Miejevi koeficienti''' &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt;. Ti koeficienti so funkcije parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in kompleksnega lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; ter vključujejo Riccati–Besslove funkcije &lt;math&gt;\psi_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\xi_n&lt;/math&gt; (ali navadne Besslove in Hanklove funkcije).

Za nepolarizirano vpadno svetlobo sta sipalni in ekstinkcijski presek podana z neskončnima vrstama: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1) \left( |a_n|^2 + |b_n|^2 \right)&lt;/math&gt; &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1)  \operatorname{Re}(a_n + b_n)&lt;/math&gt;.

Absorpcijski presek je razlika med ekstinkcijskim in sipalnim presekom: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \sigma_{\text{ext}} - \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;

Miejeva koeficienta &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt; ustrezata električnim in magnetnim multipolom (dipol, kvadrupol, oktupol itd.); pri majhnih delcih prevladuje prvi člen (&lt;math&gt;n=1&lt;/math&gt;, dipol), pri večjih delcih pa prispevajo višji multipoli.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Učinkovitosti ===
Namesto absolutnih presekov se pogosto uporabljajo brezrazsežne '''učinkovitosti''' (angl. ''efficiency factors''), definirane kot razmerje med presekom in geometrijskim presekom delca &lt;math&gt;\pi a^2&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;Q_{\text{sca}} = \frac{\sigma_{\text{sca}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{ext}} = \frac{\sigma_{\text{ext}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{abs}} = \frac{\sigma_{\text{abs}}}{\pi a^2}
&lt;/math&gt;.

Učinkovitosti so odvisne od parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;. Za velike delce (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;) se &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; približuje vrednosti 2 (t. i. »ekstinkcijski paradoks«: delec odstrani iz žarka dvakrat več energije, kot bi pričakovali na podlagi njegovega geometrijskega preseka, zaradi interference med vpadnim in sipanim valovanjem).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Miejeva teorija omogoča izračun kotne porazdelitve sipane svetlobe oziroma fazne funkcije. Za razliko od Rayleighovega sipanja, pri katerem je kotna porazdelitev preprosta, &lt;math&gt;1+\cos^2\theta&lt;/math&gt;, je pri Miejevem sipanju kotna odvisnost kompleksnejša in kaže močno preferenco za sipanje naprej (v smeri vpadnega žarka), zlasti pri večjih delcih. To je razlog, da oblaki, sestavljeni iz kapljic vode, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino svetlobe, sipajo svetlobo skoraj enakomerno pri vseh valovnih dolžinah in predvsem naprej, kar prispeva k njihovi beli barvi.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2925276/&lt;/ref&gt;

=== Limiti ===
Miejeva teorija vključuje oba skrajna primera:

* '''Rayleighov limit''' (&lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;): ko je delec veliko manjši od valovne dolžine, se Miejevi izrazi poenostavijo v Rayleighov zakon sipanja, pri čemer velja &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} \propto \lambda^{-4}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \propto \lambda^{-1}&lt;/math&gt; (za absorbirajoče delce).
* '''Geometrijski limit''' (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;): za velike delce se sipanje približa geometrijski optiki, ki vključuje lom, odboj in difrakcijo; ekstinkcijska učinkovitost se približuje vrednosti 2, kotna porazdelitev pa kaže močan vrh v smeri naprej.

Za delce, ki so primerljivi z valovno dolžino (&lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt;), Miejeva teorija daje kompleksne oscilacije presekov v odvisnosti od valovne dolžine in velikosti delca, kar se na primer kaže pri barvnih pojavih na nanodelcih plemenitih kovin (površinski plazmoni).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Miejeva teorija se uporablja na številnih področjih:

* '''Atmosferska fizika''' – opis sipanja na aerosolih, oblakih, dežju in vulkanskem pepelu ter modeliranje ekstinkcije in albeda oblakov.
* '''Oceanografija''' – opis sipanja na planktonu in suspendiranih delcih v vodi.
* '''Astrofizika''' – opis sipanja na medzvezdnem prahu, cirkumstelarnih ovojnicah in akrecijskih diskih.
* '''Nanofotonika in plazmonika''' – resonančno sipanje na kovinskih nanodelcih (zlato, srebro), pri katerem pride do površinskih plazmonskih resonanc in izrazitih barvnih učinkov.
* '''Merjenje velikosti delcev''' – inverzni problem, pri katerem se iz izmerjene kotne porazdelitve sipane svetlobe določa porazdelitev velikosti aerosolov ali koloidov.

Za praktične izračune se uporabljajo numerične implementacije Miejevih enačb (npr. v okolju MATLAB in knjižnicah za Python), ki omogočajo hiter izračun presekov in faznih funkcij za poljubni vrednosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

== Ramanovo sipanje ==
'''Ramanovo sipanje''' (ali Ramanov pojav) je neelastično sipanje fotonov na molekulah, pri katerem foton ob interakciji z molekulo spremeni svojo energijo oziroma frekvenco in valovno dolžino zaradi prenosa energije v vibracijska ali rotacijska stanja molekule ali obratno. Pojav je leta 1928 eksperimentalno odkril indijski fizik [[Čandrasekara Venkata Raman|Čandrasekhara Venkata Raman]], za kar je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziko; teoretično sta ga sočasno razvila [[Grigori Landsberg]] in [[Leonid Mandelštam]]. Ramanovo sipanje je danes osnova Ramanove spektroskopije, ki se uporablja za identifikacijo molekul, določanje njihove strukture, faze, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;https://www.osti.gov/servlets/purl/1657004&lt;/ref&gt;

Pri Ramanovem sipanju foton interagira z molekulo, ki ima vibracijska in rotacijska energijska stanja. Molekula se najprej vzbudi v t. i. virtualno stanje (kratkotrajno stanje, ki ni lastno energijsko stanje molekule), nato pa preide v drugo vibracijsko ali rotacijsko stanje, pri čemer se energija oddanega fotona razlikuje od energije vpadnega fotona. Ker gre za sipanje in ne za absorpcijo ter ponovno emisijo kot pri fluorescenci, je proces hiter in ne vključuje realnih vzbujenih elektronskih stanj.

Glede na spremembo energije fotona ločimo dva osnovna tipa Ramanovega sipanja:

* '''Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton izgubi del energije, molekula pa preide iz nižjega v višje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima manjšo energijo in daljšo valovno dolžino od vpadnega.
* '''Anti-Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton pridobi energijo, molekula pa preide iz višjega v nižje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima večjo energijo in krajšo valovno dolžino od vpadnega.

Ker je pri sobni temperaturi večina molekul v osnovnem vibracijskem stanju, je Stokesovo sipanje običajno močnejše od anti-Stokesovega; razmerje med njima je odvisno od temperature in se izkorišča za [[Termometrija|termometrijo]].&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Ramanov premik in energijska bilanca ===
Razlika v energiji oziroma frekvenci med vpadnim in sipanim fotonom se imenuje '''Ramanov premik''' in je značilna za posamezno molekulo ter njen vibracijski ali rotacijski prehod. Če je &lt;math&gt;\nu_0&lt;/math&gt; frekvenca vpadnega fotona in &lt;math&gt;\nu_s&lt;/math&gt; frekvenca sipanega fotona, je Ramanov premik: &lt;math&gt;\Delta \nu = \nu_0 - \nu_s&lt;/math&gt;

Za Stokesovo sipanje je &lt;math&gt;\Delta \nu &gt; 0&lt;/math&gt; (sipani foton ima nižjo frekvenco), za anti-Stokesovo pa &lt;math&gt;\Delta \nu &lt; 0&lt;/math&gt;. Ramanov premik se običajno izraža z valovnim številom (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;), ki je sorazmerno z energijsko razliko med vibracijskimi nivoji molekule. Ker so vibracijske energijske razlike značilne za posamezne kemijske vezi in molekule, Ramanov spekter (intenziteta sipane svetlobe v odvisnosti od &lt;math&gt;\Delta \nu&lt;/math&gt;) služi kot »prstni odtis« molekule.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Intenziteta ===
Ramanovo sipanje je zelo šibek pojav: le približno 1 od 10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; do 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; vpadnih fotonov se sipa neelastično (Ramanovo sipanje), preostali pa se sipajo elastično (Rayleighovo sipanje) ali preidejo skozi vzorec brez interakcije. Intenziteta Ramanovega signala je sorazmerna s:

* '''koncentracijo molekul''' v vzorcu,
* '''intenziteto vpadnega laserja''',
* '''Ramanovim presekom''' molekule, ki je odvisen od spremembe polarizabilnosti molekule med vibracijo (molekule z večjo spremembo polarizabilnosti imajo močnejše Ramanove črte).

Zaradi šibkosti signala se v Ramanovi spektroskopiji uporabljajo močni laserji, občutljivi detektorji (CCD) in učinkovito zatiranje Rayleighove komponente z uporabo filtrov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Razlika med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem ===
Ključne razlike med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem so:

* '''Elastičnost''': Rayleighovo sipanje je elastično (sipani foton ima enako energijo in valovno dolžino kot vpadni), Ramanovo sipanje pa je neelastično (sipani foton ima drugačno energijo in valovno dolžino).
* '''Mehanizem''': pri Rayleighovem sipanju molekula ostane v istem vibracijskem ali rotacijskem stanju, pri Ramanovem sipanju pa preide v drugo stanje.
* '''Intenziteta''': Rayleighovo sipanje je mnogo močnejše (predstavlja večino sipane svetlobe), Ramanovo sipanje pa je zelo šibko (približno 1:10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; – 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;).
* '''Uporaba''': Rayleighovo sipanje pojasnjuje optične pojave v atmosferi (modro nebo, polarizacija), Ramanovo sipanje pa se uporablja predvsem v spektroskopiji za identifikacijo molekul in preučevanje vibracijskih stanj.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Stimulirano Ramanovo sipanje (SRS) ===
Pri zelo visokih intenzitetah laserja (npr. pri kratkih pulzih) pride do '''stimuliranega Ramanovega sipanja''' (SRS), pri katerem Ramanov proces postane nelinearen in ojačan; v tem režimu je mogoče doseči visoko pretvorbeno učinkovitost iz črpalnega sevanja v Ramanove črte. SRS se izkorišča v Ramanovih laserjih za pretvorbo valovne dolžine, pri daljinskem zaznavanju (LiDAR) za večspektralno detekcijo in v spektroskopiji plinov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Ramanovo sipanje ima številne uporabe v znanosti in tehnologiji:

* '''Ramanova spektroskopija''' – identifikacija molekul, določanje kemijske sestave, faze, kristaliničnosti, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih; uporablja se v kemiji, znanosti o materialih, farmaciji, geologiji in biologiji.
* '''Medicinska diagnostika''' – neinvazivna analiza tkiv, celic in bioloških tekočin; razlikovanje med zdravimi in tumorskimi tkivi ter identifikacija bakterij.
* '''Daljinsko zaznavanje in LiDAR''' – Ramanov LiDAR se uporablja za merjenje koncentracij plinov (&lt;math&gt;(\mathrm{H_2O}), (\mathrm{CO_2}), (\mathrm{O_2})&lt;/math&gt;) v atmosferi, temperaturnih profilov in aerosolov.
* '''Plazmonska in površinsko ojačana Ramanova spektroskopija (SERS)''' – ojačanje Ramanovega signala na hrapavih kovinskih površinah (zlato, srebro) za detekcijo posameznih molekul.
* '''Kemijsko ojačano Ramanovo sipanje''' – novejši pristopi z uporabo prevodnih polimerov za racionalno načrtovanje ojačevalcev Ramanovega signala.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>d39ti366qwdwvv22o07sipqp1vskj9e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761631</id>
      <parentid>6761496</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T04:36:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85929" sha1="ase26gltqcu0ir8r985q6y3ez008807" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Ločimo atmosfersko in medzvezdno ekstinkcijo. '''Atmosferska ekstinkcija''' je slabljenje svetlobe zvezd ali drugih nebesnih teles, ko ta prehaja skozi Zemljino atmosfero. Nastane zaradi dveh glavnih mehanizmov: Rayleighovega sipanja na plinskih molekulah (kisik, dušik), Miejevega sipanja na večjih delcih (aerosoli, prah, vodne kapljice) in absorpcije svetlobe na določenih plinih, kot so ozon, vodna para in ogljikov dioksid. Izrazitost atmosferske ekstinkcije je močno odvisna od trenutnih vremenskih razmer, nadmorske višine opazovališča in zlasti od zračne mase oziroma kota, pod katerim svetloba prihaja (telesa blizu obzorja izgubijo znatno več svetlobe kot tista v zenitu). Ker se ozračje nenehno giblje in spreminja, se atmosferska ekstinkcija spreminja iz ure v uro ter iz kraja v kraj. '''Medzvezdna ekstinkcija''' po drugi strani nastane med prehodom svetlobe skozi medzvezdni prostor znotraj galaksije, predvsem zaradi medzvezdnega prahu (delci ogljika, silikatov in ledu). Za razliko od Zemljine atmosfere, ki svetlobo oslabi na zadnjih nekaj desetih kilometrih potovanja, deluje medzvezdna ekstinkcija na razdaljah stotih ali tisočih svetlobnih let. Njen učinek je statičen na človeških časovnih skalah, saj so prašni oblaki v galaksiji večinoma nepremični v primerjavi s kratkimi opazovanji, vendar je porazdeljena izjemno neenakomerno – najbolj izrazita je v ravnini Rimske ceste, kjer je koncentracija medzvezdnega prahu največja. Ključna razlika v valovni odvisnosti in rdečenju svetlobe tiči v velikosti delcev, ki svetlobo sipajo ali absorbirajo. V Zemljini atmosferi prevladuje Rayleighovo sipanje na drobnih molekulah, pri katerem je slabljenje obratno sorazmerno s četrto potenco valovne dolžine (1/λ⁴) kar pomeni izjemno močno preferenčno sipanje modre svetlobe. Medzvezdni prašni delci pa so bistveno večji od plinskih molekul, zato je odvisnost medzvezdnega rdečenja od valovne dolžine blažja (približno 1/λ). Posledično obeh pojavov ne moremo korigirati na enak način: atmosfersko ekstinkcijo astronomi odpravijo z merjenjem standardnih zvezd pri različnih višinah nad obzorjem med isto opazovalno nočjo, medzvezdno ekstinkcijo pa preračunajo na podlagi znanih spektralnih tipov zvezd in infrardečih opazovanj, saj infrardeča svetloba skozi medzvezdni prah prehaja z znatno manjše izgube kot vidna svetloba.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona.

V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]].

Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]].

V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave.

Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]].

V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.&lt;ref&gt;https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf&lt;/ref&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radiativnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Rayleighov zakon sipanja ==
'''Rayleighov zakon sipanja''' opisuje elastično sipanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine vpadne svetlobe (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;). Zakon je leta 1871 postavil John William Strutt, 3. baron Rayleigh, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe obratno sorazmerna s četrto potenco valovne dolžine, kar pojasni modro barvo dnevnega neba in rdečkaste sončne zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;https://academic.oup.com/book/43116/chapter-abstract/361686357?login=false&amp;redirectedFrom=fulltext&lt;/ref&gt;

Rayleighovo sipanje nastane, ko elektromagnetno valovanje vpade na majhne delce (molekule plina, majhne aerosole), ki so mnogo manjši od valovne dolžine svetlobe. Električno polje vpadnega valovanja v delcu inducira nihajoči električni dipol; ta inducirani dipol seva elektromagnetno valovanje v vse smeri, kar opazujemo kot sipano svetlobo. Ker so molekule v plinu naključno orientirane in ločene z razdaljami, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino, je sipana svetloba nekoherentna; intenziteta sipanja je vsota prispevkov posameznih molekul. Ključna lastnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost od valovne dolžine: krajše valovne dolžine (modra svetloba) se sipajo veliko močneje kot daljše (rdeča svetloba), kar je neposredna posledica odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; v Rayleighovem zakonu.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Osnovna enačba za intenziteto ===
Za en sam majhen delec (kroglo s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in lomnim količnikom &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;), ki ga osvetljuje monokromatska, nepolarizirana svetloba z intenziteto &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; in valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, je intenziteta &lt;math&gt;I_s&lt;/math&gt; sipane svetlobe na razdalji &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; od delca in pod kotom &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na smer vpadnega žarka podana z: &lt;math&gt;I_s(\theta) = I_0 \, \frac{1 + \cos^2\theta}{2 R^2} \, \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \, \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 \, r^6&lt;/math&gt;

kjer je:

*  &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe,
*  &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v mediju (običajno v vakuumu ali zraku),
*  &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; relativni lomni količnik delca glede na okolico,
*  &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; polmer delca,
*  &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; razdalja od delca do točke opazovanja,
*  &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot sipanja (kot med smerjo vpadnega in sipanega žarka).

Za molekularno sipanje v plinih se namesto polmera in lomnega količnika pogosto uporabljata polarizabilnost &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; ali lomni količnik plina &lt;math&gt;n_{\text{plina}}&lt;/math&gt; ter številska gostota molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Najpomembnejša značilnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost intenzitete od valovne dolžine: &lt;math&gt;I_s \propto \frac{1}{\lambda^4}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se svetloba z dvakrat krajšo valovno dolžino sipa 16-krat močneje. V vidnem delu spektra se zato modra svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 450 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;) sipa približno 4–5-krat močneje kot rdeča svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 650 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;). Ta odvisnost je neposredni vzrok za modro barvo dnevnega neba: sončna svetloba, ki potuje skozi atmosfero, se na molekulah zraka (predvsem &lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;) močneje sipa v modrem delu spektra, zato nebo vidimo modro. Ob sončnem zahodu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra komponenta je močno oslabljena zaradi sipanja, preostaneta pa rdeča in oranžna svetloba, kar daje rdečkaste zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Sipalni presek in koeficient sipanja ===
Za en sam delec definiramo '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;, ki pove, kolikšen delež vpadne energije se razprši. Za Rayleighovo sipanje na krogli velja: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi}{3} \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4
\left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 r^6&lt;/math&gt;.

Za molekule plina se pogosto uporablja izraz z lomnim količnikom plina &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; in številsko gostoto molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi^3}{3 \lambda^4 N^2} (n^2 - 1)^2 F&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;F&lt;/math&gt; faktor, ki upošteva anizotropijo molekul (za zrak je &lt;math&gt;F \approx 1&lt;/math&gt;). Linearni sipalni koeficient (na enoto dolžine) je potem: &lt;math&gt;\alpha_{\text{sca}} = N \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;.

Za zrak pri standardnih pogojih (tlak 1 atm, temperatura 0 °C) je Rayleighov sipalni koeficient približno &lt;math&gt;1{,}6 \times 10^{-5} \mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; pri 532 nm (zelena svetloba), kar pomeni, da se na kilometer poti v navpični smeri zaradi molekularnega sipanja izgubi nekaj odstotkov svetlobe.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Rayleighovo sipanje ni izotropno; intenziteta sipane svetlobe je odvisna od kota &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; med vpadnim in sipanim žarkom. Za nepolarizirano vpadno svetlobo velja: &lt;math&gt;I_s(\theta) \propto 1 + \cos^2\theta&lt;/math&gt;.

To pomeni, da je sipanje enako močno v smeri naprej (&lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt;) in nazaj (&lt;math&gt;\theta = 180^\circ&lt;/math&gt;), nekoliko šibkejše pa pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;). Ta kotna odvisnost je značilna za dipolno sevanje in izhaja iz dejstva, da inducirani dipol ne seva v smeri svoje osi.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Polarizacija sipane svetlobe ===
Ena najpomembnejših lastnosti Rayleighovega sipanja je polarizacija sipane svetlobe. Ko nepolarizirana svetloba (npr. sončna svetloba) zadene molekulo, se svetloba, sipana pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;) glede na smer vpadnega žarka, delno ali popolnoma polarizira. Stopnja polarizacije &lt;math&gt;P&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;P(\theta)=\frac{1-\cos^2\theta}{1+\cos^2\theta}&lt;/math&gt;.

Za &lt;chem&gt;\theta = 90^\circ&lt;/chem&gt; je &lt;math&gt;P=1&lt;/math&gt;, kar pomeni popolno linearno polarizacijo; za &lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt; je &lt;math&gt;P=0&lt;/math&gt; (ni polarizacije). To lastnost opazimo na nebu: svetloba, ki prihaja iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana, kar se izkorišča v polarimetriji in pri določanju smeri Sonca tudi ob oblačnem vremenu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Stetefeld |first=Jörg |last2=McKenna |first2=Sean A. |last3=Patel |first3=Trushar R. |date=2016-12 |title=Dynamic light scattering: a practical guide and applications in biomedical sciences |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5425802/ |magazine=Biophysical Reviews |pages=409–427 |volume=8 |issue=4 |doi=10.1007/s12551-016-0218-6 |issn=1867-2450 |pmc=5425802 |pmid=28510011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~dmw/phy218/Lectures/Lect_64b.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v Zemljini atmosferi ===
V Zemljini atmosferi so glavni povzročitelji Rayleighovega sipanja molekule dušika (&lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt;) in kisika (&lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;), ki so veliko manjše od valovne dolžine vidne svetlobe. Zaradi odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; se modra svetloba sipa veliko močneje kot rdeča, kar povzroči:

* '''Modro dnevno nebo''' – sipana svetloba, ki pride do opazovalca iz vseh smeri, je bogata z modro komponento.
* '''Rdečkaste sončne zahode in vzhode''' – pri nizkem Soncu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra svetloba je močno oslabljena, preostaneta pa rdeča in oranžna komponenta.
* '''Polarizacijo neba''' – svetloba iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana.

Rayleighov sipalni koeficient v atmosferi je odvisen od tlaka in temperature; približno velja, da je sorazmeren z gostoto zraka. V bližnjem ultravijoličnem delu spektra (okoli 300–400 nm) je Rayleighovo sipanje tako močno, da se znaten delež sončne svetlobe razprši že v zgornjih plasteh atmosfere.&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6816254/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://step.esa.int/docs/tutorials/S3TBX_Rayleigh_Correction_Tutorial.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v drugih medijih ===
Rayleighov zakon sipanja se uporablja ne le v atmosferi, temveč tudi v drugih medijih:

* '''Medzvezdni medij''' – majhni delci in molekule v medzvezdnem prostoru sipajo svetlobo zvezd; čeprav je tu pogosto pomembnejše sipanje od prahu (Miejev režim), Rayleighovo sipanje prispeva k ekstinkciji v UV-delu spektra.
* '''Optična vlakna''' – Rayleighovo sipanje na mikroskopskih nehomogenostih v steklu je glavni vzrok za izgube v optičnih vlaknih, zlasti pri krajših valovnih dolžinah.
* '''Spektroskopija in kalibracija''' – natančni Rayleighovi sipalni preseki plinov (npr. Ar, &lt;math&gt;CO_2&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;SF_6&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;CH_4&lt;/math&gt;) se uporabljajo za kalibracijo visokokakovostnih optičnih resonatorjev in diferencialne optične absorpcijske spektroskopije (DOAS).
* '''Kozmologija''' – Rayleighovo sipanje fotonov na nevtralnem vodiku pred rekombinacijo in med njo vpliva na temperaturne in polarizacijske spektre kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CMB).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Rayleigh Scattering |url=https://acd-ext.gsfc.nasa.gov/anonftp/acd/daac_ozone/Lecture4/Text/Semifinal/rayleigh.html |access-date=2026-10-06 |website=acd-ext.gsfc.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

=== Meje veljavnosti ===
Rayleighov zakon velja le pod določenimi pogoji:

# '''Velikost delca''' – delec mora biti veliko manjši od valovne dolžine (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;, običajno &lt;math&gt;d &lt; \lambda/10&lt;/math&gt;. Za večje delce (aerosole, kapljice, prah) je treba uporabiti Miejevo teorijo.
# '''Neresonančno območje''' – valovna dolžina mora biti dovolj oddaljena od absorpcijskih resonanc snovi; v bližini resonanc se pojavijo odstopanja od odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;.
# '''Neodvisni sipalci''' – molekule ali delci morajo biti dovolj redki, da ne pride do koherentnega sipanja ali interferenčnih učinkov; v gostih medijih lahko pride do kolektivnih učinkov.

Ko ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti splošnejše modele, kot so Miejeva teorija za večje delce ali natančne kvantnomehanske obravnave za resonančno sipanje.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=To appear in The Astrophysical Journal Scattering by Interstellar Dust Grains. I. Optical and Ultraviolet |url=https://ar5iv.labs.arxiv.org/html/astro-ph/0304060 |access-date=2026-10-06 |website=ar5iv |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Miejeva teorija sipanja ==
'''Miejeva teorija sipanja''' (pogosto imenovana tudi Lorenz–Mie–Debyejeva teorija) je analitična rešitev Maxwellovih enačb za sipanje elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli poljubne velikosti. Teorijo je leta 1908 razvil nemški fizik Gustav Mie, neodvisno pa sta jo izpeljala tudi Ludvig Lorenz (konec 19. stoletja) in Peter Debye (1909); danes se pogosto imenuje Lorenz–Mie–Debyejeva teorija, čeprav je Miejevo ime najbolj uveljavljeno. Miejeva teorija omogoča natančen izračun sipalnega, absorpcijskega in ekstinkcijskega preseka za sferične delce (aerosole, kapljice, zrna prahu, nanodelce) v celotnem razponu razmerij med velikostjo delca in valovno dolžino svetlobe.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;[https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf? https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf?]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jocd.16470&lt;/ref&gt;

=== Osnovne predpostavke ===
Miejeva teorija obravnava sipanje ravnega elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt;, ki je vgrajena v neskončen, homogen medij. Ključne predpostavke so:

# '''Sferična geometrija''' – delec je popolna krogla; za nesferične delce je treba uporabiti numerične metode ali približke.
# '''Homogenost in izotropnost''' – lomni količnik delca je enak v vseh točkah in smereh znotraj delca.
# '''Linearni odziv''' – snov se odziva linearno na električno polje; ni nelinearnih optičnih pojavov.
# '''Monokromatsko valovanje''' – vpadno svetlobo obravnavamo pri eni frekvenci (valovni dolžini).
# '''Neskončen medij''' – delec je dovolj daleč od drugih delcev in meja, da ni interferenčnih ali večkratnih sipanj.

Teorija je eksaktna rešitev Maxwellovih enačb za ta idealizirani primer in ne vsebuje približkov glede velikosti delca.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Parameter velikosti in kompleksni lomni količnik ===
Ključna brezrazsežna količina v Miejevi teoriji je '''parameter velikosti''' &lt;math&gt;x&lt;/math&gt;, definiran kot: &lt;math&gt;x = \frac{2\pi a}{\lambda} = k a&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v okolici in &lt;math&gt;k = 2\pi/\lambda&lt;/math&gt; valovno število. Parameter &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; meri razmerje med obsegom delca in valovno dolžino; za &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt; smo v Rayleighovem režimu, za &lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt; v Miejevem režimu, za &lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt; pa v režimu velikih delcev (geometrijska optika).

Drugi ključni parameter je '''relativni kompleksni lomni količnik''' &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;m = n + i k = \frac{n_{\text{delec}} + i k_{\text{delec}}}{n_{\text{okolica}}}&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;n_{\text{delec}}&lt;/math&gt; realni lomni količnik delca, &lt;math&gt;k_{\text{delec}}&lt;/math&gt; absorpcijski indeks (ekstinkcijski koeficient) delca in &lt;math&gt;n_{\text{okolica}}&lt;/math&gt; lomni količnik okolice. Realni del &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost in lom svetlobe, imaginarni del &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijo svetlobe v delcu.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Miejeva koeficienta in neskončne vrste ===
Rešitev Maxwellovih enačb za sipanje na krogli se zapiše kot vsota sferičnih valov (multipolna razširitev); koeficienti te razširitve so t. i. '''Miejevi koeficienti''' &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt;. Ti koeficienti so funkcije parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in kompleksnega lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; ter vključujejo Riccati–Besslove funkcije &lt;math&gt;\psi_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\xi_n&lt;/math&gt; (ali navadne Besslove in Hanklove funkcije).

Za nepolarizirano vpadno svetlobo sta sipalni in ekstinkcijski presek podana z neskončnima vrstama: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1) \left( |a_n|^2 + |b_n|^2 \right)&lt;/math&gt; &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1)  \operatorname{Re}(a_n + b_n)&lt;/math&gt;.

Absorpcijski presek je razlika med ekstinkcijskim in sipalnim presekom: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \sigma_{\text{ext}} - \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;

Miejeva koeficienta &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt; ustrezata električnim in magnetnim multipolom (dipol, kvadrupol, oktupol itd.); pri majhnih delcih prevladuje prvi člen (&lt;math&gt;n=1&lt;/math&gt;, dipol), pri večjih delcih pa prispevajo višji multipoli.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Učinkovitosti ===
Namesto absolutnih presekov se pogosto uporabljajo brezrazsežne '''učinkovitosti''' (angl. ''efficiency factors''), definirane kot razmerje med presekom in geometrijskim presekom delca &lt;math&gt;\pi a^2&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;Q_{\text{sca}} = \frac{\sigma_{\text{sca}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{ext}} = \frac{\sigma_{\text{ext}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{abs}} = \frac{\sigma_{\text{abs}}}{\pi a^2}
&lt;/math&gt;.

Učinkovitosti so odvisne od parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;. Za velike delce (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;) se &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; približuje vrednosti 2 (t. i. »ekstinkcijski paradoks«: delec odstrani iz žarka dvakrat več energije, kot bi pričakovali na podlagi njegovega geometrijskega preseka, zaradi interference med vpadnim in sipanim valovanjem).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Miejeva teorija omogoča izračun kotne porazdelitve sipane svetlobe oziroma fazne funkcije. Za razliko od Rayleighovega sipanja, pri katerem je kotna porazdelitev preprosta, &lt;math&gt;1+\cos^2\theta&lt;/math&gt;, je pri Miejevem sipanju kotna odvisnost kompleksnejša in kaže močno preferenco za sipanje naprej (v smeri vpadnega žarka), zlasti pri večjih delcih. To je razlog, da oblaki, sestavljeni iz kapljic vode, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino svetlobe, sipajo svetlobo skoraj enakomerno pri vseh valovnih dolžinah in predvsem naprej, kar prispeva k njihovi beli barvi.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2925276/&lt;/ref&gt;

=== Limiti ===
Miejeva teorija vključuje oba skrajna primera:

* '''Rayleighov limit''' (&lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;): ko je delec veliko manjši od valovne dolžine, se Miejevi izrazi poenostavijo v Rayleighov zakon sipanja, pri čemer velja &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} \propto \lambda^{-4}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \propto \lambda^{-1}&lt;/math&gt; (za absorbirajoče delce).
* '''Geometrijski limit''' (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;): za velike delce se sipanje približa geometrijski optiki, ki vključuje lom, odboj in difrakcijo; ekstinkcijska učinkovitost se približuje vrednosti 2, kotna porazdelitev pa kaže močan vrh v smeri naprej.

Za delce, ki so primerljivi z valovno dolžino (&lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt;), Miejeva teorija daje kompleksne oscilacije presekov v odvisnosti od valovne dolžine in velikosti delca, kar se na primer kaže pri barvnih pojavih na nanodelcih plemenitih kovin (površinski plazmoni).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Miejeva teorija se uporablja na številnih področjih:

* '''Atmosferska fizika''' – opis sipanja na aerosolih, oblakih, dežju in vulkanskem pepelu ter modeliranje ekstinkcije in albeda oblakov.
* '''Oceanografija''' – opis sipanja na planktonu in suspendiranih delcih v vodi.
* '''Astrofizika''' – opis sipanja na medzvezdnem prahu, cirkumstelarnih ovojnicah in akrecijskih diskih.
* '''Nanofotonika in plazmonika''' – resonančno sipanje na kovinskih nanodelcih (zlato, srebro), pri katerem pride do površinskih plazmonskih resonanc in izrazitih barvnih učinkov.
* '''Merjenje velikosti delcev''' – inverzni problem, pri katerem se iz izmerjene kotne porazdelitve sipane svetlobe določa porazdelitev velikosti aerosolov ali koloidov.

Za praktične izračune se uporabljajo numerične implementacije Miejevih enačb (npr. v okolju MATLAB in knjižnicah za Python), ki omogočajo hiter izračun presekov in faznih funkcij za poljubni vrednosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

== Ramanovo sipanje ==
'''Ramanovo sipanje''' (ali Ramanov pojav) je neelastično sipanje fotonov na molekulah, pri katerem foton ob interakciji z molekulo spremeni svojo energijo oziroma frekvenco in valovno dolžino zaradi prenosa energije v vibracijska ali rotacijska stanja molekule ali obratno. Pojav je leta 1928 eksperimentalno odkril indijski fizik [[Čandrasekara Venkata Raman|Čandrasekhara Venkata Raman]], za kar je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziko; teoretično sta ga sočasno razvila [[Grigori Landsberg]] in [[Leonid Mandelštam]]. Ramanovo sipanje je danes osnova Ramanove spektroskopije, ki se uporablja za identifikacijo molekul, določanje njihove strukture, faze, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;https://www.osti.gov/servlets/purl/1657004&lt;/ref&gt;

Pri Ramanovem sipanju foton interagira z molekulo, ki ima vibracijska in rotacijska energijska stanja. Molekula se najprej vzbudi v t. i. virtualno stanje (kratkotrajno stanje, ki ni lastno energijsko stanje molekule), nato pa preide v drugo vibracijsko ali rotacijsko stanje, pri čemer se energija oddanega fotona razlikuje od energije vpadnega fotona. Ker gre za sipanje in ne za absorpcijo ter ponovno emisijo kot pri fluorescenci, je proces hiter in ne vključuje realnih vzbujenih elektronskih stanj.

Glede na spremembo energije fotona ločimo dva osnovna tipa Ramanovega sipanja:

* '''Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton izgubi del energije, molekula pa preide iz nižjega v višje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima manjšo energijo in daljšo valovno dolžino od vpadnega.
* '''Anti-Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton pridobi energijo, molekula pa preide iz višjega v nižje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima večjo energijo in krajšo valovno dolžino od vpadnega.

Ker je pri sobni temperaturi večina molekul v osnovnem vibracijskem stanju, je Stokesovo sipanje običajno močnejše od anti-Stokesovega; razmerje med njima je odvisno od temperature in se izkorišča za [[Termometrija|termometrijo]].&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Ramanov premik in energijska bilanca ===
Razlika v energiji oziroma frekvenci med vpadnim in sipanim fotonom se imenuje '''Ramanov premik''' in je značilna za posamezno molekulo ter njen vibracijski ali rotacijski prehod. Če je &lt;math&gt;\nu_0&lt;/math&gt; frekvenca vpadnega fotona in &lt;math&gt;\nu_s&lt;/math&gt; frekvenca sipanega fotona, je Ramanov premik: &lt;math&gt;\Delta \nu = \nu_0 - \nu_s&lt;/math&gt;

Za Stokesovo sipanje je &lt;math&gt;\Delta \nu &gt; 0&lt;/math&gt; (sipani foton ima nižjo frekvenco), za anti-Stokesovo pa &lt;math&gt;\Delta \nu &lt; 0&lt;/math&gt;. Ramanov premik se običajno izraža z valovnim številom (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;), ki je sorazmerno z energijsko razliko med vibracijskimi nivoji molekule. Ker so vibracijske energijske razlike značilne za posamezne kemijske vezi in molekule, Ramanov spekter (intenziteta sipane svetlobe v odvisnosti od &lt;math&gt;\Delta \nu&lt;/math&gt;) služi kot »prstni odtis« molekule.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Intenziteta ===
Ramanovo sipanje je zelo šibek pojav: le približno 1 od 10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; do 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; vpadnih fotonov se sipa neelastično (Ramanovo sipanje), preostali pa se sipajo elastično (Rayleighovo sipanje) ali preidejo skozi vzorec brez interakcije. Intenziteta Ramanovega signala je sorazmerna s:

* '''koncentracijo molekul''' v vzorcu,
* '''intenziteto vpadnega laserja''',
* '''Ramanovim presekom''' molekule, ki je odvisen od spremembe polarizabilnosti molekule med vibracijo (molekule z večjo spremembo polarizabilnosti imajo močnejše Ramanove črte).

Zaradi šibkosti signala se v Ramanovi spektroskopiji uporabljajo močni laserji, občutljivi detektorji (CCD) in učinkovito zatiranje Rayleighove komponente z uporabo filtrov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Razlika med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem ===
Ključne razlike med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem so:

* '''Elastičnost''': Rayleighovo sipanje je elastično (sipani foton ima enako energijo in valovno dolžino kot vpadni), Ramanovo sipanje pa je neelastično (sipani foton ima drugačno energijo in valovno dolžino).
* '''Mehanizem''': pri Rayleighovem sipanju molekula ostane v istem vibracijskem ali rotacijskem stanju, pri Ramanovem sipanju pa preide v drugo stanje.
* '''Intenziteta''': Rayleighovo sipanje je mnogo močnejše (predstavlja večino sipane svetlobe), Ramanovo sipanje pa je zelo šibko (približno 1:10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; – 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;).
* '''Uporaba''': Rayleighovo sipanje pojasnjuje optične pojave v atmosferi (modro nebo, polarizacija), Ramanovo sipanje pa se uporablja predvsem v spektroskopiji za identifikacijo molekul in preučevanje vibracijskih stanj.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Stimulirano Ramanovo sipanje (SRS) ===
Pri zelo visokih intenzitetah laserja (npr. pri kratkih pulzih) pride do '''stimuliranega Ramanovega sipanja''' (SRS), pri katerem Ramanov proces postane nelinearen in ojačan; v tem režimu je mogoče doseči visoko pretvorbeno učinkovitost iz črpalnega sevanja v Ramanove črte. SRS se izkorišča v Ramanovih laserjih za pretvorbo valovne dolžine, pri daljinskem zaznavanju (LiDAR) za večspektralno detekcijo in v spektroskopiji plinov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Ramanovo sipanje ima številne uporabe v znanosti in tehnologiji:

* '''Ramanova spektroskopija''' – identifikacija molekul, določanje kemijske sestave, faze, kristaliničnosti, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih; uporablja se v kemiji, znanosti o materialih, farmaciji, geologiji in biologiji.
* '''Medicinska diagnostika''' – neinvazivna analiza tkiv, celic in bioloških tekočin; razlikovanje med zdravimi in tumorskimi tkivi ter identifikacija bakterij.
* '''Daljinsko zaznavanje in LiDAR''' – Ramanov LiDAR se uporablja za merjenje koncentracij plinov (&lt;math&gt;(\mathrm{H_2O}), (\mathrm{CO_2}), (\mathrm{O_2})&lt;/math&gt;) v atmosferi, temperaturnih profilov in aerosolov.
* '''Plazmonska in površinsko ojačana Ramanova spektroskopija (SERS)''' – ojačanje Ramanovega signala na hrapavih kovinskih površinah (zlato, srebro) za detekcijo posameznih molekul.
* '''Kemijsko ojačano Ramanovo sipanje''' – novejši pristopi z uporabo prevodnih polimerov za racionalno načrtovanje ojačevalcev Ramanovega signala.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>ase26gltqcu0ir8r985q6y3ez008807</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761633</id>
      <parentid>6761631</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T04:38:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Niko Petrič je prestavil_a stran [[Ekstinkcija (astronomija)]] na [[Ekstinkcija svetlobe]]: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]]</comment>
      <origin>6761631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85929" sha1="ase26gltqcu0ir8r985q6y3ez008807" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Ločimo atmosfersko in medzvezdno ekstinkcijo. '''Atmosferska ekstinkcija''' je slabljenje svetlobe zvezd ali drugih nebesnih teles, ko ta prehaja skozi Zemljino atmosfero. Nastane zaradi dveh glavnih mehanizmov: Rayleighovega sipanja na plinskih molekulah (kisik, dušik), Miejevega sipanja na večjih delcih (aerosoli, prah, vodne kapljice) in absorpcije svetlobe na določenih plinih, kot so ozon, vodna para in ogljikov dioksid. Izrazitost atmosferske ekstinkcije je močno odvisna od trenutnih vremenskih razmer, nadmorske višine opazovališča in zlasti od zračne mase oziroma kota, pod katerim svetloba prihaja (telesa blizu obzorja izgubijo znatno več svetlobe kot tista v zenitu). Ker se ozračje nenehno giblje in spreminja, se atmosferska ekstinkcija spreminja iz ure v uro ter iz kraja v kraj. '''Medzvezdna ekstinkcija''' po drugi strani nastane med prehodom svetlobe skozi medzvezdni prostor znotraj galaksije, predvsem zaradi medzvezdnega prahu (delci ogljika, silikatov in ledu). Za razliko od Zemljine atmosfere, ki svetlobo oslabi na zadnjih nekaj desetih kilometrih potovanja, deluje medzvezdna ekstinkcija na razdaljah stotih ali tisočih svetlobnih let. Njen učinek je statičen na človeških časovnih skalah, saj so prašni oblaki v galaksiji večinoma nepremični v primerjavi s kratkimi opazovanji, vendar je porazdeljena izjemno neenakomerno – najbolj izrazita je v ravnini Rimske ceste, kjer je koncentracija medzvezdnega prahu največja. Ključna razlika v valovni odvisnosti in rdečenju svetlobe tiči v velikosti delcev, ki svetlobo sipajo ali absorbirajo. V Zemljini atmosferi prevladuje Rayleighovo sipanje na drobnih molekulah, pri katerem je slabljenje obratno sorazmerno s četrto potenco valovne dolžine (1/λ⁴) kar pomeni izjemno močno preferenčno sipanje modre svetlobe. Medzvezdni prašni delci pa so bistveno večji od plinskih molekul, zato je odvisnost medzvezdnega rdečenja od valovne dolžine blažja (približno 1/λ). Posledično obeh pojavov ne moremo korigirati na enak način: atmosfersko ekstinkcijo astronomi odpravijo z merjenjem standardnih zvezd pri različnih višinah nad obzorjem med isto opazovalno nočjo, medzvezdno ekstinkcijo pa preračunajo na podlagi znanih spektralnih tipov zvezd in infrardečih opazovanj, saj infrardeča svetloba skozi medzvezdni prah prehaja z znatno manjše izgube kot vidna svetloba.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona.

V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]].

Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]].

V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave.

Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]].

V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.&lt;ref&gt;https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf&lt;/ref&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=http://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radiativnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Rayleighov zakon sipanja ==
'''Rayleighov zakon sipanja''' opisuje elastično sipanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine vpadne svetlobe (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;). Zakon je leta 1871 postavil John William Strutt, 3. baron Rayleigh, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe obratno sorazmerna s četrto potenco valovne dolžine, kar pojasni modro barvo dnevnega neba in rdečkaste sončne zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;https://academic.oup.com/book/43116/chapter-abstract/361686357?login=false&amp;redirectedFrom=fulltext&lt;/ref&gt;

Rayleighovo sipanje nastane, ko elektromagnetno valovanje vpade na majhne delce (molekule plina, majhne aerosole), ki so mnogo manjši od valovne dolžine svetlobe. Električno polje vpadnega valovanja v delcu inducira nihajoči električni dipol; ta inducirani dipol seva elektromagnetno valovanje v vse smeri, kar opazujemo kot sipano svetlobo. Ker so molekule v plinu naključno orientirane in ločene z razdaljami, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino, je sipana svetloba nekoherentna; intenziteta sipanja je vsota prispevkov posameznih molekul. Ključna lastnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost od valovne dolžine: krajše valovne dolžine (modra svetloba) se sipajo veliko močneje kot daljše (rdeča svetloba), kar je neposredna posledica odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; v Rayleighovem zakonu.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Osnovna enačba za intenziteto ===
Za en sam majhen delec (kroglo s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in lomnim količnikom &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;), ki ga osvetljuje monokromatska, nepolarizirana svetloba z intenziteto &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; in valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, je intenziteta &lt;math&gt;I_s&lt;/math&gt; sipane svetlobe na razdalji &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; od delca in pod kotom &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na smer vpadnega žarka podana z: &lt;math&gt;I_s(\theta) = I_0 \, \frac{1 + \cos^2\theta}{2 R^2} \, \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \, \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 \, r^6&lt;/math&gt;

kjer je:

*  &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe,
*  &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v mediju (običajno v vakuumu ali zraku),
*  &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; relativni lomni količnik delca glede na okolico,
*  &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; polmer delca,
*  &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; razdalja od delca do točke opazovanja,
*  &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot sipanja (kot med smerjo vpadnega in sipanega žarka).

Za molekularno sipanje v plinih se namesto polmera in lomnega količnika pogosto uporabljata polarizabilnost &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; ali lomni količnik plina &lt;math&gt;n_{\text{plina}}&lt;/math&gt; ter številska gostota molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Najpomembnejša značilnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost intenzitete od valovne dolžine: &lt;math&gt;I_s \propto \frac{1}{\lambda^4}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se svetloba z dvakrat krajšo valovno dolžino sipa 16-krat močneje. V vidnem delu spektra se zato modra svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 450 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;) sipa približno 4–5-krat močneje kot rdeča svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 650 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;). Ta odvisnost je neposredni vzrok za modro barvo dnevnega neba: sončna svetloba, ki potuje skozi atmosfero, se na molekulah zraka (predvsem &lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;) močneje sipa v modrem delu spektra, zato nebo vidimo modro. Ob sončnem zahodu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra komponenta je močno oslabljena zaradi sipanja, preostaneta pa rdeča in oranžna svetloba, kar daje rdečkaste zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Sipalni presek in koeficient sipanja ===
Za en sam delec definiramo '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;, ki pove, kolikšen delež vpadne energije se razprši. Za Rayleighovo sipanje na krogli velja: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi}{3} \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4
\left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 r^6&lt;/math&gt;.

Za molekule plina se pogosto uporablja izraz z lomnim količnikom plina &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; in številsko gostoto molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi^3}{3 \lambda^4 N^2} (n^2 - 1)^2 F&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;F&lt;/math&gt; faktor, ki upošteva anizotropijo molekul (za zrak je &lt;math&gt;F \approx 1&lt;/math&gt;). Linearni sipalni koeficient (na enoto dolžine) je potem: &lt;math&gt;\alpha_{\text{sca}} = N \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;.

Za zrak pri standardnih pogojih (tlak 1 atm, temperatura 0 °C) je Rayleighov sipalni koeficient približno &lt;math&gt;1{,}6 \times 10^{-5} \mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; pri 532 nm (zelena svetloba), kar pomeni, da se na kilometer poti v navpični smeri zaradi molekularnega sipanja izgubi nekaj odstotkov svetlobe.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Rayleighovo sipanje ni izotropno; intenziteta sipane svetlobe je odvisna od kota &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; med vpadnim in sipanim žarkom. Za nepolarizirano vpadno svetlobo velja: &lt;math&gt;I_s(\theta) \propto 1 + \cos^2\theta&lt;/math&gt;.

To pomeni, da je sipanje enako močno v smeri naprej (&lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt;) in nazaj (&lt;math&gt;\theta = 180^\circ&lt;/math&gt;), nekoliko šibkejše pa pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;). Ta kotna odvisnost je značilna za dipolno sevanje in izhaja iz dejstva, da inducirani dipol ne seva v smeri svoje osi.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Polarizacija sipane svetlobe ===
Ena najpomembnejših lastnosti Rayleighovega sipanja je polarizacija sipane svetlobe. Ko nepolarizirana svetloba (npr. sončna svetloba) zadene molekulo, se svetloba, sipana pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;) glede na smer vpadnega žarka, delno ali popolnoma polarizira. Stopnja polarizacije &lt;math&gt;P&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;P(\theta)=\frac{1-\cos^2\theta}{1+\cos^2\theta}&lt;/math&gt;.

Za &lt;chem&gt;\theta = 90^\circ&lt;/chem&gt; je &lt;math&gt;P=1&lt;/math&gt;, kar pomeni popolno linearno polarizacijo; za &lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt; je &lt;math&gt;P=0&lt;/math&gt; (ni polarizacije). To lastnost opazimo na nebu: svetloba, ki prihaja iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana, kar se izkorišča v polarimetriji in pri določanju smeri Sonca tudi ob oblačnem vremenu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Stetefeld |first=Jörg |last2=McKenna |first2=Sean A. |last3=Patel |first3=Trushar R. |date=2016-12 |title=Dynamic light scattering: a practical guide and applications in biomedical sciences |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5425802/ |magazine=Biophysical Reviews |pages=409–427 |volume=8 |issue=4 |doi=10.1007/s12551-016-0218-6 |issn=1867-2450 |pmc=5425802 |pmid=28510011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~dmw/phy218/Lectures/Lect_64b.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v Zemljini atmosferi ===
V Zemljini atmosferi so glavni povzročitelji Rayleighovega sipanja molekule dušika (&lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt;) in kisika (&lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;), ki so veliko manjše od valovne dolžine vidne svetlobe. Zaradi odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; se modra svetloba sipa veliko močneje kot rdeča, kar povzroči:

* '''Modro dnevno nebo''' – sipana svetloba, ki pride do opazovalca iz vseh smeri, je bogata z modro komponento.
* '''Rdečkaste sončne zahode in vzhode''' – pri nizkem Soncu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra svetloba je močno oslabljena, preostaneta pa rdeča in oranžna komponenta.
* '''Polarizacijo neba''' – svetloba iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana.

Rayleighov sipalni koeficient v atmosferi je odvisen od tlaka in temperature; približno velja, da je sorazmeren z gostoto zraka. V bližnjem ultravijoličnem delu spektra (okoli 300–400 nm) je Rayleighovo sipanje tako močno, da se znaten delež sončne svetlobe razprši že v zgornjih plasteh atmosfere.&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6816254/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://step.esa.int/docs/tutorials/S3TBX_Rayleigh_Correction_Tutorial.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v drugih medijih ===
Rayleighov zakon sipanja se uporablja ne le v atmosferi, temveč tudi v drugih medijih:

* '''Medzvezdni medij''' – majhni delci in molekule v medzvezdnem prostoru sipajo svetlobo zvezd; čeprav je tu pogosto pomembnejše sipanje od prahu (Miejev režim), Rayleighovo sipanje prispeva k ekstinkciji v UV-delu spektra.
* '''Optična vlakna''' – Rayleighovo sipanje na mikroskopskih nehomogenostih v steklu je glavni vzrok za izgube v optičnih vlaknih, zlasti pri krajših valovnih dolžinah.
* '''Spektroskopija in kalibracija''' – natančni Rayleighovi sipalni preseki plinov (npr. Ar, &lt;math&gt;CO_2&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;SF_6&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;CH_4&lt;/math&gt;) se uporabljajo za kalibracijo visokokakovostnih optičnih resonatorjev in diferencialne optične absorpcijske spektroskopije (DOAS).
* '''Kozmologija''' – Rayleighovo sipanje fotonov na nevtralnem vodiku pred rekombinacijo in med njo vpliva na temperaturne in polarizacijske spektre kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CMB).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Rayleigh Scattering |url=https://acd-ext.gsfc.nasa.gov/anonftp/acd/daac_ozone/Lecture4/Text/Semifinal/rayleigh.html |access-date=2026-10-06 |website=acd-ext.gsfc.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

=== Meje veljavnosti ===
Rayleighov zakon velja le pod določenimi pogoji:

# '''Velikost delca''' – delec mora biti veliko manjši od valovne dolžine (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;, običajno &lt;math&gt;d &lt; \lambda/10&lt;/math&gt;. Za večje delce (aerosole, kapljice, prah) je treba uporabiti Miejevo teorijo.
# '''Neresonančno območje''' – valovna dolžina mora biti dovolj oddaljena od absorpcijskih resonanc snovi; v bližini resonanc se pojavijo odstopanja od odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;.
# '''Neodvisni sipalci''' – molekule ali delci morajo biti dovolj redki, da ne pride do koherentnega sipanja ali interferenčnih učinkov; v gostih medijih lahko pride do kolektivnih učinkov.

Ko ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti splošnejše modele, kot so Miejeva teorija za večje delce ali natančne kvantnomehanske obravnave za resonančno sipanje.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=To appear in The Astrophysical Journal Scattering by Interstellar Dust Grains. I. Optical and Ultraviolet |url=https://ar5iv.labs.arxiv.org/html/astro-ph/0304060 |access-date=2026-10-06 |website=ar5iv |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Miejeva teorija sipanja ==
'''Miejeva teorija sipanja''' (pogosto imenovana tudi Lorenz–Mie–Debyejeva teorija) je analitična rešitev Maxwellovih enačb za sipanje elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli poljubne velikosti. Teorijo je leta 1908 razvil nemški fizik Gustav Mie, neodvisno pa sta jo izpeljala tudi Ludvig Lorenz (konec 19. stoletja) in Peter Debye (1909); danes se pogosto imenuje Lorenz–Mie–Debyejeva teorija, čeprav je Miejevo ime najbolj uveljavljeno. Miejeva teorija omogoča natančen izračun sipalnega, absorpcijskega in ekstinkcijskega preseka za sferične delce (aerosole, kapljice, zrna prahu, nanodelce) v celotnem razponu razmerij med velikostjo delca in valovno dolžino svetlobe.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;[https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf? https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf?]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jocd.16470&lt;/ref&gt;

=== Osnovne predpostavke ===
Miejeva teorija obravnava sipanje ravnega elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt;, ki je vgrajena v neskončen, homogen medij. Ključne predpostavke so:

# '''Sferična geometrija''' – delec je popolna krogla; za nesferične delce je treba uporabiti numerične metode ali približke.
# '''Homogenost in izotropnost''' – lomni količnik delca je enak v vseh točkah in smereh znotraj delca.
# '''Linearni odziv''' – snov se odziva linearno na električno polje; ni nelinearnih optičnih pojavov.
# '''Monokromatsko valovanje''' – vpadno svetlobo obravnavamo pri eni frekvenci (valovni dolžini).
# '''Neskončen medij''' – delec je dovolj daleč od drugih delcev in meja, da ni interferenčnih ali večkratnih sipanj.

Teorija je eksaktna rešitev Maxwellovih enačb za ta idealizirani primer in ne vsebuje približkov glede velikosti delca.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Parameter velikosti in kompleksni lomni količnik ===
Ključna brezrazsežna količina v Miejevi teoriji je '''parameter velikosti''' &lt;math&gt;x&lt;/math&gt;, definiran kot: &lt;math&gt;x = \frac{2\pi a}{\lambda} = k a&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v okolici in &lt;math&gt;k = 2\pi/\lambda&lt;/math&gt; valovno število. Parameter &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; meri razmerje med obsegom delca in valovno dolžino; za &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt; smo v Rayleighovem režimu, za &lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt; v Miejevem režimu, za &lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt; pa v režimu velikih delcev (geometrijska optika).

Drugi ključni parameter je '''relativni kompleksni lomni količnik''' &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;m = n + i k = \frac{n_{\text{delec}} + i k_{\text{delec}}}{n_{\text{okolica}}}&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;n_{\text{delec}}&lt;/math&gt; realni lomni količnik delca, &lt;math&gt;k_{\text{delec}}&lt;/math&gt; absorpcijski indeks (ekstinkcijski koeficient) delca in &lt;math&gt;n_{\text{okolica}}&lt;/math&gt; lomni količnik okolice. Realni del &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost in lom svetlobe, imaginarni del &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijo svetlobe v delcu.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Miejeva koeficienta in neskončne vrste ===
Rešitev Maxwellovih enačb za sipanje na krogli se zapiše kot vsota sferičnih valov (multipolna razširitev); koeficienti te razširitve so t. i. '''Miejevi koeficienti''' &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt;. Ti koeficienti so funkcije parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in kompleksnega lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; ter vključujejo Riccati–Besslove funkcije &lt;math&gt;\psi_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\xi_n&lt;/math&gt; (ali navadne Besslove in Hanklove funkcije).

Za nepolarizirano vpadno svetlobo sta sipalni in ekstinkcijski presek podana z neskončnima vrstama: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1) \left( |a_n|^2 + |b_n|^2 \right)&lt;/math&gt; &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1)  \operatorname{Re}(a_n + b_n)&lt;/math&gt;.

Absorpcijski presek je razlika med ekstinkcijskim in sipalnim presekom: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \sigma_{\text{ext}} - \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;

Miejeva koeficienta &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt; ustrezata električnim in magnetnim multipolom (dipol, kvadrupol, oktupol itd.); pri majhnih delcih prevladuje prvi člen (&lt;math&gt;n=1&lt;/math&gt;, dipol), pri večjih delcih pa prispevajo višji multipoli.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Učinkovitosti ===
Namesto absolutnih presekov se pogosto uporabljajo brezrazsežne '''učinkovitosti''' (angl. ''efficiency factors''), definirane kot razmerje med presekom in geometrijskim presekom delca &lt;math&gt;\pi a^2&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;Q_{\text{sca}} = \frac{\sigma_{\text{sca}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{ext}} = \frac{\sigma_{\text{ext}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{abs}} = \frac{\sigma_{\text{abs}}}{\pi a^2}
&lt;/math&gt;.

Učinkovitosti so odvisne od parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;. Za velike delce (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;) se &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; približuje vrednosti 2 (t. i. »ekstinkcijski paradoks«: delec odstrani iz žarka dvakrat več energije, kot bi pričakovali na podlagi njegovega geometrijskega preseka, zaradi interference med vpadnim in sipanim valovanjem).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Miejeva teorija omogoča izračun kotne porazdelitve sipane svetlobe oziroma fazne funkcije. Za razliko od Rayleighovega sipanja, pri katerem je kotna porazdelitev preprosta, &lt;math&gt;1+\cos^2\theta&lt;/math&gt;, je pri Miejevem sipanju kotna odvisnost kompleksnejša in kaže močno preferenco za sipanje naprej (v smeri vpadnega žarka), zlasti pri večjih delcih. To je razlog, da oblaki, sestavljeni iz kapljic vode, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino svetlobe, sipajo svetlobo skoraj enakomerno pri vseh valovnih dolžinah in predvsem naprej, kar prispeva k njihovi beli barvi.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2925276/&lt;/ref&gt;

=== Limiti ===
Miejeva teorija vključuje oba skrajna primera:

* '''Rayleighov limit''' (&lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;): ko je delec veliko manjši od valovne dolžine, se Miejevi izrazi poenostavijo v Rayleighov zakon sipanja, pri čemer velja &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} \propto \lambda^{-4}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \propto \lambda^{-1}&lt;/math&gt; (za absorbirajoče delce).
* '''Geometrijski limit''' (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;): za velike delce se sipanje približa geometrijski optiki, ki vključuje lom, odboj in difrakcijo; ekstinkcijska učinkovitost se približuje vrednosti 2, kotna porazdelitev pa kaže močan vrh v smeri naprej.

Za delce, ki so primerljivi z valovno dolžino (&lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt;), Miejeva teorija daje kompleksne oscilacije presekov v odvisnosti od valovne dolžine in velikosti delca, kar se na primer kaže pri barvnih pojavih na nanodelcih plemenitih kovin (površinski plazmoni).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Miejeva teorija se uporablja na številnih področjih:

* '''Atmosferska fizika''' – opis sipanja na aerosolih, oblakih, dežju in vulkanskem pepelu ter modeliranje ekstinkcije in albeda oblakov.
* '''Oceanografija''' – opis sipanja na planktonu in suspendiranih delcih v vodi.
* '''Astrofizika''' – opis sipanja na medzvezdnem prahu, cirkumstelarnih ovojnicah in akrecijskih diskih.
* '''Nanofotonika in plazmonika''' – resonančno sipanje na kovinskih nanodelcih (zlato, srebro), pri katerem pride do površinskih plazmonskih resonanc in izrazitih barvnih učinkov.
* '''Merjenje velikosti delcev''' – inverzni problem, pri katerem se iz izmerjene kotne porazdelitve sipane svetlobe določa porazdelitev velikosti aerosolov ali koloidov.

Za praktične izračune se uporabljajo numerične implementacije Miejevih enačb (npr. v okolju MATLAB in knjižnicah za Python), ki omogočajo hiter izračun presekov in faznih funkcij za poljubni vrednosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

== Ramanovo sipanje ==
'''Ramanovo sipanje''' (ali Ramanov pojav) je neelastično sipanje fotonov na molekulah, pri katerem foton ob interakciji z molekulo spremeni svojo energijo oziroma frekvenco in valovno dolžino zaradi prenosa energije v vibracijska ali rotacijska stanja molekule ali obratno. Pojav je leta 1928 eksperimentalno odkril indijski fizik [[Čandrasekara Venkata Raman|Čandrasekhara Venkata Raman]], za kar je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziko; teoretično sta ga sočasno razvila [[Grigori Landsberg]] in [[Leonid Mandelštam]]. Ramanovo sipanje je danes osnova Ramanove spektroskopije, ki se uporablja za identifikacijo molekul, določanje njihove strukture, faze, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;https://www.osti.gov/servlets/purl/1657004&lt;/ref&gt;

Pri Ramanovem sipanju foton interagira z molekulo, ki ima vibracijska in rotacijska energijska stanja. Molekula se najprej vzbudi v t. i. virtualno stanje (kratkotrajno stanje, ki ni lastno energijsko stanje molekule), nato pa preide v drugo vibracijsko ali rotacijsko stanje, pri čemer se energija oddanega fotona razlikuje od energije vpadnega fotona. Ker gre za sipanje in ne za absorpcijo ter ponovno emisijo kot pri fluorescenci, je proces hiter in ne vključuje realnih vzbujenih elektronskih stanj.

Glede na spremembo energije fotona ločimo dva osnovna tipa Ramanovega sipanja:

* '''Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton izgubi del energije, molekula pa preide iz nižjega v višje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima manjšo energijo in daljšo valovno dolžino od vpadnega.
* '''Anti-Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton pridobi energijo, molekula pa preide iz višjega v nižje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima večjo energijo in krajšo valovno dolžino od vpadnega.

Ker je pri sobni temperaturi večina molekul v osnovnem vibracijskem stanju, je Stokesovo sipanje običajno močnejše od anti-Stokesovega; razmerje med njima je odvisno od temperature in se izkorišča za [[Termometrija|termometrijo]].&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Ramanov premik in energijska bilanca ===
Razlika v energiji oziroma frekvenci med vpadnim in sipanim fotonom se imenuje '''Ramanov premik''' in je značilna za posamezno molekulo ter njen vibracijski ali rotacijski prehod. Če je &lt;math&gt;\nu_0&lt;/math&gt; frekvenca vpadnega fotona in &lt;math&gt;\nu_s&lt;/math&gt; frekvenca sipanega fotona, je Ramanov premik: &lt;math&gt;\Delta \nu = \nu_0 - \nu_s&lt;/math&gt;

Za Stokesovo sipanje je &lt;math&gt;\Delta \nu &gt; 0&lt;/math&gt; (sipani foton ima nižjo frekvenco), za anti-Stokesovo pa &lt;math&gt;\Delta \nu &lt; 0&lt;/math&gt;. Ramanov premik se običajno izraža z valovnim številom (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;), ki je sorazmerno z energijsko razliko med vibracijskimi nivoji molekule. Ker so vibracijske energijske razlike značilne za posamezne kemijske vezi in molekule, Ramanov spekter (intenziteta sipane svetlobe v odvisnosti od &lt;math&gt;\Delta \nu&lt;/math&gt;) služi kot »prstni odtis« molekule.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Intenziteta ===
Ramanovo sipanje je zelo šibek pojav: le približno 1 od 10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; do 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; vpadnih fotonov se sipa neelastično (Ramanovo sipanje), preostali pa se sipajo elastično (Rayleighovo sipanje) ali preidejo skozi vzorec brez interakcije. Intenziteta Ramanovega signala je sorazmerna s:

* '''koncentracijo molekul''' v vzorcu,
* '''intenziteto vpadnega laserja''',
* '''Ramanovim presekom''' molekule, ki je odvisen od spremembe polarizabilnosti molekule med vibracijo (molekule z večjo spremembo polarizabilnosti imajo močnejše Ramanove črte).

Zaradi šibkosti signala se v Ramanovi spektroskopiji uporabljajo močni laserji, občutljivi detektorji (CCD) in učinkovito zatiranje Rayleighove komponente z uporabo filtrov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Razlika med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem ===
Ključne razlike med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem so:

* '''Elastičnost''': Rayleighovo sipanje je elastično (sipani foton ima enako energijo in valovno dolžino kot vpadni), Ramanovo sipanje pa je neelastično (sipani foton ima drugačno energijo in valovno dolžino).
* '''Mehanizem''': pri Rayleighovem sipanju molekula ostane v istem vibracijskem ali rotacijskem stanju, pri Ramanovem sipanju pa preide v drugo stanje.
* '''Intenziteta''': Rayleighovo sipanje je mnogo močnejše (predstavlja večino sipane svetlobe), Ramanovo sipanje pa je zelo šibko (približno 1:10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; – 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;).
* '''Uporaba''': Rayleighovo sipanje pojasnjuje optične pojave v atmosferi (modro nebo, polarizacija), Ramanovo sipanje pa se uporablja predvsem v spektroskopiji za identifikacijo molekul in preučevanje vibracijskih stanj.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Stimulirano Ramanovo sipanje (SRS) ===
Pri zelo visokih intenzitetah laserja (npr. pri kratkih pulzih) pride do '''stimuliranega Ramanovega sipanja''' (SRS), pri katerem Ramanov proces postane nelinearen in ojačan; v tem režimu je mogoče doseči visoko pretvorbeno učinkovitost iz črpalnega sevanja v Ramanove črte. SRS se izkorišča v Ramanovih laserjih za pretvorbo valovne dolžine, pri daljinskem zaznavanju (LiDAR) za večspektralno detekcijo in v spektroskopiji plinov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Ramanovo sipanje ima številne uporabe v znanosti in tehnologiji:

* '''Ramanova spektroskopija''' – identifikacija molekul, določanje kemijske sestave, faze, kristaliničnosti, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih; uporablja se v kemiji, znanosti o materialih, farmaciji, geologiji in biologiji.
* '''Medicinska diagnostika''' – neinvazivna analiza tkiv, celic in bioloških tekočin; razlikovanje med zdravimi in tumorskimi tkivi ter identifikacija bakterij.
* '''Daljinsko zaznavanje in LiDAR''' – Ramanov LiDAR se uporablja za merjenje koncentracij plinov (&lt;math&gt;(\mathrm{H_2O}), (\mathrm{CO_2}), (\mathrm{O_2})&lt;/math&gt;) v atmosferi, temperaturnih profilov in aerosolov.
* '''Plazmonska in površinsko ojačana Ramanova spektroskopija (SERS)''' – ojačanje Ramanovega signala na hrapavih kovinskih površinah (zlato, srebro) za detekcijo posameznih molekul.
* '''Kemijsko ojačano Ramanovo sipanje''' – novejši pristopi z uporabo prevodnih polimerov za racionalno načrtovanje ojačevalcev Ramanovega signala.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>ase26gltqcu0ir8r985q6y3ez008807</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portal:V novicah/Glavna stran/oktober 2026</title>
    <ns>100</ns>
    <id>609365</id>
    <revision>
      <id>6761361</id>
      <parentid>6761034</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:45:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6761361</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2408" sha1="e7xd6j7m8jya11bsg6p7tb7wd56evd6" xml:space="preserve">[[Slika:A6-FKF B737Max8 2026-01-02 DXB FlyDubai psnb.jpeg|180px|right|FlyDubai Boeing 737 MAX 8 A6-FKF]]
*Posadka in potniki na '''[[Let 1073 Flydubai|letu 1073 družbe Flydubai]]''' so preprečili poskus ugrabitve in strmoglavljenja letala &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; nad [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]].
*Končalo se je '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026]]''', zmagala je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]], ki je v finalu premagala [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]].
*Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev.
*'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]]  je zahteval vsaj 83 žrtev.
*'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].
*Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]].
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
{{Flatlist|class=inline}}
* [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]]
* [[Rusko-ukrajinska vojna]]
* [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]]
{{endflatlist}}
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
'''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' 
&lt;!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov.
Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega.
Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&amp;nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami.
Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--&gt;
[[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist;
[[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka;
[[Karel Zelenko]] ({{abbr|102|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik;
[[Gloria Steinem]] ({{abbr|92|umrla 2. septembra}}), ameriška novinarka in feministka;
[[Harald V. Norveški|Harald V.]] ({{abbr|89|umrl 28. avgusta}}), norveški kralj;
[[Ratko Mladić]] ({{abbr|84|umrl 27. avgusta}}), srbski general</text>
      <sha1>e7xd6j7m8jya11bsg6p7tb7wd56evd6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gaodzu (dinastija Tang)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609499</id>
    <revision>
      <id>6761407</id>
      <parentid>6761167</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:13:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6761407</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8877" sha1="ax2grb4gd7kgnrjlq3pk57bsrmmwjv2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Cesar Gaodzu&lt;br/&gt;{{nobold|唐高祖}}
| image           = TangGaozu.jpg
| caption         = Cesar Gaodzu; slika iz obdobja dinastije Ming (1368–1644) 
| succession      = Cesar dinastije Tang
| reign           = 18. junij 618 – 4. september 626&lt;ref&gt;[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191&lt;/ref&gt; 
| reign_type      = Reign
| successor       = [[Tajdzong]]
| birth_date      = 7. april 566
| birth_place     = [[Čangan]], [[Severni Džov]]
| death_date      = 25. junij 635 (star 69 let)
| death_place     = Palača Daan, Čangan, [[Dinastija Tang]]
| burial_place    = Mavzolej Šjan (獻陵)
| spouse          = cesarica Tajmu&lt;br /&gt;(por. 581 ?; u. 613 ?)
| spouse_type     = Soproge
| issue           = 
| full_name       = Li Juan {{lang|zh|李淵}}
| era_dates       = Vude ({{lang|zh|武德}})
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Šenjao&lt;ref&gt;([上元元年]秋八月壬辰，追尊宣简公为宣皇帝，懿王为光皇帝，太祖武皇帝为高祖神尧皇帝...) ''Jiu Tang Shu'', vol.05&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯皇帝}})&lt;br /&gt;'''Celo:''' Cesar Šenjao Dašeng Daguang Šjao&lt;ref&gt;([天宝十三载]二月....甲戌，亲飨太庙，上高祖谥曰神尧大圣大光孝皇帝，...) ''Jiu Tang Shu'', vol.09&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯大聖大光孝皇帝}})
| temple_name     = Gaodzu ({{lang|zh|高祖}})
| house           = Rodbina Li
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father          = Li Bing 
| mother          = gospa Dugu 
| succession1     = Vojvoda Tanga
| reign_type1     = Mandat
| reign1          = 572 – 20. december 617&lt;ref&gt;On 20 December 617, Tang was promoted to a princedom. ([大业十三年]十一月...甲子，隋帝诏加高祖假黄钺、使持节、大都督内外诸军事、大丞相，进封唐王，总录万机。以武德殿为丞相府，改教为令。以陇西公建成为唐国世子...) ''Jiu Tang Shu'', vol. 01&lt;/ref&gt;
| predecessor1    = Li Bing
| successor1      = vključen v krono 
| succession2     = Tajšang Huang &lt;br&gt; Upokojeni cesar dinastije Tang
| reign_type2     = Mandat
| reign2          = 4. september 626 – 25. junij 635
| image_size      = 200px
}}
{{infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzu'''
| c = 唐高祖
| l = &quot;Visoki prednik Tanga&quot;
| p = Táng Gāozǔ
| w = Tang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Kao&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tzu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|g|ao|1|z|u|3}}
| gr = Tang Gautzuu
| j = Tong&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Gou&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-zou&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| y = Tòhng Gōu-jóu
| tl = Tn̂g Ko-tsóo
| mc = Dang Kaw-tsú
| altname = Li Yuan
| s2 = 李渊
| t2 = 李淵
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Yuān
| w2 = Li&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; Yüan&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|yuan|1}}
| gr2 = Lii Iuan
| j2 = Lei&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; Jyun&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| y2 = Lèih Yūn
| tl2 = Lí Ian
| mc2 = Lí 'wen
| altname3 = Shude
| c3 = 叔德
| l3 = (vljudnostno ime)
| p3 = Shúdé
}}

'''Gaodzu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 高祖, gāo zǔ), rojen kot '''Li Juan''' (kitajsko: 李淵, lǐ yuān), je bil kitajski cesar, ustanovitelj [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], * [[8. april]] [[566]], † [[25. junij]] [[635]].

Njegov vladarski moto je bil Vude (武德, Bojevniška krepost). Izhajal je iz fevdalne družine Li, ki je imela v lasti obsežna zemljišča v provinci [[Šanši]].

Izkoristil je pešanje moči dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] zaradi številnih kmečkih uporov in fevdalnih sporov ter leta 617 zavzel prestolnico Suija [[Čangan]], kjer je bil naslednje leto razglašen za cesarja. S sinom Li Šiminom, kasnejšim cesarjem [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongom]], sta v vojnah podjarmila celotne države. Premagala sta vse svoje  tekmece, vključno z Li Guijem, Dov Džjandejem, Vang Šikongom, Šue Rengaojem in Liu Vodžovom. V želji, da bi se kmečki upori končali, je napovedal znižanje davkov. Leta 626 ga sin Li Šimin odstavil in sam prevzel oblast v cesarstvu.

== Zgodnja leta== 
Li Juan je bil rojen leta 566 v okrožju Longši v severni provinci Gansu kot sin Li Bina,  dostojanstvenika in generala dinastije [[Severni Džov]]. Li Binova sestra Dugu Džjalou je bila poročena z Jang Džjanom, kasnejšim prvim cesarjem dinastije Sui. Ko je Jang Džjan prišel na oblast, je Li Juan nekaj časa ostal na njegovem dvoru in bil nato imenovan za guvernerja oddaljene province. Odstranitev z dvora je bila verjetno posledica Jang Džjanove nenaklonjenosti družini svoje žene.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}

==Vojaška kariera in vzpon na oblast==
Cesar Jang, naslednji vladar dinastije Sui in po materini strani Li Juanov bratranec, se je odločil, da bo Li Juana uvedel v vojaške zadeve. Leta 605 ga je  povišal v generala svoje konjenice in ga leta 613 vzel na pohod proti [[Kogurjo]]ju. Li Juan se je na pohodu izkazal za odličnega generala in v letih 615–616 sodeloval pri zatiranju številnih kmečkih uporov.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}

Leta 616/617 je bil Li Juan imenovan za guvernerja Taijuana (provinca Šanši) na zahodnem robu dinastije Sui. Na tem položaju je moral nenehno odbijati napade [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] in zatirati neprestane upore, ki so razdirali cesarstvo. Li Juan v teh nalogah ni bil uspešen. Vojska kaganata se je uspela utrditi na kitajskem ozemlju, upornik Lju Vudžov pa je prevzel oblast  nad severnim Šanšijem in delom osrednje [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] ter se razglasil za cesarja. Razjarjeni kitajski cesar Jang je v začetku leta 617 ukazal, naj Li Juana privedejo na sodišče, da bi se zagovarjal za svoja dejanja. V tej situaciji je osemnajstletni Li Juanov sin Li Šimin prepričal očeta, naj se upre cesarju Jangu. Upor so vodili Li Juanovi najstarejši sinovi Li Džjančeng, Li Šimin in Li Juandži, njegov zet Čaj Šao, guverner okrožja Džinjang Liu Vendžing in Pe Dži, pomočnik guvernerja cesarske palače v Džinjangu. Vodja upora je dejanskop postal Li Šimin, ki je  cesarju Jang Diju svetoval, naj odstopi v korist mladoletnega Jang Jova. V cesarstvu naj bi kot Jang Jovov regent vladal Li Juan.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=31-33}}

Li Juanova prva dejanja so bila prevzem oblasti v Tajjuanu in usmrtitvi namestnika guvernerja Vang Veja in generala Džunjova, ki ju je lažno obtožil izdaje v korist Vzhodnega turškega kaganata. Potem je sklenil mir z vzhodnoturškim [[Šibi kagan]]om in mu odstopil del kitajskega ozemlja. Sredi leta 617 se je Li Juan na čelu vojske 30.000 mož odpravil proti Čanganu. Na poti je prejel sporočilo uporniškega generala Li Mija, da je v vojni proti silam Suija dosegel tako impresivne uspehe, da se je že imel za cesarja. Li Mi je povabil Li Juana, naj se mu pridruži, v upanju, da ga bo podredil ali se vsaj zaščitil pred njegovim napadom. V upanju, da bo glavne sile cesarja Janga preusmeril proti Li Miju, mu je Li Juan zagotovil, da priznava njegovo vodstvo in da si ne želi nobene oblasti. Ko je Li Mi prejel Li Juanov odgovor, je verjel njegovim zagotovilom in začel oblegati Luojang, s čimer je nase pritegnil večino Jangovih sil.

8. septembra je Li Juan zvabil vladne sile Song Laošengija iz trdnjave in jih v bitki pri Huojiju premagal. Po tej zmagi je Li Juan vse ugledne bojevnike enako nagradil, ne glede na njihov družbeni položaj. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da so se na bojišču vsi soočali z enakimi tveganji. Prepovedal je ubijanje ujetnikov in prebivalcev zavzetih mest, kar je bila takrat običajna praksa ustrahovanja. Ujetnike je ukazal osvoboditi in tistim, ki so bili od daleč, celo dal sredstva za pot domov. Ta praksa je kmalu obrodila sadove: cesarski vojaki in uradniki so se mu začeli množično predajati in vstopati v njegovo službo. Kmalu zatem je osvojil ves Guandžong v dolini reke Veihe v središču province [[Šaanši]] in napredoval proti prestolnici Čangan.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=33-36}}

Oktobra istega leta je Li Juan oblegal Čangan in ga 9. novembra zavzel. Po osvojitvi mesta je izkazal spoštovanje dinastiji Sui z ustoličenjem  dvanajstletnega Jang Jouja, nečaka ali vnuka kitajskega cesarja Janga. Jang je prejel častni naziv Tajšanhuang  (Veliki in vrhovni vladar), namenjen abdiciranim cesarjem. Jang Jov, kasneje znan ko cesar Gong, je Li Juanu podelil naziv princa Tanga (Tang vang) in ga imenoval za čengšjanga, s čimer je nanj prenesel dejansko upravljanje cesarstva. Ko je novica o tem dosegla generala Li Mija, je ta pobesnel, vendar ni mogel ničesar storiti.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=21-22}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=36-37}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 566]]
[[Kategorija:Umrli leta 635]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]</text>
      <sha1>ax2grb4gd7kgnrjlq3pk57bsrmmwjv2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761639</id>
      <parentid>6761407</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T05:12:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Tajdzong</comment>
      <origin>6761639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8903" sha1="l6k8thq7ybolgi3uw6a5n6csm1uwz75" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Cesar Gaodzu&lt;br/&gt;{{nobold|唐高祖}}
| image           = TangGaozu.jpg
| caption         = Cesar Gaodzu; slika iz obdobja dinastije Ming (1368–1644) 
| succession      = Cesar dinastije Tang
| reign           = 18. junij 618 – 4. september 626&lt;ref&gt;[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191&lt;/ref&gt; 
| reign_type      = Reign
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| birth_date      = 7. april 566
| birth_place     = [[Čangan]], [[Severni Džov]]
| death_date      = 25. junij 635 (star 69 let)
| death_place     = Palača Daan, Čangan, [[Dinastija Tang]]
| burial_place    = Mavzolej Šjan (獻陵)
| spouse          = cesarica Tajmu&lt;br /&gt;(por. 581 ?; u. 613 ?)
| spouse_type     = Soproge
| issue           = 
| full_name       = Li Juan {{lang|zh|李淵}}
| era_dates       = Vude ({{lang|zh|武德}})
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Šenjao&lt;ref&gt;([上元元年]秋八月壬辰，追尊宣简公为宣皇帝，懿王为光皇帝，太祖武皇帝为高祖神尧皇帝...) ''Jiu Tang Shu'', vol.05&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯皇帝}})&lt;br /&gt;'''Celo:''' Cesar Šenjao Dašeng Daguang Šjao&lt;ref&gt;([天宝十三载]二月....甲戌，亲飨太庙，上高祖谥曰神尧大圣大光孝皇帝，...) ''Jiu Tang Shu'', vol.09&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯大聖大光孝皇帝}})
| temple_name     = Gaodzu ({{lang|zh|高祖}})
| house           = Rodbina Li
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father          = Li Bing 
| mother          = gospa Dugu 
| succession1     = Vojvoda Tanga
| reign_type1     = Mandat
| reign1          = 572 – 20. december 617&lt;ref&gt;On 20 December 617, Tang was promoted to a princedom. ([大业十三年]十一月...甲子，隋帝诏加高祖假黄钺、使持节、大都督内外诸军事、大丞相，进封唐王，总录万机。以武德殿为丞相府，改教为令。以陇西公建成为唐国世子...) ''Jiu Tang Shu'', vol. 01&lt;/ref&gt;
| predecessor1    = Li Bing
| successor1      = vključen v krono 
| succession2     = Tajšang Huang &lt;br&gt; Upokojeni cesar dinastije Tang
| reign_type2     = Mandat
| reign2          = 4. september 626 – 25. junij 635
| image_size      = 200px
}}
{{infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzu'''
| c = 唐高祖
| l = &quot;Visoki prednik Tanga&quot;
| p = Táng Gāozǔ
| w = Tang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Kao&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tzu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|g|ao|1|z|u|3}}
| gr = Tang Gautzuu
| j = Tong&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Gou&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-zou&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| y = Tòhng Gōu-jóu
| tl = Tn̂g Ko-tsóo
| mc = Dang Kaw-tsú
| altname = Li Yuan
| s2 = 李渊
| t2 = 李淵
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Yuān
| w2 = Li&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; Yüan&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|yuan|1}}
| gr2 = Lii Iuan
| j2 = Lei&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; Jyun&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| y2 = Lèih Yūn
| tl2 = Lí Ian
| mc2 = Lí 'wen
| altname3 = Shude
| c3 = 叔德
| l3 = (vljudnostno ime)
| p3 = Shúdé
}}

'''Gaodzu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 高祖, gāo zǔ), rojen kot '''Li Juan''' (kitajsko: 李淵, lǐ yuān), je bil kitajski cesar, ustanovitelj [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], * [[8. april]] [[566]], † [[25. junij]] [[635]].

Njegov vladarski moto je bil Vude (武德, Bojevniška krepost). Izhajal je iz fevdalne družine Li, ki je imela v lasti obsežna zemljišča v provinci [[Šanši]].

Izkoristil je pešanje moči dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] zaradi številnih kmečkih uporov in fevdalnih sporov ter leta 617 zavzel prestolnico Suija [[Čangan]], kjer je bil naslednje leto razglašen za cesarja. S sinom Li Šiminom, kasnejšim cesarjem [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongom]], sta v vojnah podjarmila celotne države. Premagala sta vse svoje  tekmece, vključno z Li Guijem, Dov Džjandejem, Vang Šikongom, Šue Rengaojem in Liu Vodžovom. V želji, da bi se kmečki upori končali, je napovedal znižanje davkov. Leta 626 ga sin Li Šimin odstavil in sam prevzel oblast v cesarstvu.

== Zgodnja leta== 
Li Juan je bil rojen leta 566 v okrožju Longši v severni provinci Gansu kot sin Li Bina,  dostojanstvenika in generala dinastije [[Severni Džov]]. Li Binova sestra Dugu Džjalou je bila poročena z Jang Džjanom, kasnejšim prvim cesarjem dinastije Sui. Ko je Jang Džjan prišel na oblast, je Li Juan nekaj časa ostal na njegovem dvoru in bil nato imenovan za guvernerja oddaljene province. Odstranitev z dvora je bila verjetno posledica Jang Džjanove nenaklonjenosti družini svoje žene.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}

==Vojaška kariera in vzpon na oblast==
Cesar Jang, naslednji vladar dinastije Sui in po materini strani Li Juanov bratranec, se je odločil, da bo Li Juana uvedel v vojaške zadeve. Leta 605 ga je  povišal v generala svoje konjenice in ga leta 613 vzel na pohod proti [[Kogurjo]]ju. Li Juan se je na pohodu izkazal za odličnega generala in v letih 615–616 sodeloval pri zatiranju številnih kmečkih uporov.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}

Leta 616/617 je bil Li Juan imenovan za guvernerja Taijuana (provinca Šanši) na zahodnem robu dinastije Sui. Na tem položaju je moral nenehno odbijati napade [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] in zatirati neprestane upore, ki so razdirali cesarstvo. Li Juan v teh nalogah ni bil uspešen. Vojska kaganata se je uspela utrditi na kitajskem ozemlju, upornik Lju Vudžov pa je prevzel oblast  nad severnim Šanšijem in delom osrednje [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] ter se razglasil za cesarja. Razjarjeni kitajski cesar Jang je v začetku leta 617 ukazal, naj Li Juana privedejo na sodišče, da bi se zagovarjal za svoja dejanja. V tej situaciji je osemnajstletni Li Juanov sin Li Šimin prepričal očeta, naj se upre cesarju Jangu. Upor so vodili Li Juanovi najstarejši sinovi Li Džjančeng, Li Šimin in Li Juandži, njegov zet Čaj Šao, guverner okrožja Džinjang Liu Vendžing in Pe Dži, pomočnik guvernerja cesarske palače v Džinjangu. Vodja upora je dejanskop postal Li Šimin, ki je  cesarju Jang Diju svetoval, naj odstopi v korist mladoletnega Jang Jova. V cesarstvu naj bi kot Jang Jovov regent vladal Li Juan.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=31-33}}

Li Juanova prva dejanja so bila prevzem oblasti v Tajjuanu in usmrtitvi namestnika guvernerja Vang Veja in generala Džunjova, ki ju je lažno obtožil izdaje v korist Vzhodnega turškega kaganata. Potem je sklenil mir z vzhodnoturškim [[Šibi kagan]]om in mu odstopil del kitajskega ozemlja. Sredi leta 617 se je Li Juan na čelu vojske 30.000 mož odpravil proti Čanganu. Na poti je prejel sporočilo uporniškega generala Li Mija, da je v vojni proti silam Suija dosegel tako impresivne uspehe, da se je že imel za cesarja. Li Mi je povabil Li Juana, naj se mu pridruži, v upanju, da ga bo podredil ali se vsaj zaščitil pred njegovim napadom. V upanju, da bo glavne sile cesarja Janga preusmeril proti Li Miju, mu je Li Juan zagotovil, da priznava njegovo vodstvo in da si ne želi nobene oblasti. Ko je Li Mi prejel Li Juanov odgovor, je verjel njegovim zagotovilom in začel oblegati Luojang, s čimer je nase pritegnil večino Jangovih sil.

8. septembra je Li Juan zvabil vladne sile Song Laošengija iz trdnjave in jih v bitki pri Huojiju premagal. Po tej zmagi je Li Juan vse ugledne bojevnike enako nagradil, ne glede na njihov družbeni položaj. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da so se na bojišču vsi soočali z enakimi tveganji. Prepovedal je ubijanje ujetnikov in prebivalcev zavzetih mest, kar je bila takrat običajna praksa ustrahovanja. Ujetnike je ukazal osvoboditi in tistim, ki so bili od daleč, celo dal sredstva za pot domov. Ta praksa je kmalu obrodila sadove: cesarski vojaki in uradniki so se mu začeli množično predajati in vstopati v njegovo službo. Kmalu zatem je osvojil ves Guandžong v dolini reke Veihe v središču province [[Šaanši]] in napredoval proti prestolnici Čangan.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=33-36}}

Oktobra istega leta je Li Juan oblegal Čangan in ga 9. novembra zavzel. Po osvojitvi mesta je izkazal spoštovanje dinastiji Sui z ustoličenjem  dvanajstletnega Jang Jouja, nečaka ali vnuka kitajskega cesarja Janga. Jang je prejel častni naziv Tajšanhuang  (Veliki in vrhovni vladar), namenjen abdiciranim cesarjem. Jang Jov, kasneje znan ko cesar Gong, je Li Juanu podelil naziv princa Tanga (Tang vang) in ga imenoval za čengšjanga, s čimer je nanj prenesel dejansko upravljanje cesarstva. Ko je novica o tem dosegla generala Li Mija, je ta pobesnel, vendar ni mogel ničesar storiti.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=21-22}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=36-37}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 566]]
[[Kategorija:Umrli leta 635]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]</text>
      <sha1>l6k8thq7ybolgi3uw6a5n6csm1uwz75</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761660</id>
      <parentid>6761639</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:58:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ nadaljkevanje</comment>
      <origin>6761660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13152" sha1="519pvhpcmzqdy8i72szvdc0p0hc2yh5" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Cesar Gaodzu&lt;br/&gt;{{nobold|唐高祖}}
| image           = TangGaozu.jpg
| caption         = Cesar Gaodzu; slika iz obdobja dinastije Ming (1368–1644) 
| succession      = Cesar dinastije Tang
| reign           = 18. junij 618 – 4. september 626&lt;ref&gt;[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191&lt;/ref&gt; 
| reign_type      = Reign
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| birth_date      = 7. april 566
| birth_place     = [[Čangan]], [[Severni Džov]]
| death_date      = 25. junij 635 (star 69 let)
| death_place     = Palača Daan, Čangan, [[Dinastija Tang]]
| burial_place    = Mavzolej Šjan (獻陵)
| spouse          = cesarica Tajmu&lt;br /&gt;(por. 581 ?; u. 613 ?)
| spouse_type     = Soproge
| issue           = 
| full_name       = Li Juan {{lang|zh|李淵}}
| era_dates       = Vude ({{lang|zh|武德}})
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Šenjao&lt;ref&gt;([上元元年]秋八月壬辰，追尊宣简公为宣皇帝，懿王为光皇帝，太祖武皇帝为高祖神尧皇帝...) ''Jiu Tang Shu'', vol.05&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯皇帝}})&lt;br /&gt;'''Celo:''' Cesar Šenjao Dašeng Daguang Šjao&lt;ref&gt;([天宝十三载]二月....甲戌，亲飨太庙，上高祖谥曰神尧大圣大光孝皇帝，...) ''Jiu Tang Shu'', vol.09&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯大聖大光孝皇帝}})
| temple_name     = Gaodzu ({{lang|zh|高祖}})
| house           = Rodbina Li
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father          = Li Bing 
| mother          = gospa Dugu 
| succession1     = Vojvoda Tanga
| reign_type1     = Mandat
| reign1          = 572 – 20. december 617&lt;ref&gt;On 20 December 617, Tang was promoted to a princedom. ([大业十三年]十一月...甲子，隋帝诏加高祖假黄钺、使持节、大都督内外诸军事、大丞相，进封唐王，总录万机。以武德殿为丞相府，改教为令。以陇西公建成为唐国世子...) ''Jiu Tang Shu'', vol. 01&lt;/ref&gt;
| predecessor1    = Li Bing
| successor1      = vključen v krono 
| succession2     = Tajšang Huang &lt;br&gt; Upokojeni cesar dinastije Tang
| reign_type2     = Mandat
| reign2          = 4. september 626 – 25. junij 635
| image_size      = 200px
}}
{{infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzu'''
| c = 唐高祖
| l = &quot;Visoki prednik Tanga&quot;
| p = Táng Gāozǔ
| w = Tang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Kao&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tzu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|g|ao|1|z|u|3}}
| gr = Tang Gautzuu
| j = Tong&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Gou&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-zou&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| y = Tòhng Gōu-jóu
| tl = Tn̂g Ko-tsóo
| mc = Dang Kaw-tsú
| altname = Li Yuan
| s2 = 李渊
| t2 = 李淵
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Yuān
| w2 = Li&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; Yüan&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|yuan|1}}
| gr2 = Lii Iuan
| j2 = Lei&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; Jyun&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| y2 = Lèih Yūn
| tl2 = Lí Ian
| mc2 = Lí 'wen
| altname3 = Shude
| c3 = 叔德
| l3 = (vljudnostno ime)
| p3 = Shúdé
}}

'''Gaodzu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 高祖, gāo zǔ), rojen kot '''Li Juan''' (kitajsko: 李淵, lǐ yuān), je bil kitajski cesar, ustanovitelj [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], * [[8. april]] [[566]], † [[25. junij]] [[635]].

Njegov vladarski moto je bil Vude (武德, Bojevniška krepost). Izhajal je iz fevdalne družine Li, ki je imela v lasti obsežna zemljišča v provinci [[Šanši]].

Izkoristil je pešanje moči dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] zaradi številnih kmečkih uporov in fevdalnih sporov ter leta 617 zavzel prestolnico Suija [[Čangan]], kjer je bil naslednje leto razglašen za cesarja. S sinom Li Šiminom, kasnejšim cesarjem [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongom]], sta v vojnah podjarmila celotne države. Premagala sta vse svoje  tekmece, vključno z Li Guijem, Dov Džjandejem, Vang Šikongom, Šue Rengaojem in Liu Vodžovom. V želji, da bi se kmečki upori končali, je napovedal znižanje davkov. Leta 626 ga sin Li Šimin odstavil in sam prevzel oblast v cesarstvu.

== Zgodnja leta== 
Li Juan je bil rojen leta 566 v okrožju Longši v severni provinci Gansu kot sin Li Bina,  dostojanstvenika in generala dinastije [[Severni Džov]]. Li Binova sestra Dugu Džjalou je bila poročena z Jang Džjanom, kasnejšim prvim cesarjem dinastije Sui. Ko je Jang Džjan prišel na oblast, je Li Juan nekaj časa ostal na njegovem dvoru in bil nato imenovan za guvernerja oddaljene province. Odstranitev z dvora je bila verjetno posledica Jang Džjanove nenaklonjenosti družini svoje žene.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}

==Vojaška kariera in vzpon na oblast==
Cesar Jang, naslednji vladar dinastije Sui in po materini strani Li Juanov bratranec, se je odločil, da bo Li Juana uvedel v vojaške zadeve. Leta 605 ga je  povišal v generala svoje konjenice in ga leta 613 vzel na pohod proti [[Kogurjo]]ju. Li Juan se je na pohodu izkazal za odličnega generala in v letih 615–616 sodeloval pri zatiranju številnih kmečkih uporov.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}

Leta 616/617 je bil Li Juan imenovan za guvernerja Taijuana (provinca Šanši) na zahodnem robu dinastije Sui. Na tem položaju je moral nenehno odbijati napade [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] in zatirati neprestane upore, ki so razdirali cesarstvo. Li Juan v teh nalogah ni bil uspešen. Vojska kaganata se je uspela utrditi na kitajskem ozemlju, upornik Lju Vudžov pa je prevzel oblast  nad severnim Šanšijem in delom osrednje [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] ter se razglasil za cesarja. Razjarjeni kitajski cesar Jang je v začetku leta 617 ukazal, naj Li Juana privedejo na sodišče, da bi se zagovarjal za svoja dejanja. V tej situaciji je osemnajstletni Li Juanov sin Li Šimin prepričal očeta, naj se upre cesarju Jangu. Upor so vodili Li Juanovi najstarejši sinovi Li Džjančeng, Li Šimin in Li Juandži, njegov zet Čaj Šao, guverner okrožja Džinjang Liu Vendžing in Pe Dži, pomočnik guvernerja cesarske palače v Džinjangu. Vodja upora je dejanskop postal Li Šimin, ki je  cesarju Jang Diju svetoval, naj odstopi v korist mladoletnega Jang Jova. V cesarstvu naj bi kot Jang Jovov regent vladal Li Juan.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=31-33}}

Li Juanova prva dejanja so bila prevzem oblasti v Tajjuanu in usmrtitvi namestnika guvernerja Vang Veja in generala Džunjova, ki ju je lažno obtožil izdaje v korist Vzhodnega turškega kaganata. Potem je sklenil mir z vzhodnoturškim [[Šibi kagan]]om in mu odstopil del kitajskega ozemlja. Sredi leta 617 se je Li Juan na čelu vojske 30.000 mož odpravil proti Čanganu. Na poti je prejel sporočilo uporniškega generala Li Mija, da je v vojni proti silam Suija dosegel tako impresivne uspehe, da se je že imel za cesarja. Li Mi je povabil Li Juana, naj se mu pridruži, v upanju, da ga bo podredil ali se vsaj zaščitil pred njegovim napadom. V upanju, da bo glavne sile cesarja Janga preusmeril proti Li Miju, mu je Li Juan zagotovil, da priznava njegovo vodstvo in da si ne želi nobene oblasti. Ko je Li Mi prejel Li Juanov odgovor, je verjel njegovim zagotovilom in začel oblegati Luojang, s čimer je nase pritegnil večino Jangovih sil.

8. septembra je Li Juan zvabil vladne sile Song Laošengija iz trdnjave in jih v bitki pri Huojiju premagal. Po tej zmagi je Li Juan vse ugledne bojevnike enako nagradil, ne glede na njihov družbeni položaj. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da so se na bojišču vsi soočali z enakimi tveganji. Prepovedal je ubijanje ujetnikov in prebivalcev zavzetih mest, kar je bila takrat običajna praksa ustrahovanja. Ujetnike je ukazal osvoboditi in tistim, ki so bili od daleč, celo dal sredstva za pot domov. Ta praksa je kmalu obrodila sadove: cesarski vojaki in uradniki so se mu začeli množično predajati in vstopati v njegovo službo. Kmalu zatem je osvojil ves Guandžong v dolini reke Veihe v središču province [[Šaanši]] in napredoval proti prestolnici Čangan.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=33-36}}

Oktobra istega leta je Li Juan oblegal Čangan in ga 9. novembra zavzel. Po osvojitvi mesta je izkazal spoštovanje dinastiji Sui z ustoličenjem  dvanajstletnega Jang Jouja, nečaka ali vnuka kitajskega cesarja Janga. Jang je prejel častni naziv Tajšanhuang  (Veliki in vrhovni vladar), namenjen abdiciranim cesarjem. Jang Jov, kasneje znan ko cesar Gong, je Li Juanu podelil naziv princa Tanga (Tang vang) in ga imenoval za čengšjanga, s čimer je nanj prenesel dejansko upravljanje cesarstva. Ko je novica o tem dosegla generala Li Mija, je ta pobesnel, vendar ni mogel ničesar storiti.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=21-22}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=36-37}}

==Vladanje==
V Džjangduju je tajšanhuang [[Sui Jangdi]] hitro izgubljal podpornike zaradi njegove krutosti, ki jo je imel za glavno vrlino uspešnega vladarja. Nasilje se je stopnjevalo do te mere, da je marca 618 skupina zarotnikov pod vodstvom generala Juven Huajija Sui Jangdija zadavila. Juven Huandži je za novega cesarja razglasil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja, sebe pa za čengšjanga pod novim vladarjem. Ko se je razvedelo za Sui Jangdijevo smrt, je bil za cesarja v Luojangu izvoljen Jang Dong, kralj kneževine Jue. Li Jing je prevzel oblast v Vuveju, samozvani cesar Šue Ju pa se je ustalil v Jinčengu. Uporniški general Li Mi je ostal kandidat za vrhovnega vladarja. Veliko kandidatov za cesarski položaj je bilo tudi na jugu cesarstva. V teh okoliščinah se je Li Juan, da bi utrdil svoj položaj, odločil, da sam prevzame cesarski prestol. Razglasitev je bila izvedena po tradicionalnih protokolih, potem pa se je izkazalo, da je cesar Jang Jou že dolgo želel abdicirati v Li Juanovo korist. Li Juan je več njegovih ponudb zavrnil. Ko se vztrajnim Jang Jovovim prošnjem ni mogel več upreti, je bil 18. junija 618 razglašen za cesarja Gaodzuja.&lt;ref&gt;Kerry Brown. [https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 Berkshire Dictionary of Chinese Biography] {{Wayback|url=https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 |date=20251112081737 }}. 2017. Vol. 1. str. 484. ISBN 978-1-933-782-66-9.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;中国历代战争简史. 2006. 解放军出版社. str.  256. ISBN 7506521490&lt;/ref&gt; Razglasitev je hkrati pomenila ustanovitev dinastije Tang.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37-39}}

Ko je Li Juan prevzel prestol kot cesar Gaodzu, je najprej zavzel Džinčen, ki mu je vladal Sui Renguo, in nato Vuvej, kjer se je ustalil Li Džing. General Li Mi se je vdal in bil na dvoru sprejet z vsemi častmi. Gaodzu mu je dal za ženo svojo sestrično in mu podelil visok dvorni položaj, potem pa je bil še isto leto skupaj s svojimi spremljevalci po cesarjevem ukazu zahrbtno umorjen. Gaodzu je postopoma v manj kot treh letih razširil svojo oblast na vsa ozemlja nekdanje dinastije Sui.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37, 39}} Svojo prestolnico Dašing je preimenoval v [[Čangan]].

===Reforme===
Gospodarstvo cesarstva, ki ga je podedoval Gaodzu, je bilo zaradi nepremišljene politike cesarja Sui Jangdija in državljanske vojne, ki je sledila njegovemu strmoglavljenju, povsem uničeno. Za njegovo obuditev je bila potrebna vrsta temeljitih gospodarskih reform. Gaodzu jih je začel z obnovitvijo &quot;sistema enakih polj&quot;, po katerem so kmetje od države dobili zemljiške parcele v višini 70 mu na moškega in 30 mu na žensko (mu = 1/16 [[hektar]]ja). Za zemljo so kmetje plačevali davek v žitu, svili ali bombažu. Poleg tega je moral vsak telesno zdrav moški 20 dni na leto delati na javnih delih. Sistem enakih polj je bil za kmete bistveno bolj ugoden kot najem parcel od velikih zasebnih lastnikov zemljišč. Drug pomemben korak, ki ga je naredil Gaodzu, je bila denarna reforma. V preteklem nemirnem obdobju je več kandidatov za prestol kovalo lasten denar, pogosto slabše kakovosti, kar je zapletlo računovodstvo. Pod Gaodzujevo vladavino se je nadzor nad tržno trgovino poostril, tako da je cesar osebno imenoval direktorje tržnic po vsem cesarstvu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=46, 48}} 

Gaodzong  je obnovil in centraliziral sistem državnih izpitov (''keju''), potrebnih za državne uradnike. Sistem je tudi sposobnim neplemiškim podložnikom omogočil, da so zasedli položaje, ki so bili prej rezervirani za člane plemiških družin. Leta 624 je pod Gaodzongovim vodstvom začela veljati prva izdaja zakonika, zdaj  znanega kot ''[[Tanški kodeks]]''. V zakoniku sta bila združena [[Konfucijanstvo|konfucijaski]] in legalistični pristopu k razumevanju prava, zaradi česar je ta zakonik postal model in temelj za poznejše zakonike.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=49-50}}

V zunanji politiki je posebej veliko grožnjo predstavljal [[Vzhodni turški kaganat]]. Vojne z njim so trajale do leta 626. Za obrambo cesarstva so bila na njegovi vzhodni meji zgrajene številne trdnjave, ki problema niso povsem rešile.

===Boj za nasledstvo===

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 566]]
[[Kategorija:Umrli leta 635]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]</text>
      <sha1>519pvhpcmzqdy8i72szvdc0p0hc2yh5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761669</id>
      <parentid>6761660</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T07:55:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Boj za nasledstvo */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6761669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15055" sha1="3dt8m735cxkggwmb9h4bdqzulyufgzz" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Cesar Gaodzu&lt;br/&gt;{{nobold|唐高祖}}
| image           = TangGaozu.jpg
| caption         = Cesar Gaodzu; slika iz obdobja dinastije Ming (1368–1644) 
| succession      = Cesar dinastije Tang
| reign           = 18. junij 618 – 4. september 626&lt;ref&gt;[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191&lt;/ref&gt; 
| reign_type      = Reign
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| birth_date      = 7. april 566
| birth_place     = [[Čangan]], [[Severni Džov]]
| death_date      = 25. junij 635 (star 69 let)
| death_place     = Palača Daan, Čangan, [[Dinastija Tang]]
| burial_place    = Mavzolej Šjan (獻陵)
| spouse          = cesarica Tajmu&lt;br /&gt;(por. 581 ?; u. 613 ?)
| spouse_type     = Soproge
| issue           = 
| full_name       = Li Juan {{lang|zh|李淵}}
| era_dates       = Vude ({{lang|zh|武德}})
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Šenjao&lt;ref&gt;([上元元年]秋八月壬辰，追尊宣简公为宣皇帝，懿王为光皇帝，太祖武皇帝为高祖神尧皇帝...) ''Jiu Tang Shu'', vol.05&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯皇帝}})&lt;br /&gt;'''Celo:''' Cesar Šenjao Dašeng Daguang Šjao&lt;ref&gt;([天宝十三载]二月....甲戌，亲飨太庙，上高祖谥曰神尧大圣大光孝皇帝，...) ''Jiu Tang Shu'', vol.09&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯大聖大光孝皇帝}})
| temple_name     = Gaodzu ({{lang|zh|高祖}})
| house           = Rodbina Li
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father          = Li Bing 
| mother          = gospa Dugu 
| succession1     = Vojvoda Tanga
| reign_type1     = Mandat
| reign1          = 572 – 20. december 617&lt;ref&gt;On 20 December 617, Tang was promoted to a princedom. ([大业十三年]十一月...甲子，隋帝诏加高祖假黄钺、使持节、大都督内外诸军事、大丞相，进封唐王，总录万机。以武德殿为丞相府，改教为令。以陇西公建成为唐国世子...) ''Jiu Tang Shu'', vol. 01&lt;/ref&gt;
| predecessor1    = Li Bing
| successor1      = vključen v krono 
| succession2     = Tajšang Huang &lt;br&gt; Upokojeni cesar dinastije Tang
| reign_type2     = Mandat
| reign2          = 4. september 626 – 25. junij 635
| image_size      = 200px
}}
{{infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzu'''
| c = 唐高祖
| l = &quot;Visoki prednik Tanga&quot;
| p = Táng Gāozǔ
| w = Tang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Kao&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tzu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|g|ao|1|z|u|3}}
| gr = Tang Gautzuu
| j = Tong&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Gou&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-zou&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| y = Tòhng Gōu-jóu
| tl = Tn̂g Ko-tsóo
| mc = Dang Kaw-tsú
| altname = Li Yuan
| s2 = 李渊
| t2 = 李淵
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Yuān
| w2 = Li&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; Yüan&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|yuan|1}}
| gr2 = Lii Iuan
| j2 = Lei&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; Jyun&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| y2 = Lèih Yūn
| tl2 = Lí Ian
| mc2 = Lí 'wen
| altname3 = Shude
| c3 = 叔德
| l3 = (vljudnostno ime)
| p3 = Shúdé
}}

'''Gaodzu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 高祖, gāo zǔ), rojen kot '''Li Juan''' (kitajsko: 李淵, lǐ yuān), je bil kitajski cesar, ustanovitelj [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], * [[8. april]] [[566]], † [[25. junij]] [[635]].

Njegov vladarski moto je bil Vude (武德, Bojevniška krepost). Izhajal je iz fevdalne družine Li, ki je imela v lasti obsežna zemljišča v provinci [[Šanši]].

Izkoristil je pešanje moči dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] zaradi številnih kmečkih uporov in fevdalnih sporov ter leta 617 zavzel prestolnico Suija [[Čangan]], kjer je bil naslednje leto razglašen za cesarja. S sinom Li Šiminom, kasnejšim cesarjem [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongom]], sta v vojnah podjarmila celotne države. Premagala sta vse svoje  tekmece, vključno z Li Guijem, Dov Džjandejem, Vang Šikongom, Šue Rengaojem in Liu Vodžovom. V želji, da bi se kmečki upori končali, je napovedal znižanje davkov. Leta 626 ga sin Li Šimin odstavil in sam prevzel oblast v cesarstvu.

== Zgodnja leta== 
Li Juan je bil rojen leta 566 v okrožju Longši v severni provinci Gansu kot sin Li Bina,  dostojanstvenika in generala dinastije [[Severni Džov]]. Li Binova sestra Dugu Džjalou je bila poročena z Jang Džjanom, kasnejšim prvim cesarjem dinastije Sui. Ko je Jang Džjan prišel na oblast, je Li Juan nekaj časa ostal na njegovem dvoru in bil nato imenovan za guvernerja oddaljene province. Odstranitev z dvora je bila verjetno posledica Jang Džjanove nenaklonjenosti družini svoje žene.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}

==Vojaška kariera in vzpon na oblast==
Cesar Jang, naslednji vladar dinastije Sui in po materini strani Li Juanov bratranec, se je odločil, da bo Li Juana uvedel v vojaške zadeve. Leta 605 ga je  povišal v generala svoje konjenice in ga leta 613 vzel na pohod proti [[Kogurjo]]ju. Li Juan se je na pohodu izkazal za odličnega generala in v letih 615–616 sodeloval pri zatiranju številnih kmečkih uporov.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}

Leta 616/617 je bil Li Juan imenovan za guvernerja Taijuana (provinca Šanši) na zahodnem robu dinastije Sui. Na tem položaju je moral nenehno odbijati napade [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] in zatirati neprestane upore, ki so razdirali cesarstvo. Li Juan v teh nalogah ni bil uspešen. Vojska kaganata se je uspela utrditi na kitajskem ozemlju, upornik Lju Vudžov pa je prevzel oblast  nad severnim Šanšijem in delom osrednje [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] ter se razglasil za cesarja. Razjarjeni kitajski cesar Jang je v začetku leta 617 ukazal, naj Li Juana privedejo na sodišče, da bi se zagovarjal za svoja dejanja. V tej situaciji je osemnajstletni Li Juanov sin Li Šimin prepričal očeta, naj se upre cesarju Jangu. Upor so vodili Li Juanovi najstarejši sinovi Li Džjančeng, Li Šimin in Li Juandži, njegov zet Čaj Šao, guverner okrožja Džinjang Liu Vendžing in Pe Dži, pomočnik guvernerja cesarske palače v Džinjangu. Vodja upora je dejanskop postal Li Šimin, ki je  cesarju Jang Diju svetoval, naj odstopi v korist mladoletnega Jang Jova. V cesarstvu naj bi kot Jang Jovov regent vladal Li Juan.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=31-33}}

Li Juanova prva dejanja so bila prevzem oblasti v Tajjuanu in usmrtitvi namestnika guvernerja Vang Veja in generala Džunjova, ki ju je lažno obtožil izdaje v korist Vzhodnega turškega kaganata. Potem je sklenil mir z vzhodnoturškim [[Šibi kagan]]om in mu odstopil del kitajskega ozemlja. Sredi leta 617 se je Li Juan na čelu vojske 30.000 mož odpravil proti Čanganu. Na poti je prejel sporočilo uporniškega generala Li Mija, da je v vojni proti silam Suija dosegel tako impresivne uspehe, da se je že imel za cesarja. Li Mi je povabil Li Juana, naj se mu pridruži, v upanju, da ga bo podredil ali se vsaj zaščitil pred njegovim napadom. V upanju, da bo glavne sile cesarja Janga preusmeril proti Li Miju, mu je Li Juan zagotovil, da priznava njegovo vodstvo in da si ne želi nobene oblasti. Ko je Li Mi prejel Li Juanov odgovor, je verjel njegovim zagotovilom in začel oblegati Luojang, s čimer je nase pritegnil večino Jangovih sil.

8. septembra je Li Juan zvabil vladne sile Song Laošengija iz trdnjave in jih v bitki pri Huojiju premagal. Po tej zmagi je Li Juan vse ugledne bojevnike enako nagradil, ne glede na njihov družbeni položaj. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da so se na bojišču vsi soočali z enakimi tveganji. Prepovedal je ubijanje ujetnikov in prebivalcev zavzetih mest, kar je bila takrat običajna praksa ustrahovanja. Ujetnike je ukazal osvoboditi in tistim, ki so bili od daleč, celo dal sredstva za pot domov. Ta praksa je kmalu obrodila sadove: cesarski vojaki in uradniki so se mu začeli množično predajati in vstopati v njegovo službo. Kmalu zatem je osvojil ves Guandžong v dolini reke Veihe v središču province [[Šaanši]] in napredoval proti prestolnici Čangan.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=33-36}}

Oktobra istega leta je Li Juan oblegal Čangan in ga 9. novembra zavzel. Po osvojitvi mesta je izkazal spoštovanje dinastiji Sui z ustoličenjem  dvanajstletnega Jang Jouja, nečaka ali vnuka kitajskega cesarja Janga. Jang je prejel častni naziv Tajšanhuang  (Veliki in vrhovni vladar), namenjen abdiciranim cesarjem. Jang Jov, kasneje znan ko cesar Gong, je Li Juanu podelil naziv princa Tanga (Tang vang) in ga imenoval za čengšjanga, s čimer je nanj prenesel dejansko upravljanje cesarstva. Ko je novica o tem dosegla generala Li Mija, je ta pobesnel, vendar ni mogel ničesar storiti.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=21-22}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=36-37}}

==Vladanje==
V Džjangduju je tajšanhuang [[Sui Jangdi]] hitro izgubljal podpornike zaradi njegove krutosti, ki jo je imel za glavno vrlino uspešnega vladarja. Nasilje se je stopnjevalo do te mere, da je marca 618 skupina zarotnikov pod vodstvom generala Juven Huajija Sui Jangdija zadavila. Juven Huandži je za novega cesarja razglasil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja, sebe pa za čengšjanga pod novim vladarjem. Ko se je razvedelo za Sui Jangdijevo smrt, je bil za cesarja v Luojangu izvoljen Jang Dong, kralj kneževine Jue. Li Jing je prevzel oblast v Vuveju, samozvani cesar Šue Ju pa se je ustalil v Jinčengu. Uporniški general Li Mi je ostal kandidat za vrhovnega vladarja. Veliko kandidatov za cesarski položaj je bilo tudi na jugu cesarstva. V teh okoliščinah se je Li Juan, da bi utrdil svoj položaj, odločil, da sam prevzame cesarski prestol. Razglasitev je bila izvedena po tradicionalnih protokolih, potem pa se je izkazalo, da je cesar Jang Jou že dolgo želel abdicirati v Li Juanovo korist. Li Juan je več njegovih ponudb zavrnil. Ko se vztrajnim Jang Jovovim prošnjem ni mogel več upreti, je bil 18. junija 618 razglašen za cesarja Gaodzuja.&lt;ref&gt;Kerry Brown. [https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 Berkshire Dictionary of Chinese Biography] {{Wayback|url=https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 |date=20251112081737 }}. 2017. Vol. 1. str. 484. ISBN 978-1-933-782-66-9.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;中国历代战争简史. 2006. 解放军出版社. str.  256. ISBN 7506521490&lt;/ref&gt; Razglasitev je hkrati pomenila ustanovitev dinastije Tang.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37-39}}

Ko je Li Juan prevzel prestol kot cesar Gaodzu, je najprej zavzel Džinčen, ki mu je vladal Sui Renguo, in nato Vuvej, kjer se je ustalil Li Džing. General Li Mi se je vdal in bil na dvoru sprejet z vsemi častmi. Gaodzu mu je dal za ženo svojo sestrično in mu podelil visok dvorni položaj, potem pa je bil še isto leto skupaj s svojimi spremljevalci po cesarjevem ukazu zahrbtno umorjen. Gaodzu je postopoma v manj kot treh letih razširil svojo oblast na vsa ozemlja nekdanje dinastije Sui.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37, 39}} Svojo prestolnico Dašing je preimenoval v [[Čangan]].

===Reforme===
Gospodarstvo cesarstva, ki ga je podedoval Gaodzu, je bilo zaradi nepremišljene politike cesarja Sui Jangdija in državljanske vojne, ki je sledila njegovemu strmoglavljenju, povsem uničeno. Za njegovo obuditev je bila potrebna vrsta temeljitih gospodarskih reform. Gaodzu jih je začel z obnovitvijo &quot;sistema enakih polj&quot;, po katerem so kmetje od države dobili zemljiške parcele v višini 70 mu na moškega in 30 mu na žensko (mu = 1/16 [[hektar]]ja). Za zemljo so kmetje plačevali davek v žitu, svili ali bombažu. Poleg tega je moral vsak telesno zdrav moški 20 dni na leto delati na javnih delih. Sistem enakih polj je bil za kmete bistveno bolj ugoden kot najem parcel od velikih zasebnih lastnikov zemljišč. Drug pomemben korak, ki ga je naredil Gaodzu, je bila denarna reforma. V preteklem nemirnem obdobju je več kandidatov za prestol kovalo lasten denar, pogosto slabše kakovosti, kar je zapletlo računovodstvo. Pod Gaodzujevo vladavino se je nadzor nad tržno trgovino poostril, tako da je cesar osebno imenoval direktorje tržnic po vsem cesarstvu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=46, 48}} 

Gaodzong  je obnovil in centraliziral sistem državnih izpitov (''keju''), potrebnih za državne uradnike. Sistem je tudi sposobnim neplemiškim podložnikom omogočil, da so zasedli položaje, ki so bili prej rezervirani za člane plemiških družin. Leta 624 je pod Gaodzongovim vodstvom začela veljati prva izdaja zakonika, zdaj  znanega kot ''[[Tanški kodeks]]''. V zakoniku sta bila združena [[Konfucijanstvo|konfucijaski]] in legalistični pristopu k razumevanju prava, zaradi česar je ta zakonik postal model in temelj za poznejše zakonike.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=49-50}}

V zunanji politiki je posebej veliko grožnjo predstavljal [[Vzhodni turški kaganat]]. Vojne z njim so trajale do leta 626. Za obrambo cesarstva so bila na njegovi vzhodni meji zgrajene številne trdnjave, ki problema niso povsem rešile.

===Boj za nasledstvo===
Gaodzu se je v tem času odločil, da bo svojega najstarejšega sina Li Džjančenga postavil za prestolonaslednika in odstranil priljubljenega vojaškega voditelja in politika Li Šimina, bodočega cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]]. Ko je Li Šimim izvedel za očetov načrt, je 2. julija umoril Li Džjančenga in Li Juandžija. Nato je eden od Li Šiminovih vojakov oborožen vstopil v cesarsko palačo, kar je bil resen prekršek, in cesarju Gaodzuju sporočil smrt njegovih sinov. Prestrašen Gaodzong  je 5. julija razglasil Li Šimina za prestolonaslednika in nekaj tednov pozneje abdiciral. Preostanek svojih let je preživel v miru in hvalil sinove dosežke, vključno z osvojitvijo Vzhodnega turškega kaganata.

===Zadnja leta=== 
Gaodzuju je bil po odstavitvi podeljen naslov Tajšan huang, Upokojeni cesar dinastije Tang. Zadnji dve leti življenja je preživel v cesarski palači Tajdži. Njegov življenjski slog se praktično ni spremenil. V skromnejše prebivališče se je preselil šele leta 629. Ker se poleti ni hotel vrniti v palačo Džučeng, kjer je umrl cesar Vendi, je Li Šimin začel graditi nov poletni palačni kompleks Daming s površino dva kvadratna kilometra. Gaodzu je umrl sredi leta 635, ne da bi dočakal dokončanje gradnje. Dobil je [[posmrtno ime]] Cesar Šen Jao Da Šeng Da Guang Šjao, njegovo [[tempeljsko ime]] Gaodzu (Veliki prednik). Zgodovina se ga spominja ravno po tem imenu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=12, 52-53}}

==Družina==
Li Juan/cesar Gaodzu je bil poročen z gospo Dou, hčerko suijskega aristokrata turškega porekla. V zakonu je bilo rojenih pet otrok:
* Li Džjančeng, 
* [[Tajdzong (dinastija Tang)|Li Šimin]],  cesar od leta 627 do 649,
* Li Šuanba,
* Li Juandži in 
* hčerka Pingjang, poročena z Čai Šaom iz Linfena, ki je služil z Gaodzujem služil v gardi cesarja Vendija.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=13-14}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 566]]
[[Kategorija:Umrli leta 635]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]</text>
      <sha1>3dt8m735cxkggwmb9h4bdqzulyufgzz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761672</id>
      <parentid>6761669</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:01:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ Viri</comment>
      <origin>6761672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16071" sha1="9ra6thkh17qk7wvkh62ms8fln94s3q8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Cesar Gaodzu&lt;br/&gt;{{nobold|唐高祖}}
| image           = TangGaozu.jpg
| caption         = Cesar Gaodzu; slika iz obdobja dinastije Ming (1368–1644) 
| succession      = Cesar dinastije Tang
| reign           = 18. junij 618 – 4. september 626&lt;ref&gt;[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191&lt;/ref&gt; 
| reign_type      = Reign
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| birth_date      = 7. april 566
| birth_place     = [[Čangan]], [[Severni Džov]]
| death_date      = 25. junij 635 (star 69 let)
| death_place     = Palača Daan, Čangan, [[Dinastija Tang]]
| burial_place    = Mavzolej Šjan (獻陵)
| spouse          = cesarica Tajmu&lt;br /&gt;(por. 581 ?; u. 613 ?)
| spouse_type     = Soproge
| issue           = 
| full_name       = Li Juan {{lang|zh|李淵}}
| era_dates       = Vude ({{lang|zh|武德}})
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Šenjao&lt;ref&gt;([上元元年]秋八月壬辰，追尊宣简公为宣皇帝，懿王为光皇帝，太祖武皇帝为高祖神尧皇帝...) ''Jiu Tang Shu'', vol.05&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯皇帝}})&lt;br /&gt;'''Celo:''' Cesar Šenjao Dašeng Daguang Šjao&lt;ref&gt;([天宝十三载]二月....甲戌，亲飨太庙，上高祖谥曰神尧大圣大光孝皇帝，...) ''Jiu Tang Shu'', vol.09&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯大聖大光孝皇帝}})
| temple_name     = Gaodzu ({{lang|zh|高祖}})
| house           = Rodbina Li
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father          = Li Bing 
| mother          = gospa Dugu 
| succession1     = Vojvoda Tanga
| reign_type1     = Mandat
| reign1          = 572 – 20. december 617&lt;ref&gt;On 20 December 617, Tang was promoted to a princedom. ([大业十三年]十一月...甲子，隋帝诏加高祖假黄钺、使持节、大都督内外诸军事、大丞相，进封唐王，总录万机。以武德殿为丞相府，改教为令。以陇西公建成为唐国世子...) ''Jiu Tang Shu'', vol. 01&lt;/ref&gt;
| predecessor1    = Li Bing
| successor1      = vključen v krono 
| succession2     = Tajšang Huang &lt;br&gt; Upokojeni cesar dinastije Tang
| reign_type2     = Mandat
| reign2          = 4. september 626 – 25. junij 635
| image_size      = 200px
}}
{{infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzu'''
| c = 唐高祖
| l = &quot;Visoki prednik Tanga&quot;
| p = Táng Gāozǔ
| w = Tang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Kao&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tzu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|g|ao|1|z|u|3}}
| gr = Tang Gautzuu
| j = Tong&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Gou&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-zou&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| y = Tòhng Gōu-jóu
| tl = Tn̂g Ko-tsóo
| mc = Dang Kaw-tsú
| altname = Li Yuan
| s2 = 李渊
| t2 = 李淵
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Yuān
| w2 = Li&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; Yüan&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|yuan|1}}
| gr2 = Lii Iuan
| j2 = Lei&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; Jyun&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| y2 = Lèih Yūn
| tl2 = Lí Ian
| mc2 = Lí 'wen
| altname3 = Shude
| c3 = 叔德
| l3 = (vljudnostno ime)
| p3 = Shúdé
}}

'''Gaodzu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 高祖, gāo zǔ), rojen kot '''Li Juan''' (kitajsko: 李淵, lǐ yuān), je bil kitajski cesar, ustanovitelj [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], * [[8. april]] [[566]], † [[25. junij]] [[635]].

Njegov vladarski moto je bil Vude (武德, Bojevniška krepost). Izhajal je iz fevdalne družine Li, ki je imela v lasti obsežna zemljišča v provinci [[Šanši]].

Izkoristil je pešanje moči dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] zaradi številnih kmečkih uporov in fevdalnih sporov ter leta 617 zavzel prestolnico Suija [[Čangan]], kjer je bil naslednje leto razglašen za cesarja. S sinom Li Šiminom, kasnejšim cesarjem [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongom]], sta v vojnah podjarmila celotne države. Premagala sta vse svoje  tekmece, vključno z Li Guijem, Dov Džjandejem, Vang Šikongom, Šue Rengaojem in Liu Vodžovom. V želji, da bi se kmečki upori končali, je napovedal znižanje davkov. Leta 626 ga sin Li Šimin odstavil in sam prevzel oblast v cesarstvu.

== Zgodnja leta== 
Li Juan je bil rojen leta 566 v okrožju Longši v severni provinci Gansu kot sin Li Bina,  dostojanstvenika in generala dinastije [[Severni Džov]]. Li Binova sestra Dugu Džjalou je bila poročena z Jang Džjanom, kasnejšim prvim cesarjem dinastije Sui. Ko je Jang Džjan prišel na oblast, je Li Juan nekaj časa ostal na njegovem dvoru in bil nato imenovan za guvernerja oddaljene province. Odstranitev z dvora je bila verjetno posledica Jang Džjanove nenaklonjenosti družini svoje žene.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}

==Vojaška kariera in vzpon na oblast==
Cesar Jang, naslednji vladar dinastije Sui in po materini strani Li Juanov bratranec, se je odločil, da bo Li Juana uvedel v vojaške zadeve. Leta 605 ga je  povišal v generala svoje konjenice in ga leta 613 vzel na pohod proti [[Kogurjo]]ju. Li Juan se je na pohodu izkazal za odličnega generala in v letih 615–616 sodeloval pri zatiranju številnih kmečkih uporov.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}

Leta 616/617 je bil Li Juan imenovan za guvernerja Taijuana (provinca Šanši) na zahodnem robu dinastije Sui. Na tem položaju je moral nenehno odbijati napade [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] in zatirati neprestane upore, ki so razdirali cesarstvo. Li Juan v teh nalogah ni bil uspešen. Vojska kaganata se je uspela utrditi na kitajskem ozemlju, upornik Lju Vudžov pa je prevzel oblast  nad severnim Šanšijem in delom osrednje [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] ter se razglasil za cesarja. Razjarjeni kitajski cesar Jang je v začetku leta 617 ukazal, naj Li Juana privedejo na sodišče, da bi se zagovarjal za svoja dejanja. V tej situaciji je osemnajstletni Li Juanov sin Li Šimin prepričal očeta, naj se upre cesarju Jangu. Upor so vodili Li Juanovi najstarejši sinovi Li Džjančeng, Li Šimin in Li Juandži, njegov zet Čaj Šao, guverner okrožja Džinjang Liu Vendžing in Pe Dži, pomočnik guvernerja cesarske palače v Džinjangu. Vodja upora je dejanskop postal Li Šimin, ki je  cesarju Jang Diju svetoval, naj odstopi v korist mladoletnega Jang Jova. V cesarstvu naj bi kot Jang Jovov regent vladal Li Juan.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=31-33}}

Li Juanova prva dejanja so bila prevzem oblasti v Tajjuanu in usmrtitvi namestnika guvernerja Vang Veja in generala Džunjova, ki ju je lažno obtožil izdaje v korist Vzhodnega turškega kaganata. Potem je sklenil mir z vzhodnoturškim [[Šibi kagan]]om in mu odstopil del kitajskega ozemlja. Sredi leta 617 se je Li Juan na čelu vojske 30.000 mož odpravil proti Čanganu. Na poti je prejel sporočilo uporniškega generala Li Mija, da je v vojni proti silam Suija dosegel tako impresivne uspehe, da se je že imel za cesarja. Li Mi je povabil Li Juana, naj se mu pridruži, v upanju, da ga bo podredil ali se vsaj zaščitil pred njegovim napadom. V upanju, da bo glavne sile cesarja Janga preusmeril proti Li Miju, mu je Li Juan zagotovil, da priznava njegovo vodstvo in da si ne želi nobene oblasti. Ko je Li Mi prejel Li Juanov odgovor, je verjel njegovim zagotovilom in začel oblegati Luojang, s čimer je nase pritegnil večino Jangovih sil.

8. septembra je Li Juan zvabil vladne sile Song Laošengija iz trdnjave in jih v bitki pri Huojiju premagal. Po tej zmagi je Li Juan vse ugledne bojevnike enako nagradil, ne glede na njihov družbeni položaj. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da so se na bojišču vsi soočali z enakimi tveganji. Prepovedal je ubijanje ujetnikov in prebivalcev zavzetih mest, kar je bila takrat običajna praksa ustrahovanja. Ujetnike je ukazal osvoboditi in tistim, ki so bili od daleč, celo dal sredstva za pot domov. Ta praksa je kmalu obrodila sadove: cesarski vojaki in uradniki so se mu začeli množično predajati in vstopati v njegovo službo. Kmalu zatem je osvojil ves Guandžong v dolini reke Veihe v središču province [[Šaanši]] in napredoval proti prestolnici Čangan.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=33-36}}

Oktobra istega leta je Li Juan oblegal Čangan in ga 9. novembra zavzel. Po osvojitvi mesta je izkazal spoštovanje dinastiji Sui z ustoličenjem  dvanajstletnega Jang Jouja, nečaka ali vnuka kitajskega cesarja Janga. Jang je prejel častni naziv Tajšanhuang  (Veliki in vrhovni vladar), namenjen abdiciranim cesarjem. Jang Jov, kasneje znan ko cesar Gong, je Li Juanu podelil naziv princa Tanga (Tang vang) in ga imenoval za čengšjanga, s čimer je nanj prenesel dejansko upravljanje cesarstva. Ko je novica o tem dosegla generala Li Mija, je ta pobesnel, vendar ni mogel ničesar storiti.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=21-22}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=36-37}}

==Vladanje==
V Džjangduju je tajšanhuang [[Sui Jangdi]] hitro izgubljal podpornike zaradi njegove krutosti, ki jo je imel za glavno vrlino uspešnega vladarja. Nasilje se je stopnjevalo do te mere, da je marca 618 skupina zarotnikov pod vodstvom generala Juven Huajija Sui Jangdija zadavila. Juven Huandži je za novega cesarja razglasil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja, sebe pa za čengšjanga pod novim vladarjem. Ko se je razvedelo za Sui Jangdijevo smrt, je bil za cesarja v Luojangu izvoljen Jang Dong, kralj kneževine Jue. Li Jing je prevzel oblast v Vuveju, samozvani cesar Šue Ju pa se je ustalil v Jinčengu. Uporniški general Li Mi je ostal kandidat za vrhovnega vladarja. Veliko kandidatov za cesarski položaj je bilo tudi na jugu cesarstva. V teh okoliščinah se je Li Juan, da bi utrdil svoj položaj, odločil, da sam prevzame cesarski prestol. Razglasitev je bila izvedena po tradicionalnih protokolih, potem pa se je izkazalo, da je cesar Jang Jou že dolgo želel abdicirati v Li Juanovo korist. Li Juan je več njegovih ponudb zavrnil. Ko se vztrajnim Jang Jovovim prošnjem ni mogel več upreti, je bil 18. junija 618 razglašen za cesarja Gaodzuja.&lt;ref&gt;Kerry Brown. [https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 Berkshire Dictionary of Chinese Biography] {{Wayback|url=https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 |date=20251112081737 }}. 2017. Vol. 1. str. 484. ISBN 978-1-933-782-66-9.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;中国历代战争简史. 2006. 解放军出版社. str.  256. ISBN 7506521490&lt;/ref&gt; Razglasitev je hkrati pomenila ustanovitev dinastije Tang.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37-39}}

Ko je Li Juan prevzel prestol kot cesar Gaodzu, je najprej zavzel Džinčen, ki mu je vladal Sui Renguo, in nato Vuvej, kjer se je ustalil Li Džing. General Li Mi se je vdal in bil na dvoru sprejet z vsemi častmi. Gaodzu mu je dal za ženo svojo sestrično in mu podelil visok dvorni položaj, potem pa je bil še isto leto skupaj s svojimi spremljevalci po cesarjevem ukazu zahrbtno umorjen. Gaodzu je postopoma v manj kot treh letih razširil svojo oblast na vsa ozemlja nekdanje dinastije Sui.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37, 39}} Svojo prestolnico Dašing je preimenoval v [[Čangan]].

===Reforme===
Gospodarstvo cesarstva, ki ga je podedoval Gaodzu, je bilo zaradi nepremišljene politike cesarja Sui Jangdija in državljanske vojne, ki je sledila njegovemu strmoglavljenju, povsem uničeno. Za njegovo obuditev je bila potrebna vrsta temeljitih gospodarskih reform. Gaodzu jih je začel z obnovitvijo &quot;sistema enakih polj&quot;, po katerem so kmetje od države dobili zemljiške parcele v višini 70 mu na moškega in 30 mu na žensko (mu = 1/16 [[hektar]]ja). Za zemljo so kmetje plačevali davek v žitu, svili ali bombažu. Poleg tega je moral vsak telesno zdrav moški 20 dni na leto delati na javnih delih. Sistem enakih polj je bil za kmete bistveno bolj ugoden kot najem parcel od velikih zasebnih lastnikov zemljišč. Drug pomemben korak, ki ga je naredil Gaodzu, je bila denarna reforma. V preteklem nemirnem obdobju je več kandidatov za prestol kovalo lasten denar, pogosto slabše kakovosti, kar je zapletlo računovodstvo. Pod Gaodzujevo vladavino se je nadzor nad tržno trgovino poostril, tako da je cesar osebno imenoval direktorje tržnic po vsem cesarstvu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=46, 48}} 

Gaodzong  je obnovil in centraliziral sistem državnih izpitov (''keju''), potrebnih za državne uradnike. Sistem je tudi sposobnim neplemiškim podložnikom omogočil, da so zasedli položaje, ki so bili prej rezervirani za člane plemiških družin. Leta 624 je pod Gaodzongovim vodstvom začela veljati prva izdaja zakonika, zdaj  znanega kot ''[[Tanški kodeks]]''. V zakoniku sta bila združena [[Konfucijanstvo|konfucijaski]] in legalistični pristopu k razumevanju prava, zaradi česar je ta zakonik postal model in temelj za poznejše zakonike.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=49-50}}

V zunanji politiki je posebej veliko grožnjo predstavljal [[Vzhodni turški kaganat]]. Vojne z njim so trajale do leta 626. Za obrambo cesarstva so bila na njegovi vzhodni meji zgrajene številne trdnjave, ki problema niso povsem rešile.

===Boj za nasledstvo===
Gaodzu se je v tem času odločil, da bo svojega najstarejšega sina Li Džjančenga postavil za prestolonaslednika in odstranil priljubljenega vojaškega voditelja in politika Li Šimina, bodočega cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]]. Ko je Li Šimim izvedel za očetov načrt, je 2. julija umoril Li Džjančenga in Li Juandžija. Nato je eden od Li Šiminovih vojakov oborožen vstopil v cesarsko palačo, kar je bil resen prekršek, in cesarju Gaodzuju sporočil smrt njegovih sinov. Prestrašen Gaodzong  je 5. julija razglasil Li Šimina za prestolonaslednika in nekaj tednov pozneje abdiciral. Preostanek svojih let je preživel v miru in hvalil sinove dosežke, vključno z osvojitvijo Vzhodnega turškega kaganata.

===Zadnja leta=== 
Gaodzuju je bil po odstavitvi podeljen naslov Tajšan huang, Upokojeni cesar dinastije Tang. Zadnji dve leti življenja je preživel v cesarski palači Tajdži. Njegov življenjski slog se praktično ni spremenil. V skromnejše prebivališče se je preselil šele leta 629. Ker se poleti ni hotel vrniti v palačo Džučeng, kjer je umrl cesar Vendi, je Li Šimin začel graditi nov poletni palačni kompleks Daming s površino dva kvadratna kilometra. Gaodzu je umrl sredi leta 635, ne da bi dočakal dokončanje gradnje. Dobil je [[posmrtno ime]] Cesar Šen Jao Da Šeng Da Guang Šjao, njegovo [[tempeljsko ime]] Gaodzu (Veliki prednik). Zgodovina se ga spominja ravno po tem imenu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=12, 52-53}}

==Družina==
Li Juan/cesar Gaodzu je bil poročen z gospo Dou, hčerko suijskega aristokrata turškega porekla. V zakonu je bilo rojenih pet otrok:
* Li Džjančeng, 
* [[Tajdzong (dinastija Tang)|Li Šimin]],  cesar od leta 627 do 649,
* Li Šuanba,
* Li Juandži in 
* hčerka Pingjang, poročena z Čai Šaom iz Linfena, ki je služil z Gaodzujem služil v gardi cesarja Vendija.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=13-14}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* ''История Китая с древнейших времен до начала XXI века'': в 10 т. Gl. ur. С.Л. Тихвинский. Moskva: Наука—Восточная литература, 2014. Т. III: Троецарствие, Цзинь, Южные и Северные династии, Суй, Тан (220—907). str. 991. ISBN 978-5-02-036565-0.
* Ли Юань. ''Лас-Тунас''. 2010. str. 703. Большая российская энциклопедия. Gl. ur. Ю.С. Осипов. 2004—2017, zv. 17. ISBN 978-5-85270-350-7.
* Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. str. 352. ISBN 978-5-17-159731-3.
* Попова И.Ф. ''Политическая практика и идеология раннетанского Китая''. Moskva: Издательская фирма «Восточная литература» РАН, 1999. str. 279. ISBN 5-02-018027-0.
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 566]]
[[Kategorija:Umrli leta 635]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]</text>
      <sha1>9ra6thkh17qk7wvkh62ms8fln94s3q8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761679</id>
      <parentid>6761672</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:09:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ vladanje</comment>
      <origin>6761679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16349" sha1="98hf4kh208b4a6vqj0bss11965cydfn" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Cesar Gaodzu&lt;br/&gt;{{nobold|唐高祖}}
| image           = TangGaozu.jpg
| caption         = Cesar Gaodzu; slika iz obdobja dinastije Ming (1368–1644) 
| succession      = Cesar dinastije Tang
| reign           = 18. junij 618 – 4. september 626&lt;ref&gt;[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191&lt;/ref&gt; 
| reign_type      = Reign
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| birth_date      = 7. april 566
| birth_place     = [[Čangan]], [[Severni Džov]]
| death_date      = 25. junij 635 (star 69 let)
| death_place     = Palača Daan, Čangan, [[Dinastija Tang]]
| burial_place    = Mavzolej Šjan (獻陵)
| spouse          = cesarica Tajmu&lt;br /&gt;(por. 581 ?; u. 613 ?)
| spouse_type     = Soproge
| issue           = 
| full_name       = Li Juan {{lang|zh|李淵}}
| era_dates       = Vude ({{lang|zh|武德}})
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Šenjao&lt;ref&gt;([上元元年]秋八月壬辰，追尊宣简公为宣皇帝，懿王为光皇帝，太祖武皇帝为高祖神尧皇帝...) ''Jiu Tang Shu'', vol.05&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯皇帝}})&lt;br /&gt;'''Celo:''' Cesar Šenjao Dašeng Daguang Šjao&lt;ref&gt;([天宝十三载]二月....甲戌，亲飨太庙，上高祖谥曰神尧大圣大光孝皇帝，...) ''Jiu Tang Shu'', vol.09&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯大聖大光孝皇帝}})
| temple_name     = Gaodzu ({{lang|zh|高祖}})
| house           = Rodbina Li
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father          = Li Bing 
| mother          = gospa Dugu 
| succession1     = Vojvoda Tanga
| reign_type1     = Mandat
| reign1          = 572 – 20. december 617&lt;ref&gt;On 20 December 617, Tang was promoted to a princedom. ([大业十三年]十一月...甲子，隋帝诏加高祖假黄钺、使持节、大都督内外诸军事、大丞相，进封唐王，总录万机。以武德殿为丞相府，改教为令。以陇西公建成为唐国世子...) ''Jiu Tang Shu'', vol. 01&lt;/ref&gt;
| predecessor1    = Li Bing
| successor1      = vključen v krono 
| succession2     = Tajšang Huang &lt;br&gt; Upokojeni cesar dinastije Tang
| reign_type2     = Mandat
| reign2          = 4. september 626 – 25. junij 635
| image_size      = 200px
}}
{{infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzu'''
| c = 唐高祖
| l = &quot;Visoki prednik Tanga&quot;
| p = Táng Gāozǔ
| w = Tang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Kao&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tzu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|g|ao|1|z|u|3}}
| gr = Tang Gautzuu
| j = Tong&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Gou&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-zou&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| y = Tòhng Gōu-jóu
| tl = Tn̂g Ko-tsóo
| mc = Dang Kaw-tsú
| altname = Li Yuan
| s2 = 李渊
| t2 = 李淵
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Yuān
| w2 = Li&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; Yüan&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|yuan|1}}
| gr2 = Lii Iuan
| j2 = Lei&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; Jyun&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| y2 = Lèih Yūn
| tl2 = Lí Ian
| mc2 = Lí 'wen
| altname3 = Shude
| c3 = 叔德
| l3 = (vljudnostno ime)
| p3 = Shúdé
}}

'''Gaodzu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 高祖, gāo zǔ), rojen kot '''Li Juan''' (kitajsko: 李淵, lǐ yuān), je bil kitajski cesar, ustanovitelj [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], * [[8. april]] [[566]], † [[25. junij]] [[635]].

Njegov vladarski moto je bil Vude (武德, Bojevniška krepost). Izhajal je iz fevdalne družine Li, ki je imela v lasti obsežna zemljišča v provinci [[Šanši]].

Izkoristil je pešanje moči dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] zaradi številnih kmečkih uporov in fevdalnih sporov ter leta 617 zavzel prestolnico Suija [[Čangan]], kjer je bil naslednje leto razglašen za cesarja. S sinom Li Šiminom, kasnejšim cesarjem [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongom]], sta v vojnah podjarmila celotne države. Premagala sta vse svoje  tekmece, vključno z Li Guijem, Dov Džjandejem, Vang Šikongom, Šue Rengaojem in Liu Vodžovom. V želji, da bi se kmečki upori končali, je napovedal znižanje davkov. Leta 626 ga sin Li Šimin odstavil in sam prevzel oblast v cesarstvu.

== Zgodnja leta== 
Li Juan je bil rojen leta 566 v okrožju Longši v severni provinci Gansu kot sin Li Bina,  dostojanstvenika in generala dinastije [[Severni Džov]]. Li Binova sestra Dugu Džjalou je bila poročena z Jang Džjanom, kasnejšim prvim cesarjem dinastije Sui. Ko je Jang Džjan prišel na oblast, je Li Juan nekaj časa ostal na njegovem dvoru in bil nato imenovan za guvernerja oddaljene province. Odstranitev z dvora je bila verjetno posledica Jang Džjanove nenaklonjenosti družini svoje žene.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}

==Vojaška kariera in vzpon na oblast==
Cesar Jang, naslednji vladar dinastije Sui in po materini strani Li Juanov bratranec, se je odločil, da bo Li Juana uvedel v vojaške zadeve. Leta 605 ga je  povišal v generala svoje konjenice in ga leta 613 vzel na pohod proti [[Kogurjo]]ju. Li Juan se je na pohodu izkazal za odličnega generala in v letih 615–616 sodeloval pri zatiranju številnih kmečkih uporov.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}

Leta 616/617 je bil Li Juan imenovan za guvernerja Taijuana (provinca Šanši) na zahodnem robu dinastije Sui. Na tem položaju je moral nenehno odbijati napade [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] in zatirati neprestane upore, ki so razdirali cesarstvo. Li Juan v teh nalogah ni bil uspešen. Vojska kaganata se je uspela utrditi na kitajskem ozemlju, upornik Lju Vudžov pa je prevzel oblast  nad severnim Šanšijem in delom osrednje [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] ter se razglasil za cesarja. Razjarjeni kitajski cesar Jang je v začetku leta 617 ukazal, naj Li Juana privedejo na sodišče, da bi se zagovarjal za svoja dejanja. V tej situaciji je osemnajstletni Li Juanov sin Li Šimin prepričal očeta, naj se upre cesarju Jangu. Upor so vodili Li Juanovi najstarejši sinovi Li Džjančeng, Li Šimin in Li Juandži, njegov zet Čaj Šao, guverner okrožja Džinjang Liu Vendžing in Pe Dži, pomočnik guvernerja cesarske palače v Džinjangu. Vodja upora je dejanskop postal Li Šimin, ki je  cesarju Jang Diju svetoval, naj odstopi v korist mladoletnega Jang Jova. V cesarstvu naj bi kot Jang Jovov regent vladal Li Juan.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=31-33}}

Li Juanova prva dejanja so bila prevzem oblasti v Tajjuanu in usmrtitvi namestnika guvernerja Vang Veja in generala Džunjova, ki ju je lažno obtožil izdaje v korist Vzhodnega turškega kaganata. Potem je sklenil mir z vzhodnoturškim [[Šibi kagan]]om in mu odstopil del kitajskega ozemlja. Sredi leta 617 se je Li Juan na čelu vojske 30.000 mož odpravil proti Čanganu. Na poti je prejel sporočilo uporniškega generala Li Mija, da je v vojni proti silam Suija dosegel tako impresivne uspehe, da se je že imel za cesarja. Li Mi je povabil Li Juana, naj se mu pridruži, v upanju, da ga bo podredil ali se vsaj zaščitil pred njegovim napadom. V upanju, da bo glavne sile cesarja Janga preusmeril proti Li Miju, mu je Li Juan zagotovil, da priznava njegovo vodstvo in da si ne želi nobene oblasti. Ko je Li Mi prejel Li Juanov odgovor, je verjel njegovim zagotovilom in začel oblegati Luojang, s čimer je nase pritegnil večino Jangovih sil.

8. septembra je Li Juan zvabil vladne sile Song Laošengija iz trdnjave in jih v bitki pri Huojiju premagal. Po tej zmagi je Li Juan vse ugledne bojevnike enako nagradil, ne glede na njihov družbeni položaj. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da so se na bojišču vsi soočali z enakimi tveganji. Prepovedal je ubijanje ujetnikov in prebivalcev zavzetih mest, kar je bila takrat običajna praksa ustrahovanja. Ujetnike je ukazal osvoboditi in tistim, ki so bili od daleč, celo dal sredstva za pot domov. Ta praksa je kmalu obrodila sadove: cesarski vojaki in uradniki so se mu začeli množično predajati in vstopati v njegovo službo. Kmalu zatem je osvojil ves Guandžong v dolini reke Veihe v središču province [[Šaanši]] in napredoval proti prestolnici Čangan.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=33-36}}

Oktobra istega leta je Li Juan oblegal Čangan in ga 9. novembra zavzel. Po osvojitvi mesta je izkazal spoštovanje dinastiji Sui z ustoličenjem  dvanajstletnega Jang Jouja, nečaka ali vnuka kitajskega cesarja Janga. Jang je prejel častni naziv Tajšanhuang  (Veliki in vrhovni vladar), namenjen abdiciranim cesarjem. Jang Jov, kasneje znan ko cesar Gong, je Li Juanu podelil naziv princa Tanga (Tang vang) in ga imenoval za čengšjanga, s čimer je nanj prenesel dejansko upravljanje cesarstva. Ko je novica o tem dosegla generala Li Mija, je ta pobesnel, vendar ni mogel ničesar storiti.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=21-22}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=36-37}}

==Vladanje==
V Džjangduju je tajšanhuang [[Sui Jangdi]] hitro izgubljal podpornike zaradi njegove krutosti, ki jo je imel za glavno vrlino uspešnega vladarja. Nasilje se je stopnjevalo do te mere, da je marca 618 skupina zarotnikov pod vodstvom generala Juven Huajija Sui Jangdija zadavila. Juven Huandži je za novega cesarja razglasil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja, sebe pa za čengšjanga pod novim vladarjem. Ko se je razvedelo za Sui Jangdijevo smrt, je bil za cesarja v Luojangu izvoljen Jang Dong, kralj kneževine Jue. Li Jing je prevzel oblast v Vuveju, samozvani cesar Šue Ju pa se je ustalil v Jinčengu. Uporniški general Li Mi je ostal kandidat za vrhovnega vladarja. Veliko kandidatov za cesarski položaj je bilo tudi na jugu cesarstva. V teh okoliščinah se je Li Juan, da bi utrdil svoj položaj, odločil, da sam prevzame cesarski prestol. Razglasitev je bila izvedena po tradicionalnih protokolih, potem pa se je izkazalo, da je cesar Jang Jou že dolgo želel abdicirati v Li Juanovo korist. Li Juan je več njegovih ponudb zavrnil. Ko se vztrajnim Jang Jovovim prošnjem ni mogel več upreti, je bil 18. junija 618 razglašen za cesarja Gaodzuja.&lt;ref&gt;Kerry Brown. [https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 Berkshire Dictionary of Chinese Biography] {{Wayback|url=https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 |date=20251112081737 }}. 2017. Vol. 1. str. 484. ISBN 978-1-933-782-66-9.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;中国历代战争简史. 2006. 解放军出版社. str.  256. ISBN 7506521490&lt;/ref&gt; Razglasitev je hkrati pomenila ustanovitev dinastije Tang.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37-39}}

Ko je Li Juan prevzel prestol kot cesar Gaodzu, je najprej zavzel Džinčen, ki mu je vladal Sui Renguo, in nato Vuvej, kjer se je ustalil Li Džing. General Li Mi se je vdal in bil na dvoru sprejet z vsemi častmi. Gaodzu mu je dal za ženo svojo sestrično in mu podelil visok dvorni položaj, potem pa je bil še isto leto skupaj s svojimi spremljevalci po cesarjevem ukazu zahrbtno umorjen. Gaodzu je postopoma v manj kot treh letih razširil svojo oblast na vsa ozemlja nekdanje dinastije Sui.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37, 39}} Svojo prestolnico Dašing je preimenoval v [[Čangan]].

===Reforme===
Gospodarstvo cesarstva, ki ga je podedoval Gaodzu, je bilo zaradi nepremišljene politike cesarja Sui Jangdija in državljanske vojne, ki je sledila njegovemu strmoglavljenju, povsem uničeno. Za njegovo obuditev je bila potrebna vrsta temeljitih gospodarskih reform. Gaodzu jih je začel z obnovitvijo &quot;sistema enakih polj&quot;, po katerem so kmetje od države dobili zemljiške parcele v višini 70 mu na moškega in 30 mu na žensko (mu = 1/16 [[hektar]]ja). Za zemljo so kmetje plačevali davek v žitu, svili ali bombažu. Poleg tega je moral vsak telesno zdrav moški 20 dni na leto delati na javnih delih. Sistem enakih polj je bil za kmete bistveno bolj ugoden kot najem parcel od velikih zasebnih lastnikov zemljišč. Drug pomemben korak, ki ga je naredil Gaodzu, je bila denarna reforma. V preteklem nemirnem obdobju je več kandidatov za prestol kovalo lasten denar, pogosto slabše kakovosti, kar je zapletlo računovodstvo. Pod Gaodzujevo vladavino se je nadzor nad tržno trgovino poostril, tako da je cesar osebno imenoval direktorje tržnic po vsem cesarstvu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=46, 48}} 

Gaodzong  je obnovil in centraliziral sistem državnih izpitov (''keju''), potrebnih za državne uradnike. Sistem je tudi sposobnim neplemiškim podložnikom omogočil, da so zasedli položaje, ki so bili prej rezervirani za člane plemiških družin. Leta 624 je pod Gaodzongovim vodstvom začela veljati prva izdaja zakonika, zdaj  znanega kot ''[[Tanški kodeks]]''. V zakoniku sta bila združena [[Konfucijanstvo|konfucijaski]] in legalistični pristopu k razumevanju prava, zaradi česar je ta zakonik postal model in temelj za poznejše zakonike.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=49-50}}

V zunanji politiki je posebej veliko grožnjo predstavljal [[Vzhodni turški kaganat]]. Vojne z njim so trajale do leta 626. Za obrambo cesarstva so bila na njegovi vzhodni meji zgrajene številne trdnjave, ki problema niso povsem rešile.

===Boj za nasledstvo===
Gaodzu se je v tem času odločil, da bo svojega najstarejšega sina Li Džjančenga postavil za prestolonaslednika in odstranil priljubljenega vojaškega voditelja in politika Li Šimina, bodočega cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]]. Ko je Li Šimim izvedel za očetov načrt, je 2. julija umoril Li Džjančenga in Li Juandžija. Nato je eden od Li Šiminovih vojakov oborožen vstopil v cesarsko palačo, kar je bil resen prekršek, in cesarju Gaodzuju sporočil smrt njegovih sinov. Prestrašen Gaodzong  je 5. julija razglasil Li Šimina za prestolonaslednika in nekaj tednov pozneje abdiciral. Preostanek svojih let je preživel v miru in hvalil sinove dosežke, vključno z osvojitvijo Vzhodnega turškega kaganata.

===Zadnja leta=== 
Gaodzuju je bil po odstavitvi podeljen naslov Tajšan huang, Upokojeni cesar dinastije Tang. Zadnji dve leti življenja je preživel v cesarski palači Tajdži. Njegov življenjski slog se praktično ni spremenil. V skromnejše prebivališče se je preselil šele leta 629. Ker se poleti ni hotel vrniti v palačo Džučeng, kjer je umrl cesar Vendi, je Li Šimin začel graditi nov poletni palačni kompleks Daming s površino dva kvadratna kilometra. Gaodzu je umrl sredi leta 635, ne da bi dočakal dokončanje gradnje. Dobil je [[posmrtno ime]] Cesar Šen Jao Da Šeng Da Guang Šjao, njegovo [[tempeljsko ime]] Gaodzu (Veliki prednik). Zgodovina se ga spominja ravno po tem imenu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=12, 52-53}}

==Družina==
Li Juan/cesar Gaodzu je bil poročen z gospo Dou, hčerko suijskega aristokrata turškega porekla. V zakonu je bilo rojenih pet otrok:
* Li Džjančeng, 
* [[Tajdzong (dinastija Tang)|Li Šimin]],  cesar od leta 627 do 649,
* Li Šuanba,
* Li Juandži in 
* hčerka Pingjang, poročena z Čai Šaom iz Linfena, ki je služil z Gaodzujem služil v gardi cesarja Vendija.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=13-14}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* ''История Китая с древнейших времен до начала XXI века'': в 10 т. Gl. ur. С.Л. Тихвинский. Moskva: Наука—Восточная литература, 2014. Т. III: Троецарствие, Цзинь, Южные и Северные династии, Суй, Тан (220—907). str. 991. ISBN 978-5-02-036565-0.
* Ли Юань. ''Лас-Тунас''. 2010. str. 703. Большая российская энциклопедия. Gl. ur. Ю.С. Осипов. 2004—2017, zv. 17. ISBN 978-5-85270-350-7.
* Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. str. 352. ISBN 978-5-17-159731-3.
* Попова И.Ф. ''Политическая практика и идеология раннетанского Китая''. Moskva: Издательская фирма «Восточная литература» РАН, 1999. str. 279. ISBN 5-02-018027-0.
{{refend}}
 
{{S-start}}
{{s-reg}}
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
{{s-vac|last=[[Sui Jangdi]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Dinastija Sui]])&lt;/small&gt;}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske|years=626–635|dynasty=&lt;small&gt;([[Dinastija Tang]])&lt;/small&gt;}}
{{s-aft|after=[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 566]]
[[Kategorija:Umrli leta 635]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]</text>
      <sha1>98hf4kh208b4a6vqj0bss11965cydfn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Mikroanatomija/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609509</id>
    <revision>
      <id>6761240</id>
      <timestamp>2026-10-06T12:02:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>skopirano iz en. in prevedeno</comment>
      <origin>6761240</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1062" sha1="h7a1kp9qtk57bfis5juib5x64r2a8u9" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}
{{lua|Module:Check for unknown parameters}}
{{Uses TemplateStyles}}

==Use==
{{Anatomy infoboxes}}
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;
{{Infopolje Mikroanatomija
| Name        = 
| Image       = 
| Caption     = 
| Image2      = 
| Caption2    = 
| System      =
| Precursor   =
| Function    =
| Pronunciation = 
| Location    =
| Acronym     = 
| Latin       = 
| Greek       = 
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;

==Standardni parametri==
{{Infobox anatomy/doc/transcludetable}}

==Edinstveni parametri==
Edinstveni parametri te predloge vključujejo:
{|
|-
| Location ||= Kje je taka celica
|-
| Function ||= Funkcija celice
|}

==Zgled==
Za zgled glej [[Migetalka]]

== Sledilna kategorija ==
* {{clc|Infopolje Anatomija z neznanimi parametri}}

== Glej tudi ==
* [[Predloga:Infopolje Anatomija]]
* [[Predloga:Infopolje Celica]]

&lt;includeonly&gt;{{Sandbox other||
&lt;!-- Categories go here and interwikis go in Wikidata. --&gt;
[[Kategorija:Anatomska infopolja|Mikroanatomija]]
[[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]]
}}&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>h7a1kp9qtk57bfis5juib5x64r2a8u9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Ribicija</title>
    <ns>3</ns>
    <id>609510</id>
    <revision>
      <id>6761242</id>
      <timestamp>2026-10-06T12:03:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>test</comment>
      <origin>6761242</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="500" sha1="oiz4pwqqaku1bcil0y98bcpx469hh5b" xml:space="preserve">[[Slika:Informationdiamond.svg|50px|left]] Hvala, ker ste se preizkusili v urejanju strani v [[Wikipedija|Wikipediji]]. Vaš poskus je uspel, vendar smo ga morali odstraniti oziroma izničiti. Prosimo, da za nadaljnje poskuse uporabljate [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]], saj so članki za te namene neprimerni. Napotke za pravilno prispevanje boste našli v [[Wikipedija:Uvod|uvodu v Wikipedijo]].
—[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:03, 6. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>oiz4pwqqaku1bcil0y98bcpx469hh5b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Obmodek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609512</id>
    <revision>
      <id>6761269</id>
      <timestamp>2026-10-06T12:41:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Obmodek]] na [[Epididimis]]: članek opisuje epididimis (nadmodek), ne paradidimis (obmodek)</comment>
      <origin>6761269</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" sha1="8al6su0pee5um26krlt1k55y4nv39no" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Epididimis]]</text>
      <sha1>8al6su0pee5um26krlt1k55y4nv39no</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761278</id>
      <parentid>6761269</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:56:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nov članek</comment>
      <origin>6761278</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1488" sha1="7ingrhsiafnsffhoe1dujole4q8cdmf" xml:space="preserve">{{Infopolje Anatomija
| Name        = Obmodek
| Latin       = paradidymis
| Image       =
| Caption     =
| Image2      =
| Caption2    =
| Precursor   = [[mezonefrosni tubuli]]&lt;ref name=&quot;embryology&quot;&gt;{{cite book |author1=Fix |first=James D. |url=https://archive.org/details/embryology0002eddude |title=Embryology |author2=Dudek |first2=Ronald W. |date= |publisher=Williams &amp; Wilkins |year=1998 |isbn=0-683-30272-8 |location=Baltimore |quote=&quot;Vestigial remnants of the mesonephric tubules called the epoöphoron and paroöphoron may be found in the adult female.&quot; |url-access=registration}}&lt;/ref&gt;{{rp|185}}
| System      =
}}
'''Obmodek''' ali '''paradidimis''' ({{jezik-la|paradidymis}}) je majhna skupina zvitih cevk pred spodnjim delom [[semenski povezek|semenskega povezka]], nad glavo [[epididimis]]a.

Te celice pokriva [[visokoprizmatski migetalčni epitelij]] in verjetno predstavljajo ostanke [[Wolffovo telo|Wolffovega telesa]], tako kot [[epididimis]], vendar so brez funkcije. Wolffovo telo ima pri ribah in dvoživkah vlogo ledvice ([[mezonefros]]), pri drugih razredih vretenčarjev pa tvori del moškega reproduktivnega sistema. Obmodek predstavlja ostanek neuporabljenega, atrofiranega dela Wolffovega telesa.{{citation needed|datum=maj 2015}}

Obmodek je [[homologija (biologija)|homologen]] ženskemu [[parooforon]]u, saj se oba razvijeta iz mezonefrosnih tubulov.&lt;ref name=&quot;embryology&quot;&gt;&lt;/ref&gt;{{rp|177}}

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moški reprodukcijski sistem]]</text>
      <sha1>7ingrhsiafnsffhoe1dujole4q8cdmf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sabina Zwitter Grilc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609513</id>
    <revision>
      <id>6761276</id>
      <timestamp>2026-10-06T12:55:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Minka.Č</username>
        <id>266889</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:de:Special:Redirect/revision/271099653|Sabina Zwitter-Grilc]]«</comment>
      <origin>6761276</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2409" sha1="2vigu87ffckjk0i9psm0piimv40dks4" xml:space="preserve">[[Datei:Sabina_Zwitter-Grilc_-_Buchmesse_Wien_2022.JPG|sličica| Sabina Zwitter-Grilc]]
'''Sabina Zwitter-Grilc''' (* [[13. marec]] [[1967]] v [[Beljak|Beljaku]] ) je [[Avstrija|avstrijska]] novinarka filmska ustvarjalka . Od leta 1989 je urednica pri [[ORF|Avstrijski radioteleviziji]] (ORF). Do leta 2024 je delala za manjšinsko oddajo&quot;Heimat, fremde Heimat&quot;. Po ukinitvi oddaje leta 2024 &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/meldungen/stories/3283189/|titel=Aus für „Heimat Fremde Heimat“|datum=2024-11-28|zugriff=2026-10-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; se je pridružila slovenskemu uredništvu ORF Deželnega studia Koroška.

Zwitter-Grilc je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obiskovala ljudsko šolo v [[Vrata - Megvarje|Vratah-Megvarju]] na Koroškem, nato pa [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezno gimnazijo za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]] . Leta 1985 je začela študij na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Hkrati je Zwitter-Grilc med letoma 1985 in 1989 delala kot parlamentarna sodelavka v klubu Zelene stranke in v ''Avstrijskem centru narodnih skupnostih.'' Leta 1989 je postala urednica [[ORF]]&lt;nowiki/&gt;a, kjer je do leta 2024 delala za manjšinsko oddajo ''&quot;Heimat Fremde Heimat&quot;''. Leta 2002 se je Zwitter-Grilc vpisala na študij novinarstva, ki ga je leta 2009 uspešno zaključila. Leta 2014 je prejela nagrado prof. Clausa Gattererja za dokumentarni film »Sence sramote«, ki obravnava procese oblikovanja identitete potomcev_k [[Opfer des Nationalsozialismus|žrtev]] nacionalsocializma .

Sabina Zwitter-Grilc je poročena in mati dveh otrok.

* 2014: Nagrada prof. Clausa Gattererja

* [https://othes.univie.ac.at/6063/1/2009-07-07_8560716.pdf Življenjepis in diplomska naloga Sabine Zwitter-Grilc, Univerza na Dunaju (2009)]
* [https://diepresse.com/home/kultur/medien/1397798/NSVertreibung_Ein-Schatten-auf-meiner-Seele Recenzija filma &quot;Senca sramote&quot; v dnevnem časopisu ''Die Presse'' (2013)]
* [http://derstandard.at/1397522590675/Kaerntner-Filmemacherin-Zwitter-Grilc-erhaelt-Gatterer-Preis-2014 Objava podelitve nagrade prof. Clausa Gattererja za leto 2014 v dnevniku ''Der Standard'']
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1967]]
[[Kategorija:Avstrijci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Avstrijski novinarji]]</text>
      <sha1>2vigu87ffckjk0i9psm0piimv40dks4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761277</id>
      <parentid>6761276</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:56:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Minka.Č</username>
        <id>266889</id>
      </contributor>
      <comment>sliko dodala</comment>
      <origin>6761277</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2387" sha1="5sruhu4li0t4x7td5nz8ogbx5jx0y4r" xml:space="preserve">[[Slika:Sabina Zwitter-Grilc - Buchmesse Wien 2022.JPG|sličica]]
'''Sabina Zwitter-Grilc''' (* [[13. marec]] [[1967]] v [[Beljak|Beljaku]] ) je [[Avstrija|avstrijska]] novinarka filmska ustvarjalka . Od leta 1989 je urednica pri [[ORF|Avstrijski radioteleviziji]] (ORF). Do leta 2024 je delala za manjšinsko oddajo&quot;Heimat, fremde Heimat&quot;. Po ukinitvi oddaje leta 2024 &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/meldungen/stories/3283189/|titel=Aus für „Heimat Fremde Heimat“|datum=2024-11-28|zugriff=2026-10-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; se je pridružila slovenskemu uredništvu ORF Deželnega studia Koroška.

Zwitter-Grilc je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obiskovala ljudsko šolo v [[Vrata - Megvarje|Vratah-Megvarju]] na Koroškem, nato pa [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezno gimnazijo za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]] . Leta 1985 je začela študij na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Hkrati je Zwitter-Grilc med letoma 1985 in 1989 delala kot parlamentarna sodelavka v klubu Zelene stranke in v ''Avstrijskem centru narodnih skupnostih.'' Leta 1989 je postala urednica [[ORF]]&lt;nowiki/&gt;a, kjer je do leta 2024 delala za manjšinsko oddajo ''&quot;Heimat Fremde Heimat&quot;''. Leta 2002 se je Zwitter-Grilc vpisala na študij novinarstva, ki ga je leta 2009 uspešno zaključila. Leta 2014 je prejela nagrado prof. Clausa Gattererja za dokumentarni film »Sence sramote«, ki obravnava procese oblikovanja identitete potomcev_k [[Opfer des Nationalsozialismus|žrtev]] nacionalsocializma .

Sabina Zwitter-Grilc je poročena in mati dveh otrok.

* 2014: Nagrada prof. Clausa Gattererja

* [https://othes.univie.ac.at/6063/1/2009-07-07_8560716.pdf Življenjepis in diplomska naloga Sabine Zwitter-Grilc, Univerza na Dunaju (2009)]
* [https://diepresse.com/home/kultur/medien/1397798/NSVertreibung_Ein-Schatten-auf-meiner-Seele Recenzija filma &quot;Senca sramote&quot; v dnevnem časopisu ''Die Presse'' (2013)]
* [http://derstandard.at/1397522590675/Kaerntner-Filmemacherin-Zwitter-Grilc-erhaelt-Gatterer-Preis-2014 Objava podelitve nagrade prof. Clausa Gattererja za leto 2014 v dnevniku ''Der Standard'']
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1967]]
[[Kategorija:Avstrijci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Avstrijski novinarji]]</text>
      <sha1>5sruhu4li0t4x7td5nz8ogbx5jx0y4r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761280</id>
      <parentid>6761277</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:57:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Minka.Č</username>
        <id>266889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761280</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2390" sha1="azf9jdulakc64idf7a74iot7yela7ss" xml:space="preserve">[[Slika:Sabina Zwitter-Grilc - Buchmesse Wien 2022.JPG|sličica]]
'''Sabina Zwitter-Grilc''' (* [[13. marec]] [[1967]] v [[Beljak|Beljaku]] ) je [[Avstrija|avstrijska]] novinarka in filmska ustvarjalka . Od leta 1989 je urednica pri [[ORF|Avstrijski radioteleviziji]] (ORF). Do leta 2024 je delala za manjšinsko oddajo&quot;Heimat, fremde Heimat&quot;. Po ukinitvi oddaje leta 2024 &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/meldungen/stories/3283189/|titel=Aus für „Heimat Fremde Heimat“|datum=2024-11-28|zugriff=2026-10-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; se je pridružila slovenskemu uredništvu ORF Deželnega studia Koroška.

Zwitter-Grilc je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obiskovala ljudsko šolo v [[Vrata - Megvarje|Vratah-Megvarju]] na Koroškem, nato pa [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezno gimnazijo za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]] . Leta 1985 je začela študij na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Hkrati je Zwitter-Grilc med letoma 1985 in 1989 delala kot parlamentarna sodelavka v klubu Zelene stranke in v ''Avstrijskem centru narodnih skupnostih.'' Leta 1989 je postala urednica [[ORF]]&lt;nowiki/&gt;a, kjer je do leta 2024 delala za manjšinsko oddajo ''&quot;Heimat Fremde Heimat&quot;''. Leta 2002 se je Zwitter-Grilc vpisala na študij novinarstva, ki ga je leta 2009 uspešno zaključila. Leta 2014 je prejela nagrado prof. Clausa Gattererja za dokumentarni film »Sence sramote«, ki obravnava procese oblikovanja identitete potomcev_k [[Opfer des Nationalsozialismus|žrtev]] nacionalsocializma .

Sabina Zwitter-Grilc je poročena in mati dveh otrok.

* 2014: Nagrada prof. Clausa Gattererja

* [https://othes.univie.ac.at/6063/1/2009-07-07_8560716.pdf Življenjepis in diplomska naloga Sabine Zwitter-Grilc, Univerza na Dunaju (2009)]
* [https://diepresse.com/home/kultur/medien/1397798/NSVertreibung_Ein-Schatten-auf-meiner-Seele Recenzija filma &quot;Senca sramote&quot; v dnevnem časopisu ''Die Presse'' (2013)]
* [http://derstandard.at/1397522590675/Kaerntner-Filmemacherin-Zwitter-Grilc-erhaelt-Gatterer-Preis-2014 Objava podelitve nagrade prof. Clausa Gattererja za leto 2014 v dnevniku ''Der Standard'']
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1967]]
[[Kategorija:Avstrijci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Avstrijski novinarji]]</text>
      <sha1>azf9jdulakc64idf7a74iot7yela7ss</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761286</id>
      <parentid>6761280</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T12:59:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Minka.Č</username>
        <id>266889</id>
      </contributor>
      <comment>podnaslova</comment>
      <origin>6761286</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2434" sha1="fidehq65w1ksjbwgypxia7cayuwk03m" xml:space="preserve">[[Slika:Sabina Zwitter-Grilc - Buchmesse Wien 2022.JPG|sličica]]
'''Sabina Zwitter-Grilc''' (* [[13. marec]] [[1967]] v [[Beljak|Beljaku]] ) je [[Avstrija|avstrijska]] novinarka in filmska ustvarjalka . Od leta 1989 je urednica pri [[ORF|Avstrijski radioteleviziji]] (ORF). Do leta 2024 je delala za manjšinsko oddajo&quot;Heimat, fremde Heimat&quot;. Po ukinitvi oddaje leta 2024 &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/meldungen/stories/3283189/|titel=Aus für „Heimat Fremde Heimat“|datum=2024-11-28|zugriff=2026-10-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; se je pridružila slovenskemu uredništvu ORF Deželnega studia Koroška.

== Poklicna pot ==
Zwitter-Grilc je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obiskovala ljudsko šolo v [[Vrata - Megvarje|Vratah-Megvarju]] na Koroškem, nato pa [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezno gimnazijo za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]] . Leta 1985 je začela študij na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Hkrati je Zwitter-Grilc med letoma 1985 in 1989 delala kot parlamentarna sodelavka v klubu Zelene stranke in v ''Avstrijskem centru narodnih skupnostih.'' Leta 1989 je postala urednica [[ORF]]&lt;nowiki/&gt;a, kjer je do leta 2024 delala za manjšinsko oddajo ''&quot;Heimat Fremde Heimat&quot;''. Leta 2002 se je Zwitter-Grilc vpisala na študij novinarstva, ki ga je leta 2009 uspešno zaključila. Leta 2014 je prejela nagrado prof. Clausa Gattererja za dokumentarni film »Sence sramote«, ki obravnava procese oblikovanja identitete potomcev_k [[Opfer des Nationalsozialismus|žrtev]] nacionalsocializma .

== Zasebno življenje ==
Sabina Zwitter-Grilc je poročena in mati dveh otrok.

* 2014: Nagrada prof. Clausa Gattererja

* [https://othes.univie.ac.at/6063/1/2009-07-07_8560716.pdf Življenjepis in diplomska naloga Sabine Zwitter-Grilc, Univerza na Dunaju (2009)]
* [https://diepresse.com/home/kultur/medien/1397798/NSVertreibung_Ein-Schatten-auf-meiner-Seele Recenzija filma &quot;Senca sramote&quot; v dnevnem časopisu ''Die Presse'' (2013)]
* [http://derstandard.at/1397522590675/Kaerntner-Filmemacherin-Zwitter-Grilc-erhaelt-Gatterer-Preis-2014 Objava podelitve nagrade prof. Clausa Gattererja za leto 2014 v dnevniku ''Der Standard'']
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1967]]
[[Kategorija:Avstrijci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Avstrijski novinarji]]</text>
      <sha1>fidehq65w1ksjbwgypxia7cayuwk03m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761344</id>
      <parentid>6761286</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T14:07:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Infopolje oseba}}</comment>
      <origin>6761344</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2416" sha1="oexieiu6qqzdmjrc4gvvpcig2z6j84j" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Sabina Zwitter-Grilc''' (* [[13. marec]] [[1967]] v [[Beljak|Beljaku]] ) je [[Avstrija|avstrijska]] novinarka in filmska ustvarjalka . Od leta 1989 je urednica pri [[ORF|Avstrijski radioteleviziji]] (ORF). Do leta 2024 je delala za manjšinsko oddajo&quot;Heimat, fremde Heimat&quot;. Po ukinitvi oddaje leta 2024 &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/meldungen/stories/3283189/|titel=Aus für „Heimat Fremde Heimat“|datum=2024-11-28|zugriff=2026-10-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; se je pridružila slovenskemu uredništvu ORF Deželnega studia Koroška.

== Poklicna pot ==
Zwitter-Grilc je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obiskovala ljudsko šolo v [[Vrata - Megvarje|Vratah-Megvarju]] na Koroškem, nato pa [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezno gimnazijo za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]] . Leta 1985 je začela študij na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Hkrati je Zwitter-Grilc med letoma 1985 in 1989 delala kot parlamentarna sodelavka v klubu Zelene stranke in v ''Avstrijskem centru narodnih skupnostih.'' Leta 1989 je postala urednica [[ORF]]&lt;nowiki/&gt;a, kjer je do leta 2024 delala za manjšinsko oddajo ''&quot;Heimat Fremde Heimat&quot;''. Leta 2002 se je Zwitter-Grilc vpisala na študij novinarstva, ki ga je leta 2009 uspešno zaključila. Leta 2014 je prejela nagrado prof. Clausa Gattererja za dokumentarni film »Sence sramote«, ki obravnava procese oblikovanja identitete potomcev_k [[Opfer des Nationalsozialismus|žrtev]] nacionalsocializma .

== Zasebno življenje ==
Sabina Zwitter-Grilc je poročena in mati dveh otrok.

* 2014: Nagrada prof. Clausa Gattererja

== Viri ==
{{refsez}}
* [https://othes.univie.ac.at/6063/1/2009-07-07_8560716.pdf Življenjepis in diplomska naloga Sabine Zwitter-Grilc, Univerza na Dunaju (2009)]
* [https://diepresse.com/home/kultur/medien/1397798/NSVertreibung_Ein-Schatten-auf-meiner-Seele Recenzija filma &quot;Senca sramote&quot; v dnevnem časopisu ''Die Presse'' (2013)]
* [http://derstandard.at/1397522590675/Kaerntner-Filmemacherin-Zwitter-Grilc-erhaelt-Gatterer-Preis-2014 Objava podelitve nagrade prof. Clausa Gattererja za leto 2014 v dnevniku ''Der Standard'']

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zwitter-Grilc, Sabina}}
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Avstrijci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Avstrijski novinarji]]</text>
      <sha1>oexieiu6qqzdmjrc4gvvpcig2z6j84j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761410</id>
      <parentid>6761344</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:18:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Sabina Zwitter-Grilc]] na [[Sabina Zwitter Grilc]]: brez ločil v imenih</comment>
      <origin>6761344</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2416" sha1="oexieiu6qqzdmjrc4gvvpcig2z6j84j" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Sabina Zwitter-Grilc''' (* [[13. marec]] [[1967]] v [[Beljak|Beljaku]] ) je [[Avstrija|avstrijska]] novinarka in filmska ustvarjalka . Od leta 1989 je urednica pri [[ORF|Avstrijski radioteleviziji]] (ORF). Do leta 2024 je delala za manjšinsko oddajo&quot;Heimat, fremde Heimat&quot;. Po ukinitvi oddaje leta 2024 &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/meldungen/stories/3283189/|titel=Aus für „Heimat Fremde Heimat“|datum=2024-11-28|zugriff=2026-10-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; se je pridružila slovenskemu uredništvu ORF Deželnega studia Koroška.

== Poklicna pot ==
Zwitter-Grilc je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obiskovala ljudsko šolo v [[Vrata - Megvarje|Vratah-Megvarju]] na Koroškem, nato pa [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezno gimnazijo za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]] . Leta 1985 je začela študij na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Hkrati je Zwitter-Grilc med letoma 1985 in 1989 delala kot parlamentarna sodelavka v klubu Zelene stranke in v ''Avstrijskem centru narodnih skupnostih.'' Leta 1989 je postala urednica [[ORF]]&lt;nowiki/&gt;a, kjer je do leta 2024 delala za manjšinsko oddajo ''&quot;Heimat Fremde Heimat&quot;''. Leta 2002 se je Zwitter-Grilc vpisala na študij novinarstva, ki ga je leta 2009 uspešno zaključila. Leta 2014 je prejela nagrado prof. Clausa Gattererja za dokumentarni film »Sence sramote«, ki obravnava procese oblikovanja identitete potomcev_k [[Opfer des Nationalsozialismus|žrtev]] nacionalsocializma .

== Zasebno življenje ==
Sabina Zwitter-Grilc je poročena in mati dveh otrok.

* 2014: Nagrada prof. Clausa Gattererja

== Viri ==
{{refsez}}
* [https://othes.univie.ac.at/6063/1/2009-07-07_8560716.pdf Življenjepis in diplomska naloga Sabine Zwitter-Grilc, Univerza na Dunaju (2009)]
* [https://diepresse.com/home/kultur/medien/1397798/NSVertreibung_Ein-Schatten-auf-meiner-Seele Recenzija filma &quot;Senca sramote&quot; v dnevnem časopisu ''Die Presse'' (2013)]
* [http://derstandard.at/1397522590675/Kaerntner-Filmemacherin-Zwitter-Grilc-erhaelt-Gatterer-Preis-2014 Objava podelitve nagrade prof. Clausa Gattererja za leto 2014 v dnevniku ''Der Standard'']

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zwitter-Grilc, Sabina}}
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Avstrijci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Avstrijski novinarji]]</text>
      <sha1>oexieiu6qqzdmjrc4gvvpcig2z6j84j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761605</id>
      <parentid>6761410</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:10:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2392" sha1="3ll6re3kkenumobwkmt0otzjz55j8jc" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Sabina Zwitter-Grilc''', [[Avstrija|avstrijska]] novinarka in filmska ustvarjalka, * [[13. marec]] [[1967]], [[Beljak]], [[Avstrija]].

Od leta 1989 je urednica pri [[ORF|Avstrijski radioteleviziji]] (ORF). Do leta 2024 je delala za manjšinsko oddajo ''Heimat, fremde Heimat''. Po ukinitvi oddaje leta 2024&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/meldungen/stories/3283189/|titel=Aus für „Heimat Fremde Heimat“|datum=2024-11-28|zugriff=2026-10-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; se je pridružila slovenskemu uredništvu ORF Deželnega studia Koroška.

== Poklicna pot ==
Sabina Zwitter-Grilc je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja obiskovala ljudsko šolo v [[Vrata - Megvarje|Vratah - Megvarju]] na Koroškem, nato pa [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezno gimnazijo za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]]. Leta 1985 je začela študij na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]]. Hkrati je med letoma 1985 in 1989 delala kot parlamentarna sodelavka v klubu Zelene stranke in v ''Avstrijskem centru narodnih skupnostih.'' Leta 1989 je postala urednica [[ORF|ORF-a]], kjer je do leta 2024 delala za manjšinsko oddajo ''Heimat Fremde Heimat''. Leta 2002 se je vpisala na študij novinarstva, ki ga je leta 2009 uspešno zaključila. Leta 2014 je prejela nagrado prof. Clausa Gattererja za dokumentarni film »Sence sramote«, ki obravnava procese oblikovanja identitete potomcev_k [[Opfer des Nationalsozialismus|žrtev]] nacionalsocializma.

== Zasebno življenje ==
Sabina Zwitter-Grilc je poročena in mati dveh otrok.

* 2014: nagrada prof. Clausa Gattererja

== Viri ==
{{refsez}}
* [https://othes.univie.ac.at/6063/1/2009-07-07_8560716.pdf Življenjepis in diplomska naloga Sabine Zwitter-Grilc, Univerza na Dunaju (2009)]
* [https://diepresse.com/home/kultur/medien/1397798/NSVertreibung_Ein-Schatten-auf-meiner-Seele Recenzija filma &quot;Senca sramote&quot; v dnevnem časopisu ''Die Presse'' (2013)]
* [http://derstandard.at/1397522590675/Kaerntner-Filmemacherin-Zwitter-Grilc-erhaelt-Gatterer-Preis-2014 Objava podelitve nagrade prof. Clausa Gattererja za leto 2014 v dnevniku ''Der Standard'']

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zwitter-Grilc, Sabina}}
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Avstrijci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Avstrijski novinarji]]</text>
      <sha1>3ll6re3kkenumobwkmt0otzjz55j8jc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Članki s trditvami brez navedenega vira od maja 2015</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609514</id>
    <revision>
      <id>6761279</id>
      <timestamp>2026-10-06T12:57:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{mesečna kategorija za vzdrževanje}}«</comment>
      <origin>6761279</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" sha1="dp728lpepj5n7xvyw6e50jmblgbgfo5" xml:space="preserve">{{mesečna kategorija za vzdrževanje}}</text>
      <sha1>dp728lpepj5n7xvyw6e50jmblgbgfo5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kategorije za čiščenje iz maja 2015</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609515</id>
    <revision>
      <id>6761281</id>
      <timestamp>2026-10-06T12:57:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{mesečna kategorija za čiščenje}}«</comment>
      <origin>6761281</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="g8qjrdamou6k1vcb74y2js13dcydcmt" xml:space="preserve">{{mesečna kategorija za čiščenje}}</text>
      <sha1>g8qjrdamou6k1vcb74y2js13dcydcmt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paradidimis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609516</id>
    <redirect title="Obmodek" />
    <revision>
      <id>6761283</id>
      <timestamp>2026-10-06T12:58:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Obmodek]]</comment>
      <origin>6761283</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="9gkfqzmx213qbymegkodbf6sie8gkf2" xml:space="preserve">#preusmeritev [[Obmodek]]</text>
      <sha1>9gkfqzmx213qbymegkodbf6sie8gkf2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deltasta mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609517</id>
    <redirect title="Deltoidna mišica" />
    <revision>
      <id>6761305</id>
      <timestamp>2026-10-06T13:25:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Deltasta mišica]] na [[Deltoidna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761305</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="f7t9lztecpgepg47e5qh7azeg6n7bo0" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Deltoidna mišica]]</text>
      <sha1>f7t9lztecpgepg47e5qh7azeg6n7bo0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Deltasta mišica</title>
    <ns>1</ns>
    <id>609518</id>
    <redirect title="Pogovor:Deltoidna mišica" />
    <revision>
      <id>6761307</id>
      <timestamp>2026-10-06T13:25:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Deltasta mišica]] na [[Pogovor:Deltoidna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761307</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" sha1="8h5za15fwfz5ckefq1lglxnokf2cxd0" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Deltoidna mišica]]</text>
      <sha1>8h5za15fwfz5ckefq1lglxnokf2cxd0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolga dlanska mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609519</id>
    <redirect title="Dolga palmarna mišica" />
    <revision>
      <id>6761313</id>
      <timestamp>2026-10-06T13:33:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Dolga dlanska mišica]] na [[Dolga palmarna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761313</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" sha1="pp7vmnmvpjo2xongbpwcndjciicu5a1" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dolga palmarna mišica]]</text>
      <sha1>pp7vmnmvpjo2xongbpwcndjciicu5a1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolga palčna upogibalka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609520</id>
    <redirect title="Dolga flektorna mišica palca roke" />
    <revision>
      <id>6761322</id>
      <timestamp>2026-10-06T13:41:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Dolga palčna upogibalka]] na [[Dolga flektorna mišica palca roke]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761322</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" sha1="7fo3m1a1j1oa0fc0qxy30lzudk1ge05" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Dolga flektorna mišica palca roke]]</text>
      <sha1>7fo3m1a1j1oa0fc0qxy30lzudk1ge05</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valdés, Asturija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609521</id>
    <revision>
      <id>6761325</id>
      <timestamp>2026-10-06T13:47:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Valdés, Asturija */</comment>
      <origin>6761325</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13021" sha1="afew9jvtlctzyzemr99rr2ilzrszjxa" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Valdés
 | native_name       = 
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Luarca - panoramio (3).jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Flag valdes.png
 | image_shield = Coat of Arms of Valdés.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Eo-Navia
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Óscar Pérez Suárez (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 353,52
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 10,776
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|29|05|N|6|28|16|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 1,010
  | website = https://www.valdes.es/
 | footnotes =
}}
[[Slika:190. Playa de Cueva Caroyas near Luarca pano.jpg|thumb|desno|Plaža pri jami Caroyas]]
'''Valdés''' ({{IPA-es|bal̪ˈd̪es}}, {{IPA-ast|balˈdes}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v zahodni Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 90 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, na zahodu na [[Navia, Asturija|Navio]], na jugozahodu na [[Villayón]], na jugu na [[Tineo]], na jugovzhodu na [[Salas, Asturija|Salas]] in na severovzhodu na [[Cudillero]]. Središče občine je v [[Luarca|Luarci]] ({{jezik-ast|Ḷḷuarca}}).&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Luarca |work=Luxury Trains |url=https://luxurytrainstravel.com/places/luarca |date= |accessdate=6.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:Port of Luarca in 1987.jpg|thumb|desno|Pristanišče v Luarci leta 1987]]
Tudi iz pradobe (pred 300 tisoč leti) kot iz časa [[kultura Castro|Castrove kulture]] so ostanki,&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Valdés |url=https://www.valdes.es/historia |date= |accessdate=6.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; čeprav Castrova gradišča niso popolnoma odkrita. Našli so praorodja za lov iz spodnjega in srednjega [[paleolitik]]a.&lt;ref name=&quot;vivir&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia de Valdés |work=Vivir Asturias |url=https://valdes.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60389806/historia-valdes |date= |accessdate=6.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Ljudje na območju v [[epipaleolitik]]u so se prehranjevali s školjkami in drugimi morskimi mehkužci, o čemer pričajo druge arheološke najdbe.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

Iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]] so se pojavili kovanci in nagrobni spomenik, ki so ga odkrili v Rellónu de Merasu in je posvečen [[rimska mitologija|rimskemu bogu]] [[Jupiter (mitologija)|Jupiterju]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V dolinah Esve in Negra so našli ostanke orodja rudarske dejavnosti.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

V 10. in 11. stoletju so dobili stolna cerkev v Oviedu ter samostana v Coriasu in Bárceni zemljišča v Valdésu, ki se je imenoval takrat ''Ualdes.''&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; 1270 je [[Alfonz X. Kastiljski]] daroval mestno listino občanom,&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; ki so 1277 sklenili zavezništvo z drugimi mesti v zahodni Asturiji, da bi skupaj obranili svoje pravice in vzdrževali red.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Ker je bil Valdés ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]], so ustanovili v občini bolnice in prenočišča za romarje.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

1248 se je rečna mornarica Valdésa udeležila z vojsko [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinanda III. Kastiljskega]] zavzetja [[Sevilla|Sevilje]] od [[Arabci|Arabcev]].&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

V Luarci so 1486 mornarji, ribiči, trgovci in ladjarji ustanovili ceh.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V občini so se ukvarjali tudi s [[kitolov]]om.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Mesto je imelo predpravice v sečnji, ribištvu, prevažanju blaga, ki jih je lahko opravljalo neobdavčno.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; 1338 je dobilo koncesijo za uvoz in prodajo soli.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Bila je razvita obrtniška in trgovinska dejavnost v občini, ki je trgovala predvsem s [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijo]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

Pristanišče so okrepili v 16. in tudi 18. stoletju, da bi ga učinkoviteje branili pred napadi [[Francozi|francoskih]] in [[Angleži|angleških]] piratov.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]], ko so [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove vojske]] tretjič zasedle Asturijo, je deželna skupščina ({{jezik-es|junta}}, {{jezik-ast|xunta}}), ki je vodila odpor proti Francozem, premestila svoje središče iz Ovieda v Luarco.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Francoski general je 12. maja 1810 zavzel Valdés, vendar je hitro odhajal.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

Na koncu 19. in začetku stoletja se je veliko ljudi izseljevalo iz Valdésa v [[Amerika|Ameriko]] (v [[Kuba|Kubo]] in [[Argentina|Argentino]]).&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Nekateri so nakazovali svoje zaslužke, medtem ko so se drugi vrnili v Valdés s svojim pridobljenim kapitalom, kar je pospešilo gospodarski in industrijski razvoj v občini.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

1909 so preimenovali občino v Luarco po središču. 1985 je nazaj dobila staro poimenovanje Valdés.

V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so nacionalistične vojske, ki so prihajale iz [[Galicija (Španija)|Galicije]], 8. avgusta 1936 zavzele Valdés.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

1940 je imela občina 26 tisoč prebivalcev, od takrat je število upadlo z več kot polovico. Po državljanski vojni so se izselili predvsem mladi v druge [[Evropa|evropske]] države ali bolj razvite kraje Asturije in Španije.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Valdés, Asturias, Spain - panoramio.jpg|thumb|desno|Plaža pri Valdésu]]
Relief je sestavljen iz planin in dolin, ki so usmerjene iz severa proti jugu. Na obali se razprostirajo skale, izlivi, sipine in plaže. Gorski kraj je nastal popolnoma v [[paleozoik]]u. Najvišji vrhovi se nahajajo na meji Tinea, na južnem delu občine, ki ne presežejo nad 1100 metri.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Valdés |work=Vivir Asturias |url=https://valdes.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60389843/geografia-valdes |date= |accessdate=6.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Dve najpomembnejši reki sta Esva in Negro, ki se zlivata v morje pri Luarci. Negro izvira iz planine La Montaña na meji Villayóna.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Obe reki sta bogati s postrvmi. Na Esvi je bila nekoč najpomembnejša farma [[losos]]ev v Asturiji. Poleg teh vrst se pojavi tudi jegulja v vodah. V reki Esva je znatna populacije vidre.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Pojavi se nekaj redkih živalskih vrst kot vodomec.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Kantabrijsko morje v veliki meri vpliva na podnebje Valdésa. Velike so razlike med obalo in notranjimi kraji. Na obali je temperatura ugodna poleti in tudi pozimi, medtem ko v notranjih krajih je bolj hladna.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Tudi rastlinstvo je različno na obali in notranjih krajih. Na obali so zelo značilni in pogosti detelji ter take trave kot pirnica, ljuljka in trpotec. V notranjih krajih so bolj pogosta grmišča kot vrese ali hrgovci, ki skupaj živijo z drevesnimi vrstami kot kostanj, hrast, breza, bor in evkalipt.

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Alusafe 2000 - Salvamar Capella en Luarca.jpg|thumb|desno|Pristanišče v Luarci]]
Turizem ima vedno večjo vlogo v gospodarstvu zaradi bližine morja. Čeprav je vloga primarnega sektorja (zlasti živinoreje) še vedno velika, saj ima občina kakovostne pašnike, ki so zelo primerni za to panogo. Živinoreja osredotoči predvsem na mlekarstvo.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Poleg tega je zelo pomembno ribištvo, ker je pristanišče v Luarci najpomembnejše v zahodni Asturiji lovijo zelo veliko tun, sardel, osličev, sardin in jegulj.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Sekundarni sektor je nezadostno zastopan, zaposluje komaj 12 % prebivalstva, ki delujejo v živilski ali leseni industriji, hkrati je tovarna konzerv v Valdésu.

== Kultura ==
[[Slika:Torre de Villademoros (11).jpg|thumb|desno|Stolp Peláez v Villademorosu]]
Blizu pristanišča je cerkev sv. Evlalije, ki je bila zgrajena nad staro cerkev, ki jo je [[Fruela II. Leonski]] daroval stolni cerkvi v Oviedu. Nad Luarco je svetišče Bele Device ({{jezik-es|Virgen de la Blanca}}), ki so ga 1961 prenovili.

V Trevíasu je cerkev nadangela Mihaela, ki so jo zgradili 1000. V 13. stoletju je bila zgrajena cerkev sv. Boštjana v Barcii, medtem ko so cerkev Naše gospe v Merásu so zgradili v 17. stoletju. 1800 so končali z gradnjo cerkev v Cadavedu, Arribi in Caneru, ki so posvečene [[Sveti Peter|Svetemu Petru]], [[Janez Evangelist|Janezu Evangelistu]] in nadangelu Mihaelu.

V Barcii je zapuščeno [[islam|muslimansko]] vojaško pokopališče, kjer so pokopani padli [[Maroko|maroški]] vojaki, ki so se borili na strani nacionalistov proti [[druga španska republika|republikancem]] v državljanski vojni.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first1=Paula Arana |last1=Barbier |first2=Ángela |last2=Suárez Collado |first3=Elisabeth |last3=Becker-Topkara |title=La historia del cementerio musulmán olvidado (y hoy escondido entre la maleza) de una pequeña localidad de Valdés |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/occidente/2025/08/22/cementerio-moro-barcia-yace-oportunidad-120771439.html |date=22.8.2025 |accessdate=6.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Palača Ferrera je bila zgrajena v 18. stoletju, čeprav hrani nekaj elementov iz 14. in 15. stoletja. Tudi v 18. stoletju je bila zgrajena palača Gamoneda. V Villademorosban je ohranjen srednjeveški stolp, ki ga je postavila družina Peláez. Poleg stolpa je staro skladišče.

Mestna hiša v Luarci je bila zgrajena v 20. stoletja v francoskem [[Eklekticizem|eklektičnem]] slogu.

Vodomet Bruxu je bil postavljen 1764.

V Valdésu je veliko meščanskih hiš, ki so jih zgradili iz ameriškega kapitala.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Bustu lighthouse.jpg|Svetilnik na rtu Busto ({{jezik-ast|Bustu}})
Slika:Playa de Barayo (2629299280).jpg|Plaža v Barayu
Slika:Playa de Cadavedo - 1.jpg|Plaža v Cadavedu
Slika:Cementerio-moro-asturias-puerta-1.jpg|Vrata muslimanskega vojaškega pokopališča
Slika:Palaciu de los Sierra - Taborcias (02).jpg|Palača v Taborciasu
Slika:Séquito vaqueiro.JPG|Ljudje v stari asturijski govedarski nošnji
Slika:Torre de Villademoros (01).jpg|Skladišče poleg stolpa Peláez
Slika:Estación de Canero 04.jpg|Železniška postaja v Caneru
Slika:Ermita de Nuestra Señora La Blanca - panoramio.jpg|Svetišče Bele Device v Luarci
Slika:Faro y ermita nuesctra señora blanca de Luarca - panoramio.jpg|Svetilnik v Luarci
Slika:Palaciu de los Marqueses de Gamoneda (01).jpg|Palača Gamoneda v Luarci
Slika:Palaciu de los Marqueses de Gamoneda (03).jpg|Grb markiza Gamonede nad palačo
Slika:Faro-luarca-asturias-1.jpg|Asturijski ljudski glasbeniki pri svetilniku v Luarci
Slika:Palaciu del Marques de Ferrera (01).jpg|Palača Ferrera
Slika:Palaciu del Marques de Ferrera (10).jpg|Grb na pročelju palače Ferrera
Slika:Palaciu del Marques de Ferrera (09).jpg|Dvor palače Ferrera
Slika:25 luarca.jpg|Hiše v pristanišču v Luarci
Slika:Casa conceyu de Valdés (L.luarca).JPG|Mestna hiša v Luarci
&lt;/gallery&gt;

== Znane osebnosti ==
* [[Severo Ochoa]], biokemik, nobelovec
* [[Antonio David Álvarez Rey]], nogometaš
* [[Aurora de Albornoz]], pesnica
* [[Gil Parrondo]], umetniški vodja, scenograf
* [[Borja Vidal Fernández]], rokometaš
* [[Higinio Fernández]], kolesar
* [[Saúl Fernández]], nogometaš
* [[Buenaventura García de Paredes]], mučenik
* [[Eduardo García Rico]], pisatelj
* [[Margarita Salas]], biokemičarka, genetičarka

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo|last=Costales |first=María Teresa |chapter=Valdés |title=Asturias a través de sus concejos |publisher=Prensa Asturiana |location=Oviedo |year=1998 |isbn=84-87730-96-5 |cobiss=}}
* {{navedi knjigo|last=Fernández Pereiro |first=Juan |chapter=El Concejo de Valdés |title=Geografía de Asturias III |publisher=Prensa Asturiana |location=Oviedo |cobiss= |isbn=84-87657-24-9 |year=1992}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>afew9jvtlctzyzemr99rr2ilzrszjxa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valdes, Asturija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609522</id>
    <redirect title="Valdés, Asturija" />
    <revision>
      <id>6761327</id>
      <timestamp>2026-10-06T13:47:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Valdés, Asturija]]</comment>
      <origin>6761327</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="jbmunkvt69m91yomevlufls2ql0tlsv" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Valdés, Asturija]]</text>
      <sha1>jbmunkvt69m91yomevlufls2ql0tlsv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šund (glasbena skupina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609523</id>
    <revision>
      <id>6761329</id>
      <timestamp>2026-10-06T13:50:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53950-75</username>
        <id>266905</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Šund je bila idrijska punk skupina, ki je delovala med letom 1980-1982 ( avgust ). Šund je nastopal večino časa v postavi: Boris Čibej, kitarist in tvorec besedil ter glasbe, Zlatko &quot;Zlate&quot; Klemenčič, bas, Vojko &quot;Vojc &quot; Česnik , bobni in Robert &quot;Robi&quot; Pajer, vokal. V bendu je igral bobne tudi Ivan &quot;Iči&quot; Kolenc.   Šund je s štirimi pesmimi ( Komisija za Šund, Bil, Dvign roko in Gadavič ) zastopan na  legendarni kompilaciji &quot;Lepo je... &quot;, ki velja za ene...«</comment>
      <origin>6761329</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="997" sha1="py2ubt2yb8aqy7vrtihmnr4b1sr6d7i" xml:space="preserve">Šund je bila idrijska punk skupina, ki je delovala med letom 1980-1982 ( avgust ). Šund je nastopal večino časa v postavi: Boris Čibej, kitarist in tvorec besedil ter glasbe, Zlatko &quot;Zlate&quot; Klemenčič, bas, Vojko &quot;Vojc &quot; Česnik , bobni in Robert &quot;Robi&quot; Pajer, vokal. V bendu je igral bobne tudi Ivan &quot;Iči&quot; Kolenc. 

Šund je s štirimi pesmimi ( Komisija za Šund, Bil, Dvign roko in Gadavič ) zastopan na  legendarni kompilaciji &quot;Lepo je... &quot;, ki velja za enega najpomembnejših dokumentov slovenske punk scene in je bila leta 2012 uvrščena med najboljše slovenske albume ...in še na nekaterih kompilacijah. Šund je bil eden izmed udeležencev prvega festivala  Novi rock 81, ki se je odvijal  3.9.1981 v ljubljanskih Križankah

* Šund je bil del prvega vala slovenskega punka, ki je nastal v času družbenih napetosti in mladinske subkulture. Člani Šunda so sodelovali tudi v dokumentarnem celovečernem filmu &quot;Punk pod komunističnim režimom&quot; (2025, režiser Andrej Košak )</text>
      <sha1>py2ubt2yb8aqy7vrtihmnr4b1sr6d7i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Globoka upogibalka prstov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609524</id>
    <redirect title="Globoka flektorna mišica prstov" />
    <revision>
      <id>6761340</id>
      <timestamp>2026-10-06T14:01:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Globoka upogibalka prstov]] na [[Globoka flektorna mišica prstov]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761340</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" sha1="smfnv48syqnu7bck8n4i1as4726rmgq" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Globoka flektorna mišica prstov]]</text>
      <sha1>smfnv48syqnu7bck8n4i1as4726rmgq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koželjnična upogibalka zapestja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609525</id>
    <redirect title="Radialna flektorna mišica zapestja" />
    <revision>
      <id>6761350</id>
      <timestamp>2026-10-06T14:10:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Koželjnična upogibalka zapestja]] na [[Radialna flektorna mišica zapestja]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761350</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="mqcouzjj3ff40e0nwgxcbi64kgxl21h" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Radialna flektorna mišica zapestja]]</text>
      <sha1>mqcouzjj3ff40e0nwgxcbi64kgxl21h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kvadratni pronator</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609526</id>
    <redirect title="Kvadratasta pronatorna mišica" />
    <revision>
      <id>6761358</id>
      <timestamp>2026-10-06T14:22:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Kvadratni pronator]] na [[Kvadratasta pronatorna mišica]]</comment>
      <origin>6761358</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" sha1="2ipvk8x50fte7l6kfyeb3s05ia1of4d" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Kvadratasta pronatorna mišica]]</text>
      <sha1>2ipvk8x50fte7l6kfyeb3s05ia1of4d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nadgrebenčnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609527</id>
    <redirect title="Supraspinatna mišica" />
    <revision>
      <id>6761381</id>
      <timestamp>2026-10-06T16:29:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Nadgrebenčnica]] na [[Supraspinatna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761381</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" sha1="j6nwa1n0x59wwstocpiyosg1xzqmqgs" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Supraspinatna mišica]]</text>
      <sha1>j6nwa1n0x59wwstocpiyosg1xzqmqgs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sabina Zwitter-Grilc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609528</id>
    <redirect title="Sabina Zwitter Grilc" />
    <revision>
      <id>6761411</id>
      <timestamp>2026-10-06T17:18:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Sabina Zwitter-Grilc]] na [[Sabina Zwitter Grilc]]: brez ločil v imenih</comment>
      <origin>6761411</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="3qi33g33jkrexfjo4crjqi3atdh3d0b" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Sabina Zwitter Grilc]]</text>
      <sha1>3qi33g33jkrexfjo4crjqi3atdh3d0b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Philibert Orange</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609529</id>
    <redirect title="Philibert de Chalon" />
    <revision>
      <id>6761419</id>
      <timestamp>2026-10-06T17:25:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>Yerpo je prestavil stran [[Philibert Orange]] na [[Philibert de Chalon]]: skladno z drugimi Wikipedijami</comment>
      <origin>6761419</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" sha1="rf51jezix3sghaacs4yi5t4rv14wao0" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Philibert de Chalon]]</text>
      <sha1>rf51jezix3sghaacs4yi5t4rv14wao0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Amfilohij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609530</id>
    <revision>
      <id>6761431</id>
      <timestamp>2026-10-06T17:55:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <comment>razločitev</comment>
      <origin>6761431</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="387" sha1="9ghoox8345w1fvymtshn8e2eiekqsmy" xml:space="preserve">'''Amfilohij''' je lahko:

== Svetnik ==

* [[Amfilohij in tovariši]] (Filet…) – [[Ilirija|ilirski]] [[mučenec|mučenci]] iz 2. st.
* [[Amfilohij Ikonijski]] (4. st.) – [[škof]]
* [[Amfilohij Počajevski]] (1894–1971), [[Ukrajina|ukrajinski]] [[duhovnik]] in mučenec

== Drugo ==

* [[Amfilohij Radović]] (1938-2020) – [[Črna gora|črnogorski]] [[škof]]

{{Razločitev}}</text>
      <sha1>9ghoox8345w1fvymtshn8e2eiekqsmy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Ekstinkcija svetlobe</title>
    <ns>1</ns>
    <id>609531</id>
    <revision>
      <id>6761432</id>
      <timestamp>2026-10-06T17:56:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predlog za izbrani članek */ nov razdelek</comment>
      <origin>6761432</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="176" sha1="p546m2t1y46h0zlto34ak6f4qhxyvpi" xml:space="preserve">== Predlog za izbrani članek ==
&lt;nowiki&gt;{{pič}}&lt;/nowiki&gt; [[Uporabnik:Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[Uporabniški pogovor:Niko Petrič|pogovor]]) 19:56, 6. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>p546m2t1y46h0zlto34ak6f4qhxyvpi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761433</id>
      <parentid>6761432</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T17:58:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6761433</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="158" sha1="ihsybvl4z0nay7z9xj9ycomkbaxkwyt" xml:space="preserve">== Predlog za izbrani članek ==
{{pič}}[[Uporabnik:Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[Uporabniški pogovor:Niko Petrič|pogovor]]) 19:56, 6. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>ihsybvl4z0nay7z9xj9ycomkbaxkwyt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761635</id>
      <parentid>6761433</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T04:38:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Niko Petrič je prestavil_a stran [[Pogovor:Ekstinkcija (astronomija)]] na [[Pogovor:Ekstinkcija svetlobe]]: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]]</comment>
      <origin>6761433</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="158" sha1="ihsybvl4z0nay7z9xj9ycomkbaxkwyt" xml:space="preserve">== Predlog za izbrani članek ==
{{pič}}[[Uporabnik:Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[Uporabniški pogovor:Niko Petrič|pogovor]]) 19:56, 6. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>ihsybvl4z0nay7z9xj9ycomkbaxkwyt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podgrebenčnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609532</id>
    <redirect title="Infraspinatna mišica" />
    <revision>
      <id>6761435</id>
      <timestamp>2026-10-06T17:59:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Podgrebenčnica]] na [[Infraspinatna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761435</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" sha1="t7q2f5moa0mx8y8idk9dhdalke0h7r2" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Infraspinatna mišica]]</text>
      <sha1>t7q2f5moa0mx8y8idk9dhdalke0h7r2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Jepsep43</title>
    <ns>3</ns>
    <id>609533</id>
    <revision>
      <id>6761447</id>
      <timestamp>2026-10-06T18:06:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>!</comment>
      <origin>6761447</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1404" sha1="b03gnu2o1zquaujcvfr59ceojmetci9" xml:space="preserve">&lt;!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --&gt;
{{Polje za ostale strani
| type = notice
| image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]]
| text = '''Ta {{#if:  | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!'''
----
Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:06, 6. oktober 2026 (CEST)
----
{{{!}} width=100% class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;border:0px&quot;
{{!}}- 
{{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&amp;type=block&amp;page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&amp;ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika''']
{{!}}-
{{!}}}
}}</text>
      <sha1>b03gnu2o1zquaujcvfr59ceojmetci9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761461</id>
      <parentid>6761447</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:10:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jepsep43</username>
        <id>266919</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ Reddit</comment>
      <origin>6761461</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1403" sha1="2ipbeh0co1dkwflp05v2h9xwjy9ybem" xml:space="preserve">&lt;!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --&gt;
{{Polje za ostale strani
| type = notice
| image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]]
| text = '''Ta {{#if:  | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!'''
----
Reddit, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:06, 6. oktober 2026 (CEST)
----
{{{!}} width=100% class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;border:0px&quot;
{{!}}- 
{{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&amp;type=block&amp;page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&amp;ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika''']
{{!}}-
{{!}}}
}}</text>
      <sha1>2ipbeh0co1dkwflp05v2h9xwjy9ybem</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761462</id>
      <parentid>6761461</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T18:10:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pristome</username>
        <id>251796</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/Jepsep43|Jepsep43]] ([[Uporabniški pogovor:Jepsep43|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Yerpo</comment>
      <origin>6761462</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1404" sha1="b03gnu2o1zquaujcvfr59ceojmetci9" xml:space="preserve">&lt;!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --&gt;
{{Polje za ostale strani
| type = notice
| image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]]
| text = '''Ta {{#if:  | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!'''
----
Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:06, 6. oktober 2026 (CEST)
----
{{{!}} width=100% class=&quot;plainlinks&quot; style=&quot;border:0px&quot;
{{!}}- 
{{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&amp;type=block&amp;page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] 
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&amp;ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika''']
{{!}}-
{{!}}}
}}</text>
      <sha1>b03gnu2o1zquaujcvfr59ceojmetci9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pazdušna mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609534</id>
    <redirect title="Korakobrahialna mišica" />
    <revision>
      <id>6761466</id>
      <timestamp>2026-10-06T18:20:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Pazdušna mišica]] na [[Korakobrahialna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761466</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" sha1="g09myjutozyhgxd64o0zqregyrl0ifv" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Korakobrahialna mišica]]</text>
      <sha1>g09myjutozyhgxd64o0zqregyrl0ifv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podlopatična mišica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609535</id>
    <redirect title="Subskapularna mišica" />
    <revision>
      <id>6761469</id>
      <timestamp>2026-10-06T18:29:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Podlopatična mišica]] na [[Subskapularna mišica]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761469</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39" sha1="7gc3b7ofuupzrron8vgoe2biycrs0v4" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Subskapularna mišica]]</text>
      <sha1>7gc3b7ofuupzrron8vgoe2biycrs0v4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Povrhnja upogibalka prstov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609536</id>
    <redirect title="Povrhnja flektorna mišica prstov" />
    <revision>
      <id>6761475</id>
      <timestamp>2026-10-06T18:37:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Povrhnja upogibalka prstov]] na [[Povrhnja flektorna mišica prstov]]: po SMedS</comment>
      <origin>6761475</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" sha1="7d2ibas14kmx53cmo5f5qm4tjte4i3d" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Povrhnja flektorna mišica prstov]]</text>
      <sha1>7d2ibas14kmx53cmo5f5qm4tjte4i3d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Höna Mobile House</title>
    <ns>118</ns>
    <id>609537</id>
    <revision>
      <id>6761486</id>
      <timestamp>2026-10-06T18:54:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hona mobilne hiše</username>
        <id>266922</id>
      </contributor>
      <comment>-- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] --</comment>
      <origin>6761486</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="820" sha1="p8bo2ce1vlf322j5m4878aivkut6bl5" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|t||ts=20261006205245|u=Hona mobilne hiše|ns=118|demo=}}

'''Höna Engineering d.o.o.''', ki posluje pod blagovno znamko '''Höna Mobile House''', je slovensko podjetje s sedežem v Bukovici pri Vodicah. Ukvarja se z izdelavo mobilnih in modularnih objektov ter lesenih konstrukcij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=HÖNA ENGINEERING d.o.o. |url=https://www.bizi.si/HONA-ENGINEERING-D-O-O/maticno-podjetje/ |accessdate=6. oktober 2026 |publisher=Bizi}}&lt;/ref&gt;

Podjetje je bilo v poslovni register vpisano leta 2015.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=HÖNA ENGINEERING d.o.o. |url=https://www.bizi.si/HONA-ENGINEERING-D-O-O/maticno-podjetje/ |accessdate=6. oktober 2026 |publisher=Bizi}}&lt;/ref&gt; Pod blagovno znamko Höna Mobile House razvija mobilne enote za bivanje, turizem in poslovno rabo.

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>p8bo2ce1vlf322j5m4878aivkut6bl5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761537</id>
      <parentid>6761486</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:06:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hona mobilne hiše</username>
        <id>266922</id>
      </contributor>
      <comment>predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]]</comment>
      <origin>6761537</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="993" sha1="5n9ir3dwfm5bxam0vmy75uyvmmp5f02" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Slovenski proizvajalec mobilnih hiš}}
{{Teme osnutkov|southeast-asia}}
{{AfC topic|org}}
{{Predložitev ČU|||ts=20261006220644|u=Hona mobilne hiše|ns=118}}
{{Predložitev ČU|t||ts=20261006205245|u=Hona mobilne hiše|ns=118|demo=}}

'''Höna Engineering d.o.o.''', ki posluje pod blagovno znamko '''Höna Mobile House''', je slovensko podjetje s sedežem v Bukovici pri Vodicah. Ukvarja se z izdelavo mobilnih in modularnih objektov ter lesenih konstrukcij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=HÖNA ENGINEERING d.o.o. |url=https://www.bizi.si/HONA-ENGINEERING-D-O-O/maticno-podjetje/ |accessdate=6. oktober 2026 |publisher=Bizi}}&lt;/ref&gt;

Podjetje je bilo v poslovni register vpisano leta 2015.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=HÖNA ENGINEERING d.o.o. |url=https://www.bizi.si/HONA-ENGINEERING-D-O-O/maticno-podjetje/ |accessdate=6. oktober 2026 |publisher=Bizi}}&lt;/ref&gt; Pod blagovno znamko Höna Mobile House razvija mobilne enote za bivanje, turizem in poslovno rabo.

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>5n9ir3dwfm5bxam0vmy75uyvmmp5f02</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgornja obračalka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609538</id>
    <redirect title="Okrogla pronatorna mišica" />
    <revision>
      <id>6761499</id>
      <timestamp>2026-10-06T19:14:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Zgornja obračalka]] na [[Okrogla pronatorna mišica]]</comment>
      <origin>6761499</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" sha1="km2sjuk6in4md52juf5xjcaqcw4zqym" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Okrogla pronatorna mišica]]</text>
      <sha1>km2sjuk6in4md52juf5xjcaqcw4zqym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor o osnutku:Höna Mobile House</title>
    <ns>119</ns>
    <id>609539</id>
    <revision>
      <id>6761540</id>
      <timestamp>2026-10-06T20:09:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hona mobilne hiše</username>
        <id>266922</id>
      </contributor>
      <comment>/* Razkritje navzkrižja interesov */ nov razdelek</comment>
      <origin>6761540</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="284" sha1="r6mabucnt3ls4jcvyyan9u46fcn7vs8" xml:space="preserve">== Razkritje navzkrižja interesov ==
S podjetjem Höna Engineering sodelujem pri urejanju družbenih omrežij. Osnutek prosim za neodvisen pregled. [[Uporabnik:Hona mobilne hiše|Hona mobilne hiše]] ([[Uporabniški pogovor:Hona mobilne hiše|pogovor]]) 22:09, 6. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>r6mabucnt3ls4jcvyyan9u46fcn7vs8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Celična biologija</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609540</id>
    <revision>
      <id>6761543</id>
      <timestamp>2026-10-06T20:14:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>skopirano iz en. in delno prevedeno</comment>
      <origin>6761543</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9442" sha1="0d99a23gtvhplcul4wcpqbdtuqcfqsa" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Nukleol]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel (biologija in kemija)|vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Nukleol]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Nukleol]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Thylakoid#Granum and stroma lamellae|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Chloroplast membrane|Chloroplast envelope]]{{#ifeq: Chloroplast membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Outer chloroplast envelope|Outer membrane]]{{#ifeq: Outer chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Intermembrane space]]{{#ifeq: Intermembrane space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Inner chloroplast envelope|Inner membrane]]{{#ifeq: Inner chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Thylakoid]]{{#ifeq: Thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Thylakoid|Thylakoid space]] ([[Thylakoid lumen|lumen]]){{#ifeq: Thylakoid space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Thylakoid membrane]]{{#ifeq: Thylakoid membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromal thylakoid]]{{#ifeq: Stromal thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (fluid)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (fluid)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Chloroplast DNA|Nucleoid (DNA ring)]]{{#ifeq: Chloroplast DNA|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosome]]{{#ifeq: Ribosome|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobulus]]{{#ifeq: Plastoglobulus|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Chloroplast starch granule|Starch granule]]{{#ifeq: Chloroplast starch granule|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>0d99a23gtvhplcul4wcpqbdtuqcfqsa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761545</id>
      <parentid>6761543</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:19:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6761545</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9442" sha1="krozg8tn6ibstkhclli5s00o89sd4lv" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Nukleol]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel (biologija in kemija)|Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Nukleol]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Nukleol]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Thylakoid#Granum and stroma lamellae|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Chloroplast membrane|Chloroplast envelope]]{{#ifeq: Chloroplast membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Outer chloroplast envelope|Outer membrane]]{{#ifeq: Outer chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Intermembrane space]]{{#ifeq: Intermembrane space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Inner chloroplast envelope|Inner membrane]]{{#ifeq: Inner chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Thylakoid]]{{#ifeq: Thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Thylakoid|Thylakoid space]] ([[Thylakoid lumen|lumen]]){{#ifeq: Thylakoid space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Thylakoid membrane]]{{#ifeq: Thylakoid membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromal thylakoid]]{{#ifeq: Stromal thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (fluid)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (fluid)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Chloroplast DNA|Nucleoid (DNA ring)]]{{#ifeq: Chloroplast DNA|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosome]]{{#ifeq: Ribosome|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobulus]]{{#ifeq: Plastoglobulus|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Chloroplast starch granule|Starch granule]]{{#ifeq: Chloroplast starch granule|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>krozg8tn6ibstkhclli5s00o89sd4lv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761546</id>
      <parentid>6761545</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:20:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nukleol &gt; jedrce</comment>
      <origin>6761546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9441" sha1="ewe5a9pyih5ob9m1uhjf1hsbdmfndhq" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Jedrce]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel (biologija in kemija)|Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Nukleol]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Nukleol]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Thylakoid#Granum and stroma lamellae|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Chloroplast membrane|Chloroplast envelope]]{{#ifeq: Chloroplast membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Outer chloroplast envelope|Outer membrane]]{{#ifeq: Outer chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Intermembrane space]]{{#ifeq: Intermembrane space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Inner chloroplast envelope|Inner membrane]]{{#ifeq: Inner chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Thylakoid]]{{#ifeq: Thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Thylakoid|Thylakoid space]] ([[Thylakoid lumen|lumen]]){{#ifeq: Thylakoid space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Thylakoid membrane]]{{#ifeq: Thylakoid membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromal thylakoid]]{{#ifeq: Stromal thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (fluid)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (fluid)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Chloroplast DNA|Nucleoid (DNA ring)]]{{#ifeq: Chloroplast DNA|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosome]]{{#ifeq: Ribosome|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobulus]]{{#ifeq: Plastoglobulus|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Chloroplast starch granule|Starch granule]]{{#ifeq: Chloroplast starch granule|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ewe5a9pyih5ob9m1uhjf1hsbdmfndhq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761547</id>
      <parentid>6761546</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:21:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>pnp: vezikel</comment>
      <origin>6761547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9411" sha1="3zeqo3888m92stjcamgcsdhqnllpvsz" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Jedrce]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Nukleol]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Nukleol]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Thylakoid#Granum and stroma lamellae|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Chloroplast membrane|Chloroplast envelope]]{{#ifeq: Chloroplast membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Outer chloroplast envelope|Outer membrane]]{{#ifeq: Outer chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Intermembrane space]]{{#ifeq: Intermembrane space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Inner chloroplast envelope|Inner membrane]]{{#ifeq: Inner chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Thylakoid]]{{#ifeq: Thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Thylakoid|Thylakoid space]] ([[Thylakoid lumen|lumen]]){{#ifeq: Thylakoid space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Thylakoid membrane]]{{#ifeq: Thylakoid membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromal thylakoid]]{{#ifeq: Stromal thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (fluid)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (fluid)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Chloroplast DNA|Nucleoid (DNA ring)]]{{#ifeq: Chloroplast DNA|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosome]]{{#ifeq: Ribosome|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobulus]]{{#ifeq: Plastoglobulus|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Chloroplast starch granule|Starch granule]]{{#ifeq: Chloroplast starch granule|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3zeqo3888m92stjcamgcsdhqnllpvsz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761548</id>
      <parentid>6761547</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:21:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nukleol -&gt; jedrce</comment>
      <origin>6761548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9410" sha1="plekdv19xtigokupqrmcgzwm1ctziae" xml:space="preserve">n{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Jedrce]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Jedrce]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Jedrce]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Thylakoid#Granum and stroma lamellae|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Chloroplast membrane|Chloroplast envelope]]{{#ifeq: Chloroplast membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Outer chloroplast envelope|Outer membrane]]{{#ifeq: Outer chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Intermembrane space]]{{#ifeq: Intermembrane space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Inner chloroplast envelope|Inner membrane]]{{#ifeq: Inner chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Thylakoid]]{{#ifeq: Thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Thylakoid|Thylakoid space]] ([[Thylakoid lumen|lumen]]){{#ifeq: Thylakoid space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Thylakoid membrane]]{{#ifeq: Thylakoid membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromal thylakoid]]{{#ifeq: Stromal thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (fluid)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (fluid)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Chloroplast DNA|Nucleoid (DNA ring)]]{{#ifeq: Chloroplast DNA|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosome]]{{#ifeq: Ribosome|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobulus]]{{#ifeq: Plastoglobulus|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Chloroplast starch granule|Starch granule]]{{#ifeq: Chloroplast starch granule|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>plekdv19xtigokupqrmcgzwm1ctziae</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761549</id>
      <parentid>6761548</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:22:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6761549</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9409" sha1="mcvxna5udq2igwljmnwpj6ta2wr0rlq" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Jedrce]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Jedrce]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Jedrce]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Thylakoid#Granum and stroma lamellae|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Chloroplast membrane|Chloroplast envelope]]{{#ifeq: Chloroplast membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Outer chloroplast envelope|Outer membrane]]{{#ifeq: Outer chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Intermembrane space]]{{#ifeq: Intermembrane space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Inner chloroplast envelope|Inner membrane]]{{#ifeq: Inner chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Thylakoid]]{{#ifeq: Thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Thylakoid|Thylakoid space]] ([[Thylakoid lumen|lumen]]){{#ifeq: Thylakoid space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Thylakoid membrane]]{{#ifeq: Thylakoid membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromal thylakoid]]{{#ifeq: Stromal thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (fluid)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (fluid)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Chloroplast DNA|Nucleoid (DNA ring)]]{{#ifeq: Chloroplast DNA|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosome]]{{#ifeq: Ribosome|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobulus]]{{#ifeq: Plastoglobulus|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Chloroplast starch granule|Starch granule]]{{#ifeq: Chloroplast starch granule|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>mcvxna5udq2igwljmnwpj6ta2wr0rlq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761565</id>
      <parentid>6761549</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:48:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>centriol: velika zač.</comment>
      <origin>6761565</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9409" sha1="5a6g16u01z924tjy8df8t0m52w0dsce" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Jedrce]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Jedrce]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Jedrce]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|Materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|Hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Thylakoid#Granum and stroma lamellae|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Chloroplast membrane|Chloroplast envelope]]{{#ifeq: Chloroplast membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Outer chloroplast envelope|Outer membrane]]{{#ifeq: Outer chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Intermembrane space]]{{#ifeq: Intermembrane space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Inner chloroplast envelope|Inner membrane]]{{#ifeq: Inner chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Thylakoid]]{{#ifeq: Thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Thylakoid|Thylakoid space]] ([[Thylakoid lumen|lumen]]){{#ifeq: Thylakoid space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Thylakoid membrane]]{{#ifeq: Thylakoid membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromal thylakoid]]{{#ifeq: Stromal thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (fluid)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (fluid)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Chloroplast DNA|Nucleoid (DNA ring)]]{{#ifeq: Chloroplast DNA|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosome]]{{#ifeq: Ribosome|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobulus]]{{#ifeq: Plastoglobulus|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Chloroplast starch granule|Starch granule]]{{#ifeq: Chloroplast starch granule|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5a6g16u01z924tjy8df8t0m52w0dsce</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761566</id>
      <parentid>6761565</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:49:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>centriol: velika zač.</comment>
      <origin>6761566</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9409" sha1="jh5849098c9eb3rnlnlte0qllzmekj0" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Jedrce]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Jedrce]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Jedrce]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[Centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|Materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|Hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Thylakoid#Granum and stroma lamellae|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Chloroplast membrane|Chloroplast envelope]]{{#ifeq: Chloroplast membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Outer chloroplast envelope|Outer membrane]]{{#ifeq: Outer chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Intermembrane space]]{{#ifeq: Intermembrane space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Inner chloroplast envelope|Inner membrane]]{{#ifeq: Inner chloroplast envelope|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Thylakoid]]{{#ifeq: Thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Thylakoid|Thylakoid space]] ([[Thylakoid lumen|lumen]]){{#ifeq: Thylakoid space|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Thylakoid membrane]]{{#ifeq: Thylakoid membrane|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromal thylakoid]]{{#ifeq: Stromal thylakoid|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (fluid)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (fluid)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Chloroplast DNA|Nucleoid (DNA ring)]]{{#ifeq: Chloroplast DNA|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosome]]{{#ifeq: Ribosome|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobulus]]{{#ifeq: Plastoglobulus|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Chloroplast starch granule|Starch granule]]{{#ifeq: Chloroplast starch granule|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jh5849098c9eb3rnlnlte0qllzmekj0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761583</id>
      <parentid>6761566</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:26:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>dokončanje prevoda – sestavine kloroplasta</comment>
      <origin>6761583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9443" sha1="j6vo6xdrd6oxsmnz9z95km54z7jxslu" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Jedrce]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Jedrce]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Jedrce]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[Centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|Materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|Hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Tilakoida#Granum in stromalne lamele|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Membrana kloroplasta|Ovojnica kloroplasta]]{{#ifeq: Membrana kloroplasta|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Zunanja ovojnica kloroplasta|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja ovojnica kloroplasta|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Notranja ovojnica kloroplasta|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja ovojnica kloroplasta|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Tilakoida]]{{#ifeq: Tilakoida|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Tilakoida|Tilakoidni prostor]] ([[Tilakoidni lumen|lumen]]){{#ifeq: Tilakoidni prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Tilakoidna membrana]]{{#ifeq: Tilakoidna membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromalna tilakoida]]{{#ifeq: Stromalna tilakoida|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (tekočina)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (tekočina)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Kloroplastna DNK|Nukleoid (DNA-obroč)]]{{#ifeq: Kloroplastna DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobul]]{{#ifeq: Plastoglobul|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Kloroplastno škrobno zrno|Škrobno zrno]]{{#ifeq: Kloroplastno škrobno zrno|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>j6vo6xdrd6oxsmnz9z95km54z7jxslu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761584</id>
      <parentid>6761583</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:27:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Cell biology]] na [[Predloga:Celična biologija]]: slovenjenje skladno z [[WP:DOP]]</comment>
      <origin>6761583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9443" sha1="j6vo6xdrd6oxsmnz9z95km54z7jxslu" xml:space="preserve">{{Infobox
|bodystyle    = width: 300px; padding: 0; border-collapse:collapse; background:transparent;
|above        = [[Celična biologija|&lt;span style=&quot;color:light-dark(black,white);&quot;&gt;Celična biologija&lt;/span&gt;]]
|subheader    =
{{#ifexpr:
 {{#expr:
  {{#if:{{{celltypes|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{animalcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{plantcell|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{nucleus|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{ribosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{golgi|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{centrosome|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{mitochondrion|}}}|1|0}} +
  {{#if:{{{chloroplast|}}}|1|0}}
 }} &gt; 1| |
{{#if:{{{celltypes|}}}|Cell types}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|[[Živalska celica|&lt;span style=&quot;color: #FFF;&quot;&gt;Shema živalske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|[[Rastlinska celica|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Shema rastlinske celice&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|[[Celično jedro|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Jedro&lt;/span&gt;]]}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|The [[ribosome|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;ribosome&lt;/span&gt;]]}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|[[Golgijev aparat|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;Golgijev aparat&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|[[Centrosom|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;centrosom&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|[[Mitohondrij|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;mitohondrij&lt;/span&gt;]]}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|[[Kloroplast|&lt;span style=&quot;color: light-dark(black,white);&quot;&gt;kloroplast&lt;/span&gt;]]}}
}}
|subheaderstyle = font-weight:bold; font-size:125%; background-color:
{{#if:{{{celltypes|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{animalcell|}}}|#0073CF !important;}}
{{#if:{{{plantcell|}}}|#33a02c;}}
{{#if:{{{nucleus|}}}|#F7931D;}}
&lt;!--{{#if:{{{ribosome|}}}|}}--&gt;
{{#if:{{{golgi|}}}|#870F3E;}}
{{#if:{{{centrosome|}}}|#E19A00;}}
{{#if:{{{mitochondrion|}}}|#BD0926;}}
{{#if:{{{chloroplast|}}}|#00884d;}}
color: #FFF;

|imagestyle   = padding: 0;
|abovestyle = background: rgba(0,0,0,0.1); padding: 5px; width: 290px;
|captionstyle = text-align:left; padding: 10px;

&lt;!--Celltypes.svg and File:Plant cell structure svg labels.svg should
    be replaced or modified for consistency with the other images.--&gt;
|image        = {{#if:{{{celltypes|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Celltypes.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption      = {{#if:{{{celltypes|}}}|Celice [[evkariont]]ov (levo) in [[prokariont]]ov (desno).}}
|image2       = {{#if:{{{animalcell|}}}|[[File:Animal Cell.svg|300px]]}}
|caption2     = {{#if:{{{animalcell|}}}|Sestavine tipične živalske celice:
#[[Jedrce]]
#[[Celično jedro|Jedro]]
#[[Ribosom]] (pike kot del 5)
#[[Vezikel]]
#[[Zrnati endoplazemski retikulum]]
#[[Golgijev aparat]] (ali Golgijevo telesce)
#[[Citoskelet]]
#[[Gladki endoplazemski retikulum]]
#[[Mitohondrij]]
#[[Vakuola]]
#[[Citosol]] (tekočina, ki vsebuje [[organel]]e; s katerimi tvori [[citoplazma|citoplazmo]])
#[[Lizosom]]
#[[Centrosom]]
#[[Celična membrana]]}}
|image3       = {{#if:{{{plantcell|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Plant cell structure svg labels.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption3     = {{#if:{{{plantcell|}}}|Sestavine tipične rastlinske celice:
:a. [[Plazmodezma|Plazmodezme]]
:b. [[Plazmalema]]
:c. [[Celična stena]]
:1. [[Kloroplast]]
::d. [[Tilakoidna membrana]]
::e. Škrobno zrno
:2. Vakuola
::f. [[Vakuola]]
::g. [[Tonoplast]]
:h. [[Mitohondrij]]
:i. [[Peroksisom]]
:j. [[Citoplazma]]
:k. Majhni membranski vezikli
:l. [[Zrnati endoplazemski retikulum]]
:3. [[Celično jedro|Jedro]]
::m. [[Jedrna pora]]
::n. [[Jedrna ovojnica]]
::o. [[Jedrce]]
:p. [[Ribosom]]
:q. [[Gladki endoplazemski retikulum]]
:r. [[Golgijev aparat#Vezikularni transport|Golgijevi vezikli]]
:s. [[Golgijev aparat]] (Golgijevo telesce)
:t. [[Citoskelet]]}}
|image4       = {{#if:{{{nucleus|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Diagram human cell nucleus numbered version.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption4     = {{#if:{{{nucleus|}}}|Sestavine tipičnega jedra:
:1. [[Jedrna ovojnica]]
:1.a. [[Jedrna ovojnica#Zunanja membrana|Zunanja membrana]]
:1.b. [[Notranja jedrna membrana|Notranja membrana]]
:2. [[Jedrce]]
:3. [[Nukleoplazma]]
:4. [[Kromatin]]
:4.a. [[Heterokromatin]]
:4.b. [[Evkromatin]]
:5. [[Ribosom]]
:6. [[Jedrna pora]]}}
|image5       = &lt;!--TODO: Get a good diagram of the ribosome.--&gt;
|caption5     = 
|image6       = {{#if:{{{golgi|}}}|[[File:Golgi apparatus (numbers version).svg|300px]]}}
|caption6     = {{#if:{{{golgi|}}}|Sestavine tipičnega Golgijevega aparata:
#[[Cisterne]]
#[[Lumen (anatomija)|Lumen]]
#Vstopajoči [[transportni vezikel]]
#[[Cis stran]]
#[[Trans stran]]
#Izstopajoči [[transportni vezikel]]}}
|image7       = {{#if:{{{centrosome|}}}|[[File:Centrosome (numbers version).svg|300px]]}}
|caption7     = {{#if:{{{centrosome|}}}|Sestavine tipičnega centrosoma:
#[[Centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|Materinski centriol]]
#[[Centriol#Podvojitev centriola|Hčerinski centriol]]
#Distalni konci
#Distalni priveski
#Subdistalni priveski
#Proksimalni konci
#Mikrotubulni tripleti
#Povezujoča vlakna
#[[Mikrotubul]]i
#[[Pericentriolarni material]]}}
|image8       = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|&lt;div style=&quot;background:white;&quot;&gt;[[File:Mitochondrion mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption8     = {{#if:{{{mitochondrion|}}}|'''Sestavine tipičnega mitohondrija'''
'''1''' [[Zunanja mitohondrijska membrana|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''1.1''' [[Porin (protein)|Porin]]{{#ifeq: Porin (protein)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' Intrakristni prostor&lt;br&gt;
:'''2.2''' Periferni prostor&lt;br&gt;
'''3''' [[Lamela (celična biologija)|Lamela]]{{#ifeq: Lamela (celična biologija)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Notranja mitohondrijska membrana|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja mitohondrijska membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
::'''3.11''' Notranja mejna membrana&lt;br&gt;
::'''3.12''' Kristna membrane&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Mitohondrijski matriks|Matriks]]{{#ifeq: Mitohondrijski matriks|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.3''' [[Kriste]] {{#ifeq: Krista|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Mitohondrijska DNK]]{{#ifeq: Mitohondrijska DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' Matriksno zrno&lt;br&gt;
'''6''' [[Mitohondrijski ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[ATP-sintaza]]{{#ifeq: ATP-sintaza|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #BD0926;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
|image9       = {{#if:{{{chloroplast|}}}|&lt;div style=&quot;background:white&quot;&gt;[[File:Chloroplast mini.svg|300px]]&lt;/div&gt;}}
|caption9     = {{#if:{{{chloroplast|}}}|'''Sestavine tipičnega kloroplasta'''
'''1''' [[Tilakoida#Granum in stromalne lamele|Granum]]{{#ifeq: Granum|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''2''' [[Membrana kloroplasta|Ovojnica kloroplasta]]{{#ifeq: Membrana kloroplasta|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.1''' [[Zunanja ovojnica kloroplasta|Zunanja membrana]]{{#ifeq: Zunanja ovojnica kloroplasta|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.2''' [[Medmembranski prostor]]{{#ifeq: Medmembranski prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''You are here'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''2.3''' [[Notranja ovojnica kloroplasta|Notranja membrana]]{{#ifeq: Notranja ovojnica kloroplasta|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''3''' [[Tilakoida]]{{#ifeq: Tilakoida|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.1''' [[Tilakoida|Tilakoidni prostor]] ([[Tilakoidni lumen|lumen]]){{#ifeq: Tilakoidni prostor|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
:'''3.2''' [[Tilakoidna membrana]]{{#ifeq: Tilakoidna membrana|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''4''' [[Stromalna tilakoida]]{{#ifeq: Stromalna tilakoida|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''5''' [[Stroma (tekočina)|Stroma]]{{#ifeq: Stroma (tekočina)|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''6''' [[Kloroplastna DNK|Nukleoid (DNA-obroč)]]{{#ifeq: Kloroplastna DNK|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''7''' [[Ribosom]]{{#ifeq: Ribosom|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''8''' [[Plastoglobul]]{{#ifeq: Plastoglobul|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}&lt;br&gt;
'''9''' [[Kloroplastno škrobno zrno|Škrobno zrno]]{{#ifeq: Kloroplastno škrobno zrno|{{PAGENAME}}|&lt;span style=&quot;color: #00884d;&quot;&gt; &amp;nbsp; ◄ '''Ste tukaj'''&lt;/span&gt;|}}
&lt;br&gt;}}
| decat = yes &lt;!-- this template does not use data rows --&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>j6vo6xdrd6oxsmnz9z95km54z7jxslu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Celična biologija/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609541</id>
    <revision>
      <id>6761544</id>
      <timestamp>2026-10-06T20:15:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>skopirano iz en.; +ktgr</comment>
      <origin>6761544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1715" sha1="cwcgt0zy5q3b5ouzmg8qmgspj4hvdfo" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --&gt;

== Usage ==
#All fields are optional
#Setting a value for any of the cell or organelle attributes will make its diagram visible
#Any number and combination of diagram attributes may be set
#When multiple diagrams are activated, the title is suppressed
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow:auto;&quot;&gt;
{{Cell biology
|celltypes     = yes        &lt;!-- Display a diagram comparing a eukaryote to a prokaryote. --&gt;
|animalcell    = yes        &lt;!-- Diagram of an animal cell and its constituent organelles. --&gt;
|plantcell     = yes        &lt;!-- Diagram of a plant cell and its constituent organelles. --&gt;
|nucleus       = yes        &lt;!-- Diagram of a nucleus and its constituent parts. --&gt;
|ribosome      = &lt;!-- Not yet implemented. --&gt;
|golgi         = yes        &lt;!-- Diagram of a Golgi complex. --&gt;
|centrosome    = yes        &lt;!-- Diagram of a centrosome. --&gt;
|mitochondrion = yes        &lt;!-- Diagram of a mitochondrion. --&gt;
|chloroplast   = yes        &lt;!-- Diagram of a chloroplast. --&gt;
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
&lt;!-- |background color = [any valid CSS color] &lt;--Should this be reintroduced? --&gt;

== Example ==
&lt;div style=&quot;float:right;&quot;&gt;
{{Cell biology
|celltypes     = yes
|animalcell    = yes
|plantcell     = yes
|nucleus       = yes
|golgi         = yes
|centrosome    = yes
|mitochondrion = yes
|chloroplast   = yes
}}
&lt;/div&gt;
An example of the template with all diagrams activated.
*Note: title bars are currently disabled in this view.

== See also ==
*{{tl|Organelle diagram}}
&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- Categories go here, and interwikis go in Wikidata --&gt;
[[Kategorija:Biološke predloge]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>cwcgt0zy5q3b5ouzmg8qmgspj4hvdfo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761586</id>
      <parentid>6761544</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:27:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Cell biology/dok]] na [[Predloga:Celična biologija/dok]]: skladno s prestavitvijo predloge</comment>
      <origin>6761544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1715" sha1="cwcgt0zy5q3b5ouzmg8qmgspj4hvdfo" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --&gt;

== Usage ==
#All fields are optional
#Setting a value for any of the cell or organelle attributes will make its diagram visible
#Any number and combination of diagram attributes may be set
#When multiple diagrams are activated, the title is suppressed
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow:auto;&quot;&gt;
{{Cell biology
|celltypes     = yes        &lt;!-- Display a diagram comparing a eukaryote to a prokaryote. --&gt;
|animalcell    = yes        &lt;!-- Diagram of an animal cell and its constituent organelles. --&gt;
|plantcell     = yes        &lt;!-- Diagram of a plant cell and its constituent organelles. --&gt;
|nucleus       = yes        &lt;!-- Diagram of a nucleus and its constituent parts. --&gt;
|ribosome      = &lt;!-- Not yet implemented. --&gt;
|golgi         = yes        &lt;!-- Diagram of a Golgi complex. --&gt;
|centrosome    = yes        &lt;!-- Diagram of a centrosome. --&gt;
|mitochondrion = yes        &lt;!-- Diagram of a mitochondrion. --&gt;
|chloroplast   = yes        &lt;!-- Diagram of a chloroplast. --&gt;
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
&lt;!-- |background color = [any valid CSS color] &lt;--Should this be reintroduced? --&gt;

== Example ==
&lt;div style=&quot;float:right;&quot;&gt;
{{Cell biology
|celltypes     = yes
|animalcell    = yes
|plantcell     = yes
|nucleus       = yes
|golgi         = yes
|centrosome    = yes
|mitochondrion = yes
|chloroplast   = yes
}}
&lt;/div&gt;
An example of the template with all diagrams activated.
*Note: title bars are currently disabled in this view.

== See also ==
*{{tl|Organelle diagram}}
&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- Categories go here, and interwikis go in Wikidata --&gt;
[[Kategorija:Biološke predloge]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>cwcgt0zy5q3b5ouzmg8qmgspj4hvdfo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761588</id>
      <parentid>6761586</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:29:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod</comment>
      <origin>6761588</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1724" sha1="s4962pgrlduu3r7fqcci2gakov55bk2" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --&gt;

== Usage ==
#Vsa polja so izbirna.
#Nastavitev vrednosti za atribut celice ali organela prikaže ustrezni diagram.
#Nastaviti je mogoče katero koli številko in kombinacijo atributov diagrama.
#Kadar je aktiviranih več diagramov, je naslov skrit.
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow:auto;&quot;&gt;
{{Celična biologija
|celltypes     = yes        &lt;!-- Display a diagram comparing a eukaryote to a prokaryote. --&gt;
|animalcell    = yes        &lt;!-- Diagram of an animal cell and its constituent organelles. --&gt;
|plantcell     = yes        &lt;!-- Diagram of a plant cell and its constituent organelles. --&gt;
|nucleus       = yes        &lt;!-- Diagram of a nucleus and its constituent parts. --&gt;
|ribosome      = &lt;!-- Not yet implemented. --&gt;
|golgi         = yes        &lt;!-- Diagram of a Golgi complex. --&gt;
|centrosome    = yes        &lt;!-- Diagram of a centrosome. --&gt;
|mitochondrion = yes        &lt;!-- Diagram of a mitochondrion. --&gt;
|chloroplast   = yes        &lt;!-- Diagram of a chloroplast. --&gt;
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
&lt;!-- |background color = [any valid CSS color] &lt;--Should this be reintroduced? --&gt;

== Zgled ==
&lt;div style=&quot;float:right;&quot;&gt;
{{Celična biologija
|celltypes     = yes
|animalcell    = yes
|plantcell     = yes
|nucleus       = yes
|golgi         = yes
|centrosome    = yes
|mitochondrion = yes
|chloroplast   = yes
}}
&lt;/div&gt;
Zgled predloge z aktiviranimi vsemi diagrami.
*Opomba: Naslovne pasice so pri tem prikazu trenutno izklopljene.

== Glej tudi ==
*{{tl|Organelle diagram}}
&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- Categories go here, and interwikis go in Wikidata --&gt;
[[Kategorija:Biološke predloge]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>s4962pgrlduu3r7fqcci2gakov55bk2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761589</id>
      <parentid>6761588</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:30:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Usage */ -&gt; Uporaba</comment>
      <origin>6761589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1726" sha1="9iwwevwkl7mgz2x97o72drymzfyeeoj" xml:space="preserve">{{Documentation subpage}}
&lt;!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --&gt;

== Uporaba ==
#Vsa polja so izbirna.
#Nastavitev vrednosti za atribut celice ali organela prikaže ustrezni diagram.
#Nastaviti je mogoče katero koli številko in kombinacijo atributov diagrama.
#Kadar je aktiviranih več diagramov, je naslov skrit.
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow:auto;&quot;&gt;
{{Celična biologija
|celltypes     = yes        &lt;!-- Display a diagram comparing a eukaryote to a prokaryote. --&gt;
|animalcell    = yes        &lt;!-- Diagram of an animal cell and its constituent organelles. --&gt;
|plantcell     = yes        &lt;!-- Diagram of a plant cell and its constituent organelles. --&gt;
|nucleus       = yes        &lt;!-- Diagram of a nucleus and its constituent parts. --&gt;
|ribosome      = &lt;!-- Not yet implemented. --&gt;
|golgi         = yes        &lt;!-- Diagram of a Golgi complex. --&gt;
|centrosome    = yes        &lt;!-- Diagram of a centrosome. --&gt;
|mitochondrion = yes        &lt;!-- Diagram of a mitochondrion. --&gt;
|chloroplast   = yes        &lt;!-- Diagram of a chloroplast. --&gt;
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;
&lt;!-- |background color = [any valid CSS color] &lt;--Should this be reintroduced? --&gt;

== Zgled ==
&lt;div style=&quot;float:right;&quot;&gt;
{{Celična biologija
|celltypes     = yes
|animalcell    = yes
|plantcell     = yes
|nucleus       = yes
|golgi         = yes
|centrosome    = yes
|mitochondrion = yes
|chloroplast   = yes
}}
&lt;/div&gt;
Zgled predloge z aktiviranimi vsemi diagrami.
*Opomba: Naslovne pasice so pri tem prikazu trenutno izklopljene.

== Glej tudi ==
*{{tl|Organelle diagram}}
&lt;includeonly&gt;
&lt;!-- Categories go here, and interwikis go in Wikidata --&gt;
[[Kategorija:Biološke predloge]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>9iwwevwkl7mgz2x97o72drymzfyeeoj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Organelle diagram</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609542</id>
    <revision>
      <id>6761550</id>
      <timestamp>2026-10-06T20:22:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>skopirano iz en.</comment>
      <origin>6761550</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="136" sha1="f7mlvy14kmx01havz89lf08tu08e6su" xml:space="preserve">{{Cell biology|animalcell=yes}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation
|content=
{{no documentation}}
[[Category:Biology templates]]
}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>f7mlvy14kmx01havz89lf08tu08e6su</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761551</id>
      <parentid>6761550</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T20:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>rektgr</comment>
      <origin>6761551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="139" sha1="kxa5m89948mno3f974nyy2hoftku30q" xml:space="preserve">{{Cell biology|animalcell=yes}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation
|content=
{{no documentation}}
[[Kategorija:Biološke predloge]]
}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>kxa5m89948mno3f974nyy2hoftku30q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609543</id>
    <revision>
      <id>6761554</id>
      <timestamp>2026-10-06T20:27:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>referendum o vol. pravici tujcev 2026, celovit pregled</comment>
      <origin>6761554</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12815" sha1="bq38x5pf4f4doh42o7phub5vtniig2c" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi RTV prispevka]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Odvzem pravice državljanom tretjih držav ===
Od leta 2002 do letošnjih zakonskih sprememb so lahko na slovenskih lokalnih volitvah glasovale tri skupine polnoletnih prebivalcev: državljani Republike Slovenije, državljani drugih držav članic EU pod zakonskimi pogoji ter državljani tretjih držav, če so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-05 |title=Od sporne novele do spornega referenduma: sprašujejo, o čemer so že odločili |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/a-2700-l9rem-ip5um-p95krbite-da-b95te-pri-razv9ju-re5itev-up95tevali-zahteve-zal-mi-je-2831856/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] pa so poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] dne 27. maja 2026 vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki je predvidel ukinitev aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=SDS, NSi in Resnica za odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah |url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-nsi-in-resnica-za-odvzem-volilne-pravice-drzavljanom-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 15. junija 2026 je Državni zbor zakon s 47 glasovi za in 32 proti zakon sprejel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=B |first=T. L. Š , T. K. |title=Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-10-06 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Kljub sprejetju zakona je vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav 23. julija 2026 ponovno prišlo v ospredje, saj so poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je bil tudi referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, preostala dva pa sta se nanašala na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na ukinitev obveznega RTV prispevka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-10-06 |website=Domovina.je |language=en}}&lt;/ref&gt; Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za notranje zadeve in javno upravo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Odbor podprl posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-podprl-posvetovalni-referendum-o-volilni-pravici-tujcev/791761 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; O odloku za njegov razpis so poslanci odločali 28. avgusta. Za odlok je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-10-06 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 20 organizatorjev, od tega 6 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-10-06 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Parlamentarna [[Resni.ca]] in zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«, vendar se v kampanjo nista prijavili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-06 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2019-09-28 |title=Najpogostejša vprašanja – referendumski dan - Stranka Resni.ca |url=https://stranka-resnica.si/najpogostejsa-vprasanja-referendumski-dan/ |access-date=2026-10-06 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
*'''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Kulturno društvo Gmajna, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''53,6'''
|35,5
|10,9
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +18,1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''57,5'''
|35,5
|7,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +22,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Ponedeljek&lt;br&gt;5. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Starič
|'''Referendum o volilni pravici tujcev'''
|&lt;small&gt;Aleksander Gungl (NSi)&lt;br&gt;Andrej Kosi (SDS)&lt;br&gt;Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati)&lt;br&gt;Srečko Ocvirk (SLS)&lt;br&gt;Rok Šimenc (FOKUS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Sara Žibrat (GS)&lt;br&gt;Darko Ratajc (SD)&lt;br&gt;Dan Juvan (Levica)&lt;br&gt;Dušan Vučko (Prerod)&lt;br&gt;Jasmin Feratović (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Darko Hribar (NOT)&lt;br&gt;Christian Moe (Amnesty)&lt;br&gt;Flurina Ametaj (Gmajna)&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Miha Blažič (Zasuk)&lt;br&gt;Franco Juri (Focus)&lt;br&gt;Aigul Hakimova (Open)&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Predreferendumsko soočenje o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-volilni-pravici-drzavljanov-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/predreferendumsko-soocenje-o-volilni-pravici-tujcev-na-lokalnih-volitvah/795897 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}</text>
      <sha1>bq38x5pf4f4doh42o7phub5vtniig2c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761675</id>
      <parentid>6761554</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:04:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Javnomnenjske raziskave */ Napoved Episcentra</comment>
      <origin>6761675</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13275" sha1="ls6y2m182sbrrsy4gyz3rpk780z9chf" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi RTV prispevka]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Odvzem pravice državljanom tretjih držav ===
Od leta 2002 do letošnjih zakonskih sprememb so lahko na slovenskih lokalnih volitvah glasovale tri skupine polnoletnih prebivalcev: državljani Republike Slovenije, državljani drugih držav članic EU pod zakonskimi pogoji ter državljani tretjih držav, če so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-05 |title=Od sporne novele do spornega referenduma: sprašujejo, o čemer so že odločili |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/a-2700-l9rem-ip5um-p95krbite-da-b95te-pri-razv9ju-re5itev-up95tevali-zahteve-zal-mi-je-2831856/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] pa so poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] dne 27. maja 2026 vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki je predvidel ukinitev aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=SDS, NSi in Resnica za odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah |url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-nsi-in-resnica-za-odvzem-volilne-pravice-drzavljanom-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 15. junija 2026 je Državni zbor zakon s 47 glasovi za in 32 proti zakon sprejel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=B |first=T. L. Š , T. K. |title=Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-10-06 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Kljub sprejetju zakona je vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav 23. julija 2026 ponovno prišlo v ospredje, saj so poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je bil tudi referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, preostala dva pa sta se nanašala na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na ukinitev obveznega RTV prispevka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-10-06 |website=Domovina.je |language=en}}&lt;/ref&gt; Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za notranje zadeve in javno upravo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Odbor podprl posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-podprl-posvetovalni-referendum-o-volilni-pravici-tujcev/791761 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; O odloku za njegov razpis so poslanci odločali 28. avgusta. Za odlok je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-10-06 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 20 organizatorjev, od tega 6 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-10-06 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Parlamentarna [[Resni.ca]] in zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«, vendar se v kampanjo nista prijavili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-06 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2019-09-28 |title=Najpogostejša vprašanja – referendumski dan - Stranka Resni.ca |url=https://stranka-resnica.si/najpogostejsa-vprasanja-referendumski-dan/ |access-date=2026-10-06 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
*'''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Kulturno društvo Gmajna, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''55,3'''
|42,3
|2,4
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +13,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''53,6'''
|35,5
|10,9
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +18,1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''57,5'''
|35,5
|7,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +22,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Ponedeljek&lt;br&gt;5. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Starič
|'''Referendum o volilni pravici tujcev'''
|&lt;small&gt;Aleksander Gungl (NSi)&lt;br&gt;Andrej Kosi (SDS)&lt;br&gt;Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati)&lt;br&gt;Srečko Ocvirk (SLS)&lt;br&gt;Rok Šimenc (FOKUS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Sara Žibrat (GS)&lt;br&gt;Darko Ratajc (SD)&lt;br&gt;Dan Juvan (Levica)&lt;br&gt;Dušan Vučko (Prerod)&lt;br&gt;Jasmin Feratović (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Darko Hribar (NOT)&lt;br&gt;Christian Moe (Amnesty)&lt;br&gt;Flurina Ametaj (Gmajna)&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Miha Blažič (Zasuk)&lt;br&gt;Franco Juri (Focus)&lt;br&gt;Aigul Hakimova (Open)&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Predreferendumsko soočenje o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-volilni-pravici-drzavljanov-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/predreferendumsko-soocenje-o-volilni-pravici-tujcev-na-lokalnih-volitvah/795897 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}</text>
      <sha1>ls6y2m182sbrrsy4gyz3rpk780z9chf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761676</id>
      <parentid>6761675</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T08:04:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <origin>6761676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13275" sha1="ga6i9lu8kts06gc4288dw1sp7oonme3" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi RTV prispevka]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Odvzem pravice državljanom tretjih držav ===
Od leta 2002 do letošnjih zakonskih sprememb so lahko na slovenskih lokalnih volitvah glasovale tri skupine polnoletnih prebivalcev: državljani Republike Slovenije, državljani drugih držav članic EU pod zakonskimi pogoji ter državljani tretjih držav, če so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-05 |title=Od sporne novele do spornega referenduma: sprašujejo, o čemer so že odločili |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/a-2700-l9rem-ip5um-p95krbite-da-b95te-pri-razv9ju-re5itev-up95tevali-zahteve-zal-mi-je-2831856/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] pa so poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] dne 27. maja 2026 vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki je predvidel ukinitev aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=SDS, NSi in Resnica za odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah |url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-nsi-in-resnica-za-odvzem-volilne-pravice-drzavljanom-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 15. junija 2026 je Državni zbor zakon s 47 glasovi za in 32 proti zakon sprejel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=B |first=T. L. Š , T. K. |title=Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-10-06 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Kljub sprejetju zakona je vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav 23. julija 2026 ponovno prišlo v ospredje, saj so poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je bil tudi referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, preostala dva pa sta se nanašala na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na ukinitev obveznega RTV prispevka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-10-06 |website=Domovina.je |language=en}}&lt;/ref&gt; Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za notranje zadeve in javno upravo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Odbor podprl posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-podprl-posvetovalni-referendum-o-volilni-pravici-tujcev/791761 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; O odloku za njegov razpis so poslanci odločali 28. avgusta. Za odlok je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-10-06 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 20 organizatorjev, od tega 6 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-10-06 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Parlamentarna [[Resni.ca]] in zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«, vendar se v kampanjo nista prijavili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-06 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2019-09-28 |title=Najpogostejša vprašanja – referendumski dan - Stranka Resni.ca |url=https://stranka-resnica.si/najpogostejsa-vprasanja-referendumski-dan/ |access-date=2026-10-06 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
*'''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Kulturno društvo Gmajna, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''55,3'''
|42,3
|2,4
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +13,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''53,6'''
|35,5
|10,9
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +18,1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''57,5'''
|35,5
|7,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +22,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Ponedeljek&lt;br&gt;5. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Starič
|'''Referendum o volilni pravici tujcev'''
|&lt;small&gt;Aleksander Gungl (NSi)&lt;br&gt;Andrej Kosi (SDS)&lt;br&gt;Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati)&lt;br&gt;Srečko Ocvirk (SLS)&lt;br&gt;Rok Šimenc (FOKUS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Sara Žibrat (GS)&lt;br&gt;Darko Ratajc (SD)&lt;br&gt;Dan Juvan (Levica)&lt;br&gt;Dušan Vučko (Prerod)&lt;br&gt;Jasmin Feratović (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Darko Hribar (NOT)&lt;br&gt;Christian Moe (Amnesty)&lt;br&gt;Flurina Ametaj (Gmajna)&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Miha Blažič (Zasuk)&lt;br&gt;Franco Juri (Focus)&lt;br&gt;Aigul Hakimova (Open)&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Predreferendumsko soočenje o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-volilni-pravici-drzavljanov-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/predreferendumsko-soocenje-o-volilni-pravici-tujcev-na-lokalnih-volitvah/795897 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}</text>
      <sha1>ga6i9lu8kts06gc4288dw1sp7oonme3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Justin Popović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609544</id>
    <revision>
      <id>6761574</id>
      <timestamp>2026-10-06T21:08:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <comment>Ustvarjam stran Justin Popović</comment>
      <origin>6761574</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18643" sha1="hvpzb4icb7f6xs1doa6xynzmy30ypsg" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Gospod
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[Svetnik|Sveti]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = arhimandrit
| image =  Проф. Др Јустин Поповић.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot profesor v Beogradu
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894. (2)(3) &lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=''Dragašević'' &gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=''Žitije''&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 – Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt; [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]]. &lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Rogich''&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=''Rogich''&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;. 
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=''Žitije''/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoliki|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[katoličani|katoliškimi]] [[Čehoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|.html|website=rts.rs|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Smrt in spomin ==

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]</text>
      <sha1>hvpzb4icb7f6xs1doa6xynzmy30ypsg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761581</id>
      <parentid>6761574</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:19:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18769" sha1="jsymi1jzosh8upjwno49y2j9yuzjnfw" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Gospod
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[Svetnik|Sveti]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = arhimandrit
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894. (2)(3) &lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=''Dragašević'' &gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=''Žitije''&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 – Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt; [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]]. &lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Rogich''&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=''Rogich''&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;. 

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=''Žitije''/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoliki|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[katoličani|katoliškimi]] [[Čehoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|.html|website=rts.rs|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Smrt in spomin ==

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]</text>
      <sha1>jsymi1jzosh8upjwno49y2j9yuzjnfw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761590</id>
      <parentid>6761581</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:31:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18837" sha1="oqdox1azh2lqnwsd0kw8vhcvuh20hhu" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894. (2)(3) &lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=''Dragašević'' &gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=''Žitije''&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]]. &lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Rogich''&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=''Rogich''&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;. 

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=''Žitije''/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoliki|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[katoličani|katoliškimi]] [[Čehoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|.html|website=rts.rs|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]</text>
      <sha1>oqdox1azh2lqnwsd0kw8vhcvuh20hhu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761592</id>
      <parentid>6761590</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:34:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18881" sha1="ot6xweo64kh9fog9wgodfq27i7fve20" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894. (2)(3) &lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=''Dragašević'' &gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=''Žitije''&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]]. &lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Rogich''&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=''Rogich''&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;. 

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=''Žitije''/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoliki|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[katoličani|katoliškimi]] [[Čehoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|.html|website=rts.rs|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>ot6xweo64kh9fog9wgodfq27i7fve20</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761594</id>
      <parentid>6761592</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:37:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18983" sha1="fqz0xs7p7zzaze55d8bqp9q3ug5icyx" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894. (2)(3) &lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=''Dragašević'' &gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=''Žitije''&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]]. &lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Rogich''&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=''Rogich''&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;. 

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=''Žitije''/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoliki|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[katoličani|katoliškimi]] [[Čehoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|.html|website=rts.rs|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>fqz0xs7p7zzaze55d8bqp9q3ug5icyx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761595</id>
      <parentid>6761594</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:41:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost in šolanje */</comment>
      <origin>6761595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18970" sha1="o2br4f1vrnu9ia1kz48acz6kexuq29d" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]]. &lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Rogich''&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=''Rogich''&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;. 

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=''Žitije''/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoliki|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[katoličani|katoliškimi]] [[Čehoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|.html|website=rts.rs|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>o2br4f1vrnu9ia1kz48acz6kexuq29d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761596</id>
      <parentid>6761595</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T21:46:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Podiplomski študij */</comment>
      <origin>6761596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18962" sha1="mzsn1s9mi0t8zmuxksstlklzadgcft0" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=''Žitije''/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoliki|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[katoličani|katoliškimi]] [[Čehoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|.html|website=rts.rs|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>mzsn1s9mi0t8zmuxksstlklzadgcft0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761599</id>
      <parentid>6761596</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:01:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma */</comment>
      <origin>6761599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19010" sha1="8yfgakr99x0mh9589aundi0rmx2pjdp" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>8yfgakr99x0mh9589aundi0rmx2pjdp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761603</id>
      <parentid>6761599</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:06:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Podiplomski študij */</comment>
      <origin>6761603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18990" sha1="11uh41ktbnrjw2xkeann3paubgi3czp" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=''Žitije''/&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>11uh41ktbnrjw2xkeann3paubgi3czp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761604</id>
      <parentid>6761603</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:07:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Uravnovešen in praktičen svetovalec */</comment>
      <origin>6761604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18967" sha1="jm88jw6lq5w4tmqssod4k2qra036vqq" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal|last1=Dragašević |first1=Draga|title=Saint Justin Popović |journal=Istočnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>jm88jw6lq5w4tmqssod4k2qra036vqq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761608</id>
      <parentid>6761604</parentid>
      <timestamp>2026-10-06T22:32:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost in šolanje */</comment>
      <origin>6761608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19052" sha1="n3sxczdkspfgzhb069sti1wk5ql5bqs" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 in the [[Greek language]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974, in the Greek and Serbian languages, 2001, in English, Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>n3sxczdkspfgzhb069sti1wk5ql5bqs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761640</id>
      <parentid>6761608</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T05:28:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6761640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19094" sha1="ascjvr0jfj3215oiiec3a21qdzh5lkn" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
|- valign=top
|
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>ascjvr0jfj3215oiiec3a21qdzh5lkn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761643</id>
      <parentid>6761640</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T05:34:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6761643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19102" sha1="9lfifg095bz3twajqk57t5nvruh29d7" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>9lfifg095bz3twajqk57t5nvruh29d7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761656</id>
      <parentid>6761643</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T06:52:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6761656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19134" sha1="rcwsm1ifwmlg1dwrynwwsvvnj4tsqfy" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] &lt;br&gt; [[Univerza v Atenah]] &lt;br&gt;
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja. 

=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}

== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>rcwsm1ifwmlg1dwrynwwsvvnj4tsqfy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Cell biology</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609545</id>
    <redirect title="Predloga:Celična biologija" />
    <revision>
      <id>6761585</id>
      <timestamp>2026-10-06T21:27:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Cell biology]] na [[Predloga:Celična biologija]]: slovenjenje skladno z [[WP:DOP]]</comment>
      <origin>6761585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" sha1="h6luh4nw8b4kx0nt12w6gywarbu9nc5" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Celična biologija]]</text>
      <sha1>h6luh4nw8b4kx0nt12w6gywarbu9nc5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Cell biology/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609546</id>
    <redirect title="Predloga:Celična biologija/dok" />
    <revision>
      <id>6761587</id>
      <timestamp>2026-10-06T21:27:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Cell biology/dok]] na [[Predloga:Celična biologija/dok]]: skladno s prestavitvijo predloge</comment>
      <origin>6761587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="7ar0puqzie5tec6yx3yg5otvoofk2ka" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Celična biologija/dok]]</text>
      <sha1>7ar0puqzie5tec6yx3yg5otvoofk2ka</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ekstinkcija (astronomija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609547</id>
    <redirect title="Ekstinkcija svetlobe" />
    <revision>
      <id>6761634</id>
      <timestamp>2026-10-07T04:38:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Niko Petrič je prestavil_a stran [[Ekstinkcija (astronomija)]] na [[Ekstinkcija svetlobe]]: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]]</comment>
      <origin>6761634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="kp4ltcg86y5nq5zhgx4vc3bjgn6wyvc" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Ekstinkcija svetlobe]]</text>
      <sha1>kp4ltcg86y5nq5zhgx4vc3bjgn6wyvc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Ekstinkcija (astronomija)</title>
    <ns>1</ns>
    <id>609548</id>
    <redirect title="Pogovor:Ekstinkcija svetlobe" />
    <revision>
      <id>6761636</id>
      <timestamp>2026-10-07T04:38:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Niko Petrič je prestavil_a stran [[Pogovor:Ekstinkcija (astronomija)]] na [[Pogovor:Ekstinkcija svetlobe]]: [[WP:NPP|Najpogostejše ime]]</comment>
      <origin>6761636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" sha1="5z54cbvcc1uoom0wok36simnbgfzgrg" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Ekstinkcija svetlobe]]</text>
      <sha1>5z54cbvcc1uoom0wok36simnbgfzgrg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši Madureire EC</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609549</id>
    <revision>
      <id>6761674</id>
      <timestamp>2026-10-07T08:04:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6761674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114" sha1="bu8jg874mae4grgl745k919850bfnoc" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Madureira EC|Madureire EC]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Braziliji|Madureira]]</text>
      <sha1>bu8jg874mae4grgl745k919850bfnoc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tajdzong</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609550</id>
    <redirect title="Tajdzong (dinastija Ljao)" />
    <revision>
      <id>6761691</id>
      <timestamp>2026-10-07T08:36:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>Octopus je prestavil_a stran [[Tajdzong]] na [[Tajdzong (dinastija Ljao)]]: razlikovanje vladarjev</comment>
      <origin>6761691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" sha1="t998vf172z9pprcbxocedudlnok1e49" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Tajdzong (dinastija Ljao)]]</text>
      <sha1>t998vf172z9pprcbxocedudlnok1e49</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mala pagoda divjih gosi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609551</id>
    <redirect title="Mala pagoda divje gosi" />
    <revision>
      <id>6761700</id>
      <timestamp>2026-10-07T09:06:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>Octopus je prestavil_a stran [[Mala pagoda divjih gosi]] na [[Mala pagoda divje gosi]]: slovnica</comment>
      <origin>6761700</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" sha1="2xf1fnt87cyxsh5w198nn2q5f2iukr9" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Mala pagoda divje gosi]]</text>
      <sha1>2xf1fnt87cyxsh5w198nn2q5f2iukr9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:~2026-53821-71</title>
    <ns>3</ns>
    <id>609552</id>
    <revision>
      <id>6761718</id>
      <timestamp>2026-10-07T10:32:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>test</comment>
      <origin>6761718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="506" sha1="38y9sae0f2yfdnomj02gukudx8zhe8w" xml:space="preserve">[[Slika:Informationdiamond.svg|50px|left]] Hvala, ker ste se preizkusili v urejanju strani v [[Wikipedija|Wikipediji]]. Vaš poskus je uspel, vendar smo ga morali odstraniti oziroma izničiti. Prosimo, da za nadaljnje poskuse uporabljate [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]], saj so članki za te namene neprimerni. Napotke za pravilno prispevanje boste našli v [[Wikipedija:Uvod|uvodu v Wikipedijo]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:32, 7. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>38y9sae0f2yfdnomj02gukudx8zhe8w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:7. oktober</title>
    <ns>1</ns>
    <id>609554</id>
    <revision>
      <id>6761736</id>
      <timestamp>2026-10-07T11:44:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6761736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:1026</title>
    <ns>1</ns>
    <id>609555</id>
    <revision>
      <id>6761738</id>
      <timestamp>2026-10-07T11:45:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6761738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Vena</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609556</id>
    <revision>
      <id>6761742</id>
      <timestamp>2026-10-07T11:56:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>skopirano iz en. in prevedeno</comment>
      <origin>6761742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1356" sha1="jiqwid3fhd85o5hk02pptw9y8qx7kg8" xml:space="preserve">{{main other|{{short description|Krvna žila{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=veins|plain=false|nomatch=}}|s}} {{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=plexus|plain=false|nomatch=}}|network}}|noreplace}}}}
{{infopolje Anatomija
| type = vein
| Name = {{{Name}}}
| Image = {{{Image|}}}
| Width = {{{Width|}}}
| Caption = {{{Caption|}}}
| Image2 = {{{Image2|}}}
| Width2 = {{{Width2|{{{Width|}}}}}}
| Caption2 = {{{Caption2|}}} 
| Latin = {{{Latin|{{{latin|}}}}}}
| DrainsFrom = {{{DrainsFrom|{{{Drainsfrom|}}}}}}
| DrainsTo = {{{DrainsTo|{{{Drainsto|}}}}}}
| Source = {{{Source|{{{source|}}}}}}
| Artery = {{{Artery|}}} 
| Precursor = {{{Precursor|}}}
| System = {{{System|}}}
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Infopolje Anatomija z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Vena]] z neznanim parametrom »_VALUE_«|ignoreblank=y| Artery | Caption | Caption2 | Drainsfrom | DrainsFrom | Drainsto | DrainsTo| Image  | Image2 | latin | Latin | Name | Precursor | Width | Width2 | Source | source | System | Acronym | Pronunciation
}}{{#if:{{{Nerve|}}}{{{Artery|}}}{{{Vein|}}}|[[Category:Anatomy NAV infobox with use of other NAV parameters]]
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jiqwid3fhd85o5hk02pptw9y8qx7kg8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6761743</id>
      <parentid>6761742</parentid>
      <timestamp>2026-10-07T11:57:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox vein]] na [[Predloga:Infopolje Vena]]: slovenjenje skladno z [[WP:DOP]]</comment>
      <origin>6761742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1356" sha1="jiqwid3fhd85o5hk02pptw9y8qx7kg8" xml:space="preserve">{{main other|{{short description|Krvna žila{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=veins|plain=false|nomatch=}}|s}} {{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=plexus|plain=false|nomatch=}}|network}}|noreplace}}}}
{{infopolje Anatomija
| type = vein
| Name = {{{Name}}}
| Image = {{{Image|}}}
| Width = {{{Width|}}}
| Caption = {{{Caption|}}}
| Image2 = {{{Image2|}}}
| Width2 = {{{Width2|{{{Width|}}}}}}
| Caption2 = {{{Caption2|}}} 
| Latin = {{{Latin|{{{latin|}}}}}}
| DrainsFrom = {{{DrainsFrom|{{{Drainsfrom|}}}}}}
| DrainsTo = {{{DrainsTo|{{{Drainsto|}}}}}}
| Source = {{{Source|{{{source|}}}}}}
| Artery = {{{Artery|}}} 
| Precursor = {{{Precursor|}}}
| System = {{{System|}}}
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Infopolje Anatomija z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Vena]] z neznanim parametrom »_VALUE_«|ignoreblank=y| Artery | Caption | Caption2 | Drainsfrom | DrainsFrom | Drainsto | DrainsTo| Image  | Image2 | latin | Latin | Name | Precursor | Width | Width2 | Source | source | System | Acronym | Pronunciation
}}{{#if:{{{Nerve|}}}{{{Artery|}}}{{{Vein|}}}|[[Category:Anatomy NAV infobox with use of other NAV parameters]]
}}&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>jiqwid3fhd85o5hk02pptw9y8qx7kg8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infobox vein</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609557</id>
    <redirect title="Predloga:Infopolje Vena" />
    <revision>
      <id>6761744</id>
      <timestamp>2026-10-07T11:57:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox vein]] na [[Predloga:Infopolje Vena]]: slovenjenje skladno z [[WP:DOP]]</comment>
      <origin>6761744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" sha1="t8xaude6k7m7xe6ywg5hr3u998qb4g3" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Vena]]</text>
      <sha1>t8xaude6k7m7xe6ywg5hr3u998qb4g3</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>